100. Številka. Ljubljana, v sredo 2. maja 1900 XXXIII. leto. Izhaja vsak đan zvečer, mm* nedejje in praznike, ter velja po poitl prejemu za «v»tro-orrsk. dežele za vse leto 29 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko vefl, kolikor znaSa poštnina. - Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo§iljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole" frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V nedeljo, dne 22. aprila 1900 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev vdeleženih. Zatorej se skliče nov občni zbor delniškega društva „Narodne Tiskarne" na dan 6. maja 1900 ob 11. uri clopoludne v prostorih „Narodne Tiskarne" z istim, za občni zbor dne 22. aprila 1900 določenim dnevnim redom, s pri-stavkom, da po § 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Deželni zbor kranjski. 13. seja dne 1. maja 1900. (Konec.) Posl. Božič je poročal o samostalnem predloga, da se vinska klavzula ne sprejme v novo carinsko in trgovinsko pogodbo. Pojasnil je škodo, ki jo je ta klavzula pro-vzročila vinarstvu in predlagal, naj se vlada pozove, da pri prihodnjih obravnavah z Italijo glede nove carinske in trgovinske pogodbe ne vsprejme vinske klavzule in zviša carino od italijanskih vin na najmanj 30 K od kvintala. Ta predlog je podpiral posl. Povše, dočim je posl. baron Schwegel pojasnil, da pri trgovinskih pogodbah se ni mogoče ozirati izključno samo na jednostranske in terese, in da bi na primer postal eksport lesa popolnoma nemogoč, če bi se italijanskemu vinu zaprla pot čez mejo. Konku- renca laškega vina sedaj tudi ni tako velika, kakor je bila prva leta po uveljavljanju vinske klavzule, zakaj od tedaj je Italija potom zanjo jako ugodnih trgovinskih po godb s Francijo in Španijo dobila za svoja vina novih tržišč in ni več odkazana samo na Avstrijo. Ker je carina 30 K od kvintala nemogoča, je govornik predlagal, naj se splošno zahteva primerno zvišanje carine. Sprejet je bil odsekov predlog. O razširjenju deželnobranske vojašnice je poročal posl. Kalan. Razširjenje je potrebno, ker pride ves domobranski polk v Ljubljano. To razširjenje bi veljalo 360000 gold. Dežela je doslej za vojaške namene investirala 305 379 gld. in se ji ta kapital obrestuje s 43/4%- Če bi se vojašnica razširila, bi znašal investirani kapital 665 000 gold. Dohodki bi se zvišali na 29 000 gld., a s tem bi se komaj glavnica obrestovala, za nje amortizacijo pa bi primankovalo na leto 14.000 gold. Poročevalec je predlagal: I. Od ces. kr. ministrstva za deželno bran zaželjena razširjalna stavba obstoječe deželnobranske vojašnice po projektu, ki ga je izdelal deželni stavbinski urad, v prora-čunjenem znesku 360000 gld. = 720.000 kron se dovoli proti temu: 1. da državna uprava pri obrestovanju in vračilu 3% posojila dovoljenega vsled potresne katastrofe dovoli olajšave v ta namen, da s-o pokrije vsakoletni, iz gradnje deželnobranske vojašnice izvirajoči priman j kljaj; 2. da se 25Ietna doba pogodbe z na stanitvijo v novih objektih raztegne na vso vojašnico; 3. da se mestna občina ljubljanska zaveže plačevati skozi 25 let prispevek letnih 4000 gld. = 8000 kron, II. Za ta slučaj, da bodo obravnave, ki jih bo treba vpeljati v smislu sklepa ad L, imele ugoden izid, se deželni odbor pooblašča, da v pokritje na 360 000 gld. = 720.000 kron proračunjene stavbne potreb ščine pri kakem denarnem zavoda pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji najame poso- jilo v imenovanem znesku, ki bi se amortiziralo v 25 letih. Posl. dr. Schaffer je predlagal, naj se dež. odbor pooblasti, da sme začeti z zgradbo tudi tedaj, če doseže namesto pod I. 1. in 3. navedenih zahtev od drž. uprave in od mesta občine ljubljanske druge jed nakovredne dogovore. Posl. Hribar se je izrekel proti poročevalčevim predlogom. Zahteval je, naj se amortizacija raztegne na 50 let, in naj se ustanovi poseben amortizacijski zaklad. Sedanja vojašnica je bila zidana iz prihrankov zemljiškoodvezne konverzije in teh prav za prav ni treba amortizira' i. A tudi če se ves kapital amortizuje, znaša letna anuiteta 33000 gld. Ker bi vojašnica nesla 26.000 gold., bi bilo primankljaja 7000 gld. oziroma le 3000 gld. če bi se ustanovil amortizacijski zaklad, bi imela dežela v 50 letih 300.000 gld. denarja in vso vojašnico. Govornik se je izrekel proti zahtevi, da bi morala ljubljanska občina prispevati za zgradbo nove vojašnice. Dežela je po zakonu dolžna, da mora skrbeti za stalno nastanjevanje vojakov, in torej nima nikake pravice do prispevka od mestne občine. Deželni odbor se je polakomnil tiste svote, za katero je Ljubljana na boljem, odkar je bila pomaknjena v višji plačilni razred. Res, da bo inela Ljubljana korist, če pride domobranski polk v mesto, a ne sme se pozabiti, da ima mesto veliko druzih dolžnosti, in da plačuje več kakor tretjino vseh deželnih dohodkov, ne da bi od dežele kaj prida imela. Dež. glavar D e t e 1 a je tem izvajanjem precej obširno odgovarjal in branil predlog dež. odbora. Sprejeti so bili predlogi poročevalčevi z dostavkom dr. SchafTerja, razni preminje-valni predlogi posl. Hribarja pa so bili odklonjeni. Posl. vitez Langer je poročal o lote rijskem posojilu ljubljanskega mesta, in je bilo njegovo poročilo brez debate vzeto na znanje. O prošnjah raznih občin na Notranj- skem, kjer je žled poškodoval sadno drevje, je poročal posl. M o d i c, ki je predlagal, naj se odstopijo dež. odboru s priporočilom, da jim po možnosti ugodi. Posl. Zelen se je postavil na stališče, da z delitvijo dreves ne bo ljudem nič pomagano, naj se torej da denar. (Veselost). Posl. Mu mi k je obširneje pojasnil kako škodo je provzročil žled na sadnem drevju zlasti na Notranjskem in je predlagal, naj se pooblasti dež. odbor, da porabi 8000 kron za nakup dreves, ki se naj razdele mej oškodovane posestnike. Zbornica je sprejela Modicev in Mur-nikov predlog. Po poročilu posl. Mar ni k a se je izročila prošnja „Slovenskoga umetniškega društva" za podporo dež. odboru, da jej iz dovoljenega mu kredita ugodi. Prošnja stavbne družbe v Idriji se je odstopila dež. odboru v rešitev. Prošnja zaveze gasilnih društev za podporo, da pošlje dva odbornika na kongres gasilcev v Pariz, se je odklonila. Koncem seje je bila podana naslednja interpelacija poslanca Hribarja, G r a s -sellija in tovarišev v zadevi gradnje posebnega poslopja za drugo gimnazijo in za licealno knjižnico v Ljubljani in pa o razširjenju te doslej sa " podT*;<» razrede obsegajoče gimnazije v popolno gimnazijo : Na interpelacijo, kije bil«. Au/a v deželnozborskej ene 19. lebruvarja 1897 v zadevi neprimerne nastanit;- : alne knjižnice, odgovorila je Vaša Prevzvi-šenost v seji dne 1. marcija 1897, da se namerava po dozidanju novega gimnazijskega poslopja na mestu licealnega poslopja sezidati stavbo za drugo gimnazijo in na mestu takozvane nekdanje glavne stražnice stavba vsem zahtevam primernega posebnega bibliotečnoga poslopja. V seji dne 28. februvarja 1898 sprejel je deželni zbor resolucijo: „Visoka vlada se pozivlje, da sedanji spodnji gimnazij v Ljubljani razširi v višji gimnazij" in ko je v seji dne 10. maja 1899 poslanec Grasselli LISTEK. Kritika kritike. Žabica se je napihnila, dvignila nožico in večala: podkuj tudi mene, podkuj tudi mene! In zaregljal je kor kukcev, urhičev in vse žabje zalege: »lega — lćga — 16ga!" Čemu ne veruje, da godba naša ni boljša, kakor dunajskih in berolinskih filhaimoni-kov, ter da naše petje ni boljše kakor v sikstinski kapeli ? Dovolj znamo sami, nika-kega pouka nam ni treba; pokažemo ti, zakaj brskaš po naši bistri vodici: »lega - lega — lega!" Težko nam je ohraniti resnobo pri kritični žabji kantati, kakor smo jo čitali v št. 94. in 95. ljubeznivega »Slovenca*, a da se razumemo, moramo vendar podati nekoliko resničnega komentarja. V Novem mestu je bilo od nekdaj mnogo zanimanja za glasbo, no finejša skladba se pa sploh in sistematično ni gojila, saj se tudi ni v mnogo večjih mestih. Kar se je do tedaj zgodilo, je bilo golo di-letantstvo. Ker je pa ondi višja gimnazija in vsled mnogoštevilnega uradništva primerno dosti inteligence, pa taka glasba ni samo mogoča, temuč za temeljito in obširnejšo izobrazbo živo potrebna. Radi tega je ondotna šola „ Glasbene Matice" precej po svoji ustanovitvi leta 1898 pričela z »glasbenimi", to je komornimi večeri, ter je teh imela doslej osem. Prireditev takih večerov gotovo ni bila lahka, ker, če tudi se niso stavile največje zahteve, treba v to pač strokovnjakov, ne pa samih diletantov, pa če so še tako nadarjeni. Pevske točke so doslej prevzemale večjidel domače moči, ker je na razpolago mnogo precej dobrih grl in res nadarjen, sposoben domač pevo-vodja, g. J. Hladnik. Za vse drugo pa ni bilo in še ni sposobnih glasbenikov po poklicu, posebno ne za komorne trio. Za sodelovanje so se pa pridobili nekateri gg. iz Ljubljane, osobito učitelji »Glasbene Matice". Le-ti so gg.: violinist J. Vedral, ce-list I. Junek, pianist prej K. HofTmeister, sedaj J. Prochazka. Dasi so se večeri prirejali v dobrodelen namen in je dijaška kuhinja prejela od njih že 240 K, so se vendar dobili ljudje, ki so bili že od početka proti takim koncertom in sodelujočim umetnikom. Nekaterim je bilo hudo za malo nagrado, ki se je zunanjim gospođom dajala, ker so napačno sklepali, da bi se jednak gmotni učinek — za dražega jim ni — dal doseči tudi z domačini, dragim pa je bilo za slavo in zaslužek svojih cenjenih ženskih in moških glasbenikov, misleč, da padeta sedaj oba. Iz teh razlogov so tudi že s početka nasprotovali celo šoli »Glasbene Matice", dasi se na njej poučuje skoro tretjina učencev brezplačno. Vendar tako regljanje ni ustrašilo »trme" nekaterih, temuč večeri se prirejajo že tretje leto. V programe so se stavile kolikor mogoče klasične in slovanske točke; njih sestava seveda ni bila lahka, ne radi spretnih glasbenikov, temuč radi večine občinstva, ki težke glasbe ni bilo vajeno. Občinstvo je torej treba vzgojiti, kar se pač ne zgodi s par, pa tudi ne še samo z dvajsetimi koncerti, kajti samo za par slušalcev se ne igra. Trebalo je torej težje stavke nekaterih toček izpuščati; saj se tako godi povsod, da ostane le užitek jednoten in neskaljen. Glasbeni večeri so se priljubljali bolj in bolj celo pri ljudeh, ki .trmoglavemu" aran-žerju niso naklonjeni! — Letošnjo spomlad sta se odredila tudi dva večera; imele so se proizvajati instrumentalne in pevske točke. Prvi večer se je preložil od 21. marca na 5. aprila, drugi je bil 22. aprila. Z borovega petja ni bilo pri nobenem, čeprav se je želja po njem izrekla precej početkom sušca. Prvi večer so bili na vspjredu le samospevi in instrumentalni duetti. V slednjem ozira se je ustreglo vednemu klicu po domačih močeh in pritožbam zaradi izdanih nagrad ter se ni klical violinist iz Ljubljane, ker je slučajno sedaj v Novem mestu mladenič, ki igra ta instrument res s posebno spretnostjo, kakoršne doslej pri stalno ondi bivajočih menda še ni bilo. Vsled dobrega uspeha pri prvem glasbenem večeru so se * j S ljubljanski celist in pianist ter domači violinist dogovorili, da igrajo pri drugem večeru skupno. Tako so prišle na vspored nekatere točke Đeethovenovega tria v C-molu in Dvofakovih malenkosti (bagatel), h katerih slednjih igranju so privzeli domačega violinista, g. J. Poulo. Umevno je, da vsled razdalje posameznih glasbenikov ni bilo mnogo skušenj, a jih tudi ni bilo treba, ker umetnikom, ki so iste točke igrali s priznanjem pred kritičnim občinstvom velikih mest, ni treba posebnega pripravljanja za igranje nekaterih sicer karakterističnih, a ne pretežkih njih odstavkov. O tem je prepričan vsak častilec glasbe, ki pozna eminentno sposobnost ljubljanskih glasbenikov in niti pristavljati ni treba, da sta gg. J. Junek in J. Pro-chazka iste točke igrala v elitnih koncertih v Pragi ter da je Junek prvo bagatelo igral skupaj s skladateljem A. Dvcfakom. To pa je isti Junek, ki je še kakor kon-servatorist celo leto nadomestoval obolelega celista Bergerja v slavnoznanem češkem