31. štev.
V Ljubljani, v četrtek 12. marca 1874.
^______ »
Letnik If.
Interati se sprejemajo in v tj j A tristopna vrsta:
8 kr., Če se tiska lkrat, 12
n it it
Kolek (Stempelj) znese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji ne t<ena primerno zmanjša.
Rokopisi •e ne vračajo, nefrankovana pisma Be ne sprejemajo Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekRpedicija na Starem trgu b. »t. 163.
Političen list n slovenski narod.
Po poiti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. . 6 — „
ca Četrt leta	. . 2 „ 60 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 ki za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani ua dom pošiljati velja 60 kr. več na leto,
Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in *ieer v torek , četrtrk in saboto.

Govor grofa IIohen\varta
v državnem zboru 5. t. in.
Splošno razpravo o konfesijonelnih postavah pričel je grof IIohenwart, ter v izvrstnem govoru najprvo šibal predrznost države, ki hoče biti vsemogočna, potem pa ustavovercem dokazoval, da so s predloženimi postavami prelomili ustavo, in da morajo glasovati zoper te postave, ako hočejo biti ustavoverni. Oovori pa je po stenografičnih poročilih tako-le:
Načrtek postav, o kterem mi je govoriti, ima namen, vnanje pravno razmerje katoliške cerkve uravnati. Reči prav primerno tedaj pretresuje visoka vlada v svojem z razlogi podpiranem sporočilu najprvo vprašanje, kaj je notranja in kaj je vnanja zadeva cerkvena, in ker ona, opiraje se na 15. člen državne temeljne postave o splošnih pravicah državljanov, uredovanje notranjih zadev cerkvi sami v skrb prepušča uravnavanje vnanjih zadev pa državi v postavodajanje pridržuje, je v tem vprašanji jedro vse postave, in prejemljivost ali neprejemljivost načrtka stoji že samo na pravem ali nepravem odgovoru na prvo vpra-šanje, gotovo pa trdneje, kakor na posam-r.ih postavah, ki se nanj opirajo.
To vprašanje tedaj, kje prav za prav je postaviti meja, ktere od ene strani cerkveno samozakonstvo, od druge pa državno postavo-dajstvo ne sme prestopiti, se je štelo vs-elej med najtežja in spodbijanju najbolj podvržena vprašanja očitnega prava, in visoka vlada sama spoznava v njem vir vseh prepirov med državo in cerkvijo, ki nam jih zgodovina naznanja. Pa kar je bilo težavno v tistem času, v kterem so se še anali žaliti tuje pravice, zlasti pa še cerkvene, to se ve da nima uič več težave v sedanjosti, v kteri se nepri-jetue pravice le spoštujejo, dokler ni moči jih odpraviti. (Dobro! na desnici, oho! na levici).
Predsednik (ustavljaje): Prosim, tiho
Poslanec grof Hohenwart (nadaljuje): In tako je tedaj tudi visoka vlada za tako težko vprašanje našla odgovor, ki ne more boljši biti, kar se tiče njegove enojnosti in njegove velike moči.
„Notranja in vnanja cerkvena zadeva je to, kar država za tako spoznava." Tak je odgovor, ki ga je dala vlada in ki ga je sprejela večina verskega odbora.
Le škoda, da ta tako enojni odgovor resnobnega presojevanja ne more prestati in tudi ni pripraven nam dati toliko zaželenega miru med državo in cerkvijo.
Visoka vlada opira ta svoj izrek na trditev, da to tirja novo evropejsko državno pravo, da današnje politično razumevanje ne spoznava v državi nobene druge samooblast-uosti, kakor le tisto, ki jo ima država, da država tudi cerkev prišteva le k društvom oseb, kterim sicer pripoznava prostost in samo-
odsebno delanje v posebnem lastnem okrožji, ue pa od države neodvisne oblasti.
Tukaj bi smel vprašati, kje in kdo je to novo evropejsko državno pravo spravil v zakonik, kteri učenjak je tolike veljave, da bi mogli na njegovo besedo že na mesto samo-stalne cerkvene oblasti, ki trpi veke in veke, kar naenkrat postaviti društvo oseb, to je razumek, ki po mojih mislih še določneje raz lage silo potrebuje. Ali odgovor na ta in mnoga enaka vprašanja bi bil sicer mikaven, vendar pa silo malo važen za reč samo, o kteri se tukaj govori. Cerkev ne tirja samo-oblastnosti v državi, ona tirja le prostost in samoodsebno delanje v lastni oblasti, in to ji pripoznava še celo to novo evropejsko državno pravo. Cerkvi pa prostost in samostalnost v lastni oblasti pripoznavati, ob enem pa državi pripoznavati nepogojno pravico, omejiti cerkvi to lastno oblast le po svojem razsojevanji in po svoji vselej spremenljivi priličnosti, to je tako očitno nasprotje, da je to razvidno vsakemu, kteri le oba stavka primerja, i Dobro! Dobro! na desnici).
O cerkveni samosvojuosti v uredovanji in oskrbovanji notranjih zadev, ktera ji je po državnih temeljnih postavah zagotovljena, se ne more več govoriti, ako stoji na milosti državini, če ji sploh notranje zadeve še ostanejo (dobro! na desnici); ako se mora cerkev od dne do dne bati, da jutri ne bode več njena oblast, kar danes še svojo oblast imenuje: ako jo država «me vsakikrat ustaviti, ker ji je ravno prilično, si zopet prilastiti nekaj njene oblasti, ki je bilo doslej njeno gotovo posestvo. Ako se sprejme pravilo, da ima država sama razlagati, kaj jc notranja, kaj vnanja zadeva cerkvena, ali bolj prav, kako daleč sega njena oblast v cerkvene zadeve, je ob enem vničena prostost in samostalnost cerkvena, in ko bi država svoje pravice še tako prizanašljivo se posluževala, cerkev zato vendar ne bo prosta in samostalna, kakor nedorasli ne, ki se njegov varli svoje pravice prizanašljivo poslužuje. (Dobro! Prav dobro! na desnici.)
