Poštaina plačana v gotovini.
Leto H.
V Kočevju dne 5. septembra 1939.
Štev. 25.
lakaja vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu; če je na tak dan prašnik, dan prej. — Pos. štev. T50 din.; letna naročnica 30 din., v zamejstvu 60 din. — Poštno-ček. rač. št. 17.785. Oglasi po ceniku. — Izdaja konz. lista, čigar predst. jo Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje.
Rojstni fian rij. Vel. kralja Petra H.
6. septembra 1923 — 6. septembra 1939
Kot se plahe ptice ob najmanjši nevarnosti zatečejo v materno gnezdo, tako se ljudstva danes stiskajo krog svojih kraljev, ker črni oblaki, ki se dvigajo nad evropskim ozračjem, ne obetajo nič dobrega. Tudi mnogi izmed naših državljanov, ki ob obilici poslov in skrbi ne morejo iz kroga svoje vsakdanjosti in se neprestano vrtijo krog sebe, dvigajo glavo in upirajo oko v kr-TOarja države s prošnjo: varuj nas!
Mlad je naš kralj, brez one presoje, ki jo človeku ne da ne knjiga, ne duh, marveč *e lastno doživetje in lastne izkušnje, pa vendar si je visoka vladarska hiša v dobi let pridobila toli zaupanja in toli Iju-bezni v državi, da se ljudstvo čuti varno P°d njenim vodstvom. O marsikatera država nam zavida kneza namestnika Pavla, ki je zapeljal ladjo Jugoslavije v tako varen pri-slan, da se prav nič ne čuti orkan, ki divja Po Evropi in ki je že miljone odtegnil od domače hiše, od dela, zaslužka, ker se tretjo države za svoj obstoj. NI je države v Evropi, ki bi ne bila zbrala večje ali manjše sjle svoje armade pod orožje, samo Jugo-slavija je mirna in ne mobilizira. To je roka yladarske hiše, ki je z mnogimi življenskimi skušnjami od preprostega kr r ta Karadjordja Črnega Jurija do danes najvišje zvezana * narodi Jugoslavije na življenje in smrt.
tej krepki roki se usposablja naš kralj, tia Prevzame v par letih krmilo Jugoslavije.
Mladi kralj se razrašča v mladeniča, se
usposablja za odgovornosti polno mesto, *° bo stopil sam h krmilu in vozil skozi razburkano sodobje. Da, jasnega pogleda, £fepke volje, ljubečega srca mora biti oni, 111 hoče svojo ladjo v tem času varno voditi. V "notranjosti strnjena kot še nikdar do-
slej, na zunaj zavarovana kot nobena država v Evropi, tako praznuje Jugoslavija 17 letni rojstni dan svojega kralja Petra II.
Prav posebno letos se dviga iz src državljanov k nebu prošnja, naj On, ki je Kralj vseh kraljev, varuje mladega vladarja in ga usposablja, da bo z umnostjo vodil in s krepko roko branil našo lepo Jugoslavijo 1
Nj. Veličanstvo kralj Peter II.
dne 3. septembra 1939
. v soboto 2. septembra so zagoreli vpes?vi in oznanili, da bo 3. september Slo-Jjnski dan. V nedeljo že pred deveto uro lip Se Pr^eti zbirati pri kapelici pod Možin m mozeljski Slovenci, da sprejmejo goste prežive z njimi nekaj ur, posebno pa, da IPrejmejo svojega voditelja svetnika Karola mnK-f’ bivšega narodnega poslanca. Avtoma za avtomobilom je prihajal iz Ko-Pn la ,, iz, drugih strani in dovažal nove ^ re-‘ ,.° ie ura odbila 9, se je pripeljal . Jubljane tudi univ. prof. dr. Lukman,
DrpH •	uinv. prui. ur. LUKraan,
zhranlk Pro.svetne zveze v Ljubljani. Tako zelic^6 ^°lte ie Pozdravil predsednik mo-Prf|svetnega društva g. Kotnik v vnrVa be5edi' ^ato Pa se l'e premikala po-in	moze.]iski cerkvi ob zvokih godbe
razohpc-i-1 m*ari’ne- Nekateri Mozeljčani so venci ni ?astave in t0 prvenstveno Slo-vršila d, ^iavriL c.!stl- V farni cerkvi se je slavnostni^3 božja’ nato Pa se je razvil veselia ni fPreV°d- Koliko navdušenja in S solzam,- tem narodno mešanem ozemlju, narodno 7-,V ?čeb Je človek opazoval to Slavni,Vedn0 Jjndstvo. cerkve r-rot1i‘iD-Prevod se Je razvil od župne državni rest; ‘osveJncmu domu, ki leži ob Vm cestl Proti Črnomlju zunaj vasi Mo-
zelj. Na čelu konjenik v narodni noši z državno zastavo, za njim odbor Slovenske straže na Kočevskem ter zastopniki Slovenske straže iz Ljubljane, nato odbor Prosvetnega društva v Mozlju, nato predsednik Prosvetne zveze v Ljubljani univ. prof. dr. Lukman spremljan od gospodov, za njim duh. svet. Karel Škulj, spremljan od svojih sodelavcev na Kočevskem, nato so šle narodne noše, za njimi slovensko dijaštvo, nato vojaška godba iz Ribnice, za njimi slovenska dekleta, mladenke, mladci in fantje. Nato so se razvrstili došli gostje s kočevskimi Slovenci. Društvene zastave so bile v sprevodu tri: Krasna zastava Prosv. društva iz Ribnice, njej ob strani pa zastavi Prosv. društva iz Kočevja in Dolenje vasi.