kvartetu! Domača glasbenika sta se lepo zlagala z omenjenima dvema, tako da sta se obe točki proizvajali dobro in častno. Brez dvoma je, da bi se bili vsi deli obeh toček proizvajali še z večjo popolnostjo, da bi imeli vsi glasbeniki več skušenj — ki se pa, kakor znano, ne morejo imeti po brzojava in tudi ne po telefona. vprašal po usodi in po uspehu te resolucije odgovorila je Vaša PrevzviSenost, da, „se je o razširjenju nižje gimnazije v Ljubljani v višjo gimnazijo deželni šolski svet že posvetoval, da je tudi poročal o tej stvari ministrstvu za uk in bogočastje, in da je" po mnenju Vaše Prevzvišenosti »ta stvar na najboljšem potu. Ker se je med tem že dogradilo in tudi svojemu namenu izročilo poslopje za c. kr. višjo gimnazijo, o gradnji posebnega poslopja za drugo gimnazijo in za licealno knjižnico pa se nič več ne sliši; ker še dalje glede razširjenja te doslej samo nižje štiri razrede obsegajoče gimnazije še ničesar ukrenilo ni, dovoljujeva si vprašati Vašo PrevzviSenost: 1. če Jej je znano v katerem stadiju se nahajate obe ti zadevi in 2. če je voljna potruditi se, da bosta kar najpreje povoljno rešeni ? Konkretalni status kranjskega deželnega zastopa ter njegovih uradov in zavodov za leto 1899. (Konec.) Mi pišemo vse to le v interesu dobre deželne uprave, zato ker nam je napredek preljube Kranjske na srcu. Zategadelj tudi zasledujemo razmere pri deželni upravi in se zanimljemo prav intenzivno za vse nje izvršujoče organe. Kakor smo že omenili, so nam dobro znane vse agende deželne uprave, zato apelujemo na visoki deželni zbor, kateremu je poverjeno vrhovno nadzorstvo deželne uprave, naj primerja sedanje naloge deželne uprave z nekdanjimi, da razvidi, kako more pač biti kos vsem tem preobilim poslom, ki jih je treba izvrševati v modernem stilu, sedanje pičlo število deželnih funkcionarjev, kako morejo sploh nekateri še opravljati izročene jim agende. Gotovo ni pravo načelo ki se ga drže nekateri, namreč, dobro je, da le gre, ne meneč se za to, kako gre. Pošteno mora iti, da pa gre v uradu pošteno, treba vsakemu uradniku podlage.dobre in vztrajne volje in razumnega vodstva. Kvalifikacije je treba uradniku in tudi šefu, a osebne kvalifikacije ne iz kakih obzirov imputirane, sugerirane. A kakova kvalifikacija bi bila niti brez dovršene srednje šole, kakšna kvalifikacija za konceptnega uradnika pri deželni upravi, ki na primer ne zna slovenski ali nemški, kakšna kvalifikacija za šefa, ki ima manj obzora, nego podrejen mu uradnik in manj zmožnosti v vsakem obziru. Čujemo, da so razmere pri nekaterih deželnih uradih take. Da so bile nekdaj tako žalostne, je znano, da pa so tudi sedaj še slične v tem oziru, gotovo ni veselo slišati, verjetno pa je, ker je še nekaj uradnikov iz stare dobe, kakor priča sam status. Čas je torej, da se možje, ki so v časteh ohranili stare tradicije, umaknejo moderno kvalifikovani m močem, močem, ki bodo dovolj krepke in In vendar se je našel nekdo, ki je imel že pripravljenih par golid gnojnice, da jo je razlil po '„Slovencu" in začačkal tega večera popolni »fiasco"! Celist in violinist sta torej »škripala", pianist je se ve tolkel za njima in v bagatelah so jo vsi štirje glasbeniki udarili kakor »harfenisti". No, ta »kritik" je gotovo rojak znanega E. Hanslika in kapaciteta prve vrste?! To se vidi že iz njegovega modrovanja o 11 Dvofakovih bagatelah in ob adagiu v F-moIl triu. A. Dvorak je zložil doslej samo 5 bagatel, ostalih 6 pa je zložil menda kritik sam; te so gotovo najboljši in so mu šumele v glavi 22. aprila t 1. In adagio v F-moll triu je klasičen po Beethovenovem vzoru, a najmanj slovanski v njem; največ slovanskega značaja v tem triu ima finale, pa še tu se Dvorak ni pospel do opisanega »viška", kakor ga ima v drugih svojih komornih skladbah, na pr. v E dur kvartetu. Duhoviti kritik seveda še ni slišal in videl nobene teh skladeb, ampak čital je menda neko kritiko o komornem koncertu, ki so ga dunajski umetniki priredili v Gradcu pred par meseci. Na dotičnem vzporedu je bil tudi Dvofakov trio v F-mollu, naš kritik je čital dotično poročilo, zamenjal pa je stavke, o katerih je bil go-vor — saj to ni posebnega pomena! — in dobil je precej polna usta o — vseh skladbah A. Dvofaka! — ambiciozne, pa v vsakem oziru kos svoji nalogi. Pomnožiti je treba tudi osebje po vseh uradih z mladimi močmi z dovoljno kvalifikacijo. Da pa bode mogoče takih močij dobiti sedaj, ko je država tako ugodno uredila plače in napredek svojih uradnikov po vseh Činovnih razredih, zato je conditio sine qua non, da deželni zbor vsaj poenači deželne uradnike z državnimi v gmotnem oziru. Trdno stoji in je neovržno, da vsak, zlasti konceptni deželni uradnik, ki je na svojem mestu, dela neprimeroma več nego državni. Dalje je vpoštevati, da pri deželni upravi ni ištanc kakor pri državni, kjer je vsled tega odgovornost porazdeljena; de želni uradnik mora torej vse intenzivneje delati, obzirneje vsako reč premišljati, da je rešitev vsestranski popolna. In da si so moči deželnih uradnikov tako naporno an-gaževane, kakšno plačilo uživajo za svoje delo, kakšne čine zavzemajo?! Izdani status nam priča, da njih plačila in čini nikakor niso primerni njih delu, glasno in jasno nam pa tudi pravi, da deželnih uradnikov napredovanje v višje razrede je polževo ali celo stoječe. Uradnik (računsko-konceptni), ki služi že 26. leto, je še sedaj v 5. plačilnem razredu (10. činovni razred državnih uradnikov) in ima 1100 gld. stalne plače; blagajnični uradnik, ki služi že 3 2. leto, je šele sedaj v 4. plačilnem razredu (9 činovni razred) in še to ad personam Višji knjigovodstveni uradnik, ki služi že 43 let, je še vedno v 4. plačilnem razredu in ima 1400 gld. plače. Ta uradnik je dobil 1872. leta naslov računskega svet nika, 1880. leta je bil celo imenovan de finitivnim računskim svetnikom, a od 1. marca 1894. leta ima naslov računskega svetnika le — ad personam ter zavzema od tedaj mesto računskega revidenta. Ta primer je klasičen; tiskan je črno na belem na 10. strani statusa. Pregled plačilnih razredov nas je preveril, da v dejanju obstoji za uradnike (tudi pri tajništvu) le 5, a ne 6 razredov, ker mesto prvega razreda zavzema vedno in vsak čas le ena sama oseba. Že z ozi-rom na to dejstvo naj bi bil deželni zbor že lani uredil plače deželnih uradnikov po sistemu za državne uradnike. Državni sistem je gotovo vzgleden, in njega uporaba za deželne uradnike bi stala malo, veliko pa bi koristila deželni upravi sami in tudi nje funkcionarjem, glede katerih tudi veljajo Prešernove besede, »da človek toliko velja, kolikor plača (znaša)". X+Y Naša mlinska obrt. (Govor posl. I. Lenarčiča v 8. seji deželnega zbora kranjskega.) (Konec.) Gospoda moja! Pa ne samo za eksport nam konkurirajo ogrski mlini, tudi v naši domači kronovini in v tostranski dr žavni polovici sploh konkurirajo ogrski mlini s svojimi tarifi na tak način, da je kranjska mlinska industrija omejena samo Taka je torej znanost našega kritika o glasbeni literarni zgodovini; ali mislite, da je kaj večja o posebnostih in svoj st vin posaranih glasbenih instrumentov? Človek govori o škripanju in trganju z lokom na cello, pa gotovo še ni slišal nobenega drugega dobrega celista in blebeče o igranju brez promišljenosti na gosli pri skladbah, ki so mu — kakor smo videli — deveta dežela! — O zaničevani „impresario", hvali Boga, da nimaš toli kritične žile, ker ne igraš nobenega instrumenta! — Takemu kritiku pa seve tudi ne dela preglavice trditev, da bi kak novomeški pianist igral Chopinovo polonezo bolje ka-kakor gospod Proch&zka. Čast nadarjenim novomeškim pianistom, a če imajo toliko spretnost, naj le nastopijo, Slovenci jih bomo veseli ne samo v Novem mestu, temuč tudi drngej! Isto velja o violinistih. Morda se jim potem pridruži celist Junek in naučili ga bodo skupno, česar on še ne zna. Kritik je menda še jako mlad, zato je sedel na limanice tistim, ki so glasbenim večerom doslej stavili vsakovrstnih zaprek in upajo, »da je bil to zadnji večer", ter skrpucal je „ strokovnjaško" kritiko, katere je res lahko vesel. Ako bi imel resnično zanimanje za domačo godbo, naj bi jednaka podjetja podpiral, makar tudi samo 8 kritiko, a pravično, v kar pa treba seve učenja in znanja, ne samo drznosti! Antizabsr. na majhno črto od Ljubljane do Trbiža, kajti po sedaj veljavnih tarifih se more iz Budimpešte črez Reko in od Reke nazaj proti Ljubljani do Borovnice prevažati blago ceneje, kakor če bi se po tej strani vozilo do Ljubljane in od tod dalje proti jugu, brez ozira na to, da bi bilo iz Ljubljane treba blago še prevažati na naše mline. V Trstu, o katerem se je reklo, da pripada naši državni polovici, imajo ogrski mlini nižjo refakcijsko postavko, kakor naši kranjski mlini. Ogrski mlini plačujejo v Trst od vagona 180 K, naši 188 K. Gospoda moja, pa tudi v Kormin vozijo ogrski mlini cenejše kakor naši in istotako vozijo na Koroško, na Tirolsko po istih progah ogrski mlini za črez 30 K cenejše. Kam pa naj sploh naša mlinska industrija izvaža svoje izdelke, ves svet ji je zaprt!? Če se pa pomisli, da se temu pridružijo še neke sekature, sekature, ki ni kakor niso opravičene in ki tisto zvišanje, ki je že umetno v tarifih sestavljeno, še bolj občutno delajo, se stvar še poostri. Na primer kranjski mlini ne morejo kartirati direktno črez Ljubljano proti Trstu ampak morajo, ako hočejo deležni postati refakcijske postavke kartirati svoje blago do Ljubljane, v LjuHjani morajo plačati pristojbino za prepeljavanje blaga od državne železnice na južno železnico, torej transitno pristojbino in plačati je enkrat reekspedicijo, kateri stroški precej znašajo tako na primer pri enem kranjskem mlinu na leto 12.000 K, od česar južna železnica nima ničesar. — Drug tak položaj je pri prevozu blaga, ki je namenjeno črez Na-brežino in Kormin v Italijo. Tudi tukaj ni kranjskim mlinom dovoljeno direktno kartirati v dotične kraje, marveč morajo blago pošiljati v Trst, iz Trsta na Nabrežino in od tod naprej na državno mejo. To je tako nekako umetno sestavljeno, da se naravnost vidi na vsem, da se s tem hoče oškodovati in uničiti našo mlinsko obrt. Gospođa moja! Ogrska državna polovica je uvidevši velikanski pomen svoje industrije vse storila, kar je mogla storiti, da njene prometne naprave služijo svojemu namenu. Ogrska državna polovica ne išče dobičkov pri prometnih napravah, ampak je mnenja, da so prometne naprave le sredstva, ktera eventualno tudi brez posebnih čistih dohodkov izhajajo in imajo v prvi vrsti služiti le za povzdigo industrije v deželi, dočim imajo za državne potreb ščine donašati ona podjetja, kterim so prometna sredstva namenjena. Dohodkov naj bi ta sredstva imela le toliko, kolikor je neobhodno v pokritje troškov potrebno. Pa tudi na to se ogrska vlada ne omejuje, ampak ona sega dalje tudi na vožnjo po morju, ker daje izdatne olajšave za promet v avstrijska pomorska mesta. Tudi tam so dotične tarife tako nizke, da se za nekatere relacije pomorska vožnja direktno nazaj plača. Na primer je postavka iz Nagy Varada v Pulj ravnoista, kakor iz Nagy-Varada v Reko, oziroma iz Reke v Pulj pa znaša 35 K od vagona in tistih 35 K se nazaj povrne ogrskim eksporterjem, katere postavke pa avstrijski mlini ne morejo biti deležni in tako je ogrska vzela vsa po morska mesta, da sploh avstrijskim mlinom ni mogoče z ogrskimi konkurirati. S tem gospoda moja, sem nekoliko pojasnil razmere, ki danes obstoje in glasno kličejo po odpomoči. Če hoče sploh avstrijski upravi kaj biti na tem ležeče, da se cislitvanska rali narska obrt sploh in ne samo kranjska ohrani, je neobhodno potrebno kaj ukreniti in napraviti protiutež proti ogrskemu delovanju. Kako pa je mogoče kaj storiti? Seveda se bo reklo: Naša južna železnica kot taka je privatno društvo in na privatno društvo nimamo vpliva. Ali, gospoda moja 1 tudi na južno železnico se da vplivati, seveda le potom konkurenčnih tarifov. Saj danes, gospoda moja, ne velja tisto pravilo, da bi daljava že sama po sebi določevala tarifne cene, marveč razne