17. številka.
(t Trst«, t torek zveier dno 0. februvarija 1897.)
Težaj XXII.
„bdinobt*' Iibaja po trikrat d* tedea ▼ lastita 11-danjik ek torkih, četrtkih !n sobotah. Zjntraaja izdanje izhaja »ta K. ari zjutraj, vežama pa ob 7, gr» T©c«r. — Obojno izdaaje atanc : . t. 1,—, isvsn Av»ti1J« f. l.M t* tri m«s«<t, , B 3.— ... r* T*al letr . , . 6.— . , . 'a raa \<tto . . , 12.— . » „!«.—
Nkrtinln« j« plačevati naprej m nare6be
ftrel priložena naročnine ta uprava na ozira.
Posamične iterilke se dobivajo y pro-
rlnjalnioah tohnka v lrut.H po 3 nvi, izTcr Trsta po 4 utć.
EDINOST
Oglasi •« raAnne po tarifa ▼ potita; za oaulove i debeli«! Orkani se plainje prostor, kolikor obseijh naradaih »rstic.
PonUna. osmrtnice in i »m« zahvalo, dninami oglasi itd. aa računajo po pogodbi,
Vsi dopisi naj 80 pošiljajo areduHtra ali«* CasormtL it. 18. V«ako puma B*er»
biti frankoTnno. kor nefrankofaaa ao ne •prejemajo. Rokopisi ie no tralajo,
Naroinino, reklamacije in »flašo aprfi-jema tipr avniit.vo ulia* Molino pic-solo hst. 3, II. nadst. Naročtiiuo in oglase je pl&fiovati loco Trst. Odprto reklama eijo so proste poitnine.
<3la
, t iMhiiM }* m««"
Jutri, v sredo, dne 10 t. m. je zadnji dan za reklamacije za volitve v državni zbor. Vsi oni, ki imajo volilno pravico za mestne volitve, naj se prepričajo, ali so vsprejeti v imenik volitev za državnozborske volitve. Ta imenik lezi posebej na ogled. Na to opozarjamo Se posebno one volilce, ki so $e-le letos zadobili volilno pravico v mestu. Tudi za V. kurijo mine jutri doba za reklamacije
P. n. gg. volilci II. okraja!
Izjavljam, da odstopam od kandidature za mestni svet, oziroma deželni zbor tržaški ter priporočam toplo vsem onim gg. volil-cem, ki so bili morda meni namenili svoje glasove o predstojećih volitvah, da oddajo vsi složno svoj glas prež. g. župniku
Franu Koscu
na Katinari. Pri „lovcu", dne 8. febr. 1897. ______ Anton Gerdol.
Javni shod
pol. društva .Edinost* dne 1. februvarja 1897. v telovadnici „Tržaškega Sokola"
(Dalje)
Dr. R y b d f je nadaljeval:
V prvi vrsti hočem govoriti o progresovski stranki, kajti ta stranka je najmečnejna v Trstu. In vendar, akoravno je ta stranka najmočnejša in ima menda največ pristašev v Tratn, nam ni ta stranka še nikdar jasno povedala, kai prav za prav namerava. Ta stranka ima tudi največa glasila, namreč časopise, v katerih pripoveduje, kaj namerava, kaj želi doseči. Ali povsem jasno ni nikoli. [ Glasili, kateri ima ta stranka, ata „Piccolo" in .Indipendente*. Ti glasili se vedno hvaliti se svojim liberalizmom ; potem takem bi morali misliti, da je ta progre sovska stranka liberalna stranka.
29
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
ROMAN,
— Francoski »pisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Od tega dne je živela tisto čarobno življenje, o katerem je sanjarila tako dolgo. Gizda »e jej je tu javljala v vseh svojih podobah, od krasa dvoran, ogromne visočine sob, zakladov rastlinjaka in bogastva hleva pa doli do tistih malih malenkosti, v katerih se tako rekoč zgoščuje, do finih parfumov, kojih jedna sama kapljica zadostuje, da se vsa soba napolni z vonjavo, do cvetličnih košaric na mizi, mrzlega tona krščenic, lenega, dolgočasnega izraza gospe Fromontove, kadar j« velela zapreči...
In kak« so jej ugajali ti požlahtujeni užitki bogatinov! Kako jej je Hgajalo to življenji! Zdelo se jej ie, da nikoli ni živela drugače.
Kar je v tej pijanosti iznenada dobila pismo od Frana, ki jej je poklicalo zopet v spomin resničnost, nje siromašni stan kakor bodoče uradni-kove žene; pismo jo je šiloma prestavilo v malo, grdo stanovanje, v katerem se bode brez dvombe morala jedenkrat nastaniti v najzgoriijein nadstropju
Gospfida moja! Vi, ki morda citate včasih laske liste, »te morda čitali pred kratkim, da sta se ti dve glasili izjavili po onem shodu proi?r®sov-ske stranke z ozirom na Riskovichev ^ovor, da njegova načela so tudi njuna načela, da kar on razpravlja v svojem govoril, da bi tudi oni lahko vzeli v svoj program ; torej oni trdijo, da so socijalni demokratje. Človek se mora smejati temu. Liberalci in socijalni demokratje so si naravni nasprotniki in sicer najhujši nasprotniki, te pa zato, ker tisti, ki zahteva za-se neomejene svobode, ta ne more želeti, da se ta svoboda omeji na korist onih, ki sedaj trpijo pod to „svobodo". To smo videli povsodi, da, kjer so pr .ve politične stranke, so socijalni demokratje najhujši nasprotniki liberalcev. Dogaja pa se, da u socijalnih demokratov postajajo liberalci in narobe, ali stra&ki ati si vedno nasprotni.
Omenjam naj tukaj le jednega prvih socija-listov : Marxa. Če trdita torej „Piccolo" in »Indi-pendente*, da njiju somišljeniki so ob jednem socijalni demokratje, se isti ali lažejo ali pa ni-majo načel, ali pa je pri njih oboje ukupe (Viharni dobro- in živijo klici).
Gospoda moja ! Iz njihovih organov torej no moremo zvedeti, kakšne misli imajo, kakšni so njih cilji in tudi se lahko reče, da se po njihovih delih tudi ne more spoznati, kakšne cilje imaje, kajti njih postopanje ni liberalno, niti ni na korist tistih ljudij, kateri trpijo.
Ljudje, ki hočejo biti liberalni, morajo biti liberalni proti vsem. Kako pa postopajo ti Ijidje proti nam Slovencem. Ako bi bili liberalni, bili bi liberalni tudi proti nam Slovencem.
Gospoda moja! Ti ljudje, kakor se vidi iz tega, kar trdijo, ne morejo biti pravični, oni imajo drug namen, in o tem namenu ne govore jasno. Oni govore samo o nekih „idejalih", in ti liso naši idejali in ne morejo biti naši idejali, kajti tisto deželo, tisto državo, v kateri smo bili rojeni, hočemo tudi spoštovati. (Živijo! Tako je!) S tako stranko torej ue moremo imeti nobene zveze.