Vsi so se razvrstili pred Prosvetnim domom, kjer je opravil blagoslovitev dr. Lukman, univ. prof., in je pred blagoslovitvijo imel prelep govor, v katerem je izvajal: „Blagoslovitev doma je vesel dan za faro, posebno pa še na teh tleh. Letošnje leto je bilo. blagoslovljeno. Več domov smo letos že odprli, za zaključek pa odpiramo ta domači in prikupljivi dom, da se ga oko razveseli, ko ga zagleda. V Ljubljani nad vhodom duhovnega semenišča je vklesano:
,Virtutibus et musis1 — .Krepostim in umetnostim1. Tak naslov bi moral stati nad vsakim domom. Iz njega bodo izšli ljudje, žene, možje, dekleta in fantje, krepostni in veselega srca. Ko blagoslavljam ta dom, hočem povedati nekaj besed, čemu naj služi dom. To je dom katoliške narodne prosvete! To ni dom prosvetnjakarstva, ki ciljev ne pozna. Katoliška narodna prosveta vidi jasno in pravilno. Ima visoko stališče, da zamore cilj, ki ga hočemo doseči, jasno in prav gledati. Vidi cilj posameznika in skupnosti, stoji na svetovnem naziranju, da s smrtjo ni konca. Šele tam je velika resničnosti Gledamo vse naokoli jasno, gledamo večne dobrine. Tukajšnji dom naj bo tudi osebnega in gospodarskega značaja. Cenimo pravilno družino, osebo, narodno in državno skupnost, ki je od Boga hotena. Nižjih dobrin ne stavimo nad višje in tako spoznamo vrednote in uredimo življenje. Cerkev nas uči, da gremo skozi začasno v večno življenje. V današnjem evangeliju smo slišali, da dvema naenkrat ne moremo služiti. Spoštovati moramo božje zapovedi, posebno IV. Urejeno je vse v svojih odnosih do stvari, ki nas obdajajo. V katoliški narodni prosveti se podvržemo IV. božji zapovedi in kar iz nje sledi. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in... Spoštuj vse, kar je bilo očetu in materi sveto! Spoštuj jezik,- ki so ga govorili tvoji predniki, spoštuj molitev in pesmico tvojih prednikov 1 Pokojni škof Slomšek je izrazil željo, da bi mu bilo dano, da bi na smrtni postelji izgovoril molitvico v svojem maternem jeziku. Spoštuj z e m 1 i o.s t jurišev in svojih prednikov! Spomin na njo naj ti bo kot spomin na stariše! Spoštuj šege in navade! Te so prešle na tebe od tvojih prednikov. Spoštuj in ljubi svojo državo! Bog naš je pripeljal v to skupnost, v naš dom. Ljubimo jo in glejmo, da bo spoštovana tudi od zunaj 1 — K narodni izobrazbi spada tudi gospodarski napredek, ki je steber vsakega naroda. Prosvetni domovi so tudi šole v gospodarskih vprašanjih. Po teh načelih bo tudi več podpore in božjega blagoslova I S kratkimi besedami sem vam povedal namen katoliške in narodne prosvete. Pošiljajte doraščajočo mladino, da bo imela pouk in veselje 1 Moje voščilo je združeno z željo, da bi dekleta in fantje, žene in možje bili trdni v katoliški veri, zvesti narodu in državi in gospodarsko krepkil V ta namen Bog pomagaj 1“
Po blagoslovitvi je godba zaigrala „Povsod Boga 1“
Nato je otvoril narodno zborovanje, prisrčno pozdravljen od vseh prisotnih, naš kočevski narodni borec in bivši narodni poslanec župnik Karel Škulj z besedami:
„Otvarjam narodno zborovanje — II. Sl o-venski dan naKočevskem kot predsednik Slovenske straže na Kočevskem. Spomnimo se njega, v katerega upira svoje oko posebno zdaj 15 miljonov sodržavljanov s polnim zaupanjem, vladarsko hišo, Nj. Vel. kralja Petra Ut, Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, proseč Boga, da ga podpre v teh težkih urah, da bo varno vodil naš državni čoln skozi razburkano sodobje. Pošljem kr. vladarski hiši iskrene vdanostne izjave. — S frenetičnem ploskanjem je bil sprejet predlog. Godba zaigra državno himno. — Spomnim se njega, ki je z de-
Slran 2
KOČEVSKI SLOVENEC
Ctev. 25.
jansko ljubeznijo podpiral in se zavzemal za nas kočevske Slovence, našega današnjega pokrovitelja, predsednika dr. Korošca, našega narodnega voditelja. Ni mogel priti tu sem, pač pa je poslal brzojavko, s katero pozdravlja naš II. Slovenski dan. Predlagam, da se mu pošlje vdanostna brzojavka z zagotovilom neomejne zvestobe njegovemu vodstvu. („Živijo dr. Korošec, naš voditelj !“ kliče množica.) Vojaška godba zaigra famfarski pozdrav. — Tudi minister g. dr. Krek vas pozdravlja. Je pa zadržan in ni mogel priti. (Živijo dr. Krek 1)
Spomnim se tudi našega dobrotnika gospoda bana dr. Natlačena. (Živijo g. ban!) Pošljemo mu srčne pozdrave in zahvalo za podporo 1
Pozdravljam našega znanca in dobrega svetovalca, ki je navzoč, sreskega načelnika gospoda Brezigarja. Pozdravljam zastopnika osrednje organizacije Slovenske straže iz Ljubljane gospoda prof. Bojca in njegovega spremljevalca's prošnjo, da bi ista osrednja organizacija dala tudi dejansko podporo za to težavno delo! Pozdravljam g. Miheliča, zastopnika gasilske kočevske župe. Pozdravljam namestnika ribniškega župana g. Pakiža. Pozdravljeno naše dijaštvo in akademiki, ki naj se nasrkajo moči za delo na narodnem polju! Pozdravljeni slovenska dekleta in fantje, mladci in mladenke! Pozdravljen predsednik prosvetnega društva iz Kočevja g. prof. dr. Eržen! Pozdravljam krščansko inteligenco in njih zastopnika g. advokata dr. Lavriča in g. notarja Šonca iz Ribnice. Pozdravljam pa tudi vse ostale goste, posebno pa vas mozeljske Slovence, ki ste se toliko žrtvovali za narodno stvar. Na vse pozdrave je ljudstvo pozdravljalo! Radosten pozdrav predsedniku mogočne naše katoliške Prosvetne Zveze g. dr. Lukmanu s prisrčno zahvalo za blagoslov doma. Ponosni smo, da je dom blagoslovil baš on kot vzorno delavni predsednik naše prosvetne matice.”
