Poročilo o rezultatih poslovanja OZD I.-III. 1978 Spremljanje nalog in obveznosti pri uresničevanju družbenega plana in dogovora o osnovah družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1976—1980, kar je konkretizirano v smernicah za uresničevanje družbe-nega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976—1980 v letu 1977, je naša stalna naloga. S spremljanjem in pre-verjanjem uresničevanja družbenega plana nam je omo-gočeno pravočasno ugotavljati morebitna odstopanja od začrtane poti ter jih z ustreznimi ukrepi korigirati. 2e od leta 1976 sprejemarao vrsto sistemskih zakonov SFRJ, kakor tudi SRS, ki bistveno spreminjajo družbe-noekonomske odnose v naši družbi. Med najvažnejše si-slemske zakone, ki so že sprejeti lahko štejemo zakon o združenem delu ter zakon o temeljih sistema družbe-nega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. 2e v letu 1977, kakor tudi v letu 1978 so nova metodologija zajemanja raznih podatkov in pa intenzivne samouprav-ne preobrazbe na nekaterih področjih otežkočili ali celo onemogočili primerljivost nekaterih podalkov, zato bo-do nekateri podatki v tem poročilu dokaj skopi, vendar pa bodo pokazatelji v poročilu o polletnih bilancah zago-tovo bolj zanesljivi. Na splošno pa bi bilo vredno poudariti tudi dejstvo, da vsebujejo podatki trimesečnih obdobij vedno doiočen odmik od poprečja za daljše obdobje, kar velja tudi za to poročilo. Posebno v gradbeništvu, turizmu in goslin-stvu so sezonska nihanja precejšnja. Celovitejšo oceno je težko podati tudi zaradi pomanjkanja podatkov neka-terih družbenih dejavnosti, predvsem samoupravnih in-teresnih skupnosti. Za prvo četrtletje lahko ugotavljamo, iz podatkov, ki so nam na razpolago, da je proizvodna konjunktura go-spodarskih tokov še dokaj ugodna. Povpraševanje po re-produkcijskem blagu in proizvajalnih sredstvih ne po-jema. Zivahnejša investicijska dejavnost gospodarstva se odraža v povečani porabi investicijskih kreditov. Opaža se pa zmanjševanje povpraševanja po blagu širo-ke potrošnje, kar je zagotovo posledica prekomernega naraščanja cen, posebno še hrane, ker so se cene živ-ljenjskih potrebščin v primerjavi z lanskim letora dvig-nile za 10,1 % v prvem trimesečju. Nujno bo takoj spre-jeti ustrezne ukrepe za ustavitev tako hitrega porasta cen življenjskih potrebščin. Čeprav smo si zastavili cilj, da povečamo družbeni proizvod z večjimi novimi investicijami, ki so kapitalno intenzivne in temelje na avtomatizaciji in modemizaciji proizvodnega procesa, pa na žalost še vedno zapažamo, da je družbeni proizvod še v dokaj visoki meri odvisen od zaposlovanja, torej še nismo prekinili s stalno ten-denco ekstenzivnega zaposlovanja. Ederi od bistvenih. zaviralnih momentov so nedvomno tudi nezadostno raz-viti dohodkovni odnosi med TOZD proizvodnje in trgo-vine ter širše povezovanje interesov med TOZD zdru-ženega dela ter TOZD družbenih dejavnosti. Čas je, da si na vseh področjih združenega dela, na področju druž-benih dejavnosti in na ostalih podiočjih ustvarjanja vsi skupaj zastavimo nalogo, da v dani družbenopolitični situaciji, z obstoječimi proizvajalnimi sredstvi, s prosto-rom ter ob podpori vseh delovnih ljudi, v okviru sub-jektivnih faktorjev bolj plansko pristopimo k vodenju in usmerjanju naših skupnih interesov. To se pravi, da moramo na vseh področjih naše cilje in možnosti nji-hovega doseganja zaznati in družbeno verificirati vrst-ni red doseganje