Prehajam na konservativno stranko. Če govorim jaz tukaj o konservativni stranki, ni to po-
polnoma korektno, kajti o tej stranki skoraj ne vemo, kdo jej pripada: vemo sicer, kdo je njih voditelj, a kdo je njih piistai — ue vemo. (Klic: kakor general brez armad«). Da, kakor general brez armade, iu s takimi ljudmi je težko opraviti imeti. Tudi o načelih, o ciljih te stranke nam ni veliko znanega. Sicer ima tudi ta stranka svoj organ, ki se zove „Mattiue", a tudi ta list nam nikakor ne povć jasuo, kaj namerava ta stranka.
Pred zadnjimi občinskimi volitvami si je postavil ta list neki program in je rekel pri tem, da ljudje, ki spadajo v njegovo stranke, so nekak partito progressivo moderato, torej progressova strenka zmerneje barve. Mi pa pravimo, da so načela ista, kar loči stranke, a ne samo ton.
In ti ljudje, kakor nimajo določnega programa, tako so neodločni tudi v svojem postopanju. O volitvah si ti ljudje ne upajo nastopiti z odločnim programom, oni se tudi ne upajo postaviti svojik kandidatov. Vsaka stranka mora stati na stališču, da pove, kaj koče, kaj namerava. Seveda so nam ti ljudje nekoliko bližji, nego drugi, kajti ta stranka poidarja vedno vsaj to, da stoji na patrijotičnem stališč«, in na tem stališču moramo stati tudi mi. Če se torej najdejo v tej stranki možje, kateri si bodo upali nasproti pro-gresovi stranki poudarjati to stališče in kateri bi bili zajedno pri volji, biti pravičui tudi nam, potem take može lahko podpiramo tam, kjer nimamo upanja, da zmagamo z našim kandidatom; a ti ljudje so si postavili takega kandidata, ki je naš najhujši sovražnik. V V. kuriji so si postavili za kandidata znanega V i e r t h a 1 e r j a. Kar se tiče delovanja tega moža na narodno gospodarskem polju, uočem preiskavati dalje. Kako pa pestepa ta mož proti drugim strankam, pokazal je o vaaki priložnosti, bodisi proti Slovencem, bodisi preti Nemcem; dasi ravno sam Nemec po rodu in po krvi, zatajil je svoj rod, svoj materini jezik; zahteval je cel6, kakor veste, da se v gledišču Com-munale smejo predstavljati izključno le laški umotvori. On je torej še hujši, nego najbijši Lah. (Klici: Sramotno!) Tak človek, ki zaničuje celć svojo narodnost, ne more biti naš kandidat.
mračne hiše, katere težki, z revščino napojeni vaduli je že sedaj menila dihati.
Ali naj razdere zaroko r
Stori to lahko brez okolišev, ker ni dala druge zastave nego svojo besedo. A kdo ve, da-li jej ne bode žal tega koraka, ko bode že storjen ?
V tej mali, od častilakomnosti zmešani glavici so višali najčudneji domisleki. Včasih, kadar jo je ded Gardiuois, njej na čast odloživši svoje stare lovske suknje in volnene telovnike, dražil in jej prigovarjal, da bi dobil od nje kakov pikanten odgovor, mu je zrla, ne da bi odgovorila, srpo in hladno v oči. O, ko bi bil le deset let mlajši... A z mislijo, da bi postala žena Gardinoisa, se li dolgo ukvarjala. Nova oseba, nova nadeja se je bila ravnokar pojavila na obzorju njenega življenja.
Odkar je došla Sidonija, se je navadil Geor-ges Fromont, katerega je bilo sicer videti na Sa-viguyju skoro samo ob nedeljah, do malega sleherni dan doli. jati v grad k obedu.
Bil je to visok, slaboten, bled dečak elegantnega vedenja. Kakor sirota brez očeta in brez matere vzgojevan od svojega strijca, gospoda Fro-monta, je imel svoj čas prevzeli kupčijo ter vsa-kako postati tudi Klarin soprog. A ta zagotovljena
bodočnost ga ni ogrela skoro nič. Knjičija ga je dolgočasila, in kar zadeva Klare, je občeval žnjo po domače; saj sta bila skupaj vzgojevaua: vladalo je med njima zaupanje, katerega sta ie bila že navadila, v ostalem pa ni« drugega, vsaj od njegove strani ne.
Nasproti Sidoniji pa se je od prvega trenot-ka čatil osuplega, plahega, ob jednem pa tudi željnega ugajati, s kratka: popolnema izpremenje-nega. Ona je imela uprav tisto voljno, narejeno gracijo, ki je morala biti všeč temu lalikoživemn značaju, ter je kmalu tudi opazila utis, kojega je napravljala nanj.
Kadar iti se deklici sprehajali v najbolj oddaljenem delu parka, je bila vselej Sidonija tista, ki je prva mislila na to, kdaj pride pariški vlak. Potem sti obe hiteli k omrežja gledat potnike, in Georgesov prvi pogled je veljal vselej gospodičini Ch6beovi, atoječi malo za svojo prijateljice, a v takem ustopu in s takim obrazom, da je morala obračali oči nase. To razmerje je trajalo med njima dolgo časa. Razgovarala se nista o ljubezni, a vse besede, vsi pogledi, ki sta jih menjavala so bili izpovedbe in zavračajoči odgovori.
(Pride še.)
Gospoda moja ! Preiti mi j« tlo tretje stranke, katera se je pojavila v Trata iu to je takozvana socijalnodt-mokratična stranka.
Kat se dostaje te stranke, tudi ne moremo biti prav na jasnem, kajti tisti, ki se bavi z zgodovini* socijalne demokracije, Te, da socijalna demokracija ni popolnima uložna stranka, ampak da je različnih Trst socijalne demokracije ; tudi t tej stranki je različnih teženj in različnih načel; oni se ločijo tudi ["> svojih ciljih. Ako smatramo »a socijalue demokrate, r-li socijalno demokratsko str;:itko, vsako stranko, ki se Lavi s socijainimi vprašanji, z vprašanji, kako pomagati trpečemu ljudstvu, smemo reči, da smo tudi mi socijalisti, da se tudi ni bavimo s tem vprašanjem in se moramo baviti. Tudi slovenski narod je reven, siromašen narod. On mora hrepeneti po tem, da se zboljša sedanje stanje. Kaj pa je sploh socijalno vprašanje ? Odgovor na to vprašanje je jako težak in veliko Iju lij se je že bavilo z odgoTorom na to vprašanje. Pristaši ra»nža, katerega sem prej imenoval, namreč Marxa, rekli so, da je to vprašanje trebuha; drugi pravijo, da je vprašanje želodca; sploh obseza to vprašanje : kako bi se sedanje razmere, ki so v resnici slab«, dale premejiti tako, da bode dobival vsak to, kar potrebuje za svoje življenje? V tem oziru moramo tudi mi delati, moramo tudi mi hrepeneti po tem, da se naše stanje zboljša.
Socijalni deniukratje — in jaz govorim o slovenskih socijaluih demokratih, katerih organ je „Delavec* — očitajo rojakom, da se bavijo s podrejenim vprašanjem, da so zadovoljui, če se doseže nekoliko naroduih šol, nekoliko sodišč, to se pra\i, da se uvede slovenščina na sodiščih. Tako govore misli „Delavec" najbrže le na ljubljanske razmere; tam jo morda tako. Ker se pa tiče drugih Slovencev, ki ne bivajo v Ljubljani, in posebno tukaj v Trstu, se lahko prepriča, da s« ti bavijo z narodnogospodarskim vprašanjem, da skuhajo zboljša ti stanje Slovencev.