Nato je povzel besedo predsednik osrednje organizacije Slovenske straže v Ljubljani gospod prof. Etbin Bojc in izjavil: Poznam kočevske razmere. Današnji dan je moj najveselejši dan, ki sem jih doživel na Kočevskem. Ta dom naj bo simbol kočevske rasti in slika tukajšnjih Slovencev. Goji naj slovensko misel in ljubezen do naroda, prinaša slogo v slovensko družino 1 Naj goji prosveto na temelju krščanskih načel! Po 20 letih, svobodne .
‘ Jugoslavije je to prvi slovenski. dom na kočevs-kifr tfeft: -"Zahvaljujem se v imenu centralne 'Slovenske straže v prvi vrsti g. svetniku Škulju, ki je videl potrebo in
se žrtvoval za tukajšnje društvo in zidavo tega doma. Zahvaljujem se tudi tukajšnjemu Prosvetnemu društvu ter mozeljskim rojakom, da so postavili s svojim delom ta 'dom in tako postavili močno postojanko za narodno delo na Kočevskem. Slovenska straža bo sledila vaši prošnji in vas po svojih močeh podprla.
Nato je govoril zastopnikProsvet-nega društva i z M o z 1 j a g. Kotnik, ki je dejal: V imenu mozeljskega prosvetnega društva srčno pozdravljeni! Prišli ste nas obiskat, da se prepričate, kaj je resnice o nas kočevskih Slovencih. Ali smo narodno in ver-ko zavedni? Bili ste v strahu, da smo se potujčili! Resnica je, da smo narodno in versko zavedni! Ne damo se ne strašiti, ne plašiti 1 Ko je naš pesnik gledal s Triglava, mu je všla beseda: Oj, Triglav moj dom, kako si krasan! Slovenski dom, kako si krasan! Krasan si pa zato, ker si prvi
Slovenski Prosvetni dom v Mozlju na Kočevskem
na Kočevskem! Ti boš priča, da biva tu del slovenskega naroda, ki ne izda svoje besede in naroda. Kako pridno smo gradili. Naši ljudje so gradili, vlačili in lahko rečem, da je za Mozelj, za nas to mogočna stavba! Iz srca se vam zahvaljujem za udeležbo in pomoč. Prisrčno pozdravljeni! Bog živi! Kot zastopnik kočevskih Slovencev iz Kočevske reke je zborovanje pozdravil g. Cepin, tudi v imenu onih, ki se zborovanja niso mogli udeležiti, z željo da se snidemo črez leto dni z istim namenom še v večjem številu v Kočevski reki.
Nato je pozdravil zborovanje g. M a r o 11 vimenuSlovencev iz kočevske okolice. Za njim je govoril g. Vodušek v imenu Prosvetnega društva iz KočCevja in -dejal: Pri nas vlada mlačnost in premalo je narodne zavesti. Okovi, ki so bili pod Avstrijo, so počili in čas je, da se narodne
bitnosti ne sramujemo! Že leta 1909. je v Dolgi vasi ustanovil kaplan g. Kopitar Slovensko prosvetno društvo, ki naj bi gojilo slovenstvo in katoliško kulturo, pa je moralo prenehati. Nahujskana množica je nanj metala kamenje in ga polivala z gnojnico. Želim bratskemu mozeljskemu društvu, da stoji trdno kot skala in kaže pot k božjemu solncu!
V imenu akademikov je pozdravil zborovanje g. Mihelič. Rekel je: Šlovenski študent trpi in umrje s svojim narodom. Zanj mora živeti. Čestitam znova, da ste si zgradili tako krasen spomenik. Prisrčna zahvala gre g. svetniku Škulju, neumornemu delavcu na Kočevskem. Živel slovenski Mozelj, slovensko Kočevje in njegov voditelj Škulj!
Nato je povzel besedo glavni govornik II. Slovenskega dne g. urednik Terseglav, ki je v krasnem, nad vse lepem govotu razložil pomen katoliške narodne prosvete in svoja izvajanja globoko filozofsko utemeljil. Zaradi njegovih važnih izvajanj in tehtnosti bomo prinesli njegov govor v naslednji številki.
Nato je svetnik Škulj kot predsednik zborovanja zaključil zborovanje.
Po kosilu se je pripeljalo še mnogo ljudstva iz vseh okoliških krajev, prišli so iz najbolj oddaljenih naselij, samo da so slišali in prisostvovali II. Slovenskemu dnevu.
Popoldne so se ob zvokih godbe vršile telovadne točke: Telovadile so mladenke iz Ribnice, ki so vživale s svojim nastopom živahno odobravanje. Nad vse prikupljiv je bil nastop članic dekliškega krožka pod vodstvom voditeljice dela dekliških krožkov v celi Sloveniji gdč. Pregljeve. Za njimi so priskakali mladci iz Kočevja, ki so s svojo prožnostjo razveselili vse gledalce, nakar so prikorakali člani, ki so s spremljevanjem godbe vršili letošnje proste vaje. Močan vtis je napravil nastop telovadcev na orodju iz Ribnice in Kočevja. Čudili smo se česa je zmožen naš kmečki fant in naš delavec. Telovadne točke na drogu in bradlji so bile presenetljivo lepe. Silno spremembo so prinesla dekleta iz Loškega potoka v temni obleki, ki so smeh spremenile v solzo s svojim preciznim izvajanjem simbolične vaje pesmi „Oj, Doberdob 1“ s spremljevanjem moškega pevskega zbora iz Loškega potoka. Solze so se utrinjale gledalcem ob tem ganljivem prizoru. Dekleta so m o raj e -na splošno željo ponavljati celo vajo. ~l(cfaj je bila ta pesem po 20 letih vojne pomembnejša kot je danes? Smeh je zopet privabil prikupljiv nastop članov Prosvetnega dru-
Fr. Uršič:	8
UGGdDBG
GDa
Za odvod Rinže in vse vode v času poplave tudi iz ribniškega polja je važna soteska reke Kolpe in to od Kostela do Dola pod vasjo Predgradom. Tu se Kolpa zavije par-krat in menja smer. Teče v globoki soteski, v kateri je včasih samo malo prostora za pot, sicer pa je na desno in levo stran reke visoki breg, ki doseže tudi 400—500 m nad Kolpo. Kolpa ima povprečno nadmorsko višino 180 m. Ravno v tej soteski se izlivajo odtoki kočevske vode. Najmočnejši izliv je pri Bilpi, imenovan tudi Bilpa, nato nekoliko slabši izliv pri Žagi pod vasjo Zdihovo, naslednji še slabši pri Grglu, imenovan Kobila ter Ši-metac med naseljem Vrt in vasjo Lazami. V dolino najlepše pridemo iz Spodnjega loga na Laze. Tu so že prvi vinogradi na Kočevskem.