Ne more drugač biti, kakor da tako neresnično pravilo, ki ima samo v sebi toliko nasprotja, mora tudi v svoji izpeljavi visoko vlado neogibno zamotati v mnoga nasprotja. Tako je na primer vlada, ki na 30. strani svojega z razlogi podpiranega sporočila pripoznava državi nepogojno pravico določevati cerkveno oblast, gotovo pozabila, kar pravi na 29. strani ravno tistega sporočila; ker tam berem besede: ,,Ako si država prisvojuje neomejeno prostost, določevati cerkvcno oblast, cerkev pri vsi svoji po imenu pripoznani prostosti lahko pride v največo odvisnost od države."
Tukaj naj mi uikdo ne ugOvarja, da vlada tirja le oblično (formalno) pravico, določevati
cerkveno oblast, njeni izpeljavi pa sama v svojem sporočilu postavlja gotove tvarinske (materialne) meje.
Tak ugovor bi vendar preveč priprosto razumenje razodeval; ker meja, ki si jo me-jivec sam sme staviti po svojem lastnem razsojevanji, ni meja, in na primer še nikomur ni v misel prišlo, da bi oblast samovladarjevo zato imenoval omejeno, ker sam spozna, daje njegova oblast omejena z ozirom na blagost njegove dežele, njegovega ljudstva. (Živahno prikimovanje na desnici.)
Visoka vlada zametuje nadalje pravila joži finizma, in vendar ima ta osnovana postava ravno tisto stališče. Če visoka vlada danes cerkvi še večo prostost dovoljuje, če noče ž njo kar naravnost kakor z državno napravo ravnati, bo sicer milostneje razodevala svojo moč, kakor se je to godilo v preteklem veku; pa pravilo jožefinizma je ravno tisto, na ktero se tudi ta postava opira: Država sama določuje, kako daleč sega njena oblast v cerkvene zadeve.
Gospoda moja! da govorim z besedami, s kterimi sloveč učenik cerkvenega prava enake načrtke postav v sosedni državi kratko pa dobro zaznamuje, to pravilo je vera v neomejeno vsemogočnost državino v cerkvenih zadevah, in jaz bi pristavil, to pravilo je enako pravilu : „Moč je nad pravico", pravilu, ki vse poprej kakor prostost pripelja. ( Dobro! na desnici.)
Da cerkev tega pravila ne more iu ne sme sprejeti, ako hoče zvesta biti svoji imenitni nalogi, da mora zavrniti tudi najugodnejša določila, ako se ji ponujajo le ko milost, ki jo država sme vselej preklicati, to je očitno; ker cerkev se ne more postaviti v nevarnost , da bi mogla pri vsaki spremembi vlade ali večine državnega zbora morebiti vso svojo vstavo, vse svoje naprave, še celo ne-ktere svoje nauke podvreči prenaredbi po lahko spremenjenih namenih teh državnih delov.
Ko bi pa kdo še dvomil, kaj cerkev o tem misli, naj se ozre na sedanje prigodke ua Pruskem in naj ima pred očmi to, da je le ena katoliška cerkev, da toraj na Avstri-janskem ne mora druga biti, ne more druzega prepričanja imeti, kakor katoliška cerkev na Pruskem. (Dokro! na desnici.)
Ker je to popolnoma gotovo, ali hočemo, gospoda uioja! tudi še bojevanje zoper katoliško cerkev preseliti v naše kraje, ki so že tolikanj razriti zavolj državopravnih in narodnih bojev ? Taka poskušnja bi bila silo nevarna; naše ljudstvo, ki je v večini katoliško, bi se ne vpokojilo s tem. da bi jim rekli: to tirja novo evropejsko državno pravo; komej bi razumeli, ko bi jim rekli: katoliška cerkev je naj veči in naj imenitnejši društvo v dr žavi, zato mora biti zadovoljna z naj manjši pravico (dobro! dobro I na desnici), ona je
tista, k kteri se šteje neizrečena večina ljudstva, zato mora proti drugim cerkvam in družbam nositi zoperno predpravico. (Dobro! Dobro! na desnici.)
Gospoda! Zgodovina spoznava tiste dobe za naj žalostneje, v kterib je bilo versko prepričanje ljudstva zaničevano ali celo žaljeno. S to postavo pa in zlasti s pravili, na ktere se ta postava opira, s pravili, ktera vladino osnovo ravno tako neprejemljivo delajo, kakor še bistveno poostreno osnovo od-borovo, bi prav gotovo storili to veliko pomoto.
Že po splošnih pravnih pravilih moram tedaj zavreči postavo, ki se opira na tako nap-čino podlago, kakor sem skazal, in ki ima tako nerazrešljive nasprotja v sebi; zavreči moram postavo, ki bi vedno vojskovanje med cerkvijo in državo napravila, in bi tedaj njena izpeljava državo spravljala v naj veči nevarnosti.
Rad bi to poslednjo tvarino nekoliko razširil in Vam iz ne predaljne preteklosti pokazal. kaui pelja vladanje, ki z vedno veči. policijsko silo zatira vsako gibanje, ki je vladi neprijetno. (Dobro! Dobro! na desnici.) Pa moj govor bi s tem dobil tako dolgost, ki si jo z ozirom na veliko število vpisanih govornikov toliko manj smem dovoliti, ker imam še drugo nalogo, namreč nalogo, prevdarjati ob kratkem ta načrtek postav tudi iz stalisča že danih avstrijanskih postav.