(Pride še.)
Politiike vesti.
V TRSTU, du« 8. februTarja 1897. ;
Kaki gospodarji so Lahi! V to, kar hočemo dokazati sedaj, prav za prav ne bi trebalo zgubljati mnogo besed. Ako hoče kdo videti in se uveriti, kako ume gospodariti laška gospoda, poslali bi ga jednostavno doli v nesrečno pokrajino istrsko. Mesee dnij in pa nekoliko bistrega Jvida bi zadoščalo popolnoma, da bi se zgražal na gospodarskih odnošajih, vladajočih v tej pokrajini, in lasje bi se mu ježili, ko bi videl tam doli pravih kmečkih helotov. No, sploh po Istri sicer ni uveden tisti nesrečni, brezsrčni kolonski zistem, ki je zakrivil, da je v cvetoči deželi italijanski, v vrtn Evrope splošno blagostanje padlo tako nizko, da je možno govoriti le o splošni mizeriji, o splošnem stradanju, o splošnem trpljenju. Italija nima kmetov, nima kmečkega stanu. Tam doli je velika latilumlija poleg lat fundije, ali famostojnega kmeta ni! To j« nesreča za Italijo.
Kakor rečeno : po Istri ni ureden kolonski zistem na splošno; je pafi tu pa tam gospodov, ki imajo svoje „kmete', ali v obče imamo doli samostojne kmet«, Ustne gospodarje. Toda samostojne le po immiu, v resnici pa veliko število istrskih kmetov niso nič manje zavisni od italijans ih kolo-aov in njih gospodarsko položenje ni bolje od onega trpečih kolnnov po kraljevini italijanski. Tako je, kakor smo rekli gori: kdor je prišel iz drugih dežel doli v Istro, mora se zgražati na gospodarskih odnošajih tamošnjih. Kmet je neveden, ker ga namenoma tlačijo v temoto s tem, da mu vzkra-čajo sredstva za izobražeaje; njega gospodarstvo je najprimitivnejem staaji, ker gospodujoča gospoda nameeoma nočejo, da bi kmet kaj zvedel o racijonalnem gospodarstvu; o poTzdigi živinoreje se ne more govoriti, ker nikdo ne gre na roko kmetom, da bi si mogli oplemenjevati sv^jo živino; d&, živina po I»tri nima niti primerne pitne vode ; a ne le to, da kmet ne uwe izvabljati iz zemlje toliko pridelka, kolikor bi ga mogel o racijonalnem gospodarstvu, ampak niti tega malega, kar je pridelal, ne more razpečevati po primarnih ceuah, ker ne more odvažati, ker nima ni cest, ni poti; kredit je tako drag doli po Iatri, kakor gotov« ne v nobene pokrajini avstrijski, izvsemii morda jedino
Galicijo ; kreditne razmere so take, (la je že prvi mali dolg, ki ga je storil km^t, v veČini slučajev začetek gospodarskemu propadu in da je ogromna večina istrskih kmetov zadolžena do grla — tako, da delajo le za svoje hSke upnike; v resnici pravi koloni !
Ti tužni odnošaji so zgolj posledica gospodarstvu laške gospode.
Do takih razmišljevanj nas je navela dobro utemeljena interpelacija posJ. dr. Roj i ca v deželnem zboru goriškem radi nakane Italijanov, da bi se zgradila za deželo Goriško dragocena blaz-nica. Tudi ta nakana k^že, kuko uraejo gospodariti laška gospoda. Pameten gospodar si poskrbi najpoprej ono, kar je najnuje potrebno, in potem se«!e ono, kar je manj potrebno. Pameten gospodar kupi svoji družini najpoprej potrebnih ž vil in srajco, potem še-le jo morda pošlje v gledališč«, ako zmore ta strošek brez nevarnosti za svoje gospodarstvo. Taka je z blaznico na Goriškem.
V deželi goriški nimajo ni prepntrebne, dobro urejene bolnišnic, nimajo hiralnice, nimajo zdravstvenega zakona ; pač pa bi h«reli Italijani, mimo-idši vse te zares nujne potrebe, potrošiti kar pol milijonu za tnal« število umobolnih, /a katere po* slednje bi se lalik-t skrbelo v dobro urejeni bolnišnici. Tako bi hoteli italijanska gospoda zametati deželni denar. InterprUntje po vsej pravici prote-stujejo zoper to nakano. Najstrože pa treba ubso-j (liti naeiu, katerim ho -ejo it*l. poslanci moralno priti-; skati na slovenske poslance, da bi privolili v ta i ti ašek : gradnji* b I a z n i c h se spravili j v zvezo z j u b i 1 e j e m N j e g. Veličan-j s t v a. Oni hote spraviti slovenske poslance med | Scilo in Karibdo: ali bi morali glasovati proti svojemu prepričanju in proti splošnim koristim dežele, ali pa bi se izpostavili nevarnosti, da bi se njih glas smatral za znak nelojalnosti! A ne le na slovenske poslance, ampak tudi na visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki ima virilni glas v de-želuem zboru, hote moralno pritiskati na tak nedopusten način. To je pač skrajno nelojalno, da se hoče toli vzvišena prilika zlorabljati v pokrivanje potratnega gospodarstva laškega, a ljudstvo po Goriškem — tudi furlansko — mora biti hvaležno slovenskim poslancem, da so se o pravem času postavili po robu drznemu in za deželo škodljivemu početju.
Slovenci so poznano lojalen narod; njih uda-no9t do presvetle vladarske hiše je neomejena, je netorična, je posvečeua s potoki krvi, prelitimi na bojnem polju. Ni se jim bati, da bi pošteni ljudje sumili na njih zvestobi do države in ljubezni do dinastije, ako se uprejo namenu, da bi se dinastičke slavnosti zlorabljale za povspeševanje zloglasnega gospodarstva italijanske, gospode. In ne le z ozirom na gmotno korist Ijmlstva se morajo upreti takim nakanam, ampak tudi v dolžnem spoštovanju jasno izražene volje plemenitega nositelja krone Habsburgov: da naj se petdesetletnica proslavi na način, res koristen za za splošen blagor.
86 svojo gori označeno interpelacijo so slovenski poslauci v deželnem zbovu goriškem prišli nasproti le plemenitim intencijam Njeg. Veličanstva in so na ta način najsijajneje pokazali svojo lojalnost!