kombinacije omogočujejo, da se na za 100 km daljši progi blago lahko ceneje prevaža, kakor za krajšo progo. Zakaj bi avstrijska državna uprava ne vpoštevala te ugodnosti in bi na svojih progah ne vpeljala konkurenčnih tarifov, ki bi omogočili konkurenco proti južni železnici Mislim si to zadevo na primer takole: Ako se vpliva odstrani državne uprave na Dunavsko parobrodno društvo, da ono upoštevši svoje te sedaj obstoječe tarife sa vožnjo navzgor še neko- liko prijenja, čisto malo prijenja od njih, potem je mogoče, da se iz ogrskih krajev žito po Dunavu navzgor prevaža in sicer iz Požuna proti Lincu. Na tej progi sta dve postaji, ki sta pri Donavi: Pochlarn in Mauthausen. Ne vem, ktero mesto je za prekladanje prikladnejše. Morda je to Mauthausen in od tam bi žito, ki je namenjeno za cislitvanske dežele, na primer tudi za Kranjsko, lahko po državni železnici po eksportnih tarifih v našo deželo prihajalo in južna železnica, ki ne mara uvideti svoje koristi, bi bila tako nekako odstranjena in ves promet, ki morda samo za Kranjsko znaša kakih 4—5000 vagonov bi dobila državna železnica. Državni železnici bi ne bilo treba tako posebno znižati svojih tarifov. Ako bo državna železnica upeljala kilometrske tarife 015 K za 100 kg. za jeden kilometer, potem je lahko mogoče, da se dobi postavka 100 K za črto od Mauthhausna do Trsta, in s to postavko bi bilo mogoče uspešno konkurirati proti ogrskim tarifom oziroma proti južni železnici, ki je popolnoma v služnosti ogrske uprave. Gospoda moja! Zdi se mi potrebno, da bi se merodajni faktorji s to zadevo pečali in državni upravi nasvetovali, kako bi bilo mogoče s konkurenčnimi tarifi rešiti to zadevo in s tem rešiti tudi našo domačo mlinsko obrt. Usojam si torej sledečo resolucijo predlagati : »Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča 1.) da si preskrbi potrebne podatke, nanašajoče se na škodljivo sestavo tarifov, kateri uničujejo kranjsko zlasti mlinsko in lesno industrijo, dalje one, koje bi bilo priporočati za vpeljavo na avstrijskih državnih železnicah in po Donavi navzgor od Požuna proti Lincu v svrho omogo-čenja konkurence kranjskih mlinov z ogrskimi vsaj potom tustranskih izvoznih mest ter parobrodnih tarifov za izvoz v inozemstvo v primeri z ogrskimi parobrod-nimi odnošaji; 2) da se na podlagi teh podatkov obrne do vis. c. kr. železničnega in trgovskega ministrstva s prošnjo, da oni prej ko prej ukreneta, da se obvaruje s tem kranjska in ž njo tulitvanska mlinska industrija gotovega propada." V LJubljani, 2 maja. Prvi maj na Dunaju. Praznovanja delavskega praznika se je včeraj ob priliki desetletnice delavskega 1. maja vdeležilo prvikrat tudi nekaj takih slojev, ki se doslej še niso bili pridružili socialnim demokratom. V zapisniku tega delavskega praznika udeležujočih se organiziranih branš so bili namreč letos tudi odvetniški uradniki, nastavljenci zavarovalnih družb, mesarski in prekajevalski pomočniki, ki so bili doslej pristaši krščansko socialne stranke, hišniki, vratarji, mali obrtniki, mnogo dijaštva in elektrotehnikov. Med nemškimi delavci je bilo mnogo ogrskih in italijanskih, poljskih, jugoslovanskih, zlasti pa čeških. Delavci so praznovali svoj dan na 46 shodih ter v 46 gostilnah v Praterju. Red se ni kalil nikjer. Gotovo je, da vzlic fiasku, katerega je napravilo so-cialnodemokratično vodstvo ob priliki zadnjega velikega premogarskega štrajka na Češkem, Moravskem in Šlezijskem, social nodemokratično gibanje na Dunaju narašča bolj in bolj, kar dela krščanskim socialnim klerikalcem hude skrbi. V Albaniji. Dogodki v Albaniji in Stari Srbiji delajo turški vladi neprestano skrbi. Kakor poročajo iz Carigrada, je odšel general Šemsi s pomirjevalno komisijo na črnogorsko mejo, generalni major Salik pa je pobral meščanom v Ipeku orožje. Vodje Ar-navtov iz okolice Prištine so imeli skupščino, katere pa se zaupniki iz Skoplja niso udeležili. Albanci zahtevajo vedno večjih svoboščin, katere so že sedaj v primeri s pravicami Srbov in Bolgarov jako velike. Radi nesloge Slovanov si pridobivajo Albanci vedno večjo moč, katero zlorabljajo pri vsaki priliki. Monarhisti in nacionalci pa pariška svetovna razstava. Reakcionarne francoske stranke ne morejo preboleti, da sedi v ministrstvu socialist Millerand. Dasi ta mož ves čas, odkar je 03T Dalja v prilogi. TSO trgovinski minister, nikdar ni pokazal svoje strankarske barve ter je bil v svojem otvoritvenem govora, s katerim se je odprla razstava, vzorno objektiven, ga vendar nacionalisti in monarhisti preganjajo že ves čas. Seveda jim tudi ni všeč VValdeck-Rousseau, ki je potlačil razne afere, rešil Drevfusovo vprašanje, ngnal asumpcioniste in razne puntarske škofe, discipliniral voj ako in razne premogočne generale. Zate ga delj so skušali reakcionarji že opetovano vreči to energično ministrstvo ter so rabili v to svrho najsramotnejša sredstva. Doslej vedno zaman. Zlasti so hoteli preprečiti to da bi \Valdeck Rousseau in Millerand otvo rila pariško svetovno razstavo. No, socialist Millerand je vendar-le imel otvoritveni go vor, in Waldeck Rousseau je še ministrski predsednik, med tem ko poje vse svetovno časopisje slavo in čast takemu ministrstvu ki je znalo prirediti in voditi največjo raz stavo na svetu. „Ta razstava je najsvetlejši kosmorama, katerega so kdaj izvršile človeške roke, ta razstava je podoba vsega velikega, kar so mogle tehnika in veda, industrija in obrt, skratka, kar je mogla človeška kultura na današnjem višku ustvariti", piše aNeue Freie Presse". In da sta baš pri takem delu najzaslužnejša socialist Millerand in Wal deck-Rousseau, to grize nepopisno klerikalne in protirepubličanske monarhiste in nacio naliste. V nedeljo pa jim je podal nesrečen slučaj novo orožje proti ministrstvu. Podrl se je namreč zunaj razstave mostič ter ubil ali ranil deset oseb. Mostič je bil delan iz cementa in žičastega ogrodja; ker cement še ni bil suh, se je mostič udri. Iz te nesreče, ki je prav vsakdanja, hočejo zviti opozicionalci bič, da poženo ž njim ministrstvo. Pripravljajo se na hud naskok, ko se še v tem mesecu otvori parlament Ako se že ni posrečilo preprečiti, da bi to ministrstvo razstave ne otvorilo, hočejo re akcionarci vsaj preprečiti, da bi Waldeck Rousseau in Millerand ministrovala tekom sijajnih svečanosti med razstavno dobo. Mi nistrstvo je odredilo takoj preiskavo, ki je dognala, da vlade ne zadeva nobena krivda, nego občino, na katere svetu je bil tisti most, ki je pa bil že izven razstave. Vojna v Južni Afriki. Tudi zadnji konjeniški oddelki, ki so zasledovali Bure, so se vrnili v Bloemfon-tein. Angleži imajo torej resnično smolo, kadar love Bure. French, ki je lovil Oli-vierja, se je bil vrnil skoraj brez konj, general Rundle pa jih je tudi izgubil precej. General French pošilja sedaj konjenike v okolico Thabanehuja, da rekognoscirajo pozicije Burov. Te dni so ti konjeniki dognali, da imajo na vsbodnih hribih pri Thabane-huju Buri jako močne pozicije. Buri nimajo s seboj skoraj nobenega trena, zato se morejo gibati izlahka na vse strani. — Dne 11. aprila je bilo že šest mesecev, odkar oblegajo Buri Mafeking. Tistega dne so mesto posebno hudo bombardirali, a baje brez uspeha. Kakor poročajo „Standardu" iz Durbana 29. aprila, maršira burski poveljnik CIareport iz Biggarskih gor proti Mafekingu, da vrže nazaj generala Carringtona, ko dospe iz Beire. „Times" javlja, da so zasledili v Blcemfonteinu zaroto, ki je bila Burom prijazna ter je obveščala Bure o vseh dogodkih med Angleži potom golobov listonoscev in tekačev. Baje so zarotniki pošiljali Burom celo orožje. Odslej ne sme nihče več priti v mesto, pa tudi zapustiti ga ne sme. Bloemfontein je torej nekako oblegan. Ta pojav pač kaže, kako težko stališče imajo Angleži! Niti v osvojenem mestu niso varni. Dopisi. Iz Smarija pod Ljubljano, 26. aprila. Radi večletne bolehnosti in že precejšnje starosti stopil je tukajšnji jako ljubeznivi in na daleč okrog zelo čislani gospod dekan Andrej Drobnič v stalni pokoj. V nedeljo, 22. aprila, poslovil se je v cerkvi prečastiti starček od svojih udanih mu faranov res tako ginljivo, da se je mahoma spoznalo na njegovih rosnih očeh in v solzah faranov, kaj je bil skoraj četrtstoletja šmarij-skim faranom ljubeznivi starček duhovnik. Dne 25. aprila napravili sta mu požarni hrambi iz Šmarije in iz Škofljice sijajno bakljado in serenado. Novo osnovano pevsko društvo „Škrjanček" na Škofljici pa je zapelo svojemu dobrotniku v slovo troje pesmi, dve za moški jedno za mešan zbor, tako lepo, da je bilo mnogobrojno zbrano prebivalstvo navdušeno. Ko je deklamo valka, podarila g. dekanu v spomin šopek s trakovi, je občinstvo klicalo od srca Slava! — Z Bogom, kličemo zasluženemu gospodu dekanu želeč mu, naj ga Vsega mogočni obilno nagradi za njegovo miro ljubno dušno pastirstvo. Častitljivi starček duhovnik, kdo bi te pozabil ? Mi šmarijaki farani nikoli Željivo pričakujemo tebi vrednega naslednika — a kakor čujemo, bode se pregovor, da za dobrim rado slabo pride, nam in presvetlemu ljubljanskemu vladiki — kaj žalostno uresničil. Presvitli knezo-škof A. Bonaventura je v resnici neizprosen. Ni torej čuda, da so sosedni ižanski farani do skrajnosti ogorčeni, ker dobijo po škofovi previdnosti poleg znanega dr. Ja neza Svederca še nekega Nadsvederca, ki bodeta skupno ali pa vsak na svojo roko tam vrtala, kjer je po ranjkem Dolencu ostalo še kaj celega. O, moj Bog! Res mora vera pešati, pa tudi zaupanje v ,prevzvišenost" gospoda dr. A. B. Jegliča, ki nam vsiljuje duhovnike kramarje. Prevzvišenost gospod knezoškof! Naša in Vaša vera ne bodeta edini, dokler bodete pošiljali med nas duhovnike kramarje, in preganjalce svetega miru. Šmarijski farani. Iz Celja, 28. aprila. Čas vojaških naborov je nastopil tudi v celjskem okraju. Po mestnih ulicah gledamo zopet izredne prizore, katere nam uprizarja naša .vzorna" policija. Slovenski kmetski fant zavriska in zapoje — in kdo ni pel in vriskal ob naboru? — in že ga zgrabijo trde roke mestnega policaja Struno mu ovije krog sklepa roke in vleče ga v zapor. Ni čuda, da včasih vzkipi nedolžna kri ter se fant šiloma upre. Tedaj pa je že pripravljena znana brezposelna zadruga, da dvigne svoje izstradane pesti po slovenskem okoličanu. Celo inteligenca se vdeležuje teh bojev, in kaj lepo je bilo videti dra. Schurbija kot zaveznika policajev sredi pretepajoče se množice. Vse drugače se godi nabornikom nemške narodnosti. Ti smejo tuliti svoje „todelnate" pesmi, vpiti in razgrajati; pri tem pa menjajo še bratske pozdrave s svojimi zavezniki iz noči oi9. na 10 avgusta 1.1. Res krasno je gledati postopanje naše policije. Menda dobivajo policaji nekake nagrade za večje število ujetnikov. V ječah mestnega urada naj se pa naših fantov Bog usmili! O tem bomo še pisali zanimive članke. Ti pa slovenski okoličan, zapomni si ravnanje tistih ljudi, ktere živiš! Slovenske mladeniče pa opozarjamo še enkrat, naj bodo previdni. — Volitve v občinski zastop so končane. Izpadle so po ukusu renegatske klike, ki pristnih Nemcev med sabo niti nemara ne. Tako so izbac-nili Altzieblerja, poštenega, a pristnega Nemca, ker je preveč upošteval resnico, da živi med Slovenci in od Slovencev. Nemška o brtna stranka ga je hotela sicer proglasiti kandidatom, a ta stranka ni organizovana in je opustila vsako agitacijo. Tako so ostali renegatje med seboj. Izbacnili pa so tudi dosedanjega občinskega svetnika, odvetnika, tasta Wolfovega, dr. Stepischnega — češ da nima čistih rok(!) in zategadelj ne gre v tako spoštovano družbo kakor je občinski svet celjski. Slovenci niso šli na volišče. — Po večmesečnem čakanji je namestništvo odobrilo preustrojena pravila političnega društva „Naprej". Društva čaka mnogo, mnogo dela. Vspeh pa zavisi od vsestranske požrtvovalnosti. Svoje prvo zborovanje ima društvo dne 6. maj ni k a popoldne v Laškem trgu. Poročala bosta deželna poslanca gg. dr. Dečko in dr. Sernec ter utemeljevala abstinenco deželnih poslancev slovenskih od sej dež. zbora štajerskega. Iz Maribora, 