Pa, gospoda moja! tudi iz tega stališča moram ta načrtek postav naravnost zavreči; ker postava členu 15. državne temeljne postave o splošnih pravicah državljanov naravnost nasprotuje. Na prvi pogled se ta trditev dozdeva morda predrzna, ker se visoka vlada ravno na ta in le na ta člen opira v opravičene svojega načrtka iu ker ta svoj načrtek imenuje dosledek in izpeljavo tega 15. člena.
Ali, gospoda moja! — pa prosim, to dobro pomislite! — da bi se to zgoddo, bi morala visoka vlada najprej državno temeljno postavo malo popraviti. (Dobro! na desnici.) 15. člen državne temeljne postave o splošnih pravicah državljanov se drugač glasi, kakor ga je visoka vlada v svojem izdelku povedala. (Glejte! Glejte! na desnici.) ltes da je le ena beseda, ki jo je visoka vlada izpustila, pa ravno ta beseda je razločivna. (Glejte! na desnici.) 15. člen najprvo našteva cerkvene pravice ter ji samostalnost v njeni lastni oblasti naravnost zagotavlja, to samostainost v sklepu le s tem omejuje, da bodi cerkev, kakor vsaka družba, 6plošnim državnim postavam podvržena. Prav lahko je umevati, da z besedo „splošen" določneje naznaujenje državnih postav, kterim je cerkev podvržena, je moglo visoki vladi silo neprijetno biti, v trenutku, v kterem skuša po izjemi katoliško cerkev s posebnimi postavami omejiti v njeni samostalnosti, ki ji je po temeljni postavi zagotovljena.
Tako je bila ta razločivna beseda zavolj namena, za kterega se vlada poganja, izpuščena, in namesto splošnih državnih postav so bile v popravljeni vladini obliki državne postave sploh postavljene.
Gospoda! ni treba ravno komu biti slo-večemu pravoslovcu, da spozna višji pomen zatrte besede na tem mestu, da razume, da so posebne postave naravnostno nasprotje splošnih postav.
Da je visoka vlada to prav dobro spoznala, je najtrdniši dokaz v tem, da v več mestih, v kterih tako skrbno izdelano in z razlogi podpirano sporočilo 15. člen navoduje, posebej na 28. strani tega sporočila, kjer vlada s pristav-
kom ušesec, torej od besede do besede ponavlja, je ta neprijetna beseda povsod z enako skrbjo zatrta. (Glejte! Glejte! na desnici.)
Tega početja ne bom zaznamnjeval, pa to mi bodete pritrdili, gospoda! da je resnično, kar sem v začetku svojega govora rekal o tem, kako se zdaj ravna z neprijetnimi pravicami.
Gotovo smemo le pravo besedo državnih temeljnih postav jemati v podlago, in potem ni nobenega dvoma tudi za trenutek ne, da nimamo pravice omejevati katoliško cerkev v njeni samostalnosti s posebnimi policijskimi postavami, dokler jo državna temeljna postava le s splošnimi državnimi postavami omejuje.
Visoka vlada sama daje zgled take postavne omejitve na 34. strani svojega z razlogi podpiranega sporočila, kjer pravi, da rečna in osebna svoboščina duhovnov (immunitas tribu-toruni et servitiorum) se mora umakniti splošni dolžnosti v državi davke plačevati iu vojaško službo sprejemati, in sto zgledov iz vsakdanjega življenja Vam bo spopolnilo podobo te omejitve.
Te meje pa ne smemo prestopiti, če ne, pridemo v nasprotje z državno temeljno postavo.
Parni bodete morebiti ugovarjali: Državne temeljne postave niso nespremenljive, temuč bi se lahko prenaredile po potu, ki smo ga sami zaznamovali. To je popolnoma resnično. Državne temeljne postave morete prenarediti, tudi popolnoma odpraviti, pa, gospoda, dokler te postave veljajo, ne morete z nobeno, še tako veliko večino veljavno skleniti postave, ki je v nasprotji z državno temeljno postavo.
Taka bi bila pričujoča postava. Cerkev bi tedaj imela popolno pravico zavreči to postavo tudi iz stališča dejavnega avstrijskega prava. (Oho! na levici.)
Resnično, gospoda, sej še lahko doživite to čudo, da bi državna sodnija v izpeljavi te postave vidila žaljenje državljanskih pravic, ki so avstrijskemu državljanu zagotovljene. (Smeh in nemir na levici, dobro! na desnici.) Ali bi to kaj pripomoglo k vzvišanju časti in veljave avstrijskega državnega zbora, prepustim Vaši razsodbi. Pa nekaj moram še opomniti:
Ko bi bilo tudi mogoče zavolj dobrega namena kaj spregledati, ko bi se kjerkoli v velikem avstrijskem cesarstvu z državno temeljno postavo o splošnih pravicah državljanov ravnalo tako, da bi ne bilo primerno ne duhu ue besedi te postave, še celo, ko bi se liotli tudi tako zatajevati, da bi preslišali kričanje posamnih, še ne zadosti vtrjenih udov lastne stranke, s kterim zavolj tega svojo bolečino razodevajo, se vendar naravnost nemogoče dozdeva, da bi državni zbor sam in naravnost tej postavi nasproti ravnal.