Boj torej, neizprosen boj, gospodarstvu laške gospode, gospodarstvu, ki se vsikdar ozira le na koristi izvestnih ozkih krogov, uikdar pa ne na resnične splošne, potrebe ter na splošni blagor 1
lz deželnih zborov. V deželnem zboru dalmatinskem je bila včeraj razprava o proračuna za javni pouk. Poslanca Lubin in S m e r k i a i c h sta slikala v živih bojah — ,splen-didi diseorsi*, pravijo italijanski listi—, kako lepo je bilo takrat, dokler so v Dalmaciji vladali Ita-lijani in kako grozno je zanemarjeno šolstvo sedaj. Lepo je bilo seveda takrat, toda le za par odstotkov prebivalstva, ali za maso duš ni bilo dobro. Javni upravi je dolžnost skrbeti, da bode zadovoljna ogromna večina in se ne mora in ne sme zadovoljiti z zadovoljnostjo neznatne manjšine Ker pa je v Dalmaciji prebivalstvo skoro izključno hrvatsko-srbsko, je pač naravno, da slovanska deželna uprava skrbi za splošni blagor. Na tem dejstvu ne morejo nič plemeniti vse krokodilove solze Italijanov po onih zlatih — za njih namreč, zlatih -- časih, ko so vladali neaaravni odnošaji. Italijanskima govornikoma je posvetil prav pošteno dr. Cingria Rekel je jedno-
stavno, da tudi on ljubi italijanski jezik, Uda tega ne more pripoznati, da žive Italijani v Dalmaciji kakor narodnost. To je tudi res: v dalmatinskih mestih žive pač italijanske kolonije, ali v kompaktni masi ne žive nikjer.
Deželni zbor g a 1 i š k i je vsprojel predlog deželnega maršala grofa Stanislava Balenija, da se grad na Vaveljnu v Krakovu v proslavo cesarjevega jubileja priredi v cesarsko rezidenco. Naprositi je cesarja, da vsprejme to rezidenco.
Dežvlai zbor niže avstrijski je sklenil, da je pozvati vlado — v zmislu sklepa šolskega odseka, da v tej pokrajini jo le nemški jezik poučni jezik — da češki šoli na Dunaju ne podeli pravice javnosti, ker češčina ni deželni jezik. — Vedno tista nemška srditost. Ali tega ne razumemo, da gospoda ne pcično premišljati vendar enkrat, kaj bi bilo in kako bi prišlo za nemštvo v Avstriji, ako bi ostale narodnosti in pokrajine jele zaresno izvajati to načelo narodne izključ-Ijivasti. Ako je nemški gospodi prav, da je nemških šol s pravico javnosti : v Dalmaciji, na Pri-mo skem, na Kranjskem, v italijanskem Tirelu, potem jim mora biti istotako prav, ako imajo stotisoči CVhuv, bivajočih na Dunaju, tudi svoje šolo z vse*i pravicami javnih šol. Nič ne pomaga: nemika gospoda bode enkrat vendar morala pozabiti na tisti pregovor: Ja Bauer, das ist was anders, kajti avstrijski Slovani nočemo ostati za veduo kmetje — v zmislu tega pregovora namreč.
Državnozborske volitve.Vso joto zvečer se je vršil shod zaupnih mož iz mesta ljubljanskega. Kakor čitamo v .Slov. Naredu", se je udeležilo tega shoda 42 zaupnikev od 58. 23 glasov je bilo za dia. F er j a n či ča, 11 za deželnega sodišča Bvćtnika V u n c a j z a, 5 za K u s a r j a. Shod je sklenil, da se dne 14. februvarja skliče volilni shod narodne stranke in da je na ta shod povabiti vse tri kandidate.
Običajni ples mesta dauajskega se je vršil včeraj in je bil velesijajen. Prisustvovali so plesu cesar, več nadvojvod, diplomatje, dvorni dostojanstveniki. Vest o tem plesu smo namenoma postavili med politiške vesti, ker sijaj letošnjega plesa in s >sebno še dejstvo, da ae ga je udelažil tudi dvor, priča, da kolo časa se vrti vendar le naprej po svoji poti, ne zmenć se za to, da niso več na krmilu — židovski liberalci; iu priča, da so bile smešne vse grožnje liberalcev, da propade vso, ker so propadli — oui sami I — Nj. Velič. cesar je goveril z vsemi občinskimi svetovalci e gespoiUrskih in parlamentarnih odnošajih ter je, vsprejeniši eašo piva iz rok župana, napil inesta dunajskemu. Da, da, kolo se vrti vzlic vsej nasprotni volji liberalcev.
Revolucija na Kreti. Korespondeučni urad poroča \l Aten : Požar v Kaueji je pogašen. Oui deli mesta, kjer so stanovali kristjanje, so vpepe-ljwui. Pogorela je palača grškega škofa in kakih 200 hiš. Zunaj mesta so proglasili združenje Krete z Grško, prosć grškega kralja, da vzame Kreto ▼ svojo posest kakor nerazdružljiv in svoboden del Grške. — Dospelo je zopet par inozemskih oklop-nic. Zunaj Kanejo, v okolici, nadaljuje boj.
Z Dunaja javljajo iz Aten: Kakih 1500 kri-stijanov .je pobegnilo iz mesta Alepe v bližnje gorovje, ker tukaj obkoljujejo mesto in se pripravljajo oblegati je. Povsodi se je že proglasile združenje Krete z Grško — Brodevje grških tor-pedovk je pripravljeno odpluti in pričakuje samo povelja.
Vojne ladije evropskih držav, kolikor je teh ladij zasidranih pred Kanejo, morejo izkrcati 3.000 oboroženih mož.
Različne ^©ati,
Posvečevanja novega škofa krškega dra. Mahnita se je vršilo minolo nedeljo v Gorici. Ob tej priliki so prišli v Gorico škofje: Flapp, Glavina, Šterk in Missia. Slavnosti so prisustvovali tudi: dvorni svetnik Bosizio v imenu vlade, dež. glavar grof Fraa Coronini, podžupan iu poveljniki vojaštva „Slovenec* piše tem povodom: .Sobra-totn Hrvatom iskreno čestitamo na pridobitvi takega veleuma, ker smo prepričani, da bode tako iskreno in vztrajno ter plodonosno deloval za jedino prava katoliSka načela na novem častnem mestu, kakor se je dosedaj junaško boril — v ča-•ik zmedenih pojmov — za Kristusove uzore".
Mi stno že izjavili, da prevzvišeneg* nočemo poditi po niinolih bojih, ampak ga b<>demo sodili po bodečih delih. Zadovoljni bodemo, ako bode delov«! za prava katoliška načela, ki značijo : pravičnost in varstvo proganjanim !! ~ A t'-ga ne treba praviti prevzvišenemo, kdo je proganjnn v debeli, kjer mn bode pastirovati odslej. Pravo katoličanstvo znači borbo za vse, kar je od Boga, a narodnost Hrvatov in Slovenct-v je t, a d i od Boga! S tem j*; označena želju posvetnjakov in duhovnikov debele istrske glede na sme-r, katere naj bi t^e držal prev/.višeni ozirom na javno življenje v Istri.
Gustav Eim f> Javili smo že v današnjem zjutranjem izdanja, da je v Florenci umrl odlični poslanec in publicist mladočeški, dr. Gustav Eim. Eimu je bilo 47 let. Bil je stalni dopisnik „Nar. listov" z Dunaja in državnozborski poročevalec. Vsikdnr je bil dobro obveščen o vsem, kajti umel je iskati si zvez na vseh straneh. Grof Badeni ga je čislal posebno, ker je — tako je bilo vsaj splošno menenje — uplival v mladočeškein klubu v spravljivem zmislu. To pripoznava indirektne tudi Badenijevo glasilo, nReichswehi", ki piše o Eimu : „Povsodi se mu je odpiralo, kjer je potrkal. Sesebno pa tedaj, ko je Slo za važne pailamenta-riške dogodke, ko so bile napete situvacije in krize, je stal Eim na višini svojega poklica*.