Če pogledamo tip teh izvirov, z ozirom na kočevske vode izlivov, moramo reči, da so vsi čisto navadni bruhalniki, katere sem vam že preje opisal. Najlepši izmed vseh je gotovo Bilpa. Ljudje pravijo tudi Pn jezeru. V poldrugi uri ste iz Laz v Bilpi. Že sama soteska reke Kolpe napravi na vas veličasten vtis, kaj pa šele izliv — izvir Bilpe, ponovno prerojene Rinže. Stojite pred okoli 50 m visoko steno, ki je nagnjena in tvori nad vami strop. V steni sami zagledate visoko gori dve
veliki odprtini. Iz njih seveda ne teče voda in pogumni jamar bi poskušal priti v nje. Nekoliko niže sta zopet dve odprtini in ljudje pripovedujejo, da se gre lahko v nje. Vse te odprtine so bivši iztoki Bilpe, oziroma Rinže, ko je ista še pravilno tekla v reko Kolpo in je tudi ista imela nekaj deset metrov višje korito. Danes pa se Bilpa ne izliva več, v hribu si je napravila pot pod gladino reke Kolpe in je prisiljena, da zaradi nepropustnih plasti bruha od spodaj navzgor kot iz kakšena bazena, ki si ga je tekom dolgega časa zelo geometrično napravila v živi skali. Pogled na dno in že vidite po ljudeh imenovano malo jezerce, ki je do 5 m globoko. Voda je prozorno čista, vidi se na dno, kar sicer pri kočevski Rinži ni slučaj, posebno v mestu Kočevju ne. Bruhalniki so običajno okroglaste oblike, ta pa je lepe pravokotniške kot da se je reka učila geometrije. V normalnem stanju jezerce miruje, v njem žive celo mali povžiči in včasih so bile celo ribe. Pod je-zercem je mala brv in tam zopet teče voda proti Kolpi, ki leži niže ter poganja celo kovaču, ki pa ima samo nemško ime, je pa zaveden Slovenec, mlinsko kolo. Gorje pa, če je poplava na Kočevskem ! Takrat Bilpa dviga-bruha vodo na površini celotnega jezerca, ki je 5 X 7 kvadratnih metrov veliko, tudi preko tri metre visoko vodo in to kar po nekaj dni, Pri zadnji poplavi je bruhala v mesecu juniju celih 15 dni. To je bil gotovo veličasten prizor, ki ga človek redko kedaj vidi!
Vedno vam pri Bilpi omenjam tudi Rinžo. Nehote se bo kdo vprašal, kako pa ve, da je
to Rinža. Priznati moram, da nevem, toda ljudje ob Bilpi tako pravijo in sicer so vršili dolga desetletja opazovanja. Če je pričela vpadati, posebno pri Mozlju Rinža, je vpadala tudi Bilpa. To so ugotovili ljudje. Pa tudi, če vzamemo karto v roke in pogledamo smer gorskih slemen in njihov sestav na licu mesta, moramo priznati, da je to Rinža, ne glede na to tudi, da je to najmočnejši bru-halnik v soteski Kolpe in da Rinža ob poplavah odvaja iz ribniško-kočevskega polja največ vode. Seveda bi se Rinža lahko tudi barvala in morda bi nam bil že znani rezultat potrjen. To bi storili z barvilom uraninom, ki si ga pripravimo tako, da damo 1 kg ura-nina v 60 litrov vode. Pridati moramo še 35 gramov amonjaka, da se barvilo laže in bolje razstopi. Nato pa bi bilo treba postaviti ob Bilpi opazovalce z dolgimi steklenimi posodami, v katere bi lovili pritekajočo vodo. Že v slabo barvani vodi opazimo barvilo. Seveda pa morate tudi tu vzeti v poštev slabo premikanje vode po zemlji. Zato traja to dalje časa. Drugi slabši izvir v soteski reke Kolpe je izvir pri Žagi, takoj izpod ceste. Tudi tu se vidi bruhanje, vendar množina vode ni tako velika. V poštev za ta bruhalnik pridejo samo vode iz kočevsko-reškega polja in to Rečica, Milžunk in Belica. Danes najbolj zanimiv je izliv, oziroma izvir Šimetca, ki ima še pravilno odprtino in to vodoravno, skozi katero bruha v slučaju velike vode, drugače pa izvira izpod zidanih kobil mostiča. Človek se mora čuditi, da ta mostič še stoji — vendar stoji!
štva iz Velikih Lašč z rajanjem mladine ob zvokih harmonike. Nastop fantov in deklet iz Kočevja isto ob harmoniki z rajanjem je zaključil popoldansko prireditev. Zvoki dovršene vojaške godbe so zelo povzdignili izvajanja programnih točk. Votlo grmenje in črni oblaki na obnebju so zaplašili množico gledalcev, ki so se začeli po izvršenem programu razhajati. Velika je bila udeležba, a še trikrat večja bi bila, če bi že dopoldne grmenje in temno nebo ne bilo vrnilo veliko ljudi, nekateri so pa med slavljeni zapuščali v skrbeh pred nevihto slavnostno odeti Mozelj. Vendar pa je še več gostov ostalo v dvorani in krog doma, kjer je vojaška godba igrala domače pesmi, vršila se je šaljiva pošta in ribolov.