teh ciljev, si zadati in razporediti planske naloge za njihovo dosego. Ko pa nosilci izvrše-vanja posameznih nalog prevzamejo svojo obvezo jo mo-rajo izpolniti Vsak posameznik, kakor tudi posamezna TOZD, kra-jevna skupnost, družbenopolitična skupnost, je člen v nepretrgani verigi medsebojnega sodelovanja in dogo-varjanja in le ob usklajevanju medsebojnih interesov in v enotnosli akcije je zagotovljen optimalen učinek slož-nega delovanja vseh družbenih faktorjev. Posebno pozornost velja posvetiti tudi neprestanemu padanju reprodukcijske sposobnosti našega gospodarstva. Saj je gospodarstvo materialna baza tudi za razvoj vseh družbenih dejavnosli, to se pravi tudi za socialen razvoj družbe. Zalo se moramo pri uresničevanju naših bodočih nalog in zastavljanju ciljev zavestno opredeljevati za take globalne odločitve pri razporejanju dohodka, da bomo omogočali TOZD združenega dela primerno aku-mulacijo za raširilev materialne baze proizvodnje. Za-"vestno se bomo morali odrekati nekaterim željam iz področja osebnega standarda ali iz ostalih področij, da si zagotovimo bogatejšo materialno osnovo za jutrišnji dan. Zunanjetrgovinska menjava naše občine še vedno ni zadovoljiva, posebno še, če pogledamo strukturo uvoza in izvoza na posamezna področja. Prizadevati si moramo, da povečamo izvoz naših TOZD v države v razvoju ter na zahodna tržišča, po drugi strani pa naj bi se uvoz omejil na najnujnejšo možno mejo. Po možnosti naj bi se uvažalo, kjer je le mogoče, določene surovine iz dežel v razvoju. I. GOSPODARSTVO Od 11. januarja 1978 ugotavljajo organizacije združe-nega dela celotni prihodek obračunske dobe po zakonu o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in do-hodka, ki je usklajen z zakonom o združenem delu. Do konca leta 1977 smo, upoštevali v celotni prihodek le realizacijo, plačano ali zavarovano do konca obračun-ske dobe, ob tem pa smo nekatere dejanske odhodke iz-kazovali kot »zaloge v obračunu« med pozicijami bilan-čne aktive. Po novem zakonu izkazujemo v bilančni aklivi le dejanske zaloge, zato pa vštevamo v celotni prihodek tudi realizacijo, prejeto po preteku obračunske dobe, če so plačila oz. zavarovanja opravljena v rokih iz zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Lahko rečemo, da bi se po novem zakonu zelo približali ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka po faklurirani realizaciji, če bi vsi kupci plačevali stro-go po zakonu o zavarovanju plačil. Podatki o finančnih rezultatih gospodarstva občine v I. trimesečju letošnjega leta so zbrani na podlagi perio-dičnih obračunov. Po posameznih parogah gospodarstva so delovne in temeljne organizacije razvrščene takole: Leto 1977 I-III 1978 industrija 85 87 kmetijstvo 1 1 gradbeništvo 15 14 promet 8 8 trgovina .18 19 goslinstvo 5 6 obrt in osebne storitve 19 17 stanov. komunalna dejavnost 3 3 fin. tehn. in poslov. storitve 7 8 Skupaj 161 163 Iz pregleda je razvidno, da so v prvih treh mesecih nastopile spremembe v zajemanju podatkov predvsem zaradi samoupravnih sprememb delovnih in emeljnih organizacij skladno z zakonom o združenem d lu, in si-cer: v industriji: iz dela DSSS LEK so ustamvili nov TOZD Kontrola; v Tekstil — TOZD Tekstilna tovarna Medvode so ustanovili 2 TOZD, in sicer: TOZD Tekstilna Medvode in TOZD Predilnica. Litostroj TOZD IRRP je sedaj zajet pod finančno tehnične in poslovne storitve, iz trgovine pa je prešla Drogerija TOZD Plastika. Iz