Jaz tedaj ne bom le zavolj splošnih pravnih pravil, ampak tudi iz stališča dejavnega avstrijskega prava določno nasproti glasoval, da naj se ta načrtek postav jemlje v podlago posebnih razgovorov, in pričakujem s toliko večo svestjo enacega glasovanja od tiste strani, ki se prav posebno imenuje ustavoverno. (Živahna pohvala ua desni.)
Avstrijsko cesarstvo.
S*. IJiihlJnnc, 8. marca. Pred okrajno porotno sodnijo berolinsko je 13. januarja 1.1. stal nek hudodelnik, ki je bil umoril dva človeka, še tretjega pa skušal umoriti. Porotniki so po predlogu državnega pravdnika razsodili, da zatoženec zarad vsakega umora posebej
zapade smrtni kazni, zarad poskušeuega umora pa desetletni hudi ječi. To pa so modrijani lozabili določiti, ali naj se najprvo hudodelnik iripravi ob življenje, potem na deset let zapre v ječo in konečno še enkrat usmrti, ali kako naj se izvrši ta razsodba. Prav enako bi se imelo goditi v beli Ljubljani. Deželna vlada e k uioralični smrti obsodila hudodelnika, ki se je pregrešil zoper društvensko postavo. A že mrtev moral bi iti tudi še v ječo ali pa saj plačati kako denarno globo. Pripoveduje se namreč, da misli državno pravdništvo pri mestni deligirani sodniji tožiti odbor katoliško-političnega društva, ker je po njegovem mnenju prestopil nektere paragrafe društvene postave. Gospodje bi bolje storili preiskovati, cako konstitucijonelno društvo spolnuje omenjeno postavo. Katoliško-politiČno društvo je mestnemu magistratu predložilo imenik za tekoče leto, še preden se je društvo razpustilo. Konstitucijonelno društvo pa, kakor mi za gotovo vemo, že pet let tega ni storilo, bi bilo moralo biti tedaj že zdavnej razpuščeno. „Ja Bauer, das ist ganz was anderes!"
I m. »oreiije Noče, 5. marca. ( Izv. dop.) „Halt, tako je po paragrafih" — ,.jo, so ist gesetzlich", tako sta v kranjskem okrajnem šolskem svetu (gl. „Slov." št. 26) predsednik i župan iz Preddvora pritrdila referentu K. i šola na Viševku ni dobila učitelja.
Britev brusiš, da se briješ, i sploh človek zdravih možgan, kar dela, dela iz določenega nameua; le tisti, komur je nekaj manjka, se smeja, se joka i ne ve zakaj; je ves zamišljen, . i ne ve, kaj misli; teče i ne ve, kam gre. Dosti.
Liberalci so si zapisali na svojo zastavo „napredek'\ hočejo reči, da kar delajo, delajo za napredek. Naredili so nove šolske postave, zakaj? za napredek, da bi se šolstvo zbolj-šalo; halt, tako je po paragrafih, da bi se otroci več učili i povsod, toraj tudi na Viševku, „jo, so ist gesetzlich." Torej se prošnja edinega prosilca za to šolo odbije — se ve da po paragrafih. Zakaj so uže liberalcem nove šolske postave? Napredek menda tirja, „da naj z velikimi stroški postavljeno poslopje rajši prazno i zaprto stoji, nego da bi poduka tolikanj potrebna mladina duhovna imela za učitelja." Občina, ki je po postavi šolo sozi-dala, a po postavi učitelja ni dobila, ima pač uzrok, se jeziti. Možje dotičnega okrajnega šolskega sveta se smejajo, pa zakaj, kdo ve? Šola mora biti, pa šola zaprta stoji i oboje po paragrafih liberalnega napredka, ,.jo, so ist gesetzlich."
Pri vas imate Viševek, pri nas na Goriškem pa imamo Kviško i Ilomec, kar je menda eno in isto. I tudi mi imamo nove šolske postave za napredek, da bi se otroci več učili i povsod „halt, tako je po paragrafih", toraj tudi v Tominskem glavarstvu „jo, so ist gesetzlich." V „Glasu" je pa pred kratkem več duhovnih učiteljev oznanilo, da v šoli ne morejo več učiti, ker jim okrajni šolski svet v Tominu „ne more" določiti stalne plače, kakor jo je določil duhovnim učiteljem okrajni šolski svet v Gorici i Sežani, „jo, so ist gesetzlich" ali kali? Šole morajo biti i povsod to tirjajo postave, to tirja napredek. Liberalni naprednjaški (?) okrajni šolski sveti pa trdijo, „halt, po paragrafih," da duhoven ne sme biti plačan stalen učitelj, rajši naj bo pol šol praznih i zaprtih. To je liberalni napredek. Zakaj so tedaj naprednjaške nove šolske postave, kdo vd?
I/, Oritiuiit, 24. febr. (Izv. dop. Konec.) Zdaj je U- drugič prosil, naj mu pošljejo
diplomo, sklicevaje sc na to, da je od preiskave oprosten brez vseh ovinkov. To je spravilo gospode v velike zadrege. Ii. so bili že zbrisali iz bukev ter pahnili ga v liberalni pekel, toda, oj čuda in strah! R. je prišel iz druzega sveta nazaj, vstal je od smrti ter šel trkat na prsa naših želodarjev, rekoč: „He gospodje, poravnajte krivico, potem ne bom hodil več nad vas, dajte mi, kar ste uii dolžni, in po tem vas pustim pri miru". In res, zgodilo se je; „leider sehr ungern", pa vendarle so mu morali dati brez vseh ovinkov diplomo, ktera je zdaj pri R. tim bolj v časti, čim več se je
moral boriti za njo.