28. aprila. Dne 26. aprila t. I. Šel je tu k večnemu počitku g. Ferdinand Ullrich, notarski substitut in kazenski zagovornik, ki je bil daleč okrog tako znan in priljubljen, da se mora njegovemu spominu zapisati tn nekaj črtic iz njegovega življenja. Ferdinand Ullrich na-rodil se je leta 1847 v Blejskem gradu kot sin nekdaj po celem Kranjskem znanega rudniškega in gozdnega ravnatelja Jeronima Ullricha, rojenega Čeha. Po dovršenih gimnazijskih študijah napotil se je na Dunaj, kjer je študiral pravoznanstvo. Narodne in prijateljske vezi družile so ga tu z dr. Farja neičem, Šuklje-jem in drugimi, Se sedaj živečimi veljaki. Ullrich, Ferjančič in Šuklje so bili tista trojica, ki je ustanovila akade-mično društvo .Slovenija", katere prvi mnogo zaslužni predsednik je bil naš Ullrich. Po dovršenih pravoslovnih študijah vrnil se je Ullrich zopet v slovensko domovino in je tn služboval kot koncipijent v Krškem, v Ptuju in v Mariboru Povsod se je odlikoval po svojem plemenitem, ljubeznivem značaju in temeljitem znanju V Mariboru prebival je nad 25 let Bil je mnogo let predsednik tukajšnje »čitalnice" in baš pod njegovim predsedstvom je društveno in družabno življenje najbolj cvetelo. Takrat V Maribora še ni divjala nemška zagrizenost Nemci so bili tudi udje Čitalnice in Slovenci so zahajali v Kazino. V obeh društvih bil je Ullrich duša vsega življenja, vseh veselic. Brez njega ni bilo misliti kake prireditve, povsod so ga iskali, povsod so ga hoteli imeti Ko pa se je začela širiti nemška nestrpnost, se je Ullrich umaknil; a ohranil se je povsodi spoštovanje in priljubljenost do svoje smrti. V politiki ni nikdar nastopil, a bil je Slovenec skoz in skoz in tega nikdar ni zatajeval. Njegov mirni, a trdni značaj spoštovali so tudi Nemci V Mariboru sploh ni nikogar, ki bi ne bil poznal in čislal te markantne, orjaške osebe, in smelo se reče, da Ullrich ni imel nobenega sovražnika. Kako priljubljen in obče spoštovan je Ullrich bil, pokazal je njegov pogreb, pri katerem je bilo vse Mariborsko prebivalstvo — uradniki in meščani, delavci in posestniki, višji in nižji sloji zastopano. Vse mu je hitelo zadnjo čast izkazat in povsod se je govorilo: Škoda takšnega moža. Ullricha ni več, a spomin njegov bode živel. Naj v miru počiva! Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 1. maja. Seji je predsedoval župan Hribar. O vero vatel jema zapisnika sta bila imenovana občinska svetnika Prosenc in Žitnik. Mestni nadkomisar Križaj je poročal o stavbenem dovoljenju za dekliško šolo na prostora redutnega poslopja. Dovoljenje se je dalo pod običajnimi uveti. O najetji brezobrestnega posojila, ki ga je vlada obljubila za zgradbo ubožne hiše iz grofice Stubenbergove zapuščine je poročal obč. svet Plantan. Sklenilo seje najeti obljubljenih 15.000 gld. in naročiti magistratu, da izvrši vknjižbo zastavne pravice na Stubenbergičnem poslopju. Obč. svet. dr. Hud ni k je nujno predlagal, naj se Jakopičev rekurz zoper stavbo Cacakove hiše zavrne kot neutemeljen, ker je vlada odobrila stavbne črte in so Jakopičevi dragi ugovori neosnovani Obč. svet. Plantan je ožigosal preganjanje, kateremu je bil izpostavljen Cacak, ki je menda mej vsemi ljubljanskimi meščani najbolj zadet po potresu. Jakopič ga preganja, ker se boji, da bi v Cacakovo hišo prišla trgovina. Zato ga je Jakopič hotel ugonobiti in to se mu je tudi skoro posrečilo. Zgodovina te stavbe svedoči, da se Jakopiču gre le za zasebne namene. Govornik je priporočal odsekov predlog. Poroč. dr. H u dni k je priporočal, če bi, kar ni izključeno, prišel zopet kak rekurz, naj ga magistrat smatra nujnim, kar je župan obljubil. Po [poročilu ravnatelja Vončine se je podčastniku Andreju K1 e s u zagotovil sprejem v občinsko zvezo proti plačilu 200 K, so se Ign. Klemencu in Iv. Hrenu zvišale meščanske podpore na 60 v. na dan, podelile pa podpore po 40 v. Hi politu Bilini in Mariji Cigojevi Invalidske ustanove so se podelile Antonu Blažiču, Janezu Stritarju in Mateju Vel k a vrhu. O škontraciji mestne blagajne dne 24. t. m. je poročal obč. svet Svetek. Poročilo se je vzelo na znanje. Po poročilu obč. svet Mallvja se je dovolilo: Štirim stražnikom, ki so zasačili 60 psov brez mark, se je dovolila nagrada 100 K. .Slovenskemu umetniškemu društvu" se je dalo zagotovilo, da bo obč. svet podpiral umetniško razstavo, glede načina podpore pa si pridrži proste roke; na prošnjo Konrada Grefeja se sklene nakupiti šest izvodov njegovega dela .Stara Kranjska" in jih razdeliti med ljubljanske šole. (Poroč. obč. svet Mally.) Prošnja društva v podporo ubožnih slušateljev prava na Dunaju za podporo se je odklonila; akad. slikarju Sternenu se je za njegovo sliko v .Mestnem domu" dovolilo 400 K naknadna nagrada; dirka liški zadrugi aa je rok za vplačilo zaostale najemščine podaljšal do 1. januvarja 1902. (Poroč. obč. svet dr. H u dni k.) Obč. svet. Senekovič je poročal o županovem nasvetu v zadevi zvišanja prejemkov pomožnih uradnikov. Občina je že vsem uradnikom in slugam uravnala dohodke, le ne pomožnim uradnikom, katerih je 15. Predlagal je razvrstiti te uradnike tako, da bi dobivali pomožni uradniki L vrste (štirje) po 3»/, K na dan, H. vrste (šest) po 3 K in III. vrste 2»/« K, in sicer se to zvišanje plačuje od 1. maja. Obč. svet. Lenče je nasvetoval, naj se v prvi razred postavijo tisti pomožni uradniki, ki najdlje službujejo, in naj se ustanove štirje razredi s plačilom po 4, 3 Vat 3 in 2Vt K. Sprejet je bil predlog obč. svet Len-četa z dostavkom poročevalca, da je 2 pomožna uradnika v I, 3 v II, 5 v III in 5 v IV. razred postaviti. Pri vogelni parceli v Sodnih ulicah in na Miklošičevi cesti se je radi zgradbe dr. Krisperjeve hiše premenila stavbena črta. (Poročevalec obč. svet dr. Hudnik.) Pred hišo št 15 na Dunajski cesti se je sklenilo napraviti iz starih kamnitih plošč hodnik in napraviti tam neke prehode. (Poročevalec obč. svet. dr. Stare.) Stavb, svet Duffe je poročal o uredbi nivela v Gradišči. Nivel se je odobril. O županovem nasvetu glede poskusnega tlakovanja ulic je poročal obč. svet dr. Hudnik. Sklenilo se je po županovem nasvetu, da se Šelenburgove ulice tlakujejo z double asfaltom, kar bi veljalo 12.271 K, Wolfove ulice pa s porfirjevimi kockami, kar bi veljalo 10 530 K. Župan je pri ti priliki pojasnil, da je asfaltna družba prvotno ceno še nekoliko znižala. Obč. svet Lenče je priporočal, naj se popravi trotoir in še letos, bodisi z asfaltom ali porfirjem. Podžupan dr. vit. Bleiweis je vpra šal, ali bo asfaltno društvo skrbelo brezplačno ah za malo nagrado za asfaltovanje, kadar bi tlak bilo treba nasekati. V obče je asfalt najboljši tlak in tudi najbolj zdrav; a pozabiti ni, da finance pač še dolgo ne bodo dovolile asfaltiranja vseh cest. Župan je pojasnil, da bodo pri sekanju asfaltnega tlaka popravljalni stroški jako majhni, na kar je podžupan priporočal, naj se hišni gospodarji v Šelenburgovih ulicah vprašajo, če hočejo uvesti električno luč. Obč. svet Žitnik je priporočal, naj se skrbno gleda na podlago asfaltnega tlaka, na kar je župan povedal, da bo podlaga 18 cm visoka. Sprejet je bil poročevalčev predlog, Lenčetov je bil odklonjen. O ustanovitvi mestne bolniške blagajne za posle, ki jo je sprožil policijski svetnik Podgoršek, je poročal podžupan dr. vit. Bleiweis, ki je predlagal, da se predlagana ustanovitev odkloni, ker stvar še ni zrela. Obč. svet Kozak je nasvetoval, naj se stvar ne odkloni, nego še enkrat od-kaže policijskemu odseku, a ta predlog je bil odklonjen in sprejet odsekov. Poročilo o delovanju gasilnega društva v I. četrtletju se je vzelo naznanje. (Poročevalec podžupan dr. vit Bleiweis.) Za napravo uniforme tržnemu nadzorniku se je dovolilo 150 gld. (Poročevalec obč. svet Tosti.) O razpisu deželne vlade v zadevi kmetijskega kemičnega poskuševališča v Ljubljani je poročal podžupan dr. vit Blei-\veis. Preskusevališče se podredi posebnemu kuratoriju in občinski svet je sklenil, da temu pritrdi, in bo poslal v ta kura-torij toliko členov, kolikor jih po statutu nanj pride. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. maja. — Kranjski daialni zbor ima jutri, dne 3. maja ob 3. uri popoldne sejo. Na dnevnem redu so poročila o raznovrstnih prošnjah a) .Glasbene matice" v Ljubljani za dovolitev redne podpore in izrednega prispevka; b) .Dramatičnega društva" v Ljubljani za posojilo 12.000 K: c) zaveza slov. učiteljskih društev za izpre-membo zakonitih določil glede* ustanovljenja in vzdrževanja meščanskih šol; d) .Ljubljanskega učiteljskega društva" za ustanovitev deške in dekliške meščanske šole v Ljubljani; e) o poročilu deželnega odbora v zadevi prevzetja meščanske Bole v Krškem v deželno oskrbo; f) jubil. podpornega in hranilnega društva učiteljic za nagrado pouka v ženskih ročnih delih, za zboljšanje plač v prvih dveh plačilnih razredih in za ustanovitev dekliških meščanskih šol; g) o poročilu dež. odbora o peticiji slov. učiteljskega društva za odpravo nedostatkov v pravnih razmerah kranjskega nčiteljstva in o zadevajočih prošnjah, namreč: a) Slovenskega in ljubljanskega učitelj iškega društva, društva učiteljev in šolskih prijateljev za ljubljansko okolico in učiteljskega društva za postojinski okraj, b) učiteljev v Kranju in Tržiču, učiteljic v Novem mestu, Kočevju, Kranju in Tržiču, in c) začasnih učiteljev in učiteljic v Ljubljani za podelitev stanarin. Dalje poročila o proračunu normalno šolskega zaklada za leto 1900, v zadevi ustanovitve deželne kmetijske šole na Gorenjskem, o preložitvi deželne ceste Litija-Pluskava med Litijo in Šmartnim, o letnem poročilu, in sicer o: § 3. C: Zdravstvene reči; § 4: Deželne podpore; § 7, A: Deželna prisilna delavnica; B: Deželni dobrodelni zavodi; C: Deželni muzej; § 8, B: Obrtni poduk; Kmetijska šola na Grmu; § 9. Ustanove; § 10. Osebne stvari; § 11. Različne reči. Potem poročile o vodovodu za Novomesto in okolico z dotičnim načrtom zakona, o razžirjalnih zgradbah, ki so se izvršile lansko leto v deželni blaznici na Studencu, o vodovodu za mesto Kranj in okolico, a) o prošnji mestne občine Ljubljanske, da bi deželni zbor podpiral njene želje glede vračanja državne brezobrestne ponapredščine in 3% posojila, b) o prošnji posestnikov iz Huj in Klanca, da bi se dovolila podpora za popravo mostu čez Kokro, c) o poročilu deželnega odbora glede nekaterih osebnih zadev. — Klerikalna ošabnost. V predsinoč-nem „Slovencu" je objavljen dopis iz Vel. Poljan, v katerem brez dvoma kak ljudski prijatelj v črni suknji izliva nad deželnim zborom in nad dr. Tavčarjem svojo jezo, ker dež. zbor ni dovolil pobirati 182•/„ pri-klado za zgradbo nove cerkve, nego je bil mnenja, da je bolje, Če se dotični davek razdeli na več let, da ga bo ljudstvo manj občutilo. Dopisnik tolče bahato ob žep tistih, ki bodo morali plačati potrebne tisočake in vpije, da mu še mar ni, če deželni zbor ne dovoli 182% priklade za tri leta, nego hoče to breme raztegniti na 6 let, češ, „če dež. zbor naklade ni potrdil, jo bomo pa sami potrdili in privatnim potom vložili". Pasja dlaka, kaj ni to moška beseda? V njej se zrcali vsa klerikalna ošabnost. Mož je pač hotel namigniti, da je ni tako velike svote, da bi je on iz ljudstva ne izmolzel, in da ima ljudstvo tako na vrvici, da bo za cer kev rado plačalo 182 odstotne doklade, do-čim se za jako koristne naprave brani tudi najmanjše žrtve z rokami in z nogami. Z ozirom na to je pa prav malo umestno tisto zbadanje v advokata, ki je pri razpravi o tej velikanski prikladi splošno govoril v modernem robstvu in o i z sesa vanj u ljudstva od strani nekaterih duhovnikov. Advokatski zaslužki že davno niso več taki, kakor so bili, in je smešno govoriti o odiranju. Smešno, če tudi skrajno zlobno je pa celo dr. Tavčarju kaj tacega očitati. Če imate le najmanjši dokaz za odiranje dr. Tavčarja, le hitro na dan ž njim, če ste pošteni ljudje! Oderuhov je dandanes dobiti samo še v klerikalni stranki, a največji mej temi ode runi nosijo duhovniški ovratnik! — Opiranje gospoda Vencajza. Na našo notico o Vencajzovih