Leto XX. TRGOVSKI UST Številka 24. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za'/«leta #0 din, za '/. leta 45 din, mesečno 15 din; za ino- Ca ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Uredništvo in upravnlitvd je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 33. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt poit. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. St. 25-51. Ivhaln vsak ponedeljek, isnaia Bred# ln petek Liubllana. petek 26. lebruaria 1937 Cena Tudi driava nai izpolniuie ivo/e obveznosti Te dni so prejeli nekateri de-lavci naloge, da plačajo za bed-nostni fond svoje zaostanke iz leta 1932. V živem spominu je še, kako se je predlani zahtevalo od vseh podjetij, da plačajo za pet let nazaj takso za vse službene pogodbe svojih nameščencev. Pa tudi sicer vidimo, da država vedno zahteva, da se ji natančno in do pičice plača to, kar ji gre po zakonu. Njena pravica je to in nihče ne more ugovarjati, če zahteva to, kar ji gre. Prav tako logično pa je, da do-tični, ki tako natančno zahteva, da se mu daje vse, na kar ima pravico, tudi sam enako vestno izpolnjuje, kar mu nalagajo zakoni. Če država zahteva, da se ji plača vse, kar ji po zakonu gre, potem nvora tudi sama plačevati drugim vse, kar jim gre. Na to svojo osnovno dolžnost pa pri nas država le prepogosto pozablja in na eno teh njenih dolž-uosli jo je spomnil tudi zadnji banovinski svet v Ljubljani, Na predlog banskega svetnika dr. Golie je namreč sprejel banovinski svet resolucijo, v kateri opozarja na nujno potrebo, da država že enkrat plača'predvojne avst ro-ogrske rente. v kar je po mirovnih pogodbah (čl. IRC. do 188. trianonske in členi 203. do 205. senžermenske pogodbe) tudi pravno zavezana. Kljub tej jasni dolžnosti države pa se te rente sploh ne izplačujejo vse od 1. 1918. dalje, da se je dolg države, zaradi neplačanih obresti v tem času že več ko podvojil. Ne glede na škodo, ki jo trpita zaradi tega neizpolnjevanja popolnoma nesporne državne dolžnosti ugled države in njen kredit, je tudi to neizpolnjevanje gospodarsko škodljivo. Kajti zaradi tega neizpolnjevanja niso prizadeti toliko posamezniki, ko naši denarni zavodi in naše javne ustanove. Samo regulativne hranilnice Slovenije posedujejo teli predvojnih rent za približno 100 milijonov kron, ki pomenijo po dogovorjenem ključu danes vrednost 40 milijonov din. Če pa bi se k tem prištele še neplačane dolžne obresti, bi se vsota podvojila. Jasno je, da bi se takoj stanje na našem denarnem trgu prav znatno zboljšalo, če bi se te terjatve naših denarnih zavodov plačale. Mislimo, da ni pretirana zahteva, če se pričakuje, da država za sanacijo denarnega trga stori vsaj to, v kar je zavezana. Če že ne more nuditi država denarnim zavodom, ki so prišli v sedanjo stisko brez lastne krivde, nobene izredne pomoči, potem naj jim povrne vsaj to, kar jim dolguje! Vprašanje avstrijskih predvojnih rent pa je treba rešiti tudi zaradi naših javnih teles iu ustanov. Tako je zaradi neplačan ja teh rent močno prizadeta banska uprava dravske banoviue kot naslednica bivše kranjske dežele, katera je imela v teti obveznicah naložene razne fonde. Prizadete so nadalje občine, številni ubožni skladi, pokojninski zavod, okrožni urad, bratovske skladnice kot naslednice bivših bolniških in nezgodnih blagajn, ljubljanska in mariborska škofija, razne dijaške in druge ustanove, od katerih so mnoge zaradi tega sploh ob vse dohodke, mnogi mladoletniki, katerim se je denar nasilno nalagal v te obveznice ter številni denarni zavodi. Vse to dokazuje, da gre tu za prvovrstni javni interes, ki pa je danes zaradi zastoja na denarnem trgu, zaradi velike škode, ki