Kvo vam tedaj nekaj izza vaših kulis, pa m> zamerite, da sem to istinito prigodbo objavil, saj znate pregovor, ki pravi: ,,Kar se ne stori, to se ne izve".
Konečno pa vas še pomirim ter k vašemu veselju naznanim, da za naprej vam Slovenci več tako hudo v družbo ne bodo silili, ker jih tako hrustate, ali prav za prav samo hru-stati hočete, ker sc vam tako hrustanje le redko kdaj posreči; in če se vam posreči, vam želim dober tek. Pazite pa, da se ne boste blamirali, kakor se vam je (se ve da, po nesreči) prigodilo pri g. R. Kaj pa če bi vi, gospoda, pregledali malo nemčurske svoje zaveznike? Ako bi brezstransko sodili, bi se znabiti tudi našli kaki „razbojniki" za izbac-niti; pa vrana vrani oči ne izkljuje.
Nam Slovencem pa bo dosti ugodnejše, da si osnujemo narodno-politično in gospodarsko društvo, o čegar občni potrebi hočem drugod obširno govoriti; potem se nam ne bo treba nemčurjem s klobukom pod pazduho prilizovati ter njim vsilovati se. Ne bo se nam treba med otrobe mešati, kar je jako nevarno; ker kdor se med otrobe meša, ga svinje pojedo.
Gosp. odbornike, oziroma „zvoncenosce" naše kmetijske poddružuice pa prosimo, da nam naznanijo, kedar bi utegnila poginiti, ker tedaj mi zatirani, pa še vendar pokorni in hvaležni Slovenci radostno napravimo zbirko denarjev za častni pogreb, pri kteri ji s pre-milim glasom zapojemo: miserere.
11. Dunaja. 11. marca. V državnem zboru je 9. t. m. zoper konfesijonelne postave govoril baron Giovanelli ter konečno naznanil, da on in njegova stranka se ne bodo vde-deležili špecijalne debate. Najbolje bi bilo, da bi, kakor smo že zadujič rekli, držav nemu zboru dali slovo in zopet odločno stopili na stran čeških poslancev. Državni zbor ima za nje le posmeh in posilstvo.-— Kakor gra ški „Volksbl." poroča, se bodo škofje na Dunaju k posvetovanju o konfesijonelnih postavah zbrali 15. t. m., ne pa 12. Tudi opatje velikih samostanov na Spodnje-Avstrijske m so se po svetovali, kaj jim je storiti. Do zdaj so bili ti gospodje večjidel na strani ustavovernih liberalcev; opat Ilelferstorffer je celo zvonec nosil v državnem in dunajskem deželnem zboru Zdaj pa so se ojačili in so najpred potrkali pri Štremajerju, pa zastonj, zato nameravajo zdaj pri gosposki zbornici vložiti neko prošnjo zoper konfesijonelne postave, pa bodo ravno toliko opravili, kakor pri Štremajerju. To je lepo, boste rekli, da so se tudi ti gospodje začeli potegovati za katoliško cerkev. A motite se. Njih cerkev so njih denarji; po novih postavah morali bodo dunajski benediktinci 50 do 60 tisuč, klosterneuburški pa celo 80 do 90 tisuč goldinarjev davkov na leto več plačevati, kakor doslej. Da denarji ne bi bili v nevarnosti, bi ti gospodje brž ko ne tudi zdaj še bili te misli, da naj Bog sam varuje svojo cerkev.
ČrAkn. 9. marca. Budevijško katoliško politično društvo se je telegrafično zahvalilo državnim poslancem, ki so v splošni obravnavi o konfesijoneluih postavah tako goreče in ne-prestrašeno borili se za pravice katoliške cerkve. Slava jim!
Vloravka. 8. marca. Znaimsko ka toliško-politično društvo je pri občnem zboru izreklo neko resolucijo o konfesijonelnih predlogih, ter sklenilo, Umskemu škofu pismeno izreči svojo vdanost.
0%i'«ka. 9. marca. Nova era rodi svoj sad. V novi Pešti je včeraj neka druhal na pravila upor. Nek mesar, ki ni mogel plačati davkov, je bil namreč zaprt in našli so ga v ječi obešenega. Ljudstvo je sumičilo, da so ga ali mestni stražniki obesili, ali pa da je umrl zarad tega, ker so pri zaporu hudo ž njim ravnali. Druhal postopačev in brezdelavnih delavcev se je tedaj zbrala pri občinski hiši, kamor so bili truplo prenesli, ter je začela kamenje v njo metati. Tudi na pokopališču pri pogrebu je hudo razsajala in paudurje, ki so brez krogelj streljali, s kamenji odgnala. Na večer se je hrup ponovil pri občinski hiši, kjer so vrata polomili in okna potrli, potem pa na treh krajih jo zažgali. Gasilno stražo, ki je hotela ogenj zadušiti, so nazaj zapodili; še le ko je prišla vojaščina, ter med ljudstvo streljala in štiri mahoma ustrelila, začeli so gasiti ogenj, kterega so ukrotili še le ob poli ene. Krvava sodnija je drugi dan začela pre-iskavati to reč in je zaprla več ljudi. — 10. t. m. so bili neki k cesarju poklicani predsednik gosposke zbornice, grof Majlath, dalje Csengery, Koloman Tisza in Kerkapolyi. Ministrom prosečim odpusta še niso odgovorili.
Vnaiijc države.