Vsi udeleženci so bili prijetno razočarani nad lepim Domom! Vencev, slavolokov, okrasja je bilo toliko, da bi jih ne zmogla velika slovenska fara, kar so vse zvršile slovenske družine v Mozlju in Spodnjem logu. Slavlje II. Slovenskega dneva je doseglo svoj cilj: Pokazalo je dejansko narodno delo krščanskih Slovencev na Kočevskem, ogrel je bratsko sodelovanje krščanskih organizacij v okraju in poglobil narodno zavest in dvignil slovenski ponosi
Lil 5311* 89 g ki se zaveda svojih pravic, si še večje pridobi! Slovenstvo je nravstveno načelo. Slovenec sem in ostanem. Ker sem to biti in ostati dolžan zaradi svoje vesti.
P© p©elpi$3M
26. t. m. je bilo uradno objavljeno besedilo c sporazumu z Hrvati. Ustanovila se je „banovina lirvatska-1 iz primorske in savske banovine ter iz delov zetske, drinske in donavske banovine. V novi enoti kakor v državi je zagotovljena enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi enak postopek glede njihove udeležbe pri izvrševanju državne službe. V prisojnost banovine se prenesejo vsi posli kmetijstva, trgovine in industrije, gozdov in rudnikov, zgradb, socijalne politike iu narodnega zdravja, tehsne vzgoje, pravosodja in prosvete t®r notranje uprave. Vsi ostali posli, predvsem P* posli ministrstva zunanjih zadev, železnic, Pr?te, financ in vojske ostanejo še nadalje skupni.
mir vanc: bo	5
Potovanje v Rim
Stari Rim.
V starem pog. Rimu je bilo središče jr nega življenja na Rimskem foru, zgodovins °a Palatinu, versko-politično pa na Kapito Na sredi t-ga stoji nekdaj pozlačen kip česa Marka Avrelija na konju. Na Kapitolu je 1 razgled proti jugu na znameniti Forum R m a n u m — Rimski trg, širno polje san razvalin, kjer- je bilo središče rimskega jz nega življenja. Desno od Fora je grič n valin, Palatin, kjer so si premožnejši Rimlj; gradili svoje palače.
Mimo Titovega slavoloka pridemo do n Mogočnejšega ostanka davnih časov, do a m Koloseja. To okroglo gledališče služilo zabavi Rimljanov, ki so se ob krva’ Predstavah naslajali in uživali. Borbe m judmi in živalmi so bile na dnevnem re e ,sur°vih zabav. Tudi mnogo kristjanov a tem mestu umrlo mučeniške smrti, f no tudi v Mamertinsko ječo, kjer sta b v'* v; Pet.er ™ sv. Pavel. V ječi je še dar pncek> ki je pritekel ob priliki, ko je kr: 1 ‘ .e er spreobrnjenega stražnika. Od K FmJa	dve moderni cesti proti mes
-na v°di do Beneškega trga (Via deli’ Imper. Triumf?3 T?ro*‘ vratom sv. Pavla (Via de siav , 9' Prav Pri Koloseju stoji mogoč ™'0k Postavljen v čast Konstantinu „! L1 v13!1 nad Maksencijem ob Milvijsk. stoji čr , 6 daleč od tu, na pobočju Eskvilii Škafi p SV;Pclr<1 v vezeh, ki smo jo h kin Pos?bno znamenit v tej cerkvi r j esa, ki je Michelangelovo delo.
Zakonodajno oblast v stvareh Hrvatske banovine izvršujeta kralj in sabor skupno. Zastopnike v sabor voli ljudstvo s splošnim, enakim neposrednim in tajnim glasovanjem. V saboru so tudi zastopniki manjšin. Položaj Hrvatske banovine bo zajamčen s posebno ustavno uredbo, ki se ne bo mogla spremeniti brez pristanka te banovine. Vlada bo izdala nove predpise o tisku, o združenjih, zborovanjih in dogovorih, o volitvah narodnih poslancev i drugih stvareh tičo-čih se sporazuma.
Nova vlada se je sestavila takoj po sporazumu. Sestavil jo je zopet Dragiša Cvetkovič. Podpredsednik nove vlade je dr. Vladko Maček, Slovenijo zastopa dr. Miha Krek, minister vojske in mornarice je armadni general Milan Nedič, eden naših najsposobnejših generalov. Od 18
Kongres Kristusa Kralja je napravil sklepe, ki naj omogoča jejo uničiti brezbrižnost kristjanov naših dni in naj bodo pot do pretojenja človeške družbe, ki jo po določenem načrta brezverci hočejo razkristjaniti. Prvi sklep gre za tem, da se bolj živo zavedamo zapovedi biti ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri službi božji. Ta zapoved nas veže pod smrtnim grehom. Kako ljudstvo v cerkev hodi in kako se tam obnaša nam pove, koliko vere ima, koliko je res krščansko.
Slovenci gremo radi v cerkev. Po več ur daleč ob vsakem vremenu in potu hodi staro in mlado vsako nedeljo in praznik z veseljem
v cerkev. To so kristjani, ti se zavedajo, kaj imajo v cerkvi. To so prijatelji božji, nad katerimi ima Bog veselje. Žal pa, da med mladim svetom taki izginjajo vedno bolj. Mnogim je kmalu vsak izgovor dober, da mašo opusti. Sedanji svet postaja vedno bolj mehkužen in komod, vsaka težavica za Boga in dušo mu je preveč. Resnično veren človek se pa ne ustraši vsake težave, še vesel in nekako srečen je, če ima za Boga kake težave prestati. Neki sveti ponos ima, če take težave premaga. K sv. maši pa naj ne hodimo iz navade ali prisiljenja, marveč srčna potreba mora kristjana gnati v cerkev. Potreba, Boga obiskati, se z njim pogovoriti, mu svoje težave potožiti, svojo ljubezen zagotoviti! Eno urco na teden vendar daruj Bogu in svoji duši!
Kristjan, ali so računi v tej zapovedi med teboj in Bogom v redu ?!