jo je povzročila kmetska zaščita denarnim zavodom, še zlasti aktualen. Lela 1929. je bilo v načelu že sklenjeno, da se to vprašanje že reši in leta 1930. je tudi že finančni minister vnesel v državni proračun dve postavki po 15,2 milijona din za plačilo teh obveznic. Pozneje pa je bilo vse lo pozabljeno in obveljalo je čisto nemogoče sla-lišče, da sedaj iti časa za takšna vprašanja, ker so sedaj na vrsti važnejša vprašanja, Toija na takšen način se vprašanje poravnavanja dolgov pač ne more in ne sme reševati. Plačilo dolga je vedno važno in važnejše ko marsikatero drugo vprašanje. Prepričani pa smo tudi, da je danes vlada zaradi zboljšanja gospodarskega položaja in višjega proračuna tudi v tem prijetnem položaju, da likvidira vprašanje, ki je ostalo nedotaknjeno že od leta 1018. Popravila bo s tem ne le krivico onim, ki so dosedaj tako dolgo zaman čakali na svoj denar, temveč utrdila bo tudi svoj kredit in svoj ugled. Brez strahu bo po- tem mogla na lastne državljane apelirati, da ji posodijo denar, ki ga potrebuje za izvajanje svojih nalog. Ne bo potem več treba dajati tujim družbam velikanske po-vlastice, temveč se bo dobil potrebni kapital za ustanovitev potrebnih tvornic tudi od domačih ljudi. Pričakujemo zalo, da bo resolucija banovinskega sveta glede avstrijskih predvojnih rent ugodno rešena in da se bo s tem zadostilo čutu pravičnosti in s tem tudi okrepilo zaupanje v državne kreditne papirje. Uredba o povlasticah d rudnikov v Parizu Službene novine r z dne 23. februarja objavljajo uredbo o povla-sticah francoski družbi Morskih rudnikov v Parizu za postavitev tvornice za elektrolitično rafinira-nje bakra. Iz uredbe posnemamo naslednja določila: Povlaslice (privilegiji) družbe tiajajo 15 let; Proizvodnja elektrolitičnega bakra se nanaša tudi na predelovanje in rafiniranje postranskih proizvodov. ki se dobivajo pri proizvajanju bakra. Družba mora najkasneje v enem mesecu po uveljavljenju te uredbe predložiti ministrstvu za gozdove in rudnike definitiven načrt za gradnjo tvornice ter .seznam materiala, ki ga bo v to svrho uvozila iz tujine. Najkasneje v 10 mesecih po odobritvi definitivnega načrta mora začeti z delom. Kapaciteta tvornice uiora v prvih treh letih znašati najmanj 12.000 ton, nato pa se mora povečati na 20.000 ton letno. Družba sme izvažati iz Jugoslavije samo ono količino elektrolitičnega bakra, ki ni potrebna za domače potrebe Jugoslavije. Ce družba teh pogojev ne bi izpolnila, je dolžna državi pokriti njene potrebe po elektrolitičnem bakru. Prodajna cena za državna in samoupravna telesa se določa po tečaju na londonski kovinski borzi. Družba se oprošča popolnoma plačevanja zemljarine iu zgradariue za poslopja, ki služijo neposredno pridobivanju elektrolitičnega bakra, državnih iu samoupravnih trošarin in drugih davščin na električni tok, takse za dovolitev gradnje tvorničnlh objektov ter takse na cement. Ce je bila slednja taksa že plačana, se bo družbi povrnila. Nadalje se oprošča družba: carine, postranskih carinskih davščin, skupnega davka na poslovni promet, luksuznega davka ter državnih iu samoupravnih davščin na vse stroje in rezervne dele, na aparate in instrumente in druge predmete, ki jih uvozi za zgraditev tvoruice. Družba ima pravico, da si sama izbere dobavitelje v tujini ali v Jugoslaviji, toda samo za predmete, ki so potrebui za prve instalacije. Te predmete more družba uvažati čisto prosto in neomejeno. Družba se nadalje oprošča: za čas prvih 6 let dolžnosti plačevanja družbenega, dopolnilnega minimalnega in posebnega dodatka ter vseh samoupravnih doklad (občinskih in banovinskih), ki se nalagajo na podlagi čl. 80. do 80. zakona o neposrednih