B*ruska. 9. marca. Bismark se je
zdaj spravil nad vrednike. Na Bavarskem so
obsodili vrednika monakovskih listov „Volks-
freuud" in „Vaterland" zarad razžalenja nem
škega cesarja in 9. t. m. je Bismark v zboru
predlagal, naj se primeta tudi „Miiochner
Volkszeitung" iu „Passauer Tagblatt", češ,
da sta razžalila državni zbor. Predlog se je
izročil opravilni komisiji. — „Reichsauzeiger
naznani, da se je cesar 9. t. m. prvikrat v
zaprti kočiji peljal na zrak.
Španjska , 9. marca. „Vaterlandu"
se iz karlistovega tabora pred Bilbao piše, da bode kralj, kedar dobi mesto v roke, prisegel na starodavne kastilijske pravice, potem pa pod predsedništvom Elio-vem imenoval od govorno ministerstvo. Tudi se bo dal v stolni cerkvi kronati za španjskega kralja. Na Angležkem je sklenil pogodbo o posojilu, in bode 10 milijonov gold. dobil na posodo, kedar vzame Bilbao. — Serrano je v Castro Urdiales in se pripravlja na bitvo. Moriones pa je neki bolan.
dična, nikakor neprijetna prikazen, pripovedovala je sodniji, kako je bila osupnjena, ko je zvedela, da so menjice ponarejena, in da je hitela sodniji jih izročiti itd. Od svojega denarja je dobivala po 5 gld. od sto na mesec in je pri tem boje prav zadovoljna bila sama seboj.
Za njo pride priča gospa Pascali, uradniška udova. Kakor pripoveduje, ste jo Iiiesnerca in Aristotelovka leto in dan lovili, predno ste ganili blago njeno srce do usmiljenja, da je posodila Aristotelovki 1300 gld. na različne menjice, dobre in ponarejene; zdaj ima pri Aristotelovki tirjati 2200 gld., od kterih si pa da nekoliko odbiti, ker po spraševanji sodnije pridejo „pomote" za kakih 160 gld. na dan. Sodnik g. Ravnikar vpraša Aristotelovko, koliko je priča dobila za svoje posojilo obresti. Zatoženka odgovori, da je dala gospej Pascali za posojenih 1300 gld. obresti 1800 gld., mešetarici pa nad 900 gld. Poslušalci se temu čudijo, blaga gospa pa ne, marveč zahteva po kazenski poti „svojih" 2100 gld. Na občinstvo je naredila ta gospa jako neprijeten vtisk.
Gospa in bivša vdova Jakomini, nekoliko mescev pa omožena 63letna Hammer, je že več let tako usmiljena, da za 5 odstotkov na mesec ljudem brez ozira na spol in narodnost rada pomaga iz zadrege. Ni čuda da se je tudi Aristotelovke usmilila. Priskočila ji je na pomoč z nekaterimi stotaki na dobre in ponarejene menjice in zdaj ima dobiti okoli 1400 gld., kterih pa ne zahteva po kazenski poti, kar se poslušalcem tem bolj blagodušuo zdi, ker bi tako nič ne dobila. Obe ti priči sc vsedete med poslušalce, ko ste odpravili.
Pride 301etna gospa Gabrijela Kremžar-jjeva, žena bolnišničnega oskrbnika v Ljubljani. Mogočno nastopi in se ozira po komu, ki bi ji ponudil stol ; toda pri sodniji niso galantni in tako se vstopi priča pred mizo sodniško in se izpoveduje. Po Riesnerci je posodila Aristotelovki na različne menjice „od krajcarjev, ktere si je pri gospodinjstvu prihranila", najprej 300 gld. proti navadnim 5 °/o na mesec, potem še nekaj, in tako ima tirjati od zatoženke 1400 gld. Zastavljena so ji bila tudi zavarovalna pisma (police), na ktere pa ni hotela dalje plačevati, ker po nekem paragrafu — tako pripoveduje - zgubi tako pismo veljavnost, ako je zavarovani za več kot eno leto v težko ječo obsojen. Iz tega se vidi, da gospo Kremžarjevo ni bilo lahko opehariti, a vendar se je vjela na ponarejene menjice. Sodnik g. Ravnikar jo vpraša, koliko denarja je res dala, da ima zdaj 1400 gld. tirjati, na kar gospa Gabrijela odgovori: „Ne vem prav natanko, čez 500 gld. že; drugo so odstotki." Zagovornik g. dr. Kozjek: „Kaj vas je pripravilo do tega, da ste dajali denar na posodo?" Gospa Gabrijela: „Najbrže visoki odstotki". (Konec prih.)
Iz sodnijske dvorane.
(Dalje.)
Prva priča je 30 let stara gospodična Kuntara, učiteljica v Ljubljani. Prej v revščini živeča se je večkrat obrnila do Riesnar-ce, da ji jc kak denar na posodo dobila; ko |je pa podedovala nekoliko tisučev, si je mislila, da bi nc bilo slabo, ako bi sama s po-sojevanjem denarjev na visoke obresti imela še lep pristransk zaslužek, ker je bila do zdaj vedno le dolžnica, je hotela biti enkrat upnica in zdaj vč ceniti občutka upnika -lobupajočega, kajti na ponarejene menjice je posodila Aristotelovki blizo 1400 gl. Gospo-
Poslano.
Do zdaj se je zaupljivo do mene obrnilo 120 občin in dva cela okraja, s prošnjo, da bi jim pritožbe (reklamacije) zoper razglašene tarife zložil.
Ker pa iz principa tega dela ue sprejmem in mi tudi druga opravila na Gorenjskem ne pripuščajo ga sprejeti, priporočam za sestavljanje in spisovanje pritožcb gospoda Gustava Dziemšky-a v Ljubljani „ua Bregu", h. št. 197, ki je za taka dela tudi zmožen in ima po postavi pravico do njih.