Drugo jutro smo se peljali ob Tiberi, pod gričem Janikulom in pod Aventintim, do Pavlovih ali Ostijskih vrat. Mimo velike Cestijeve piramide, po široki Ostijski cesti, mimo živilj-skega trga smo prišli do bazilike sv. Pavla. Na daleč pri treh cerkvicah (Tre Fortane) je bil obglavljen apostol sv. Pavel; pokopan pa je na mestu, kjer stoji sedaj njemu posvečena bazilika. Ta najlepša rimska cerkev, okrašena z dragocenimi slikami in mozaiki, je leta 1823 pogorela, nakar so z darovi vsega sveta sezidali novo krasno baziliko. Vse je v njej tako mogočno in lepo, 80 granitnih stebrov deli baziliko v pet ladij. Stebri ob glavnem vhodu so iz alabastra, dar egiptovskega vladarja. Nad boki v srednji in stranskih ladjah so portreti vseh papežev od Petra do Pija XI. Prečna ladja ima dva krasna oltarja iz mala-hita (dar ruskega carja Nikolaja L). V tej prekrasni cerkvi smo imeli skupno sv. mašo, ki jo je daroval g. prelat dr. Slavič. Med sveto mašo smo navdušeno prepevali ter molili za močno in živo vero. Od tu smo se peljali po — Cesti sedmerih cerkva — v katakombe — v kraj, kjer so bili pokopani kristjani prvih stoletij, navadni verniki, papeži in mučenci. Ta pokopališča so morala biti zunaj mestnih vrat. Na grobovih mučencev so se kristjani radi zbirali in opravljali sveto daritev. V Rimu in okolici je poznanih okoli 70 katakomb različne velikosti. Najvažnejše so Kalistove in Domitiline katakombe, ki so največje in najstarejše, katere smo tudi mi obiskali. Takoj pri vhodu v katakombe so leta 1874 odkopali baziliko iz 4. stoletja. V katakombah je mlada cerkev rasla in se širila.
Peljali smo se po Apijski cesti, ki je bila v starih časih najznamenitejša državna cesta
ministrov je 11 Srbov, 5 Hrvatov, 1 Slovenec in 1 musliman. Predsednik vlade in štiri resorni ministri pripadajo stranki JRZ, podpredsednik, štiri resorni ministri in en minister brez listnice so predstavniki HSS in K D K, tri ministri so iz drugih političnih skupin, štiri pa so politično neopredeljeni.
S kraljevim ukazom je bil imenovan za bana Hrvatske banovine dr. Subašič iz Karlovca.
Sedanji senat in skupščina sta bila z ukazom kraljevih namestnikov od 26. avgusta razpuščena. Naknadno se bo določil dan za nove volitve in za sklicanje obeh ustanov.
Izšla je tudi uredba o razširitvi predpisov za hrvatsko banovino na ostale banovine. Razveljavljeni so tudi zakoni o volitvah, tiskn, zborovanjih in združevanjih.
S tem dogovorom, ki ga je pozdravila vsa poštena Jugoslavija od vsega srca, je končana razprtija med brati, so končani vsi spori, ki je zaradi njih bolehalo vse naše politično, kulturno in gospodarsko življenje do danes. Odpira se možnost za složno delo v blagor skupnosti, odpirajo se pa tudi možnosti za kar najširše svo-bodščine na vseh poljih javnega življenja. Sleherni Slovenec in Jugoslovan mora to državniško delo iskreno pozdraviti, mora se ga veseliti, kajti novi složni Jugoslaviji se odpirajo vrata v novo in lepšo bodočnost.
Jugoslavija - nevtralna
Beograd, 4. septembra. Uradno poročilo kr. vlade o stališču Jugoslavije v današnjem mednarodnem položaju se glasi:
Usodni dogodki, ki se zdaj odigravajo na svetu, nalagajo kr. vladi dolžnost, da še dalje ostane dosledna politiki, ki jo je Jugoslavija odločno izvajala v zadnjih petih letih kr. namestništva s tem, da je skrbno negovala prijateljske odnošaje z vsemi velikimi državami ter pospeševala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi in ostala nevtralna pri sporih, pri katerih nista tangirani njena neodvisnost in njena integriteta. Kr. vlada je globoko prepričana, da bo tako najbolje tudi v bodoče služila ne samo življenjskim interesom naroda in države, temveč, da bo s takšnim svojim stališčem v mnogočem pomagala ponovno vrniti po-mirjenje med narode. Pri izvajanju takšne svoje politike kr. vlada računa v teh težkih časih z brezrezervno podporo vsega našega naroda.
(regina viarum — kraljica cest) In je,- vpdija do morja. Krasen je pogled na Kampanijo in Albanske gore. Pri povratku v mesto smo si ogledali cerkev sv. Cecilije, ki stoji na njenem domu. Njeno truplo so našli v Katakombah nestrohnjeno in sedaj leži v prekrasni kripti pod cerkvijo. Kmalu smo dospeli v krasno najstarejšo Marijino cerkev v Rimu ; Sveta Marija onstran Tibere. Notranjost je bogato okrašena s slikami in mozaiki. Od tu smo se peljali čez grič Janikul mimo Garibaldijevega spomenika, od koder je krasen razgled na Rim in okolico.
Po kosilu smo napravili izlet v Frascati, 20 km od Rima. Peljali smo se po krasni asfaltirani cesti, mimo velikanskih olčnih, pomarančnih, smokvinih in vinskih nasadov v prijazno letoviško mesto Frascati, ki slovi po najboljšem vinu. Razigrani in dobre volje ob sladki kapljici smo veselo prepevali in se prav dobro zabavali. Toda čas, ki je bil tako kratek in odmerjen, nas ni pustil dalje časa med veselo družbo; morali smo se odpeljati. Seveda samo skupina, ki je odpotovala še isti večer v Neapelj. Ob 8. uri zvečer smo z brzo-vlakom odhiteli iz Rima in dospeli okrog polnoči v zaželjeni Neapelj.