davkih ter davka od dobička od predelave bakra. Od davka na dobiček, ki ga doseže družba od pridobivanja bakra, se odpiše družbi v 7. letu 90 odstotkov, nato pa vsako naslednje leto za 10 odstotkov manj, da se odpiše družbi v 15. letu samo še 10 odstotkov davka. Kol dobiček od pridobivanja bakra se smatra razlika vrednosti bakra, izročenega t vOCnioi za elektrolitično pridobivanje po povprečni prodajni ceni iste surovine Iranko vagon Metovnica v primeri z vrednostjo elektrolitičnega bakra in drugih proizvodov, pridobljen:!) v elektrolitični tvoreici, i'o odbitku stroškov predelovanja (rafinerije), vzdrževanja in amortizacije investicij, plač iu mezd ter drugih režijskih stroškov, da »e družbi zagotovi obrestovanje osnovne glavnice (lastne ali tuj''1 do največ 4 odstotkov letno. Kot vloženi kapital se smatra v smislu čl. 80. zakona o neposrednih davkih celotna vrednost premičnih in nepremičnih investicij ko tudi pogonski kapital, ki ga družba uporablja. Dokler trajajo ti privilegiji, mora družba voditi na ozemlju Jugoslavije posebno knjigovodstvo, iz katerega se mora natančno videti finančno stanje družbe. Razen t direktorja in 1 poddi-rektorja ne sme biti število tujih zaposlenih inženirjev večje ko število zaposlenih jugoslovanskih. Poleg tega pa sme zaposliti družba še 2‘4 odstotka tujih državljanov od celotnega števila zaposlenih delavcev. Nadzorstvo nad poslovanjem družbe vodi ministrstvo za gozdove in rudnike. To ministrstvo more Uidi podaljšati družbi na njpno prošnjo posamezne roke; Finančno ministrstvo je pristojno, da tolmači pravice družbe glede fiskalnih ugodnosti. O zaposlitvi tujih državljanov odloča ministrstvo za soc. politiko v sporazumu z ministrstvom za gozdove in rudnike. Končno določa uredba še odškodnino, ki jo dobi država, če družba ne bi izpolnjevala pogojev. Prepričani smo, da je družba z doseženimi privilegiji prav zelo zadovoljna. Vsedržavna industrialcev Obvelia nai naielo svobodne tekme V sredo se je začela v Beogradu vsedržavna konferenca industrialcev, ki je bila zelo dobro obiskana in katere sta se udeležila tudi ministra Vrbanič in Gjura Jankovič. Na dnevnem redu konference je bila cela vrsta gospodarskih in socialnih vprašanj, zlasti pa tudi vprašanje državne gospodarske politike, ker se država vedno bolj uveljavlja kot podjetnik ter kot takšna posega v gospodarsko življenje. Konferenco je otvoril in vodit predsednik Centrale industrijskih korporacij Vladimir Arko iz Zagreba. Uvodoma, svojega govora je omenil, da je vlada sklenila, da poveča eksekutivno oblast ter si je v ta namen zagotovila pravico izdajanja uredb z zakonsko močjo. S sprejetjem tega načela so se opustila prejšnja načela. Nato je nadaljeval: »Mi industrialci vidimo v tem delu vlade tendenco, da se opusti načelo popolnoma svobodne tekme glede proizvodnje in razdelitve produkcije. Obenem vidimo v tem tendenco vlade, da posega v posamezne sektorje gospodarskega življenja. V načelu teiim ne ugovarjamo, ugotoviti pa moramo, da ta sistem ne daje zaželjenih rezultatov.« Nato omenja predsednik Arko, da bi se moral, če so takšne tendence, izdelati enoten gospodarski delovni načrt/ ki bi ga morali sestaviti strokovnjaki ih zastopniki vseh gospodarskih organizacij. To delo bi moral opraviti gospodarski svet. Ta načrt je tudi nujen in napačno je vsako nadaljnje odlašanje ž načrtom. Koncem svojega govora je izrekel svoje obžalovanje, da trgovinsko ministrstvo zaradi vsesplošne demagogije ne more več tako braniti industrije, kakor bi bilo treba. Nato je poročal o delu centrale njen glavni tajnik dr. Curčin. Po pozdravnih brzojavkah kralju, knezu-namestniku in predsedniku vlade je povzel besedo