Gospod Dziemšky dela že 10 let na Kranjskem v zadevah zemljiščine odveze in deželo našo dokaj dobro pozna.
Schollmayr.
Domače stvari.
(Slovensko gledišče) je bilo preteklo nedeljo vkljub prav mikavne predstave zopet prazno. Igralo se pa jc skozi in skozi izvrstno, vse tri igre so se občinstvu prikupile. Vesela igra „Osem dni pameten" ima mnogo naglo vrstečega se djanja in je dala gospodoma Schmidtu in Kajzelju priliko odlikovati se vsakemu po svojem. V igri „Marcel" je zopet gospod Kocelj pokazal svoj eminentni dramatični talent in gospodična Podkrajšekova mu je bila v tem obziru primerna družica; drugi so imeli bolj majhne naloge. „Na deželi" (bolje: „Na kmetih") je burka, sicer ne po dejanji, pač pa po jako smešnem in zbadljivem pogovoru mična. Gospa Odijeva je bila popolna podoba kmetiške deklice, v petji iu igranji pohvale vredna, ravno tako gosp. Nolli, ki je že starega profesorja Brenccljna prav živo in drastično predstavljal in v kupletu pikal ljudi, kteri to zaslužijo. Občinstvo je ploskalo vsaki igri in igralcem, le škoda, da je bila izvrstna predstava v tako prazni hiši. Ali Ljubljana res ne mara več za slovensko — domačo Talijo.
(„Brencelj".) Vsled mnogih vprašanj po tem listu naznanja njegovo vredništvo, da pridejo še ta teden tri številke na svitlo. Zavolj nove glave, ktera se je na Dunaji izdelovala, mu ni bilo mogoče prej pribrenčati
(Sneg) je jel včeraj zjutraj v Ljubljani tako mesti, da smo opoldne že 5 palcev debelega imeli.
Listnica opravništva.
G. G. zdravnik v G.: Poslano zadostuje za celo leto.
G. Fr. O. prov. v L.: Prejeli 5 gld.
G. V. B. v L.: Prejeli 4 gld.; naslov se bo popravil.	m
Gg. jugosl. bogosl. v G.: Kratko potrpljenje, se bo popravilo. Če bi bili pa novi naročniki, prosimo, da nam blagovoljno naznanite.
G. M. N. v Gr.: Ni bilo nič zamujenega; naročeno opravili.
G. M. K. kpl. pri M. Sn.: Se bo že zgodilo Za tržno ceno imamo lastnega poročnika, kteri vsako sredo za pošteno domače, ne pa vnanje blago srednjo ceno zapisuje.
G. J. V. v Šm. pri R. Od tod je bilo poslano vse; je li tudi pri vas pošteno vse n. p.?
Umrli so:
6.	marca. Peter Kalin, krojač, 34 I., za kozami. — Lorene Traun, zidar, 72 ]., za prisadom na čevib. — Francu Bajcu, nadzorniku, otrok moškega spola, star pol ure, za lailivom v mo žganih.
7.	marca. Lucija Dolhar, ključarska hči, L'0 I., — in Marija Zukrajšek, postreščeka otrok, 7 mes., obe za kozami. — Marija Matajec, postreščeka hči, 9*/„ I., za davico. — Jože Črne, del. otrok, 5 dni, za božjastjo. — Urša Prezelj, dekla, 38 1 , za grižo — Anton Šimenee, gostač, G5 1., za oslabljenjem. — Jau Kham, gostilničar, 35 1., za prsno vodenico.
8.	marca. Marija Molek, perica, 69 I., za mrzlico.
Telecratl^ne ilrnnrnr rrnr
11. marca.
Papirna renta 69.66. — Srebrna renta 73-96. — 18601etno državno posojilo 103 75. — Bankiue akcije 971 - Kreditne akcije 2.18.75. — London 11126. — Srebro 104 65.— Ces kr. cekini —. —. — Napoleon 8.86 '/,.
Dfnnri<t\riir cene.
10. marca.
Državni fondi. 0% avstrijska papirna renta . . . .
5% renta v srebru .......
Srečke (loži) 1854. 1.......
1860 1., celi.....
1860. 1., petiuke . . . Premijski listi 1864 1 .......
Zemljiščine odvcznice.
Stajarske po 5"/,.....
Kranjska, koroške in piimorske po 6',
Ogerske po 5%........
Hrvaške in slavouske po 5% . . ! i Sedmogradske po 6*/c......
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke.......
Unionske banke........
Kreditno akcije........
Nižoavstr. eskomptue diužbe .... Anglo-avstr. banke.....
Srečke (loži) Kreditte	po 100 gld. a. v. .
Tržaške	„ 100 ., k. d. .
Eksekutivns dražbe.
l>iiliov*kc Npremembe.
V	Ljubljanski škofiji: Č. g. Janez Porenta pride za stolnega kaplana v Ljubljano; na njegovo mesto k Devici Mariji v Polje pride č. g. Matija Pazler iz Mirne Peči. tje pa č. g. Fr. Černalogar iz Čermošnjic.