gradbeništva je izpadla »Usluga«, iz obrti pa Mi-zarstvo Siška, ker je predvidena združitev, ter Slovenija avto TOZD Zastava, ki je prešel iz pancge obrti v trgo-vino. V trgovini nista zajeta Sumadija — promet TOZD Sumpro zaradi reorganizacije TOZD in Gumacommerce, ki je postala poslovna enota Save Kranj. V Drogeriji so ustanovili 4 TOZD, od katerih so trija v trgovini. Glede na to, da delovne in temeljne organizacije združenega dela niso bile dolžne izdelati primerjalnih podatkov za I. trimesečje 1977 tudi ni možna primerjava z enakim obdobjem lanskega leta. Možna pa sedaj tudi ni primerjava izpolnjevanja pla-na za leto 1978 po področjih in dejavnostih glede na odlok o enotni klasifikaciji dejavnosti. Te spremembe so razvidne iz naslednjega pregleda: Flan 1978 I-III 1978 Plan 1978 I-III 1978 PAP Elektrovod TAPO Sport oprema GP Megrad, TOZD Gradles Objekt Olepšava Pleskarstvo Sloga DO Mercator Velepreskrba TOZD Spectrum Kovinarstvo Maja Monter gradbeništvo trgovina obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt industrija, gradb., in fin. tehn. stor. industrija industrija industrija gradbeništvo gradbeništvo gradbeništvo gradbeništvo gradbeništvo gradbeništvo gradbeništvo Komunalno obrtno podjetje Šiška Podj. za elektr. prog Slovin, TOZD Slovenija vino Litostroj, TOZD ZSE LEK, TOZD Investservis Dekorativna, TOZD Energetika Obrt oprema OZD Standard Invest komunala gradbeništvo industrija komunala industrija industrija trgovina gradbeništvo LEK, TOZD Razvoj industrija gradbeništvo promet trgovina gostinstvo obrt obrt obrt stan. kom. dej. in fin. tehn. storitve fin. tehn. storitve Zaiadi vseh navedenih sprememb bomo morali do I. polletja prilagoditi planske zadolžitve na sedanje stanje, da bQ možno spremljati izpolnjevanje planskih zadolži-tev po posameznih področjih. 1. Celotni prihodek in njegova delitev Na podlagi zbranih podatkov je mogoče oceniti I. tri-mesečje za razmeroma ugodno, kar je razvidno iz na-slednjega pregleda: v tisoč- člin Plan 1978 Realizaci.ia /o- 1Z- Io do III.78 polnitve Celotni prihodek Porablgena sredstva (brez amortizacije) Briito dohodek (družbeni .proizvod) Amortizacija - skupaj - po predpis. miiio stop0 •¦=- nad prcdpls. s.tope Dohodek Obveznosti in clajatve iz člohodka (brcz amortizacijo) Eazporejeni čisti dahodek od tega: osebni doh-odki Izgube 19,871» 053 5306,619 27,2 14,929,104 3,997-539 26,3 4,941,949 1,409 = 030 28,5 592„968 . 159-047 26,8 448»480 - 119c685 26,7 144«438 ' " 39»362 27,2 4,495.469 1,331»365 29,6 920,321 ' " 398o975 43,3 3,359.502 893.023 26,6 2,421»882 638.455 26,4 47.806 Gospodarstvo občine je doseglo v I. trimesečju letoš-njega leta 5.406 milijinov din celotnega prihodka, kar predstavlja 27,2% letnih predvidevanj. Družbeni proizvod je bil dosežen z 28,5 % letnega pla-na, dohodek pa z 29,6 %. Treba pa je opozoriti, da so obveznosti in dajatve dosegle kar 43,3 % planskih pred-videvanj, kar vpliva na to, da je razporejeni čisti doho-dek dosežen le s 26,6 % planskih zadolžitev. Osebni do-hodki so doseženi s 26,4 %. Ob teh porastih pa je potrebno upoštevati naraščanje cen v tem obdobju, kar je razvidno iz naslednjega pre-gleda: I. do III. 78 I. do III. 77 cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih 109,6 cena na drobno 113,3 cene življenjskih potrebščin 113,6 I. doIII. 