trgovinski minister dr. Vrbanič. Pozdravlja sklicanje te konference, ker je potrebno, da se induitrija močneje sliši in ne le po njenih spomenicah in predlogih. Zlasti pa pozdravlja, da industrialci nočejo reševati vprašanja industrije le kot posebno vprašanje, temveč zahtevajo rešitev tega vprašanja v zvezi z drugimi vprašanji. Pravilno je tudi, če zahteva g. Arko, da se postavi enoten gospodarski načrt, toda v praksi je stvar mnogo težja, še težje pa je, da bi se vprašanja reševala tako hitro, kakor bi industrialci želeli. Gospodarske razmere se namreč prehitro izpreminjajo. Druga težava pa je v tem, ker bi bil tak načrt mogoč le, če bi se spravili v sklad tudi interesi trgovine, kmetijstva, ob rta in končno tudi države. Nato je pojasnjeval politiko Nar. banke. Za njim je govoril min. za gozdove in rudnike Gjur« Jankovič. Naglaša, da si je kot minister za gozdove in rudnike vedno prizadeval, da spravi v sklad interese zasebne industrije z interesi državne. Ta harmonija je tudi nujno potrebna. Gosp. predsednik Arko je dejal, da se vi gospodarski ljudje bojite prevelikih pooblastil, ki jih iina vlada. Nasprotno bi morali biti gospodarski ljudje tega veseli, ker je mogoče hitro delati le, če vlada prevzame polno odgovornost, da pa pri tem seveda dela v soglasju z drugimi čini-telji v državi. More izjaviti, da se vlada pri vsaki uredbi ozira na mnenje industrije. Industrija je bila zelo bolna. Napeli smo vše svoje sile, da se bolni organizem ozdravi. Pri zdravljenju pa se ne more postopati po stalno določenem načrtu, šele kadar bolnik ozdravi, mu mpre dati zdravnik navodila za dajjŠo dobo. Zeto pravilno je, kar je dejal predsednik A..rkor da se more glede gospodarstva voditi država kot zelo veliko podjetje. Moremo biti zadovoljni, da se to tudi dogaja ter da vodi državno gospodarsko pol it iko tako kvalificiran mož, kakor je dr. Milan Ktojadinovič. Naše stremljenje je, da našo državo industrijsko osamosvojimo. Zato nam je potrebna močna in-dust«:ja za obrambo države, a tudi za močnejši gospodarski polet države. Če kdaj slišite demago-ške napade na industrijo, ki jih je omenil predsednik Arko, potem se na to ne ozirajte, ker vlada ne pozna demagogije. Vlada gleda le na to, da delavca zadovolji, kakor je to potrebno in kakor zahteva socialni val, ki se širi po vsem svetu. Sledil je referat g. Anfctna Krej-čija o vprašanju kreditiranja industrije. Zahteva, da Narodna banka zopet začne dajati kredite industriji, in sicer brez posebnih pristojbin in da se za te kredite ne zahtevajo višja jamstva, kakor pa so predpisana v pravilih banke. Nato je govoril direktor Bafe Toma Maksimovič. Najprej govori o potrebi, da se zadovolji delavstvo. Nato se obrača proti onim, ki nastopajo proti tujemu kapitalu. Kapital je kapital, domač ali tuj, to je vseeno. (?) Gre le zato, kako ta kapital služi celoti. Marko Bauer, gen. tajnik združenja industrialcev savske banovine pravi, da je skrajni čas, da se vodstvo gospodarske politiko prepusti pristojnim ustanovam pod vodstvom neke vrhovne ustanove. Trgovinsko ministrstvo se vedno bolj parcelira. Industrijsko politiko vodita ministrstvo za finance s carinskimi in davčnimi predpisi ter kmetijsko ministrstvo z izda- janjeirt vedno novih uredb o ustanavljanju novih fondov v breme (industrije. Končno prihaja še ministrstvo za gozdove in rudnike, ki hoče poleg vodstva v rudarstvu 'še vodstvo v težki industriji. A tudi vsa druga ministrstva posegajo v delo industrije. Konferenca se je nato še nadaljevala ter bomo o njenem na-■daluijem poteku poročali v prihodnji številki. Rr. Ravnik Rudolf, odvetnik v Mariboru: 'Na skega t Dr. Janko Kertnik Zopet je zadela slovenske