V	Lavant. škofiji: Č gospod Matija Vurcer je postal župnik pri zgornji št. Jun-gerti, in č. g. Albin Švvinger, mašnik nemšk vit. reda, oskrbnik središke fare. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jan. Boheim za I. na Laško; — Anton Fišer, k sv. Marjeti na Pesnici, in Matija Frece za II. na Laško Č. g. Miha Šumar gre začasno v pokoj. Čč gg. Albert Nagy, dekan v Cirkovicah, in Matija Grosskosch, župnik v Brezji, gresta v pokoj. — Č. g. Martin Strajnšak je postal oskrbnik Cirkoviške dekanije; č. g. Matija Fric, dekan pri Veliki Nedelji, kn. vi. Lavant. duh. svetovalec, in č. g. Anton Lednik, oskrb. kaplan v Cirkovicah. —- Prestavljena sta čč gg. kaplana: Janez Kunce za U. k sv. Magdaleni v Mariboru, in Jožef Zatler za II. v Stari terg. Čč. gg. kaplana France Jug in Henrik Verk ostaneta oba še i:a svojih sedanjih štacijah, namreč pri sv. Martinu v Kožni dolini in pri sv. Frančišku. — Cirkoviš-ka fara in fara sv. Ituperta pri Laškem ste do 1. aprila t. 1. razpisani. — Umrl je č. g Juri Tofant, duhoven v pokoju. H. I. P.
V Goriški nadškofiji: — Č. g. Janez Lukežič, duh. pomočnik v Komu, gre za vikarja v Gabrije pri Mirnu; na njegovo mesto pride č. g. France Leban, dozdajni duh pomočnik v Biljah.
Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.
16.	inarea 3. Srenje Udeljske (6440 gl.) v Senožečah. — 3. Fr. Malnerjevo iz Iludikovea (2510 gl.) v Ribnici. — 1. Jer. Matevže-tovo (9880 gl.) v Ljubljani. — 1. Ant. Audlovcc-cvo iz Št. Vida (1469 gl.) v Ipavi.
17.	marca. 3. Martin Butino-vo iz Banjaloke (682 gl.) v Kočevji. — Jan. Kastriu ovo iz Štu-rije (300 gl.) v Ipavi. - 1. Ant. Urbič evo (580 gl.) v Račjem. — 3. Juri Sedej evo iz Gorenje vasi (500 gl.) v Loki. — 3. Fr. Črne-tovo iz Most (225 gl.) v Kamniku. — 3. Mat. Bajuk ovo iz Bojanje vasi (916 gl.) v Metliki. --■ 1. Fort. Žgur ovo iz Poddrage (841 gl.) — 2. Jan. Fur-lun-ovo iz Slapa (660 gl.) obe v Ipavi. — 3. Mart. Bole-tovo iz Slavine v Planini.
i.	,.	60	„
Budenske	„	40	gld.
Salmove	„	40	„
1'alffi-jeve	„	40	„
Clary-jeve	„	40	,.
St. Genois	„	40	„
\Viudischgriitz-ove „	20	„
Waldstein-ove	„	40	„
Srebro in zlato. Ces. cekini ...•.,.
Napoleonsd'or......
Siebro .....
a. v.
Denar	Blago.
	70.05'
74.05	74 16
	98 50
103.75	104,—
109.25	109.75
138 50	139. -
Ǥ.-	
#6 50	_._
73.75	74.26
75.50	77.50
73 50	74 26
971	973
125 75	126.—
238.76	239.—
865. —	875,—
139 —	140,—
169.60	170. -
—.—	117,-
53.50	—.—
24.25	24.75
32.25 i	;52.75
23.76	24.25
28,-	30.—
24 50	25 50
20.60	21.
24 - 1	24.50
5.25	6.26
8.87	8.88
105,— 105.25
F,
(11-1)
•anciska Kham, gostilničarska vdova, naznanja tužnega srca, daje njen sin
V IKT< >1*,
star 4 leta, po dolgi bolezni lo. t. m. ob 1 uri popoldne umrl. — Pogreb bo _ danes 12. t. m. ob 3. uri popoldne.
Ev—i
^ jMf gggi Mm ^^ m** t*,.-., ts^t
S spoštovanjem podpisani se vljudno priporoča za izdelavanjo lično rezanih Kristusov s križem in brez križa, kipov v vsakteri velikosti, lepo v oljnatih barvah narejenih s stanovitnim pozlatilom, ki so zlasti za, cerkve in kapele primerni. — Oltarji v gotiškem in novosegnem (renaissanskem) zlogu, priprave za slovesne sprevode i. t. d. i. t. d., sploh vsa v ta strok spadajoča dela se po najnižji ceni oskrbujejo. — Obrisi oltarjev se izdelujejo po nizki ceni, naročnikom se pa dajejo brezplačno.
Z vsem spoštovanjem
Adolf Voj^l,
•Sillstrasse Nr. 263 , Innsbruck. (Tirol.)
, i Od mnogih preč. p. n. gospodov mi je došlo veliko spričeval in potrdil, izmed kterih si j j dovoljujem razglasiti eno iz ljubljanske škofije mi došlo
<|'	Spričevalo.
Podpisano duhovništvo s tem z veseljem potrjuje, da je gospod Adolf Vogl v Inšbruku ^ (na Tirolskem) v prosencu 1. 1874 iz lesa izdelal 36 palcev visok kip (štatvo) ,,Naše ljube Gospe presv. Srca", za nizko ceno 70 gold., k popolni zadovoljnosti podpisanemu in tudi ; | vernemu pobožnemu ljudstvu. V tej reči izurjeni jo hvalijo, zagotovljaje, da je med vsemi \ i deželami avstrijsko-ogrskega cesarstva Tirolsko v cerkvenem podobarstvu najbolj izurjeno in na najviši stopinji.
Vsakemu cerkvenemu predniku, ki pride v srečni stan, da za cerkve, kapele itd. napravlja |j kipe, priporočam toraj hvale vrednega in postrežnega umetnika Adolfa Vogl a.
Dohovništvo Banjaloka na Kranjskem, 24. sveč. 1874.
Martin Korošic,
(12—1)	duhovni pastir.
r
Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.