spletkah glede premestitve zatiškega sodišča in glede vodovoda v Št. Vidu se je postavil gospod Vencajz na jako komodno stališče. On taji. Vse od kraja taji, in na ves glas kriči: Ni res! Poslal nam je naslednji popravek : „Temeljem § 19. tisk. zak. poživljam Vas, da priobčite nastopni popravek v 97. št z dne 28. aprila 1900 .Slov. Naroda" pod zaglavjem .Vencajzove spletke" objavljene dnevne vesti. Ni res, da sem vložil milostno prošnjo, naj se sistira preložitev zatiškega sodišča v Višnjo goro; res je marveč, da sem že pred enim letom, ko sem se prepričal o nesoglasju Št. Vidcev v gospodarskih vprašanjih, objavil v „Slovencu" izjavo, da ne stojim s Št. Vidci glede vprašanj radi vodovoda in preložitve sodišča iz Zatičine v nikaki zvezi več, in res je, da od tistega časa nisem storil nikakega koraka v teh zadevah. Ni res, da tarnam, da se ne morejo prostori za sodišče v Višnji gori pravočasno prirediti; res pa je, da meni o tem Bi ničesar znanega. Ni res, da jaz spletkarrm in da so nagibi temu ko-ristolovstvo aN pa sebični interesi. Ni res, da sem pritiskal na gospodarski odsek v Št. Vidu, da je ta vložil novo prošnjo za vodopravno razpravo. Ni res, da hočem imeti v svrho prikladnosti vodovod v Št Vidu; res pa je, da se v to vprašanje sploh ne spuščam. V Ljubljani, dne 1. maja 1900 Ivan Vencajz." — Jurist Vencajz ni bil zmožen, sam sestaviti ta popravek. Zato se je zatekel k drju. Šusteršiču- A naj še toli glasno vpije: .Ni res" — je vendar vse to, kar smo pisali po najboljših informacijah, resnično in ostane pribito. — Horjulski župan ima jako čudne pojme o svojih pravicah in dolžnostih. Razdelil je občane v svedrce in nesvedrce. Slednje pritisne kadar more. Zlasti gostil ničarje preganja kruto, v „zadregi" pa pijan-čujejo cele noči, ne da bi župan kdaj kaj izvedel o tem. Župnik seveda pravi, da je izvrsten mož in ga toplo priporoča tistim, ki hodijo k župniku na petelina, a vzlic temu priporočamo zlasti okrajnemu glavarstvu, naj temu županu malo na prste gleda. — G6rje po misijonu. Izpod Kočev-neka se nam piše: Od 17. do 26. marca t 1. se je v Gorjah vršil misijon. Uspeh tega misijona se razvidi iz „Domoljuba" z dne 19 aprila, kjer se na surov način napada gorjanski g. nadučitelj, in sploh vse učiteljstvo. Dopisnik, razupit kmetski sin, imenuje učitelje kugo za ljudstvo. Ta človek, ki še pristen Gorjanec ni, bi rad napravil sovraštvo med ljudmi, a ta grdi naklep se mu ne bo pesrečil. — Shodi na Štajerskem. V nedeljo priredi politično društvo .Pozor" iz Ptuja shod na Zavrču, kjer bodeta poročala poslanca dr. Jurtela in Žičkar; jare-ninsko društvo pa priredi isti dan shod pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah, kjer bo govoril posl. Robič. — Konsumno društvo v Šoštanju. Poroča se nam, da je to društvo ustavilo svoje delovanje, in da bo likvidiralo. — I. slovenska umetniška razstava. Odbor slovenskega umetniškega društva je povabil vse domače umetnike, naj mu spo-roče, ali se vdeleže I. slovenske umetniške razstave, ki bi se vršila v mesecu septembru v veliki dvorani „Mestnega doma". Z veseljem konstatujemo, da je našel ta poziv med slovenskimi umetniki najlepši odziv. Nad 20 slikarjev, slikaric, kiparjev in arhitektov je naznanilo že doslej odboru prav izredno veliko svojih umotvorov, tako da je že samo s temi deli razstava zagotovljena. Nedvomno pa se oglasijo še nekateri do* mači umetniki, tako da poda I. slovenska razstava najzanimivejšo sliko dosedanje stopinje naše umetnosti in prelepo perspektivo za bodočnost Odbor namerava postaviti razstavo na najširše stališče ter razstaviti tudi nekatera, vsaj najboljša dela umrlih umetnikov. Tako bode razstava združevala minolost in sedanjost slovenske umetnosti ter kazala, česa se more nadejati naš narod od svojih domaČih, tako lepo napredujočih obrazoval-nih umetnikov. Odbor se nadeja, da ga bode slovenski narod izdatno podpiral ter da vstopi v vrsto' društvenih članov čim največ rodoljubov in rodoljubkinj! — Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev ima svojo letošnjo glavno skupščino dne 8. in 9. avgusta t. 1, in sicer v Mariboru. Predavanja in predlogi za to glavno skupščino se morajo naznaniti vodstvu .Zaveze" do 15. junija t. 1. — Učiteljske premembe. Nadučitelja gg. Valentin P in v Knežaku in Karol Česnik v Predosljah sta menjala svoji mesti. Stalno so bile nameščene gospodične Marija Antončič na Črnem vrhu pri Idriji, Ana Lampret na Trati pri Poljanah, Marija Praprotnik v Zg. Krki in Leopoldina Tomšič, doslej v Ribnici, v Srednji vasi pri Kočevju. — Knjiga „Matica Hrvatske" za lato 1900. je prejelo in razposlalo te dni tukajšnje poverjeništvo. Iz Zagreba javljajo, da je še moči dobiti vse za lani namenjene knjige — deset oziroma ednajst knjig, ker novi členi dobe tudi hrvatsko slovenski slovni k, za 3 gld. Kdor bi pristopil k .Matici Hrvatski", naj se blagovoli zglasiti pri njenem poverjeniku, trnovskemu župniku Ivanu Vrhovniku ali pri njegovem pooblaščencu, knjigovezu in tovarnarju g. Ivann Bonacu. — Umrl je v Trstu gosp. Jos. Lav-renčič, učitelj na ondotni državni nemški šoli in okrajni šolski nadzornik za okolico. Namesto njega je imenovan začasnim okr. selskim nadzornikom g. Ivan Necker-m a n n, pripravniški učitelj na Prošeku. — Občinske volitve v Istri. V Lovranu pri Opatiji so se vršile te dni občinske volitve. Vdeležba je bila slaba. Zmagala je laška stranka. .Naša Sloga" pravi, da bi bili Hrvatje vsaj v jednem razredu zmagali, če bi se bil kdo zmenil za volitve. V Mo-ščenicah se bodo volitve v kratkem vršile. V občini sicer ni ne jednega Laha, a vendar je uprava laška in se pristaši laške stranke močno trudijo, da bi zmagali. — Nemški „Schulverein" je lani bogato sipal svoje Judeževe groše na Koroško. Vkup je razdelil na 36 krajev 14.879 kron. Podpore so dobili: Borovlje (600 K), Celovec (2630 K), Velikovec (826 K), Že lezna Kapla (1128 K), Šmartin (740 K), Glinje (600 K), Šmohor, Vetrinj, Rožek, Naborjet, Vrata, Vrba, Črna, Hodiš, Djekše (!!), Domačale, Podklošter, Spodnji Dravograd, Podgorjani (!!) Črneče (!!), Št. Štefan, Ukve, Malošče, Etendorf, Mohliče, Grabštanj, Bilčoves (!!), Pliberk, Št. Jurij, Črešnje, Podljubelj, Čajna, Lipa, Loče, Gospasveta, Globasnica. Razen tega je razdelil „Schulverein" tudi 519 raznih nemških knjig — Žalost mora napolniti vsakega rodoljuba, ko čita zgornja imena, saj malone na vseh koroških šolah delajo s pomočjo .Schulver-eina". — Pogozdovanje Krasa v vojvodini Kranjski. 0 pogozditvi kranjskega Krasa prejeli smo sledeče poročilo: Dne 21. sušca t 1. pričela je pogoziovalna komisija na 9. krajih svoje delovanje. Ti kraji leže v političnem okraju postojinskem, in sicer v davčnih občinah Senožeče, Gabrče, Britof, Famlje, Trnje, Palčje, Parje, Rodohova vas, Nerin, Postoj ina, Kal, Sevce, Slavina, Stara sušica, Trnovo, Vrhpolje in Vipava, in obsegajo 183 ha popolnoma opostošenega kraškega sveta ter 138 ha že obstoječih nasadb iz prejšnjih let katere so vsled poškodeb povzročenih po mrčesih in suše popravila potrebne. Skupno se bode za to delo potrebovalo 21 j milijona raznovrstnih gozdnih • sadik. Pogozdovalna dela izvršujejo se pod nadvodstvom c. kr. gozdnega nadsvetnika in deželno gozdnega nadzornika W. Golla. Nadzorstvo posameznih delavnih krajev izročeno je c. kr. gozdarjem in čuvajem kraških nasadov. Število delavcev obstoji iz povprečno 1800 oseb iz sosednih vasi, ter je na vsakem delavnem kraju 150 do 250 moških, ženskih, mladeničev in deklet pri delu. Dnina delavcev znaša od 60 vin. do 2 K. Vsled neugodnih vremenskih razmer so se v letošnji spomladi pogozdovalna dela zelo zavlekla Navzlic teh zaprek se je nadejati, da bodo nameravana dela do 15. maja t 1. končana. Po dovršenem letošnjem pogozdovanju bode na kranjskem Krasu vsega skup 1590 ha opostošenega sveta pogozde-nega in umnemu gozdnemu gospodarstvu izročenega. Korist in gospodarski napredek v 15 do 25 let starih nasadbah priznavajo že sedaj kraški prebivalci, ker pri Čiščenju istih dobivajo mnogo lesa V nekaterih krajih, posebno pa ob južni železnici, so na-sadbe že tako odrastle, da so vsled tistih zameti izdatno oslabeli. Vsakoletni napredek in ugodni nasledki pogozdovanja Krasa na Kranjskem jamčijo temu teškemu narodno gospodarskemu delu najboljše uspehe tudi za bodoča leta. — Iz Studanic se nam poroča: V nedeljo, dne 6. t. m, bo prvi letošnji izlet na Boč. Odhod iz Studenic ob polu 8. uri zju traj. Popoldne sestanek pri Koropcu v Studenicah. — Akad.-tehn. društvo „Triglav" v Gradcu priredi v soboto, dne 5. maja 1.1., svoje prvo občno zborovanje v poletnem tečaju 1900 v društveni čitalnici. Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega zbora. 2.) Čitanje zapisnika bratskega društva .Slovenija". 3) Poročilo odborovo. 4) Poročilo preglednikov. 5. ) Volitve: a) predsednika, b) 6 odbornikov, c) 2 preglednikov, d) častnega soda. 6. ) Slučajnosti. — Godba v Švicariji. Vsako nedeljo in praznik bode od prihodnje nedelje nadalje od 8. do polu 11. ure dopoldne v Švicariji igral oddelek vojaške godbe. — Požar. Gospod Jos. Vidmar, Zupan v Lokavcu, je prevzel odvažanje in dova-žanje blaga za ajdovsko predilnico med Gorico in Ajdovščino in je priredil na svojem prostoru v Gorici primerno skladišče. To skladišče, kjer so se spravljali zavoji bombaža, je začelo v petek goreti. Prileteli so sicer kmalu ognjegasci, da bi pogasili ogenj, a posrečilo se jim ni to celo noč. Sicer plamen, katerega je povzročila goreča lesena lopa, je bil kmalu pogašen, a bombaž v zavojih tli še vedno — ter se morajo izvleči s pogorišča zavoj za zavojem. Škode je 60.000 gld. Bombaž je bil zavarovan. — Detomor. V Gorici je neka služkinja vrgia svoje novorojeno dete v stranišče, ko je bila otroka razrezala. Morilko so zasačili v Trstu in jo izročili goriški sodniji. — Slovensko pevsko društvo „Lipa" priredi v nedeljo, dne 6. t. m, ljudsko veselico v restavraciji gosp. Fr. DolniČarja v Vevčah. Vstopnina za osebo 30 vin Začetek ob 4. uri. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Cepljenje proti osepnicam. Po- čenši z 10. majem t. 1. se bode vsak četrtek popoludne ob dveh brezplačno v veliki dvorani „Mestnega doma" cepilo proti osepnicam. — Nagloma umrl je včeraj popoludne Oblakov hlapec Matija Češnovar na Tržaški cesti. Zadela ga je srčna kap. — Goloba ukradel je neki deček posestniku Jos. Levcu na Resljevi cesti št. 1. — Izgredi. Danes ponoči so trije Ran-zingerjevi hlapci napadli neko družbo na Resljevi cesti in se hoteli pretepavati, kar pa jim je policaj zabranil. Razgrajače so vtaknili v zapor. — Na Radeckega cesti so pa trije trnovski fantje provzročili ponočni izgred. Jeden se je v svoji pijanosti kar valjal po tieh in se vedel, kakor da bi bil blazen. — S čopičem. Mizarski pomočnik A. B. je včeraj popoludne vdaril s čopičem Marijo Šmon na Sredini št. 1 po glavi in jo nekoliko poškodoval. — Tatvina v šentpeterski cerkvi. V ponedeljek zvečer se je vtihotapil tat v šentpetersko cerkev in je v sakristiji odtrgal pri pušici za pobiranje denarja ključavnico in vzel iz pušice 8 kron. Sumljiv je neki znan postopač, katerega policija že zasleduje. — Meteor, mesečni pregled. Minuli mesec mali traven je bil precej neprijazen. — Opazovanja na toplomeru dad(5 povprek v Celzijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 4-9°, ob dveh popoldne 12-3°, ob devetih zvečer 80°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 84°, za 13° pod normalom. — Opazovanja na tlako-meru dado 7342 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1 8 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 16, padavina znaša 122 3 mm. * Narodnjaki proti častnikom. V Sedlecu pri Taboru na Češkem so se pripetile te dni demonstracije proti častnikom. Iz Pfibrama je prišel tja orožniški poročnik Dittrich inspicirat orožnike. Zvečer je prišel poročnik v družbo ondotnih odličnjakov. Med pogovorom pa se je dotaknil zdravnik dr. Simaček tudi narodnega vprašanja, in poročnik Dittrich je zagovarjal nemški državni jezik. Ko mu je dejal