gospodarske vrste težka izguba. Nenadoma je danes ponoči umrl doktor Janko .Kershik, dolgoletni ravnatelj Kmetske posojilnice ljubljanske okolice in eden nad vse aktivnih slovenskih gospodarskih ljudi. Pokojnik je bil sin velikega slovenskega pisatelja in politika Janka Kersnika, graščaka in notarja na Bledu. l’o njem je tudi podedoval svoj pesniški talent, ki se ni pokazal le v njegovih improviziranih in dovtipnih govorih v verzih v ožji družbi, temveč je v mladih letih tudi pisal v »Ljubljanski Zvon« in druge liste. Kasneje pa ga je delo za slovensko gospodarstvo popolnoma prevzelo. To njegovo veliko delo širšim krogom sicer ni bilo znano, ker je bil pokojnik vedno silno skromen človek, ki ni nikdar silil v javnost. Toda na tihem je deloval vedno z vso vztrajnostjo in neutrudnostjo. Marsikatero slovensko podjetje je obvaroval pok. dr. Kersnik pred nesrečo, ker je pravočasno priskočil na pomoč. Tudi za napredek slovenske industrije se je pokojnik z uspehom trudil ter bil pri vsaki koristni slovenski gospodarski ak-eiji l>o)eg kot sicer tihi, a tem bolj zanesljivi podpornik. Posebno velike zasluge pa je izkazal slovenskemu zadružništvu in mu stal najtežjih časih zvesto ob strani. Bil je zato tudi skozi leta podpredsednik Zveze slovenskih zadrug ter prav gotovo eden njenih najzaslužnejših članov uprave. Pokojni dr. Janko Kersnik pa je bil tudi eden tistih naših gospodarskih ljudi, ki so vedno živo skrbeli za napredek slovenske kulture. Brez njegove pomoči ne bi bila Narodna galerija v svojih današnjih lepih prostorih. In ko še ni zagrabila kriza naših denarnih zavodov, je pokojni dr. Kersnik skrbel, da je Kmetska posojilnica vedno tudi naklonila za slovenske kulturne namene znatne /neslo Storila pa bi še mnogo več, če bi se razveljavila ona nesrečna in protikullurna določba, da se tud darila denarnih zavodov v kultur ne in človekoljubne namene všle jejo v čisti dobiček, od katerega se mora plačevati davek. Pokoju dr. Kersnik se je mnogo trudil, da bi ta določba padla, toda v Beogra du ni našel razumevanja za to pra vično zahtevo. Deloval je tudi v raznih narod .Tiih društvih, zlasti pri Ciril Meto 'dovi družbi, kjer je bil skozi leta jn leta blagajnik. Bil je nadalje član nadzorstva (Ljubljanske kreditne banke, aktiv tno sodeloval v raznih gospodar škili podjetjih, tako tudi kot uprav ni svetnik tiskarne »Merkur*. Pokojni dr. Janko Kersnik je bil 'izredno dober in plemenit človek ki je neštetim pomagal v stiski in izkazoval dobrote kjer je le mogel pa čeprav je doživel silno mnogo razočaranj in nevšečnosti, ki jih miftdar Di zaslužil. Malo tako srčno dobrih, pri tem rpa značajnih in zvestih ljudi je imela Slovenija, kakor je bil pokojni dr. Janko Kersnik. Zato je ime! tudi mnogo Iskrenih in vdanih prijateljev, ki jih je vest o njegovi mnogo prezgodnji smrti potrla v dno srca. Večna slava spominu Janka Kersnika! Naše globoko sožalie pa gospej Pavli in vsej njegovi hudo prizadeti rodbini. prvem zasedanju banovin- turističnega svela dravske banovino v Ljubljani je [rodili go-pod' .Tfisip T. Loos, "ravnatelj tuj-sko-promotne ' zveze SPutnfka« v Mariboru in predsednik podmžr, ice Jugoslovanskega fTurnig« kluba v Mariboru o problemu na-ili cest obširen in s statističnimi podatki podprt referat. Ta mora iti z ozirom na svojo temeljito in strogo nepristransko stvarno vsebino, zlasti za naše v tem vprašanju odločujoče faktorje, jasen in glasen klic, da se že vendar enkrat nekaj stori za rešitev našega cestnega vprašanja. Radi večnega cim anja in odlašanja tega velevaž-nega lujsko-promelnega vprašanja ne sme naša država, zlasti pa naša lepa domača pokrajina doživljali še nove izgube na