Vkljub pozni uri je bilo v mestu vse živo, tako po ulicah kakor po trgovinah, kar se nam je zelo čudno zdelo v primeri z našimi kraji. Na jugu radi velike dnevne vročine zvečer dolgo čujejo, dočim zjutraj vstajajo dokaj pozno. Prenočili smo v lepem novem hotelu blizu kolodvora. Pozdravilo nas je kmalu lepo binkoštno jutro. Sonce je kar močno pripekalo, ko smo šli ob 6. uri k sv. maši, ki jo je daroval naš voditelj g. dr. Slavič.
Zunanja pregled
Pretekli teden bo zapisan kot usodni teden v človeški zgodovini. Imeli smo vtis, da bodo človeštvu prihranjene strahote vojne in da bo glas velikih posredovalcev, ki so brez dvoma govorili iz dna duše vsega človeštva, premagal tiste redke glasove, ki so k vojni pritiskali. Pa ni bilo tako. Komaj 20 let po zadnji svetovni vojni stojimo spet na pragu nove vojne, o kateri ne vemo ne obsega ne strahot, ki jih zna povzročiti, ne časa, ko bo divjala. Pregled razvoja dogodkov je naslednji:
Angleški predlog za pogajanja
V začetku tedna je predsednik angeske vlade v posebnem pismu na Hitlerja predlagal, da naj bi se Nemčija in Poljska mirno pogajali. Ponudil se je sam, da pridobi poljsko vlado za to, ako bo zajamčeno, da bodo pogajanja med dvema enakopravnima strankama, brez groženj in brez pritiska.
Nemški pogoji
Nemška vlada je na angleški predlog odgovorila v torek zvečer, češ, da je pripravljena čakati do četrtka zvečer, da pride polno pooblaščeni zastopnik poljske vlade v Berlin, kjer mu bo nemška vlada predložila svoje pogoje za mirno poravnavo. Angleški poslanik je te pogoje slišal, ko mu jih je Ribbentrop prebral. Poljski vladi pa niso bili sporočeni, marveč bi bili poljskemu zastopniku predloženi, ko bi bil prišel v Berlin na podpis. Angleška vlada je na osnovi odgovora nemške vlade svetovala Poljski, naj pristane na načelo pogajanj, toda njej, kakor drugim se je zdelo, da so nemški pogoji, kot so ji bili ustmeno sporočeni, nesprejemljivi. V četrtek zvečer je angleška vlada ogovorila na nemško pismo, češ, da je poljska vlada pripravljena pogajati se. Takoj na to se je prijavil polski poslanik, da izjavi nemški vladi, da Poljska sprejme angleški predlog. Toda osma ura je pretekla in takoj na to so nemške radiopo-staje objavile nemške pogoje, češ, da jih Poljska ni hotela sprejeti. Pogoji so bili, da se Gdansk priključi k Nemčiji in da je v poljski pomor-janski pokrajini po poteku enega leta plebiscit glede bodoče pripadnosti te dežele. Naj bo izid kakršenkoli hoče. Nemčija mora dobiti skozi to ozemlje prosto železniško in prometno cesto do Vzhodne Pruske. Poljska vlada je nato izjavila, da ona predlogov ni mogla odkloniti, ker jih sploh ni dobila na vpogled. Tako je šla mimo usodna ura.
Utemeljitev uporabe vojne sile po Hitlerju
Na Poljskem so spričo položaja na mejah objavili splošno mobilizacijo. V Nemčiji pa je bil ponoči sestavljen in v jutranjih urah objavljen Hitlerjev proglas na vojsko, kjer nemški državni kancler razlaga, zakaj mora „poljsko vprašanje11 reševati z orožjem v roki.
Priključitev Gdanskega Nemčiji
Zjutraj ob 7 — v petek — je predsednik Gdanska objavil priključitev tega mesta k Nemčiji. Hitler je takoj odgovoril da priključitev sprejme.
Ob 10 dopoldne je bila seja nemškega državnega zbora, na kateri je Hitler v enournem govoru razložil, zakaj mora proti Poljski nastopiti z orožjem v roki. Potrdil je še enkrat, da proti Angliji in Franciji nima nikakšnih zahtev, ter da bo „poljsko vprašanje11 rešila Nemčija sama, ne da bi klicala na pomoč italijansko zaveznico. V svojem govoru je določil za svoje naslednike najprej Goringa, za tem Hessa, ako bi se njemu ali Goringu kaj pripetilo.
Splošna mobilizacija v Franciji
Istočasno je bila seja francoske vlade, po kateri je bila objavljena uredba o splošni mobilizaciji vseh oboroženih sil na suhem, v zraku in na morju v Franciji in v vseh kolonijah.
Splošna mobilizacija v Angliji
Popoldne je bila seja angleške vlade, nato seja parlamenta, kjer je Chamberlain govoril • odgovornostih za to novo vojno ter e odločnosti, da bo „sedaj šla do konca11. Po seji parlamenta je bila seja kronskega sveta, na kateri je kralj podpisal ukaz o splošni mobilizaciji kopenske armade, vojnega brodovja in letalstva.
Začasna nevtralnost Italije
Popoldne je imela sejo tudi italijanska vlada.
Pa seji je bilo objavljeno uradno poročilo, da „italijanska vlada sama od sebe ne bo podvzela nobene vojaške pobude" ter pismo Hitlerja na Mussolinija, kjer nemški kancler ponavlja, „da Nemčija pomoči Italije ne bo potrebovala."
Tekom večera so prišle izjave različnih držav, med njimi tudi Madžarske, da ostanejo nevtralne. Baltiške in skandinavske države so tudi med njimi.
Nemške čete prekoračile poljsko mejo
Od ranih petkovih jutranjih ur dalje so nemške čete začele napadati poljsko ozemlje vdolž vse poljsko-nemške meje. Posebno bojevita so bila letala, ki so bombardirala veliko število poljskih mest, med njimi tudi Varšavo, Krakow, Gdinjo, Poznanj. Poljska poročila govorijo o velikem številu ranjenih in mrtvih. Poljska vojska se je točno držala navodil, da ne sme nikjer preiti na napad na nemško ozemlje, marveč, da se mora omejiti samo na obrambo svojega ozemlja.