dr. Simaček, da je čudno, kako more govoriti Čeh tako, je dejal Dittrich, da je „samo — vojak". Dr. Simaček je nato vstal in prisedel za drugo mizo. Dittrich pa je poslal zdravniku karto, a Simaček je ni sprejel. Druzega dne je prišel Dittrich iz Pf ibrama z dvema čast nikoma, ali Simaček ju m hotel sprejeti. Občinstvo pa je demonstriralo proti častnikom, pelo narodne pesmi ter se vedlo toli grozilno, da so se častniki umaknili v orožniško vojašnico. Drugi dan so odpotovali. * Žrtve pariške svetovne razstave. Največja razstava, ki se je doslej priredila, je letošnja pariška svetovna razstava. Umevno je, da se je pripetila pri tem ogromnem delu marsikaka nesreča ter da se je izmed delavcev, katerih je bilo nebroj, mnogo ponesrečilo. Iz Pariza poročajo, da je našlo med prirejanjem razstave nič manj ko 1600 delavcev svojo smrt! Grozno število žrtev! * Goreč pajčolan neveste. Hči ruskega poslanika pl. Staala na Dunaju se je poročila te dni z grofom Aleksijem Orlovom Davidovim. Pred oltarjem stojeći •nevesti pa se je ob sveči vžgal njen paj-čolan. Ženin je to zapazil, ga hipoma strgal nevesti z glave in ga vrgel proč. Tako je bilaenevesta rešena, sicer pa bi se bila v svoji lahki, čipkasti in svileni obleki nedvomno hudo opekla, ali celo zgorela. Navzoči angleški, ruski in avstrijski aristokrati in diplomati so paru srčno čestitali, da sta ušla nesreči. * Velik požar. V ogrskih toplicah Szolvova je nastal predvčerajšnim požar, ki je upepelil mnogo hiš. Zgorelo je osem ljudi, pet jih je bilo ranjenih, razen tega je pa poginilo še 140 glav živine. * Zavraten umor. Vsled nekih besed je napadel ekonom Garbari v Bolcanu posestnika Klementa Dematija, s katerim je živel od svoje mladosti v intimnem prijateljstvu, na javni cesti ter ga umoril z večkratnimi sunki z bodalom. * Ljubosumnost. V neki vasi blizu Budimpešte, v Soroksari, je zaklal hišni posestnik in mesar Gabrijel Pillmeyer svojo 421etno soprogo iz ljubosumnosti v prisotnosti svojih malih otrok. Pillmever je že več let zasledoval svojo ženo iz ljubosumnosti brez vsakoršnega vzroka. Ko je v petek zjutraj prišel zopet domu s svojega trgovskega potovanja, našel je ženo z otroci na dvorišču, kjer se je začel ž njo prepirati, zbog česar mu je žena vrgla lopato v obraz. V razjarjenosti je šel v hišo po mesarski nož ter jo zabodel. Žena je bila takoj mrtva. Pri umoru prisotni desetletni deček je tekel brž po zdravnika, kateri je konštatiral smrt. Morilca so ujeli na kolodvoru. Razjarjeni vaščani so hoteli hudodelca ubiti in le energičnemu postopanju orožnikov je pripisati, da tega niso storili. * Kako širijo Belgijci civilizacijo. V debati o grozovitostih belgijskih častnikov in agentov se je dognalo, da ni bilo nič manj kakor 12 08 zamorcev umorjenih. Več stotinam zamorcev so posekali roke, križali ženske in otroke, natikali njih glave na drogove in požgali cele vasi. Več ljudi pa so kanibalski zamorci, katere so poslali Belgijci na njih brate, celo požrli. Povod tem grozodejstvom pa je — .lenoba" Belgijci trdijo, da zamorci prinašajo premalo kavčuka. Da bi jih izpodbudili, so dali največje .lenuhe" masakrirati in požreti. Živela civilizacija! Književnost. — Dragotin Kette: Poezije. V Ljubljani 1900. Založil L. Schwentner. Tiskala .Narodna tiskarna" v Ljubljani. XIII + 150 sir. V vod in životopis pesnika je spisal g. Anton Aškerc. Gradivo je nabrano po „Lj. Zvonu", „Novi Nadi" ter po rokopisni ostalini, katero so doposlali Kettejevi znanci gg. Aškercu in Govekarju. Knjiga je razdeljena v tri dele: Pesmi. — Gazele. — Soneti. Na čelu knjige je slika Drag. Ketteja in autogram. Tisk je jako ličen, eleganten, papir fin, vsa oblika knjige prav posebno simpatična. Izredni talent in prekrasna izvirnost pokojnega Ketteja sta vzbujala največje zanimanje že za njegovega življenja. V tej zbirki poezij pa se kaže celotna slika tega pristno narodno modernega pesnika. Kette je zavzel s temi svojimi poezijami nedvomno jedno prvih mest med našimi literati nove struje. Seveda izpre-govorimo v listku v kratkem obširnejše o tej velezanimivi knjigi, danes samo" poživljamo narodno občinstvo, naj seže po tej krasni pesniški zbirki. Pokojni pesnik je na smrtni postelji zapustil svoj honorar teh poezij slovenskemu dijaškemu podpornemu društvu na Dunaju. Naj bi segli torej Slovenci in Slovenke — zlasti Novomeščani in Novomeščanke! — prav pridno po teh poezijah, da dobe revni dunajski akademiki čim večjo podporo po pokojnem svojem prijatelju Ketteju! — Po pošti 3 K 20 v; vezan 4 K 40 vin.; po pošti 4 K 60 vin — Ivan Cankar: „Jakob Ruda". Drama v treh dejanjih. Ljubljana 1800. Založil L. Sch\ventuer. Str. 102. Cena 1 K 20 vin., po pošti 10 vin. več. O tej duhoviti, izvrstno pisani drami, ki je dosegla po svoji predstavi v deželnem gledališču najčastnejši moralni uspeh, prinesemo oceno v kratkem v podlistku. — Vladimir Jelovšek, Simfonije II.: Pele-mele. Prag. Tiskarna Em. Mvslikova ul. 6. V komisijalni založbi Lavoslava Schwentnerja v Ljubljani, str. 79. Znani hrvatski pesnik in pisatelj Jelovšek je izdal že drugo knjigo svojih .simfonij.0 V tem zvezku je večji šopek pesmij, črtic in novelic najmodernejše struje. Originalne inicialke so napravljene po francoskem umetniku Raoulu Thomenu, nekatere vinjete so E. Nora, nekatere pa uredništva .Novega Kulta". Knjiga je tiskana v 550 eksemplarjih ter je izredno elegantna. O predlani izšlem I. zvezku je izprego-voril v našem podlistku obširnejše g. Anton Aškerc. Tudi o tej knjigi izpregovorimo kmalu kaj več. :— ,,Zvonček". I., štev. 5. ima to le vsebino: Padla je žgoča slanica . . . Zložil Fr. Žgur. — Jerebovi (s sliko). Spisal Josip Kostanjevec. — Ziblje se zelena trava. Zložil O. Zupančič. — Pastirček. Zložil Andrej Rape. — Marijine solze. Zložil O. Zupančič. — Pouk. Zložil Modest. — Materina molitev (z veliko barvano sliko). Zložil Simon Pal ček. — Moji prvi prijatelji. Spisala Vera. — Slovanske pravljice. Priobčuje Nik. Vrhov. 4. Rudarjeva hčerka (s sliko). — Molčeča Anka. Zložil Leon Poljak. — Pouk in zabava: „Rebus", .Uganka" zložil A. Aškerc, za kratek čas; .Golobčku", zložil Eng. Gangl, uglasbil Ferd. Ju vanec. — .Deška igra", spisal L. Stiasnv itd. — .Zvonček" ima vedno najzanimivejšo in najraznovrst-nejšo mladinsko berilo, mične povesti, pripovedke, pravljice in lepe pesmi, poleg vsega pa še krasne slike. Naj bi ne bilo slovenske hiše brez tega izvrstnega lista za mladino! — „Učiteljski Tovariš". Št. 13 Vsebina: Iz .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". — Pomagajmo si sami. — Higijena doma in v šoli. — Učiteljski pravnik. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — „Le Moniteur des Nationalites" se zove tednik, ki je začel dne 15. aprila izhajati v Parizu, in ki ima nalogo zastopati ii podpirati narodnostno gibanje po vsem svetu. List sprejema članke o vseh narodih Piše se mu lahko v kateremkoli jeziku, tudi v slovenskem, uredništvo preskrbi samo francoski prevod. Članki morajo biti mirno in stvarno pisani. Znani prijatelj našega naroda, prof. Baudouin de Cour-tenay, nam piše, da so se zbrali okrog novega lista jako odlični možje vseh narodov, mej njimi tudi mnogo Slovanov, in da bi bilo slovenski stvari v veliko korist, ako bi med sotrudnike tega lista stopilo tudi kaj Slovencev. Uredništvo lista se nahaja v Parizu, Saint-Honore" No. 257. List velja za celo leto 10 frankov. Telefonska in brzojavna poročila. Celovec 2. maja. Ob 12. uri in 6 minut ponoči trčil je v postaji F eld-kirchen na Koroškem posebni vlak, v kojem so se vozili romarji iz Galicije, na tam stoječi tovorni vlak. Pri nezgodi poškodovanih je neznatno 8 potnikov; jeden potnik, imenom Janez Pieronczvk iz Zalence, poškodovan je toliko, da je moral zaostati, drugi potniki vozili so se z istim vlakom naprej. Vzrok nezgodi je, da ni bila me-njica (Wechsel) prav postavljena. Dunaj 2. maja. Uradni list prijavlja cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se sklicujeta delegaciji na dan 12. maja v Pešto. Predsednik avstrijske delegacije bo baron Dipauli. Dunaj 2 maja. Bivši ministrski predsednik grof Thun je prišel sem in je imel daljše posvetovanje z ministrskim predsednikom Korberjem in z dr. Kaizlom. Včeraj je cesar sprejel Rorberja in Giovanellija v posebni avdijenci. Dunaj 2. maja. Ministrski svet je sklican za jutri na jako važno sejo. Dunaj 2. maja. Vlada je izgoto-vila načrt zakona o normalnem delavnem času v premogokopih in ga predloži parlamentu v jedni prvih sej. Dunaj 2. maja. Ogrski ministrski predsednik S zeli je prišel včeraj s trgovinskim ministrom Hegedusom sem. Posvetoval se je včeraj z "VVittekom, danes pa z Goluchowskim, potem pa je bil pri cesarju. Praga 2. maja. Parlamentarna komisija mladočeške stranke je sklicana na petek. Praga 2. maja. Deželni poslanec dr. Pinkas se je včeraj vadil v sabljanju z inženerjem Vanderlindeom. Pin-kasu se je sablja odlomila, z ostankom pa je sunil Vanderlinda tako nesrečno v vrat, da mu je prerezal glavno žilo in ga smrtno ranil Budimpešta 2. maja. Poslanska zbornica je včeraj izvolila za podpredsednika Belo Tallcana in Gabrijela D a n i e 1 a. Bonn 2. maja. Slikar Mihael Mun-kacsy, rodom iz Munkacsa na Ogrskem, je umrl v blaznici v Eudenichtu v starosti 54 let. Bruselj 2. maja. Vsled predloga, naj se čas službovanja v armadi skrči, grozi vlada z demisijo Vzlic temu bo predlog najbrž sprejet. Kralj hoče, v slučaju demisije, imenovati nepristransko ministrstvo, ki razpusti parlament in izvede nove volitve. Bruselj 2. maja. V tukajšnjih Burom prijaznih krogih se govori, da se glede Južne Afrike pripravlja nekak preobrat tako, da se morda že prav v kratkem sklene mir. London 2. maja. Maršal Roberts javlja, da je general Hamilton od Ta-banehuja šel proti severu, kjer je naletel na večjo bursko četo. General French mu je hitel na pomoč, a ni ničesar opravil. Danes so morale odposlane nove čete že priti Hamiltonu na pomoč. London 2. maja. „Pali Mali Ga-zette" poroča, da skušajo Buri razstreliti železnico na jugu Mafekinga. Zapo-vedništvo Mafekinga je maršalu Ro-bertsu naznanilo, da se lahko še dober mesec brani proti naskokom Burov. London 2. maja. V soboto in v nedeljo so Buri opetovano naskočili Angleže, zabrane okrog Tabanehu-a, zlasti divizijo generala Rundlea, ki pa se jih je ubranil in ohranil svoje pozicije. General French je Bure, ki so poskusili zavzeti nekaj angleških vozov pregnal in jih prisilil, da so se umaknili v gore, kjer imajo sploh Buri izredno trdne pozicije. Splošni položaj se ni predrugačil. Topovi, angleški in burski, streljajo na nasprotne pozicije skoro brez prestanka. Narodno gospodarstvo. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilanca za mesec april 1900. Aktiva: Gotovina v blagajni 50570 K 21 vin. Naložen denar 679.173 K 54 vin. Posojila 1812,657 K. Prehodni zneski 291 K 22 vin. Inventar 957 K 90 vin. Zastale obresti 31. decembra 1899. 1. 23.944 K 06 vin. Passiva: Zadružni deleži 23.278 K. Rezerveni zaklad 42 827 K 08 vin. Hranilne vloge 2,467 909 K 01 vin. Naprej plačane obresti 31. decembra 1899. 1. 9038 K 36 vin. Denarni promet 2,650 348 K 53 vin. Upravno premoženje 2,567,593 K 93 vin. Darila. Upravništvu nagega lista je poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Veleč rodbina Vrančićeva v Ljubljani mesto venca na krsto g. T. Šebra 4 K. — Živela darovalka' Zahvaia. Slavna posojilnica v Cerknici je podarila za tukajšnje revne učence 20 K v nakup učnih pripomočkov. Za ta izdatni dar izreka podpisano šolsko vodstvo slavni posojilnici najtoplejšo zahvalo. Šolsko vodstvo v Begunjah nad Cerknico, dne 30. aprila 1900. 11 A r k o. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega .,Moll-ovega Seidlitz-pra&ka", ki je presku§eno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K a. v. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah'na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (11—6) * liFksrnarJa Brad;-ja kapljice za želotlee, prej znane tudi pod imenom M a-rijaceijske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva čim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo čč. čitatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v inseratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kapljice za želodec pristne. Umrli so v Ljubljani: Dne 29. aprila: Anton Vidmar, ribičev sin, 1 leto, Kolezijske ulice 8t. 10, pljučni katar. — Eozalija Kurutz, fotografova žena, 32 let, Valva-zorjev trg fit. 4, jetika. — Matevž Kert, c. in kr. major v p., 58 let, Kongresni trg St. 6, rak. V deželni bolnici: Dne 27. aprila: Anton Podlogar, posestnik, 60 let, Brightova bolezen. Dne 29. aprila: Marija Zidan, tovarniška delavka, 49 let, jetika. — Jakob Ločnikar, goatač, 82 let, prisad. — Peter Kogoj, delavec, 29 let, jetika. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22 — I Četrt leta ... K 550 Pol leta .... „ 11-— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25'— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 KS" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. iy List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Meteorologično poročilo. VUina n»d morjem 806 2 m. SreJnji »raćni luk 73il'0 mm. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °c.: Vetrovi Nebo ■■3 il « a« ► 1. 9. zvečer 735 3 112 si. jug jasno i 2 7. zjutraj 2. popol. 737-4 7366 8-6 18-5 brez, ve tr. si. jvzhod del. jasno oblačno D- Srednja včerajšnja temperatura 110°, nor-male: 121°. iD"u.3aa.jsls:si borza dne 2. maja 1900. Skupni državni dolg v notah . . . 98 K 95 h Skkpni državni dolg v arebra . . . 98 »i 45 117 n 45 n Avstrijska kronska renta 41 , . . . 98 v 05 n 117 ■ — * Ogrska kronska renta 4 u . . . . 92 35 . avstro-ograke bančne delnice . . . 17 61 n Kreditne delnice ........ 731 n — n 242 82 n Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 35 n 23 67 . 19 27 n 91 n 05 n 11 m 34 it Ces. kr. avstrijske fšk državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1900. leta. Odhod lx Izubijane jož. kol. Proga des Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Išl, Solnograd; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobui vlak v Jesenice. — Proga ▼ Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Soloograda, Linca, Stevra, ISla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzenafeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd a, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeata, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eeba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mesta ln Koftevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v »r»*»»«w 0b 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v ljubljeno drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11 uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. i4) Zahvala. Za izraženo sočutje povodom bolezni in smrti naSe iskreno ljubljene prerano nam umrle hčerke in sestre, gospice Tonice Kebrove kakor tudi za podaritev prekrasnih vencev izražamo tem potom vsem prijateljem in znancem svojo najiskrenejšo zahvalo. Osobito zahvaliti se nam je pa Se, „Slavni narodni čitalnici", pevskemu društvu „Lira" za pretresljive žalostinke, gg. diletantom, vsem gospicam, gospem in gospodom, ki so svoje bogate simpatije do ranjke, na tako krasen in bla-žilen način pokazali. Bog povrni! Kamnik, dne 28. aprila 1900. (874) Žalujoča rodbina. Lepo stanovanje ▼ L nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in posebnega vrta s paviljonom, «e odda od 1. avzuMia t. 1. naprej za letno najemSCino 250 gld. (847—4) VpraSa naj se pri hišnem posestniku gosp. "V. llRniiHii, Huhnova rrnta mt. »i, nasproti domobranski vojašnici. Proda se takoj iz proste roke v Novem mestu obstoječa iz 4 sob, 2 kleti, 1 svinjskega hleva in 2 vrtov. Ista stoji poleg novozgrajene justične palače in je jako pripravna za gostilničarski obrt. Več se poizve pri Karolu Duller-ju v Novem mestu. (829—3) mu JL HJegova Svetost 1 Papež LEON XIII. sporoči/ Je po svojem zdravniku prof. dr. Lap-poniju gosp. lekarju G. PICCOU-JU v LJubljani srčno zahvalo za pripo-slane Mu stekleničice tinkture za želodec ter mu je z diplomom od dne 27. novembra 1897 podelil naslov „dvorni založnik Njegove Svetosti" s pravico, da sme nositi v svoji firmi z naslovom vred tudi grb Njegove Svetosti Omenjeni zdravnik kakor tudi mnogi drugi glasoviti profesorji in doktorji pripisujejo Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepi želodec, povečuje tek, pospešuje prebavljanje in telesno odpretje. Naročbe s povzetjem sprejema in odpošilja točno (582—20) 6. PICCOLI, lekar ..Pri Angelju" v Ljubljani. Dunajska cesta. Tinkturo za želodec pošilja lastnik po 12 8tekleničic za gld. 1-26 av. vred., po 24 8tekleničic za gld. 2-40, po 35 stekleničk; za gld. 3-50, po 70 stekleničic za gld. 6-50. Poštni paket, ki ne tehta preko 5 ki. po 110 stekleničic za gld. 10*30. Poštnino mora plačati naročitelj sam. IStaroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem Varaždinske top ice ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovee). Železniška postaja — pošta in brzojav. Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-ljenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd. pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd. dektrika. — Masaža. Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto Pitno zdravljenje (746-3) oskrbništvo kopališča. Najcenejše in najsolidnejše nakupovališče za suknino in volnino blago je samo pri firmi (468—17) Jakob Theumann Brno, Rotovzka ulica 12. Bogato asortirane vzorčne zbirke za gg. krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-akega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. -Vzorci gratis ln franko.- (836-3) Dve lepi, veliki prodajalnici skupno z magazini na velikem trgu in v Čpitalskih ulicah, z več razložnimi okni, za vsako trgovino pripravni, se dasta v najem z avgustovim terminom. Vpraša naj se pri J. Grobelnik-u. Učenca vsprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Luka Brus (878-1)_trgoveo v Spodnji Idriji. Gostilna v mestu na Gorenjskem se odda v najem ali na račun s 1. majem. Prednost imajo samci. Položiti je tudi treba nekaj kavcije. (872—1) Več pove Ivan Berčič, Škofja loka. 1 Prašno olje kakeršno se vporablja za vpuicanje tal v tovarnah, prodajalnah, kavarnah, rentavrantlh, bolnišnicah itd. priporoča M klff. K 1 (735—7) I ° I rjolf Hauplmann, Ljubljana > tovarna oljnatih barv, firneža, | laka ter kita. E Stanovanje s 4 ali 5 sobami z opravo vred odda se z avgustovim terminom (879—1) na Poljanski cesti št. 9. Trgovski pomočnik izurjen v manufakturni in špecerijski stroki, želi svojo sedanjo službo premeniti kje na deželi. Več se poizve pri upravništvu .Slov. Naroda*. (863-3) V Železnikih na Gorenjskem proda se iz proste roke posestvo št. 24 pod ugodnimi pogoji. Posestvo obseza: hišo Št. 24 (gostilna) s 5 sobami in drugo, kegljišče, hlev čez cesto, veliko prodajal-nico, ledenico, vodnjak in dva mala vrta. Dražba vrši se dne 13. maja t. I. ob 4. uri popoludne pri županstvu. (875-i) Janez Mohorič. Vožnji red c. kr. priv. južne železnice veljaven od 1. maja 1900. Z Dunaja v Trst. Postaj e Brzo v lak Poštni vlak Mešani vlak Sekundarni vlak Dunaj . . . Uurzzuschlag . Gradec . . . Maribor . . . Celje .... Laški trg . . Rimske toplice Zidanimost . . Hrastnik . . Trbovlje . . Zagorje . . . Sava .... Litija. . . . Kresnice . . Laze .... Zalog . . . Ljubljana . . Brezovica . . Borovnica . . Logatec . . . Planina (postaj.) Rakek . . . Postojina . . Prestranek . . Št Peter. . . Divača . . . Nabrežina . . Trst .... Odhod 8-25 po noči 11-35 126 2-48 413 . 425 433 , 447 Prihod Odhod 5*53 658 7-45 10-40 105 2- 22 3- 45 3- 58 407 4- 23 4-38 4-44 5 01 5-33 538 zjutraj dopol. popol. 1 17 i 5 10 i 7 14 9-08 ! 921 i 931 ' 944 9 55 1003 ;ioio ,10 22 10-32 10-42 10-54 1104 1115 popol. 100 5-09 908 po noči 11*42 1-50 204 n \ 2-1* „ ! 2-54 305 „ I 313 „ i 3 21 „ 1 3 33 „ , 3-44 355 4-08 4-18 4-31 4-54 popel. po noči 652 zjutraj 632 po noči — — 6 52 7-27 „ i 708 Prihod 7- 50 8- 24 9- 18 9-40 7- 33 8- 01 8- 38 9- 00 5'29 610 6 27 6- 40 7- 01 712 810 9-00 9-57 10-25 zjutraj dopol. 8-40 1-50 5-38 8-00 1008 10-22 10- 32 1107 11- 18 11-26 11-34 11- 46 11156 1207 1220 112-30 12- 43 12-58 108 1- 32 212 229 2- 41 I 301 i 312 3- 33 ; 4-09 5 06 535 po noči zjutraj dopol. zjutraj dopol. popol. popol. 604 1055 2-35 555 614 po noči 6- 28 , i 7- 03 , 7-19 7-30 „ 7- 42 „ 801 , 816 8- 32 „ 858 „ 915 : 935 , 10-30 . 5-24 po noči 7-24 zjutraj 7-37 7-47 „ 7- 59 810 „ 818 „ 8- 25 . 8-37 „ 8-47 857 . 909 919 , 930 . 7-45 po noči ,11-30 !l2 45 i 1-15 1-42 j 2-21 I 2-37 I 3-20 ; 435 i 61) , 6-56 820 900 9 17 931 j 953 i 1007 11020 zjutraj Iz Trsta na X>miaj. Postaje Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Sekundarni vlak Trst .... Nabrežina . . Divača . . . Št. Peter . . Prestranek . . Postojina . . Rakek . . . Planina (postaj.) Logatec . . . Borovnica . . Ljubljana . . Zalog. . . . Laze .... Kresnice. . . Litija .... Sava .... Zagorje . . . Trbovlje. . . Hrastnik . . Zidanimost . . Rimske toplice Laški trg . . Celje .... Maribor . . . Gradec . . . Murzzuschlag . Dunaj . . . Odhod 8-15 ponoči! 8*00 zjutraj 8- 50 9- 38 1015 10-32 832 9- i8 ;; I 952 „ 10- 09 dopol. 10-22 „ Prihod Odhod 11-46 1151 — J1039 11-23 11-29 Prihod 1-00 „ 110 , 119 , 1-33 „ 310 f1 431 „ 6-37 zjutraj 915 dopol. 1200 popol. 1217 ~„ 12-23 „ 12-57 107 116 1-29 256 4-20 7-00 9-45 po noči i 5 22 zjutraj 633 „ 543 ., 555 „ 605 ,, 614 „ 6-26 „ 6-33 „ 6- 41 „ 655 „ 705 „ 715 „ 7- 31 „ 9 40 d opol. 1230 popol. 352 „ 7'45 pon. prih, 9-55 10- 51 11- 56 12- 40 1250 104 1-21 1-30 1- 43 206 2- 35 250 302 3- 12 3-25 3-36 3-46 3- 59 407 416 4- 40 4- 51 5-02 5-21 7-40 1003 2-34 700 dopol. popol. 6-00 I 715 8- 23 914 925 9- 40 959 1010 10-23 10- 49 11- 20 1215 12-27 12-37 1250 1-01 1-11 1-23 1-31 1- 39 205 2- 17 2-28 2-50 po noči I 5-27 805 1213 zjutraj I 4*00 po noči 9-45 po noči „ H-09 . n , 1-09 „ 2- 35 , 2.51 „ . ! 315 „ 3- 47 „ 405 „ - ! A2l " 5-09 6*01 zjutraj „ j 6 23 „ 6- 39 „ 657 „ 7- 14 „ „ I 7-28 „ 7-42 „ 759 „ 809 „ 820 „ 846 „ 1 9-02 „ „ ! 917 „ 9*42 " 12.56 popol. zjutraj j 6*10 pon. popol. 9*13 prih. 642 zjutraj 6- 54 „ 707 „ 7- 26 7-38 „ 7- 51 „ 8- 22 „ 8-55 7 00 po noči 711 po noči 7-21 „ 733 „ 7-44 „ 7- 53 „ 8 05 „ 8- 13 „ 8-21 „ 8-36 „ 847 „ 8-58 „ 916 „ 1100 prih. Ustanev-Ijeno Brata Eberl leti 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 18 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih ban, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika izblrka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. -0> Zaloga **"* vsakovrstnih oopldev na pleskarje, nll-karje ln zidarje, itedllneg-a mazila za. hrastov« pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava al. občinst.-u najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanj« sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi al. občinstva za vse v na- 5'ino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi rat priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Mehanik Iran' Slerl stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih cenah. Bicikl« in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobre ln centa. 18 ' Vnanja naročila se točno izvrše", "fjsj [lerilo za gospode H najboljše blago in najnovejšo * kravate prodaja 18 sAlojzij Psraches •d škofijo. niz*. Anton Presker krojač Ljubljana, Sv.Petra cesta št 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, i8 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri se po najnovejših Tozordh in po najnižjih cenah solidno in najhitreje iagotovljajo. Klobuke najnovejši fazone priporoča po sslazlrt srsoanfl J. S. Benedikt * izbijana, Stari trg. 59 3766 BOS. 