S tein besedami je pripoznana važnost uloge, ki jo je igral poslanec Eim. Mož je izve-dno imel pred seboj še lepo bodočnost, toda zalotila ga je sort na tnji zemlji. Mir njegovi duši!
Loterija na korist slovanskim šolskim zavodom V Gorici. Iz Gorice nam pišejo: Na svečnico je bil dovršen čin izredne narodne požrtvovalnosti, a ta čili so dovršile vrle naše ženske v mestu in po deželi. Koncem meseca novembra m. 1. se je bila sprožila misel, da se „Sloginim" zavodom na korist priredi predmetna loterija, a naše dame so se oprijele te misli toli spretno in odločno, da je število nabranih lepih daril preseglo vsa pričakovanja in da ae je žrebanje moglo vršiti že dne 2. t. m. ob ogromni udeležbi od strani goriških Slovenk n Slovencev. Darov je bilo toliko, da na vsako dvanajsto srečko pride po en dobitek. Čast in hvi la vsem, ki so pripomogli k toli lepemu vspebu te loterije — nekoliko stotakov bode dobička —: odboru ženske podružnice, drugim damam i o mestu iu na deželi, darovateljem dobitkov in rodoi)ubDen>u občinstvu sploh l Ker pa je bilo precejšnje število sreček razprodanih tudi v Trstu in " Kopru, prosimo Vas najuljudneje, da priobčite nastopni izkaz žrebanja te loterije:
I, 8, 10, 25, 28, 50, 64, 65, 90 — 2, 2, 7, 8, 22, 27, 30, 40, 60, 67, 70, 79, 95 — 3, 18, 22, 24, 29, 34, 35, 45, 53, 67, 78, 86 — 4, 9, 22, 36, 43, 46, 50, «2, 6«, 69, 80 — 5, 9, 30, 81, 47, 54, 91, 93, 94 — 6, 8, 17, 27, 65, 91
—	7, 1, 4, 5, 9, 15, 20, 25, 26, 27, 40, 47, 56, 58, 63, 80, 87, 91, 95, 98, 99 — 8, 8, 37, 44,
66,	74, 84 — 9, 1, 2, 11, 16, 17, 30, 38, 53, 68, 75, 79, 85, 87 — 10, 18, 25, 49, 71, 72, 80, 95 -- II, 12 18, 19, 47, 54, 56, 61, 69, 80 — 12, 8, 12, 13, 15, 23, 52 — 13, 4, 9, 12, 20, 27, 28, 35, 38, 60, 79, 84, 100 — 14, 39, 48, 58, 80 — 15, 55, 74, 78, 83 — 16, 30, 39, 48, 63
—	17, 9, 12, 19, 26, 57, 81, 87 — 18, 2, 22, 26,
26,	29, 30, 57, 59, 84 — 19, 8, 9, 10, 13, 15,
27,	28, 84 — 20, 4, 9, 10, 13, 30, 43, 45, 51,
67,	82 — 21, 29, 33, 46, 47, 88 — 22, 14, 16,
28,	71, 86, 90 — 23, 3, 4, 28, 55, 60 — 24, 7, 19, 20, 21, 42, 44, 59, 80, 95 — 25, 27, 35, «3, 60, 68, 70, 81 — 26, 5, 6, 10, 14, 15, 20, 26, 40, SG, bi, 9«, 99 — 27, 5, 6, 20, 31, 64,
68,	90, 97 — 28, 12, 13, 15, 23, 27, 34, 67, 79, 88, 97 — 29, 19, 25, 45, 68, 61, 62, 64, 70, 77
—	30, 4, 11, 16, 28, 49, 70, 75, 82, 86, 96.
Debelo tiskana števila značijo skupino ; po debeli številki sledeče drobne številke značijo srečke iz te skupiue, na katere je padel kak dobitek.
Kdor je po tem izkazu kaj zadel, naj se oglasi za dobitek pri predsednici, gospe Šantelnovi v nlici proti soškem mostu št. 26 (v Hmeljakevi hiši).
Obustavljen sejem z vinom. Z ozirom na slabo letino v Istri iu po nekaterih drugih pokrajinah ne bode sejma z vinom, ki so ga hoteli nekater-niki prirediti v Trstu [v spodnjih prostorih Poli-teama.
Železniška postaja v Devinu. S l. aprilom t. 1. in morda še prej, oživotvori se v Devinu že-leznićka postaja. Na novi postaji se bodo ustavljali vsi vlaki železniške črte Trst-Goriea. Zajedno /gradi se cesta, ki bode vodila od železnice v vas (V« ure hoda). Občina Devin je doprinesla za to delo svoto 500 gld. Ta odredba je bila jako potrebna in umestna.
Popravek. V izkaza darov za bedne rodbiue ponesrečenih Križanov, priobčenem v današnjem zjutranjem izdanju, j« — po pomoti tiskarski — krivo izkazana toliko svota novih darov, kolikor tudi ukupna svota. V današnjem zjutranjem izdanju izkazani novi idarovi znašajo 20 in ne 7 kron ; ukupna sveta torej vseh dosedaj nabranih darov znaša 880 kron 36 stot. in ue 860 kron 36 stot.
Novačenje v vojake letos ne bode, kakor običajno, meseca marca, ampak še le meseca aprila in majnika. Vzrok tem« je okolnost, da se bodo marca meseca vršile volitve v državni zbor.
•Slov. pevsko društvo" priredi dne 14. t. m.
svoj prvi društveni ples v redutni dvorani „Poli-teama Rossetti. Vstopnina 1 gld. za gospode z jedno damo. Ostale dame plačajo 50 nvč. Začetek ob 9. uri zvečer. Vojaški orkester. Plesna toaleta.
Pevsko društvo „Kolo* je imelo v nedeljo, dne 7. t. m., v telovadnici „Tržzškega Sokola" syoj redni občni zbor. Podpredsednik, g. Josip B u b n i č, je pozdravil zborovalce v krepkih in jedrnatih besedah; povdarjal je v glavnih potezah činitelje, ki so v prvi vrsti uplivali na društveni razvoj v prošlem poslovnem letu ter spodbujal vse člene k resnemu in požrtvovalnemu delu, da se bode moglo društvo na polju divne narodne pesmi povzdigniti do take visočine, da postane uvaževa-nja vreden činitelj v kolu tržaških narodnih društev. Zaključil je svoj nagovor besedami: Disciplina, red iu točnost v zahajanju k vajam, bodi nam vsem sveta zadaća, katero moramo upoštevati pred vsem. Oklenimo se torej tega načela vsemi močmi, v bratski ljubavi, pod vihrajočim praporom društva „Kolo", upirajoči vstrajno svoj pogled v boljšo bodočnost, do one višine, kjer so vredni sinovi mile nam matere Slavije
Po prečitanju in odobrenju poročil tajnika in blagajnika volilo se je z vsklikom novi odbor: Prediednik: Josip Bubnifi, podpredsednik: Ivaa Dolenc, tajnik: Anton Vatovec, blagajnik: Josip Kolb, arhivar: Karol Jazbec, nadzornik pevskih vaj: Žabrič Ivan, odborniki: Avgust Demel, Luin Josip, LiČan Andrej in Cergol Ivan ; namestniki: Vatavec Ivan, Tomažič Ivan, Lampe Anton; pre-gledovalci računov: Klun Ivan, Ribarič Simon in Gomezelj Anton.