73 1977 106,7 108,2 110,1 Vir: »Nekateri pomembnejši podatki gospodarstva SRS«, Zavod SRS za statistiko — april 1978. Izgube v prvih treh mesecih izkazuje 21 delovnih organizacij v višini 47.806 milijonov din (I. do III. 1977 22 delovnih organizacij v višini 24.812 milijonov din) Pretežni del izgub (95 %) je imelo gospodarstvo za-radi nedoseženega dohodka, medtem ko je delež izgub iz substance minimalen (4,3 %). Te izgube so večje za 92 % od izgub v enakem obdob-ju lanskega leta. Ob tem pa je treba poudariti, da je med delovnimi organizacijami, ki izkazujejo izgubo, vrsta ta-kih, ki imajo sezonski značaj dela. Pregled izgub po dejavnostih je naslednji: Izguba Izguba pri zaradi skunai substanci nedosež. »Kupaj dohodka industnja 291.894,54 24,116.017,67 24,407.912,21 kmetijstvo 377.037,29 377.037,29 gradbeništvo 1,755.250,80 6,578.005,10 8,333.255,90 promet 9,989.180,29 9,989.180,29 trgovina 3,734.563,31 3,734.563,31 gostinstvo 755.278,93 755.278,93 finančno tehnične in poslov. storitve 208.919,60 208.919,60 Skupaj gospod. 2,047.145,34 45,759.002,19 47,806.147,53 Iz poročil TOZD samih izhaja, da so vzroki pretežno prehodnega značaja, izražajo pa se predvsem v: — sezonski dinamiki poslovanja — neizpolnjenih pogodberfih obveznostih partnerjev — nespremenjenih prodajnih cenah. 2. Zaposlenost in osebni dohodki Povprečno število zaposlenih na podlagi vkalkulira-nih ur v I. trimesečju 1978 znaša 27.103 delavcev, ki so uslvarili dohodek, izkazan v tem poročilu. Gibanje števila zaposlenih v gospodarstvu občine ja nižje od planskih predvidevanj, ki znaša 27.788 oseb. Povprečno izplačani mesečni neto osebni dohodek nai delavca v obravnavanem obdobju znaša 5.726 din. Ob tem pa je treba opozoriti, da je 47 delovnih organizacij (28,8 %) prekoračilo dogovorjena sredstva za osebne do-hodke za 22,4%. 3. Zunanjetrgovinsko poslovanje V občini Ljubljana-Siška je v I. trimesečju naraslo število temeljnih organizacij združenega dela, ki se vključujejo v zunanjetrgovinsko menjavo. To je posle-dica zlasti reorganizacij v delovnih organizacijah TZ Li-tostroj, Donit in Pivovarna Union. Tako je uvažalo 80 TOZD, izvažalo pa 65 TOZD. V navedenem obdobju je znašala vrednost izvoza 383.658 tisoč dinarjev, kar predstavlja 22,4 % povečanje v primerjavi z istim obdobjem leta 1977. Letni plan izvoza proizvodov in storitev za leto 1978 znaša 1,787.850 tisoč dinarjev in je bil realiziran v I. trimesečju 21,4%. Po panogah je razviden izvoz iz naslednje tabele: v tisoč din Pano6e ^^ 19?8 T-lll777""I-III78 r.lana ZZZZZZIZZZZZZZZZZZi=ZZZZZZZZZIZZZZZZ2IiZZZZZZiEZZZZZIZZZZZZZ5I2ZZZZZ5I5ZI SKUPAJ 1,360,220 1,7S7*850 131,4 313.426 333-653 21,4 122,4 Industrija 1,052.356 1,407.813 133,6 247.735 312.416 22,1 126,1 Gradbeništvo 1.157 1.214 104,9 512 Promet 103.17? -100.735 97,6 20.626 20.575 20,4 99,7 Trgovina 168.216 194.629 115,7 29.055 39.197 20,1 100,3 Gostinstvo in turizen 28,373 28.230 124,7 2.047 3.304 8,6 103,4 Finančne tehnič, in poal.storit. 5.926*. 45.229 761,9 2.651 8.166 13,0 203,0 Uvoz je znašal v I. trimesečju 295.528 tisoč dinarjev, kar predstavlja 3,3 % zmanjšanje v primerjavi z istim obdobjem leta 1977. Letni plan uvoza repromateriala, surovin, opreme in storitev znaša za leto 1978 2,119.350 tisoč dinarjev in je bil v I. trimesečju realiziran 13,9%. Plan uvoza za leto 1978 je dokaj višji od realizacije 1977, saj je indeka 161,4. Da je indeksno razmerje tako visoko, je posledica drugačnega zajemanja podatkov. Uvoz po panogah je razviden iz naslednje tabele: v tisoč din ^, j.L&OJ.ižačija Plan ""InčLeKš EeaTižačTjTa %~ILpoI7 I53efčs Fanoge ig?7 19?8 i=ITT777"I-nT775Tjlana zzzzzzizzzzzzzzzzzizzzzzzzzezzzzzziiizzzzzzezzzzzzzizz"z2iizzzzzz5Iei SKUPAJ 1,313,064 2,119,350 161,4 302.545 295.528 13,9 97,6 Industrija 1,209.966 1,830.652 151,2 284.568 247.589 13,5 87,0 Gradbaništvo 22.638 15.442 60,2 5=023 2.195 14,2 43,6 Fronct - 47.624 - - 4.963 10,4 Trgovina 66.835 196.304 293,7 10.273 32«658 16,6 317,9 Gostinstvo in turizen - ¦ 100 - - Obrt in ocebne storitve 13.547 . 