Prošnja Poljske 'za pomoč
Na podlagi teh dejstev je potem v petek zvečer poljska vlada javila francoski in angleški vladi, daje torej prišla v položaj, ko mora prositi za pomoč, ker je bila od strani Nemčije napadena, ki sta jo Anglija in Francija Poljski obljubili v zavezniški pogodbi.
Anglija in Francija v vojnem stanju z Nemčijo
Anglija jn Francija sta pozvali Nemčijo, da takoj potegne nazaj na poljsko-nemško mejo svoje čete in ustavi sovražnosti ter da se prično mirovna pogajanja. Ker Nemčija nato ni pristala, sta obe državi odpoklicali svoja poslanika, ki sta ob odhodu izjavila, da se nahajat* obe državi z Nemčijo z ozirom na poljsko pogodbo v vojnem stanju.
Nove vojne napovedi
Angleška trgovska ladja Athenea torpedirana. Od 1400 potnikov in posadke so rešeni skoraj vsi. Angleška poročila obtožujejo nemško podmornico, Nemčija pa uradno zanika vsako krivdo.
Vojno Nemčiji so objavile Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, Indija in Egipt.
’ (.• ~ .
ii;u OlOti 01?.i Ki	' e-, til C	filUtS «GQ
'	'	:	. j, -:	•	• ;	■
Poročajo
Stari log. Tudi mi Slovenci od tu smo se udeležili prelepega Slovenskega dneva v Mozlju. Res, da nimamo mi tukajšnji Slovenci nikake skupnosti in da rajši sam vsak v svojem kotu ždi, kot da bi šli tako skupaj, kot Mozeljčani. Novih pobud dobivamo po Kočevskem Slovencu, a skupnosti nam zelo manjka. Kdo nas bo zdramil! ?
Črmošnjice. Tudi do nas je segel glas o Slovenskem dnevu v Mozlju. Šlo nas je nekaj, da tudi mi, kot Kočevski Slovenci, prisostvujemo prelepem slavju, pa nam je silno žal, da niso
šli vsi Slovenci od nas tja! Do solz smo bil ganjeni, videč to množico, ki jo je bil privabi Slovenski dan. Pa kaj smo vse slišali in videli Zdaj šele vidimo kako smo zaostali za slovenskimi župnijami. Tudi pri nas je treba kaj razgibati!
Breg pri Stari cerkvi. Dopis v zadnji številki Kočevskega Slovenca glede zanemarjenosti v oskrbi ceste je našel splošno odobravanje.
Vsi so čutili potrebo, a nikdo se ni hotel oglasiti, zato je bil pa bolj korajžen naš Kočevski Slovenec. Pazno bomo zasledovali, kaj se bo zgodilo glede poprave omenjene ceste in poročali.
Rodine pri Črnomlju. Radovednost me je gnala v Mozelj 3. septembra, kakšen je Slovenski dan in kakšen je Dom. Mislil sem, da jo uberem po sv. maši takoj nazaj, pa me je zadržalo prav do mraka. Kar ponosen sem, d* sem vse to videl — sprevod — lepe vrste mladine in kaj še vse in kaj še vse! Zmiraj sem slišal, da smo Slovenci manj vredni kot drugi, da smo samo za hlapce, da smo v primeri z drugimi manj izobraženi, sploh, da nismo za med svet. No, zdaj sem pa slišal iz ust Nemcev, da oni kaj takega pri vsem denarju, ki ga imajo v te svrhe, ne zmorejo. Priznali so, da je Prosvetni dom lep, neke barve so jih malo motile, nazadnje pa so priznali, prav imajo Slovenci, da se izkažejo, več so vredni kot pa tisti, ki svojo slovensko narodnost tajijo ! Zares je bilo krasno 1 Oh, še kaj kmalu spet!
Dolenja vas. Že v četrtič je zagorelo v Oberhu, kjer je bila 25. avgusta upepeljena hiša, zažgana od zlobne roke. Leta 1936 je bil zažgan hlev, kmalu na to kašča, letos maja strugama in žaga, zdaj pa še hiša, ki je bila prazna in vsled nenaseljenosti že v slabem stanju in izropana. Lani so bili izdrti peč in drugi sobni deli. Vse dela ena in ista roka, katero pa oblasti niti v enem slučaju še niso mogle izslediti. Leta 1934 je bil na hišo in na njeni lastnici go.
M. Lovšin in gdč. Ano Merhar napravljen roparski napad, trije roparji so odnesli nekaj denarja in z udarci poškodovali gospodinjo Lovšin. Iz strahu pred nočnimi napadi sta se bili lastnici izselili.
Zdi se, da vse to dela nekdo iz maščevanja Bo pa prišel do sodbe prej ali slej 1
Na Železniško direkcijo v Ljubljani naslavljamo tale dopis: Kdo neki se je zmislil, da je potrebno jutranii vlak nastaviti na tako zgodnjo uro, t. j. ob 4. uri zjutraj. Se kočevski meščani se hudujejo, ki imajo postajo prav pred nosom, kaj pa mi, ko smo dve uri daleč, pa oni, ki imajo štiri ure- do:bližnje postaje. Mi smo ob celo noč, če:Kačema ms juiiid tranji vlak, kaj pa, Če je deževno in slaba pota! -Meščani iz Kočevja spijo kar celo pot iz postelje do železniškega voza in še v vozu naprej, a mi smo pa brihtni, ko moramo paziti na kolesnice v gozdu in kotanje na banovinski cesti. Tudi smo uverjeni, da bo nov vozni red odpravil zgodnjo uro in jo nastanil za 6. uro zjutraj. Torej bo na vse strani zadovoljivo z novim voznim redom 1
Sprejmem gospoda ali dijaka
na hrano in stanovanja ali samo na stanovanje. Soba s prisebnim vhodom v sredini mesta. Poizve se v hiši št. 52 nasproti cerkve v Kočevju.
Ljudska posojilnica v Kočevju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
sprejema in nove hranilne vloge, obrestuje po 4%, daje kratkoročna posojila proti zastavi ali poroštvu.
Za varnost jamči neomejeno poroštvo njenih članov in lastno premoženje.