Dva plean trgovcev. Ples slov. trgovcev z jestvinami se je vršil dne 2. t. in. v redutni dvorani „Politeama Rossetti", Izid tega narodnega plesa je bil povoljen vzlic vsem strastnim agitacijam nasprotne stranke. A želeti je bilo veče udeležbe od strani naše inteligence in narodnih trgovcev, ki so se v pičlem številu odzvali vabilu na to veselico. Plesne točke so se vršile jako lepo ii plesalo se je živahuo do ranega jutra.
Kotiljon je bil krasen in debela bitka z dunajskim snegom je jako ugajala občinstvu.
Navadni vsakoletni ples trgovcev pa se je vršil v soboto dne 6. t. m. v gledališču „Armonia". V odseku tega plesa so bili tudi naši rojaki - trgovci gg. : Fran Goduik, Alojz Godnik, Anton Godnik, Fran Lenassi, Valentin Skečir, Konrad Jakopič, brata Jovauič, Cukerič, Ferfolja Fran, Kre-gan Albin in drugi, a vzlic temu je bila vsa uredba plesa izključljivo v italijanskem stilu in duhu, ▼se je bilo v belo-rudečo-zelenih barvah iu med cvetljicami je vse druge daleč nadkriljevala znana ,margerita!w Četvorka se je tudi plesala v električni razsvetljavi teh treh barv. Žalostno dejstvo je to, da se dajo slepiti tudi nekateri naši rodoljubje od lepih in sladkih besed italijanskih tovarišev in dopuščajo, da nasprotniki našega naroda izkoriščajo sjihova imena in njihovo prisotnost v take demonstracije. Naravno je, da v čaru takik barv ni bilo slišati slovenske besedice na plesa l Ako bi trezno pomislila naša gospoda trgovskega stauii, kako bi moral naš narod soditi o njih po takem dogodku, ne bi se dala v bodoče več vjeli v mreže, nastavljene jim od naših nasprotnikov ! Pa brez zamere, mi moramo govoriti tako in ne smemo drugače 1
Sol za živino. Zakonom od 23. dee mbra 1896., tieočlm knpovunja ažli za živino po znižani ceni. so stavljen* izven veljave pranje določbe, ki so ovirale svobodno kupovanje tak1 soli. Sedaj more vskdo kupiti soli za živino jednostavno v skladiščih soli (na Primorskem : v Trstu. Piranu in na Voloskem), bodi si za uporabo v svojem gospodarstvu, bodici za razpredajo na drobno. Toda v omenjenih skladiščih soli se je ne dobi manj nego v paitijah po 50 kg., po 5 gold. 100 k?. Kdor hoče manj soli, mora jo kupiti pri k^jem zasebniku, ki jo prodaja na drobno Kdor hoče na drobno prodajati sol za živino, prijavi naj to koin-petentnemu tbiančuemu inspektoratu (ali v Trstu, ali v Gorici, Kopru, Pulju) vsaj 14 dnij prej, nego prične prodajati, in naj naznani, v katerem lokalu bode prodajal Vsak tak prodajalec pa mora o kupljeni in prodani soli za živijo voditi posebuo knjigo, katero mora pokazati finančuim organom na njih zahtevanje.
Papirnati goldinarji. Koncem januvarja meseca t. I. je bilo v prometu še 7B3.567 papirnatih goldinarjev. Do konca j muvarja jih je bilo uničenih 67,883.361.
Šljive v Bosni. Kakor poročajo iz Bosne, so vsled milega vremena poslednjih dnij pričele cve-teti šljive. Bati se je, da mraz, ki se pojavlja skoro vsake spomladi, vniči cvetje in s tem ves letošnji pridelek 1
Kužne bolezni v tržaški obbini. V tednu od 31. min. do 6. t. m. je bilo prijavljenih v področju mestne občino tržaške: 1 slučaj kožic, 11 si. ošpic, j 2 si. škrl»tice, 81 «l. davice in 2 si. legaijujve mrzlice. Umrle so 4 osebe za ošpice.
Nesreča. Alinolo soboto dogodila seje strašua uesreča v Mariuijevem leameuolomu, nahajajočeui se ob novi openski cesti. Par delaveev je namreč podiralo ogromno kopico skalovje in kamenja, ki je pretila, da se poruši, ker je bilo deževje premočilo svet. Med temi delavci sta bila 20letni Josip Ferluga, staunjoei na Konkonelu kšt. 601 iu pa 711etui Frau Žgur, stanujoči na Kolonji hit. 151. Ferluga je bil o tem pogibeljnem delu juko neoprezen, toda ni hotel slušati svarjenja svojih izkušenih tovarišev. Hkrati so je kopica posula. To j se je zgodilo tako naglo, da nesrečnika nista u-leguila ubežati. Ferlugo je zasulo popolnoma, Žgur-ja je kamenje le poškodovalo, osobito na glavi, toda njegovu rane niso smrtne. Ko so delavci velikim naporom in skrajno opreznostjo odkopali ponesrečenega Ferlugo, prikazal se jim je strašen prizor: nesrečnež je iniol črepiujo strto, vse truplo pa tako zmečkano, da ni bilo videti nego krvav j kup mesa, kostij in drobja 1 Delavci so obvestili o f tej nes.ieči gospodarja, le-ta pa kompetene oblasti. Došla je komisija na lice mesta, ki je dala prepeljati truplo ponesrečenega mladeniča v mrtvašnico. Žgurja pa je obvezal zdravnik z zdravniške postaje.
Sodnijsko. Včeraj je tukajšnje sodišče obsodilo 381etuo hišino Auo B laseh iz Ljubljaue zaradi tatvine na 6 tednov zapora. Ukradla je bila lani svoji gospodinji zlato malo kolajno in 15 gld. 60 nč., toda povrnila je škodo.
38letna hišina Marija Bnlzmek iz Gradca je dobila zaradi tatvine 3 mesece težke ječe. Ukradla je bila svoji gospodinji razno zlatnino, vredno okoiu 100 gld., zastavila ukradene predmete in shranila denar. Tudi ta obtoženka je vrnila gospodinji za-stavljavni listek in 28 gld., ki jih je dobila v za-stavljavnici.
Umrl na cerkvenim pragu. Iz Temešvara javljajo, da je župnik Ivan Sztraky v Mehadiji, vračaje se iz cerkve, padel peleg cerkvenih vrat na tla iu ostal takoj mrtev.
Ženske odvetniki! Švicarski kantonalni svet je dovolil po dolgem posvetovanju, da ženske sinejo vršiti odvetniško prakso. Omoženim „odvetnicam" pa je potrebno v ta nauteu dovoljenje soproga.