'Z '»? ooubjj. pod -S50 Uf Alojzij Persche Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše vilnato blago največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze priporoča 18 : 3SSSSSSS88S JffiJSSsfe 1 ■■■■»■■""■■M Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izbero. VsakerSna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 18 ■ ■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■«1 4 4 Josip Reich 4 likanje snkna, barvarija in > < kemična spiralnica ► 4 Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 ^ 4 ?q PriPoroCa za vsa v to stroko spadajoča W dela. 4 Postrežba točna. — Gene nitke. * < Fran Deiier LJUBLJANA, Stavi trg št. 1. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. >]l. Posebno pr.,.v katere se dobivajo vzlic Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo v: " njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Avgust Repič, sodar t Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 j (tr Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne § JfcST sode } po nujiil/Jali renali. 18 & i Zupane in prodaja staro vinsko pcsoio. I Ign. Fasching-a vdove 18 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnih ognjišč najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro ln po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSć. Prodajalna ii gosta kateri se nahajata blizu farne cerkve, se oddasta pod jako ugodnimi pogoji v najem z vso opravo. K prodajalni in gostilni spgda veliko skladišče, 3 sobe, 1 kuhinja in 1 vinska klet. Natančneje se izve pri lastniku Janko Popovie-n v Cirknici. (850-2) Izurjena gospodična za loterijo in trafiko (840-i) se takoj vsprejme pri Viktorju tliiiiniiii-ii v Krškem, Dolenjsko. Oddelek za sukno firme Kastner & Ohler v Gradcu (426—18) ima največji sortiment psisfe&o štajerskega kd^a Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode. Vzorci franko« Računski sklep v mestu Kamnih npi*a -. ♦ vam« i*-»*e*e. I rti «i ii i dan je vsaki torek od 9.—12. ure in vsaki četrtek od 9.—12. ure. Če je v torek praznik ali semenj, se uraduje en dan preje, če je pa praznik ali semenj v četrtek, pa drugi dan pozneje. Poročilo. Posojilnica je deležna vseh postavnih olajšav ter je član ,,Zveze kranjskih posojilnic v Ljubljani". Pristopilo je tekom računskega leta 103 zadružnikov, izstopilo 54 zadružnikov in šteje posojilnica torej s sklepom računskega leta . 659 članov. Promet v računskem letu je bil naslednji: sprejemkov . . . gld. 253.868 88 izdatkov...... 253 868 88 Skupaj . . Hranilnih vlog se je vložilo............gld. 156.76318 vzdignilo se je z obrestmi vred........„ 130.530 27 Stanje koncem leta s...........gld. 299 747 94 Kapitalizovane obresti koncem računskega leta .... 11.552-85 Vloge se obrestujejo po 41 B% in se sprejemajo od vsakoga, če tudi ni ud posojilnice. Posojil se je dalo...............gld. vrnilo se je...............„ gld. 507.737 70 74.743 46 48.59902 Vseh posojil vkup konec leta 1899......... gld. 274 867 07 Iz čistega dobička darovalo se je mnogim tukajšnjim okrajnim šolam, potem družbi sv. Cirila in Metoda, požarni brambi, pevskemu društvu „Lira", Narodni čitalnici in revežem v Kamniku, dalje a planinskemu društvu, al—.demičnemu društvu „Slovenija", dijaški kuhinji v Kranju in slovenskemu . Celju, dalje otroškemu vrtu in Cebe kakor tudi mestni godbi različne svote. K n v ■■ n i e IJ » i v o. Aktiva Znesek Pasiva Znesek gld. ! kr. gld. kr. Naloženi denar pri zavodih . . 561 2748(57 3150 38474 1600 5755 32 07 13 16 70 Deleži: \*—* : ■ ™° l upravni . 6530 „ Hranilne vloge . gld. 288195 09 Kapitalizovane obresti gld. 11552 85 Predplačane obresti..... Neizplačana dividenda.... Rezervni fond splošni . gld. 1006-26 posebni . „ 2431-03 13730 299747 1050 849 3437 4999 94 41 50 31 22 324418 38 324418 38 1 V Kamniku, dne 2. februvarja 1900. (877—1) Luka Bergant s. r. Franc Flerin s. r. Franc Flscher s. r. Anton Frdhlich s. x. Jernej Grašek s. r. Jožef Močnik s. r. Račune in glavne knjige pregledal, s pomožnimi knjigami primerjal ter vse v redu našel. V Kamniku, dne 2. febtnvarja 1900. Avgust Terplnc s. r., pregledovalec računov. Potrjen pri občnem zboru dne 2. februvarija 1900. Kdor želi kupili pristna istrska vina i iz najboljših krajev po lokalnih cenah od 15—18 kr., naj se zanesljivo obrne pod šifro „Strogo pošteno" poste restante Pulj 2. Postrežba točna in le po uzorcih. I m m m ti m Hišnik ki ima postranski posel in je vešč vrtnarskega dela in ima ženo, ki je kakor on zmožna nemškega jezika, ter zna dobro kuhati, dobi trajno službo na posestvu na deželi blizu Ljubljane od 15. maja ali pozneje. Več se izve na Francovem nabrežji št. 1, II. nadstropje levo. (873—1) Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska niča registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje Itranllnc vloge in obrestuje po4V|o od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po S%-Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (410-10) Dr- M. Hudnik« predsednik. Vozzxji E©dL drsanja© selessdae od 1. do 31. maja 1900. Tjji3.Toljst2a.si — Trbiž. 717 1151 406 709 720 1154 409 712 725 115S 414 71* 733 1200 422 722 743 12™ 433 732 756 1223 445 7ii 8" 12" 457 757 12« 501 801 827 12- 513 8" 832 101 517 8^7 8 g55 838 8J3 8~- 904 918 924 937 957 IZ I Ljubljane (juž. žel.) Ljubljane (dol. žel.) Lavrica....... Škofljica....... Šmarje-Sap..... Grosuplje...... Žalna (postajal.) . . Višnja Gora..... Zatičina....... Št. Vid pri Zatičini(p.) Radohova Vas .... Št. Lorencn. K. p. . . Velika Loka..... Trebnje....... v 1 Mirna Peč. Novo Mesto Straža . . . <3-rcsvLplje — 821 232 811 222 759 2io 753 204 73» 150 729 140 717 128 704 115 651 105 640 1251 630 12'i 625 1236 612 1223 605 1216 5^ 1204 5Ji 1155 532 H43 54» 1122 lioo 1042 32Zc6eTrje. 843 838 826 820 806 757 7- 734 724 7T0 7~ 655 642 635 6* 6" 60? 5«T 511 4d 758 209 8ia 223 822 233 836 247 843 259 907 318 923 334 948 359 955 406 gol £15 825 83'5 851 910 926 9^ 958 G rosu pij ii..... Predole (postajal.) Cušperk...... Dobre Polje . . . . Velike Lasiče . . . Ortenek...... Ribnica....... Srednja Vas v Kočevje....... iz ZLijia/bljana — Kamnik. 723 709 70a 649 633 622 604 533 5~ 134 120 113 100 1249 1233 1215 1149 1142 7sa 718 7" 6™ 6«7 631 613 f)47 540 728 741 744 805 813 823 8»8 842 205 218 221 242 260 300 305 31» 650 704 707 728 737 748 763 807 IO« 1038 IO" 1102 1109 ll" 1123 1137 Ljubljane (drž. kol.) Tavčarjevdvor(post.) Črnuče (postajal.) . Trzin...... . . . . Domžale....... Jarše-Mengiš .... Homec (postajal.) . . v 649 1106 610 i 636 1053 557 632 1049 553 612 1029 533 605 1022 526 552 1012 5'5 1 f)13 530 1006 508 iz 953 455 95* 94» 937 917 9~. 900 8" 840 * Vozi samo ob nedeljah in praznikih. Nočni čas od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj (600 do 55») označen je s tem, da so podcrtane Številke minut. Najnižje cene! Najnižje cene! m Zlato in srebrno verižice, uhani, xapestnice, vratno verižice, srčki, PriDorofcam se vsem Oboskl, prstani. (123-32) Za obilen obisk se pri- r-riporocam se vsem poročam s spoštovanjem gg. botrom in botr- r^g^k §m A j cam, katere u.judno fVj^mc^^M^^ Frail {jUOBU vabim na veliko in bogato izbero solidnega in cenega blaga. urar, trgovina z zlatnino in srebrnino v Ljubljani, Glavni trg. St. 4882. (753—3) Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov: 1. v Lukovici z letno plačo 1200 kron in poboljškom 400 kron iz zdravstveno-okrožne blagajnice: 2. v Toplicah z letno plačo 1400 kron. Dotičnik dobi vrhu tega kot kopeljni ztlravnik 300 kron na leto ter prosto stanovanje; 3. v Žužemberku z letno plačo 1400 kron. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do lO. maja 1900 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne" 10. aprila 1900. Trgovina z lesom Dunajska cesta štev. 35, Bežigrad (756-5) priporoča pri početku stavbinske dobe svojo veliko zalogo suhega stav-binskega in rezanega lesa, pesek in apno po najnižjih cenah pri točni postrežbi in si usoja naznanjati, da je za udobnost p. n. odjemalcev zveza z vsemi v Ljubljani obstoječimi telefonskimi mesti v trgovišče jn iz njega vpeljana. Tudi se naznanja p. n. naročnikom, da sprejema naro <£>T^. čila za vse vrste lesa, drv, premoga, peska in apna gospodična Viktorija Elsner, trgovina s krojnim blagom na voglu Medarskih in Lin- govih ulic. »M««w* ♦jC- oe* oe* *JmT c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja kakor: brlzgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmrzlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospora brizgalnlc itd. R. A. Smekal Czech-Moravsko Smichov-Praga W^ podružnica v Zagrebu priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo boeato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor. Z velespoStovanjem Podružnica R. JL. (391—11) v Zagrebu. Št. 12.710 as. (801—3) Občinski svčt ljubljanski je dovolil tudi letos 600 kron v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopeli v Gradeži. Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročiti mu do 15. maja 1900 in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo domovinsko pravico v Ljubljani. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 15 aprila 1900. Št. 13.447. (840-2) Ker volilni imeniki Še niso v tisku gotovi in ker se vsled tega niso mogli po §. 17. občinskega volilnega reda volilskim upravičencem pravočasno dostaviti, sistujejo se na podlagi sklepa izredne seje občinskega sveta z današnjega dne za 23, 25. in 27., oziroma za 24., 26. in 28. dan aprila meseca t. 1. razpisane dopolnilne volitve v občinski svet in se bodo vršile: dne II maja za III. volilni razred: dne 16. maja za II. volilni razred; dne 19. maja za I. volilni razred; vselej od osmih do dvanajstih dopoludne v velikej dvorani ^Mestnega doma". Tretji volilni razred bode volil v dvelt oddelkih in pripadajo prvemu oddelku volilci od A—L, ki bodo imeli dohod ^ na volišče po stopnjicah ob Streliških ulicah, drugemu oddelku pa volilci od M—Ž, ki bodo imeli dohod po stopnjicah nasproti mestnej ledenici. Ko bi bilo treba ožje volitve, vršila se bo dan po prvi volitvi, to je dne 15., oziroma 17. in 19. maja t. L ravnotam, kot prvotna volitev in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne. Iz občinskega sveta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci in sicer : a) iz III. volilnega razreda: Ivan Škerjanc in Jernej Žitnik.; b) iz II. volilnega razreda: Fran Pavlin in Ivan Plantan; c) iz I. volilnega razreda: Ivan Gogola. dr. Josip Stare, Ivan Velkovrli in Fran Žužek. Med letom sta se mestnemu odborništvu odpovedala gg. občinska svetovalca Fran Hribar, ki je bil leta 1897. v III razredu voljen za dobo treh let in dr. Valentin Hrisper. ki je bil leta 1898. v L razredu voljen za dobo treh let. Voliti bo torej III. volilnemu razredu troje, II. dvoje in I. petero občinskih svetovalcev — devetero za dobo treh let, enega za dobo enega leta. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 21. aprila 1900. ■ a— a—i a 4Wami .■iiiiii.MjMtmi Glasgrepodežel. da so se testenine m.-««' kranjske tovarne te« atenln Žnlder^lč *V %alenoIč v Mil.-- Bistrici^ priljubile v vsakej rodbini, kjer so jih pokusili. Uporabljajo se za na juho ali kot pri-kuha. Zanesljivo prave so le v kartonih z gornjo firmo. (879—1) F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne dri. železnic uradnikov Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih 'oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven srja-dajoCepredmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justiC-nim uradnikom pa za izdelavanje baretov. Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. iToTroetl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 18 Popravila se Izvršujejo najtočneje. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotograficnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno in ceno. Vzorci na zahtevanje poštnina prosto. S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom za sprnlaino in Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz škofje loke, domač izdelek najboljše vrste. Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk z velespoStovanjem 18 Hugo IhL Su runih ostankov vedno veliko v zalogi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli I»aatnin» in tisk .Narodna Tiskarna' 3311