23.003 169,8 2.660 5.892 2,5 221,5 Finančno tehnič. in posl.stor. ¦ 73 6.225 7980,7 16 2.231 35,8 13943,7 Vrednostno razmerje med uvozom in izvozom izka- Struktura izvoza in uvoza po namenu je razvidna iz zuje večji izvoz v znesku 88.130 tisoč dinarjev, kar ugod- naslednje tabele: no vpliva na zunanje trgovinsko bilanco v občini. v tisoč din __ __ __?re3no|t~ StruTitilra^^VrednoBt^^Struktura SKUPAJ . . 383.653 100 295-528 100 - Široka potrošnjja 174.118 45,4 - Repromaterial, surovine in rezer. deli za teh. vzdrž. ' 36.379 9,5 . 264=782 89,6 - Oprema in rezervni deli za investic. vzdrževanje .. 31.369 8,2 24,580 8,5 « Višje oblike menoave . 115.933 30,2 2«758. 0,9 - Storitve 25.859 6,7 3*408 1,2 V strukturi izvoza prevladuje blago široke potrošnje s 45,4%, sledi višja oblika menjave s 30,2%, reproma-terial, surovine in rezervni deli 9,5%, oprema in rezerv-ni deli za investicijsko vzdrževanje 8,2% in storitve 6,7%. V strukturi uvoza pa prevladuje uvoz repromateriala, surovin in rezervnih delov za tehnično vzdrževanje z 89.6 % in oprema, rezervni deli za investicijsko vzdrže-vanje z 8,3%. V I. triinesečju se je regionalna struktura izvoza bi-stveno Spremenila, in sicer v korist držav v razvoju 22.7 % in vzhodnoevropskih držav 40,9 %. Nasprotno pa se zmanjšuje izvoz v zahodne države. Regionalna struktura uvoza pa se še ni bistveno spre-menila, tako je bilo uvoženo le 16,2% iz vzhodnoevrop-skih držav in kar 83,8% iz zahodnih držav. v tisoč din DRUZBENE DEJAVNOSTI Iz področja dejavnosti posebnega družbenega pome-na smo v informaciji zajeli 37 OZD, od tega s področja izobraževanja, znanosti, kulture 22, s področja zdravstva in socialnega varstva pa 15 OZD. V informaciji prikazujemo samo dosežene rezultate I. trimesečja letošnjega leta. Primerjava na enako ob-dobje preteklega leta ni možna, ker OZD s področja družbenih dejavnosti niso bile obvezne sestavljati peri-odičnih obračunov, prav tako pa tudi ne letnih planov. OZD družbenih dejavnosti so dosegle naslednji fi-nančni uspeh: Celotni prihodek in njegova delitev v tisoč din IZVOZ uvoz vrednost struktura vrednost struktura SKUPAJ 383.658 100 295.528 100 Zahodne države 129.778 33,8 247.628 83,8 Vzhodnoevropske države 156.811 40,9 47.900 16,2 Države v razvoju 87.026 22,7 — — Ostale države 10.043 2,6 — — Celotni prihodek 114.996 Porabljena sredstva 37.054 od tega: materialni stroški 31.765 rab. vred. prod. blaga 189 amort. po predp. min. stopnji 5.100 Doseženi dohodek 77.942 Dohodek za razporeditev 77.942 Izguba —2.918 Skupaj razporejeni dohodek 80.860 Piispevki in dajatve 5.856 Cisti dohodek 75.004 od tega: za osebne dohodke 61.503 za druge namene 13.501 Kot je razvidno so organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti v I. trimesečju 1978 do-segle 114.996 tisoč din celotnega prihodka. Od tega je bilo doseženega s svobodno menjavo dela v okviru SIS 53 %, z neposredno svobodno menjavo dela 23,5 %, od občanov 13,5%, ostali prihodki pa predstavljajo 10%. OZD s področja izobraževanja, znanosti, kulture so ustvarile 61 <•.'