Kuga se širi. Iz Peterburga poročajo: Ga-berner tratukaspiškega ozemlja v Taškendu je s; o-ročil, da se je kuga pojavila v Kandaharu, to je ob meji med Indijo in Afganistanom. Ruska vlada jo odredila, da je na dotičnem kraju takoj postaviti vojaški kordoa. Poveljnikom temu kordonu je imenovan general Konov. Kordon bode sestal iz 4 stotnij k >zakov, ki se pridružijo četam, nastanjenim ob meji, in pa iz 12 stotnij vojakov iz države Bakhara.
Izseljevanje Iz Hrvatsko v Brazilijo. V hrvatskih listih Čitamo, da agitacija genoveških agentov po Hrvatski narašča bolj in bolj. V mnogih krajih se pripravljajo Ijndje na izseljevanje, mnogo s« jih je ie izselilo. Oblasti ia «el6 posamični organi vlade so si prizadevali, da bi pregovorili ljndi, izseljujoče se preko Zagreba, od nepremišljenega koraka. Na žalost je bil brezvspešen ves trud. Nesrečniki pa se kesajo že sedaj in govorć, da bi se radi vrnili, ako ne bi bili že razprodali vse^a svojega imetka. Tako pa da jim ne preo« staje drugega, nego potovati v široki svet, oziroma v obljubljeno deželo, kjer pa jih čakata beda in nevolja. — Iz mesta Vrbice se je minole dni izselilo de^ut rodbin; o razstanku je bilo mnogo solzil in ihtenja, kajti bržkone so čutili vsi, da se ne morejo posloviti s tolažilnim ,Na svidenje!•
Častnik odsekal vojaku uho. .Narodni list« javlja, da je te dni neki častnik 11. stotnije v jezi mahnit se sabljo po nekem vojaku in mu odsekal jedno uho.
Namssto svobode — smrt. V Irkutsku (Si-berija) izhajajoči listi pripovedujejo, da je nedavno pobegnilo iz Sibirije 15 nihilistiških prognancev, mod katerimi sti bili dve ženski. Toda družbo je presenetil vihar in zamet po noči na planem. Vsi so poginili od mraza. Orožniki, ki so jo udarili za beguni, so našli mrtva trupla, toda mrličev je bilo samo 12. Ni dvomiti, da so tri trupla raztrgali in požrli volkovi. Aled temi ponesrečenimi beguni je bil jeden odvetnik, dva vseučiliščnika in pa neki grof, ki ima uplivnih sorodnikov na carjevem dvoru.
Ustanova za krojačo. Lastnik velike dunajske tvrdke za ženska oblačila, Krištof Drecol, je podaril iz svojega premožeija 100.000 gld. v ta namen, da se na Dunaju osnuje dom za krojače in Šivilje. Tam bodo strokovna predavanja, po katerih so bodo mogli krojači popolniti v svoji stroki, nesposobni za delo in po nesreči obubožali pa bedo dobivali podporo. Dunajska ebčina dš, zemljišče za zgradbo tega krojaškega doma.
Ponorel na stare dni. Iz Lugoša je pobegnila 1 dietna, jako lepa Lukrecija Danein, z mestnim dne viličarjem Avgustom KQblom, ki je prekoračil že petdeset let. Ta mož se bržkone ne spametuje nikdar več.
Ženska — župan. Mesto Kanzas City, v združenih državah severne Amerike, ima sedaj ženskega .župana". Ta ženska je bila izvoljena veliko večino glasov. Istega tedna, ko je bila nastopila svojo službo, rodila je. Ker pa je nje soprog viši občinski uradnik, mogel jo je zastopati v važniših občinskih stvareh. Čira pa je žena zopet prevzela svojo službo, moral se je soprog seveda umakniti — za ognjišče. Tega .župana v ženskem krilu* odpošljejo bržkone kakor „poslanca" na splošni kongres v Weshington.
Igra v Monto Carin mora letos donašati .banki" sijajnih dohodkov, kajti od decembra meseca i>a do početka februvarja se je ustrelilo nič manj nego 56 oseb, ki so izgubile v igri na Moute Carlu vse svoje premoženje. Agentje te banke pa potlačijo vsakemu samomorilcu, ki se je ustrelil v v parku, skrivaj v žep po kakšno pest cekinov, da svet ne more reči: Ustrelil se je, ker so ga oskubili na Motite Carlu!
Mesto Tiberias na Genozarettkoh. jezeru po-rtlieno. Iz Jeruzalema prihajajo vesti, glasom katerih se je te dni nad mestom Tiberias utrgal oblak in je grozna poplava porušila 70 hiš popolnoma, 40 pa jih je tako poškodovala, da se morajo podpreti.
Tajinstvsno truplo. V malem ruskem mestu Narvi je nedavno po kratkem bolehanju umrla soproga nekega bogatega trgovca. Ko so jo hoteli pokop iti, videlo se je nje možu, kakor da žena ni mrtva, kajti na nje truplu ni bilo opa/.iti nikakor-šne spremembe. Mož zatorej ni pustil pokopati žene in tega ne dovoli, dokler se ne pokaže brez-dvombeuo, da je res mrtva. Sedaj leži to truplo že tedeu dnij v mrtvašnici in še ni opaziti nika-koršnega znamenja razpadanja, dasi je mrtvašnica kurjena. Razni zuaaieniti zdravniki so odpotovali v Narvo, da preiščejo ta čudni pojav.
Čitali smo nedavno v n^krm slovenskem listu, da se bode v prihodnjem zasedanji državnega zbora stavil predlog, da iaora imeti vsak posestnik zavarovana svoja poslopja proti ognju pri kakem vzajemnem zavarovalnem društvu. Ideja *
pač jo vrodna vsega nvaievanja. Ko namreč ta
ideja zadobi neizogibno veljavnost, treba so bode tedaj vsakemu, ie ne zavarovanemu zavarovati ter skrbeti tudi na ta način za obstanek svojega imetja. Tn pa laj vsaki slovenski gospodar modro ukrene — morda tudi še predno ideja zakon postane, — da zavaruje svoje imetje le pri kakem domačem, narodn naklonjenem druitvn, da se ne zateče h kakim Židom ali pa drugim narodnim nasprotnikom, ki so le v izkoriščanju naroda nedosegljivi. Slovenski gospodar zavedati se mora svojega slovenskega imena, in mora imeti vsekakor toliko slovenskega čuta, da bode pri oddaji svojega imetja v zavarovanje, upošteval le zavod, ki ž njim živi in čuti in ki mu daje sigurnost, kakor vsaki drugi prvih zavarovalnih zavodov. Slovenski za* vedni gospodarji! Zavod, katerega imamo v mislih, banka .Slavija*, banka, ki nam je nestevilnokrat pokazala dejanski, da nima na svojem praporu samo zapisano geslo: .Svoji k svojim", ampak da tudi vestno izvriuje dolžnosti, ki jo vežejo na to geslo.
Vne one častite nase gg. naročnike ki niso do sedaj ne vrnili dopo^lanili jim številk „Slovenke", ne naročili se na isto, prosimo, da to store do 1*2. t. m., ker drugače se jim 4. štev. „Slovenke" ne dopošlje več.
Upravnišvo „Edinosti".
Najnovejše vesti.