„ celotnega prihodka, s področja zdravstva in socialnega varstva pa 39 %. V doseženem dohodku, ki znaša 77.942 tisoč din, pa je udeležba OZD s področja izobraževanja, znanosti, kulture 59,8%, s področja zdravstva m socialnega var-stva pa 40,2%. Izgube V obravnavanem obdobju je šest OZD zaključilo po-slovanje z izgubo v višini 2,918.558,72 din, od tega dve OZD s področja izobraževanja, znanosti in kulture, štiri pa iz področja zdravstva in socialnega varstva. Zaposlenost in osebni dohodki V OZD družbenih dejavnosti je v I. trimesečju 1978. leta zaposlenih 2.604 delavcev in to: v izobraževanju, znanosti, kulturi 1.515 delavcev, v zdravstvu in socialnem varstvu pa 1.089 delavcev. Povprečno izplačani neto OD na zaposlenega znaša 5.816 din (izobraževanje, znanost, kultura 5.981 din, zdravstvo in socialno varstvo 5.586 din). Dogovorjena sredstva za OD sta presegli le dve de-lovni organizaciji. STALIŠCA IN PREDLOGI Analiza družbenih gibanj v prvem kvartalu nam omo-goča ocenjevati uresničevanje zastavljenih planov ter obveznosti iz dogovora o osnovah družbenega plana in samoupravnih sporazumov o temeljih družbenega plana, ler sprejemati ustrezne zaključke in ukrepe za njihovo izpolnjevanje. Nepopolno poročilo za prvo trimesečje letošnjega le-ta o uresničevanju družbenega plana je hkrati tudi ob-veza, da podamo ob analizi polletnih rezultatov izvrše-vanja planskih nalog kompleksnejšo analizo dela in raz-voja, ki srao si jih zadali in opredelili z nosilci gospo-darskega, socialnega in prostorskega razvoja občine s »Smernicami za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1976—1980 v letu 1978«. Prvo trimesečje nam je že nakazalo delne odmike od zafetnih ciljev, zato moramo do konca tega leta posvetiti posebno pozornost uresničevanju naslednjih nalog: 1. Poglabljanje procesa samoupravne organiziranosti delovnih ljudi o delovnih in temeljnih organizacijah zdru-ženega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih inte-resnih skupnostih, na podlagi ustave, zakona o združe-nem delu in drugih zakonov, predvsem na področju uve-ljavljanja dohodkovnih odnosov, svobodne menjave dela, združevanje dela in sredstev, ter izpopolnjevanju siste-ma družbenega planiranja. 2. Celovitejšo preosnovo obstoječega sistema nagraje-vanja z usklajevanjem in izpopolnjevanjem samouprav-nih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sred-stev za osebne dohodke z doslednejšim uveljavljanjem principa nagrajevanja po rezultatih živega in minulega dela v skladu s prispevkom in v odvisnosti od rezultatov dela in poslovanja delovnih in temeljnih organizacij združenega dela. 3. Nadaljevanje procesa ustanavljanja internih bank in posebnih finančnih služb in njihovo vključevanje v bančni sistem prek temeljnih bank, s čimer se mora vse bo!j zagotoviti neposredna in odločilna vloga združenega de!a o organizaciji in usmerjanju denarnih tokov druž-bene reprodukcije, kot tudi neposredna pravica odloča-nja delavcev v delovnih in temeljnih organizacijah zdru-ženega dela o rezultatih svojega dela. 4. Aktiviranje vseh subjektov in faktorjev za zago-tavljanje stabilnejšega in dinamičnejšega gospodarskega razvoja, s povečanjem tehnične in tehnološke ravni, ra-cionalnejše izrabe delovnega časa in proizvodnih zmog-Ijivosti, modernizacije in avtomatizacije proizvodnih pro-cesov, uvajanje sodobne organizacije dela s povečanjeru deleža znanja in raziskovalnega dela, vse s ciljein po-večanja udeležbe produktivnosti dela v prirastku druž-benega proizvoda. Nadaljevanje stabilizacijske politike z doslednim iz-polj^Jevanjem nalog iz stabilizacijskih programov. 5. Z obvladovanjem vseh oblik porabe ter z racional-nejšim gospodarjenjem moramo zaustaviti padanje re-produkcijske sposobnosti gospodarstva občine. Razpo-ložljiva sredstva gospodarstva se mora usmeriti v na-ložbe, ki bodo dajale več dohodka na zaposlenega in pri-spevale k hitrejšemu posodabljanju proizvodnje. Za uresničitev planskih nalog moramo v večji meri vplivati tudi na samoupravno dohodkovno povezovanje v okviru celotnega družbenopolitičnega sistema SFRJ. 6. V vseh družbenih sredinah moramo zaostriti od-nos in odgovornost za izvajanje planskih nalog. Planov ni mogoče uresničiti na starih osnovah in odnosih. Na osnovi Zakona o združenem delu moramo uveljavljati nove oblike samoupravnega povezovanja in združeva-nja sredstev za skupno dogovorjene prioritetne razvojne naloge. 7. Nujno je vlaganje nadaljnjih naporov v poveča-nje izvoza in racionalno nadomeščanje uvoza. Z združe-vanjem deviznih pravic in obveznosti pa zagotoviti ne-rnotenost uvoza potrebnega reprodukcijskega materiala in opreme za izvajanje programov razvoja in naložb v prednostnih dejavnostih. Na tem področju je tudi smotrno izvenregijsko po-vezovanje z izvozno aktivnimi TOZD v cilju dohodkov-nih interesov vseh samoupravno in dohodkovno poveza-nih dejavnikov. 8. Na področju malega gospodarstva nas čaka še vrsta nalog. Bistveno bomo morali proučiti možnosti raz-širjanja dejavnosti kot tudi bogatitve ponudbe, zlasti na področju storitvene dejavnosti, kar se še posebej izraža v novih stanovanjskih soseskah. Proučiti bomo morali več vrst olajšav za določene uslužne dejavnosti, da bo-mo zainteresirali dejavnike iz tega področja za tovrstno dejavnost. Posebno pozornost moramo posvetiti zdom-cem, ki se želijo vrniti v domovino in vlagati svoja sred-stva v razne obrtne dejavnosti. 9. Področja socialnega razvoja zaostajajo zlasti v kvaliteti uveljavljanja načel svobodne menjave dela, kar se odraža v prepočasnem zmanjševanju razkoraka med potrebami prakse in obstoječimi dejavnostmi, kljub so-razmerno velikemu obsegu sredstev, ki jih za te name-ne združujejq_delavci. V gospodarstvu se le počasi uve-Ijavljajo novi koncepti usmerjenega izobraževanja, znan-stveno-raziskovalnega dela in drugo. Na tem področju bo potrebno vložiti še mnogo naporov, da izdelamo norme in merila, ter druge elemente, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem planiranju skupnih nalog, na drugi strani pa omogočali sprotno preverjanje začrtane poti. 10. Pri uresničevanju nalog srednjeročnega družbene-ga plana najbolj zaostajamo na področju prostorskega planiranja. Na tem področju moramo zasledovati cilje smotrne izrabe prostora, urejanje in zboljševanje člove-kovega okolja, načrtno rast industrijskih ter stanovanj-skih con ter planiranje kmetijskih in gozdnih površin. Pri vsem tem pa moramo upoštevati znanstvena spo-znanja ekologije in stremeti za tem, da se nam življenj-ski pogoji ne poslabšajo. Posebno skrb moramo posvečati komunalni uTeditvi pri urejanju zemljišč, da ne bi prišlo po nepotrebnem do onesnaževanja okolja, saj so bili ti pojavi sadaj dokaj pogosti in so nam marsikje povzro-čili precejšnjo škod«.