Trst 9. (Nabergoj contra „Indipendente"). V današnji razpravi vsled znane ovadbe g. Nabergoja je bil obsojen urednik „Indipendenteja" na 15 gl. globe, objavo razsodbe v listu in v povrnitev pravdnih stroškov.
Trst 9. Namestništveui svetovalec vitez V i n t s c h g a u je dobil naslov in značaj dvornega svćtnika.
Dunaj 9. Cesar je odpotoval danes zjutraj v Lichtenegg in se povine na Dunai jutri zvečer.
Dunaj 9. „"SViener Zeitg," objavlja zakon, ti-čoči se viših okrajnih komisarjev na okrajnih glavarstvih.
Atene 9. Uradni list objavlja kraljevi dekret, s katerim se vse vojne ladije postavljajo v službo.
Atono 9. Vest o proglašenju združenja z Grško se potrjuje oficijelno. Položen je v Herakleionu je pomirljivo. Kršćani so zaseli Haleppa. Vasi Nero-kune in Pervotia so zapalili kr«čani. Turški vojaki sd udeležujeio boja
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajuka ccbIu) katere bo bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. C. in k Vis. prejasno gospe prestolonnslednice-mlove nadvojvodmje 'jHf Štefanije "M
Steklenica velju 'JO kr.
Trgovlnak« braojavka in v ntl.
.ji.iifflfuift, psmiion za j »nun 7*31 733 rv u k spomlad iHflti 7.71 do 7 73 Oves sperolad 5'9»—« 01. Rž spemliul b.4l—ti.4t. Koruza i a maj-juui 13S«. 3.80-3.»1
Punicu uuT«. u.I V '<il. f. 8 10 S15 od 7i> k.le. 8.20—8-25.. od HO kii. f. 825—880 od n. kil. i. ?y30 8 35 , od kil. f««1. ——.—. .Isfttnvn 8-10 8 — proso 5-66'- 6" 10.
Pšonica : Povpraševanje popolnoma pomanjkuje Trg mlačen t Rž 5—10 nč. cenejo. Vreme lepo.
Pra<p. Neraunirani sladkor lor. 11.87 naj 12-10
■širno.
Pi'aga. Coutrifugal uovi, poninvljno \ Trsi t carino vred odpošiljate* pr«ee| f, 31 75 32 25 Couciu i. 18-25 88*75Četvorni S4 26 ~\ V glavali dedih Stt'— boljo
rJflT«. Kavu Hatit«« goo i	v,k fabruvar «2' —
7.1. maj 62.50.
Saoabarjf. ttantos noed av»r«\g;u if marc 50.75 fl maj f. 51.25, ze september 52.25 za december 52.50. mlačno.
boraa O. februvarja T.
daneH	včerai
Državni dolg v papirja . . .101.85	101.80
„ „ * srebru 101-95	102.—
ivstrijska renta v zlatu . . . 123.45	123.50
„ v kronah . . . 101,—	101.—
Kreditno akcijo ... . 869.—	370.75
Londnu 10 Let. . . . . 119.75	lla.20
Hupoioou.........9.52	9.52
20 mark 11.73	11.73
(00 Kal;, tir . 45 35	45.30
ZELEZNISKI VOZNI RED.
a) Državna ieleznioa. (Postaja pri sv. Andrejo Od dni 1. ok tobra 1896.
ODIIOD:
6.30 piedp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, t Beljah. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 popol, v Herpejje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v Herpoljo (in od Herpelj brzovlak v Pulj, Divačo', na Dunaj, v Beljak.)
Lokalni vlak ob praiaikib 9.20 pepel, v Divače.
DOHOD:
•.05 pred p. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ is Pulja, Rovinja.
11.15 „ is H-melj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 pepel, is Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brsovlak is Pulja, Rovinja, Duaaja, Beljake Ljubljane, Lokalni vlak eb praznikih: 8.30 popel. is Divače.
t) Jnina ialainloa (Postaja južno Jeleinice.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— . omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Korinin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Tidem, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko 8 05 „ brzovlak v nabrežino, Videm, Rim, 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10,— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
6.48
7.30 8.35 9.25 10.20 10.35 11.20
5.40 7.86
8.41 8.5«
DOHOD:
predp. mešani vlak is Miirzzu3chlaga, Beljaka, itd. „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne. „ brzovlak iz Kermina, „ brzovlak r Dunaja. „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. „ brzovlak is Rima, Benetk. „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrezinr. popol. poštni vlak z Dunaja. „ omnibus iz Verene, Korinina, Nabrežino. n brzovlak iz Milana, Benetk, Vidina, Nabrežine; „ brzovlak z Dtnaja zveza z Reko.
Radi preselitve
prodajam v Novi*asi na Blokah svoju na novo sezidano hišo v najlepšem kraju stoječo, kjer se križajo dve deželni in okrajni cesti. Hiša je naj« solidtieje zidana in pripravnu za vsako obrt. V hiši se nahaja gostiluičarski obrt. Ravno tam prodajam tudi
izdelovalnico za sodo-vodo
jedino v tnm kraju, ki daje lep dobiček. Pripravljen sem kupcem po račuuih do!tazat>, k tk promet sem dosegel pri trgovini z mešanim blagom, železnino in sodo-vodo. V kraju samem so sam'* trije trgovci; v okolici se nahaja 19 vasi brev-»ake trgovino. Omeniti mi jo. da zahaja tja ljudstvo iz 9 far. Z hišo prodani tud', ako hoče kupec, njivo in travnike v skupni meri 14 16 oralov. Hiša je deset let davkov prosta. Kupci lahko tam otvore novih ren-tabelnih obrtov brez konkureuce.
Rakek 30 [1. Lud. Ševar c. kr. poštar.
SVOJI K SVOJIM
Acquedotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
NOvo skladišče
wmr OLJA
kiaa In mila
Prodaja se na drobno in na debelo. Cene:
olje jedilno t po 28 nč. lit,, fino po 82-36 nč. lit., finejše po 40-44 nč. lit, namizno pol fino po 48-52 nč. lit, namizno lino po 56-60 nč. lir., namizno ex-trafiuo po 64-g8 72 nC. lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit.
Sprejemajo se tudi naročila, na doni franko pustivM na posodo vrč is kositarja. — Ker je bla^6 prve vrsti, se toplo priporoča slav. občinstvu. Udani Anton Bil
____It
Nič već kašlja!
Balzamski petoralski prah
ozdravi v*nl< kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni
PRAXMARER„Ai dne mori" Trst, velik trg.
Poštne poiiljatvo izvršujejo se »outegoma.
Narodnjakinje I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa V ulici S. Zaccaria Štev. I (mej ulicama Chiozza iuFarneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okoliiostmi, prepričan sem, da vas zaraorein v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso
udanostjo
Vekoslav Grebeno*
75.000 kron
v gotovini » JmII) i t k o m 2 U'/(
Srečke po 40 nč. priporočajo: Giuseppe Bolafflo, Alessandro Levi, Mandel Co., Girolamo Morpurgo,
Ign. Neymann. Msrco Nlgrla. Enrico SchilTmnnn. II Mercurio.
B . ——Bi
Lastnik k«ns*rcij lista „Edinost". lzduvai«li in «d«:ev«rni urednik : Fran tiodnik. — Tinkar .is »lene v Trstu.