narodnem premoženju, kakor jih je na žalost dosedaj na cele milijarde že do-ivela baš zbog absolutne brezbrižnosti in desinteresiranosti odločilnih krogov. Vsaj sedaj, tako rekoč ob 12. uri, naj se že ukrene vse polrebno, da se gospodarski madež tega naravnost katastrofalnega stanja, naših cest cimppeje odstrani! Iz prave ljubezni do stvari same in iz globokega poznanja naših do- K problemu vozil«. Na tej kratki vožnji v naši lastni državi smo vsi bolj trpeli, ko pa na 3.800 km dolgi vožnji v tujini. Seveda so v naših sosednih državah avtomobilske ceste večinoma povsod asfaltirane in je na teli Cestah vsak drug promet razen avtomobilskega popolnoma izključen, da na vsej dolgi poti nismo nikogar drugega srečali in videli, kakor samo avtomobiliste in cele trume delavcev, ki vsak papirček in vsak olupek, ki pade iz avtomobilov, sproti poberejo in ceste dan za dnevom pometajo, da so potniki obvarovani pred prahom in pred vsako drugo nesnago. Kakor vsi znaki kažejo, bo posla) tujski promet, zlasti pri nas.v Sloveniji edina gospodarska panoga, ki nas more še rešiti pred popolnim gospodarskim propadom. Poglavitni pogoj učinkovitega pro-spevanja v tej panogi pa so dobro urejene ceste. Radi tega je nujno potrebno, da vsi gospodarski fak- torji složno nastopijo na odločilnih mestih v svrho čimprejšnje ugodne I rešitve tega, za nas naravnost živ-1 Ijenjskega vprašanja. S popravljanjem in urejevanjem že obstoječih cest in z zgradbo novih cest in sploh z ustvaritvijo novih komunikacijskih sredstev pa bodo dobili vsakdanji košček kruha tudi vsi tisti ročni in duševni brezposelni delavci, ki imajo svojo učno dobo že davno za seboj in ki danes obupani in potrti gledajo v bodočnost in se naravno pečajo z raznimi utopističniini idejami, ki pa so kot lake le škodljive obnovi našega celotnega državnega gospodarstva-, kajti smelo lahko trdim, da bo zgradba komunizma, padla v onem trenutku, ko bo vsak in tudi najrevnejši naš državljan imel zagotovljeno vsaj tisto vsakdanjo skromno eksistenco, ki gre po naravnih in človeških zakonih vsakemu bitju s človeškim obličjem. mačih in tudi inozemskih tujsko-prometnih razmer podana izvajanja Josipa 1. Loosa, katera podpišem z obema rokama, pa so marsikateri točki za naše domače razmere v resnici prav zanimiva in značilna. Neštetokrat smo že čitali v dnevnem časopisju, da je zgraditev ceste iz fct. lija skozi Maribor, Olje in Ljubljano na Sušak, kot nadaljevanje edine iz Avstrije v našo državo vodeče asfalitaraue ceste, že odločena in torej gotova stvar. Ker nismo neverni Tomaži in ker se iskreno in odkrito veselimo vsakega gospodarskega napredka v naši državi, posebej pa še v naši, itak že popolnoma osiromašeni Sloveniji, smo nestrpno in z nepopisnim zadoščenjem in veseljem pričakovali uresničenja tega obljubljenega načrta. Toda čCz. noč je bilo odobreno le popravilo ceste od meje do Maribora, a še la dela so zaradi pomanjkanja baje nujnih predhodnih pripravljalnih del in preskrbe potrebnih pripomočkov splavala po Dravei. Posledica tega je bila, da so tuji avtomobilisti in motociklisti, ki prinašajo težke novce v našo državo, nam na naši severni postojanki v št. liju zopet |>okazali hrbet in se po avtomobilskih cestah v sosednih državah odpeljali ne morda v našo Slovenijo in na naš Jadran, temveč v druge države na oddih, da lam trošijo denar, ki je bil brezdvomno namenjen naši državi in ki bi tudi med nami krožil, ako bi se vsaj nekoliko pa/nje posvetilo temu naravnost življenjskemu vprašanju cest v naši državi ob .Jadranu in v naši domači pokrajini. »Kogar bogovi sovražijo, tega udarijo s slepoto.* Ta izrek velja glede cest danes menda samo za nas Jugoslovane, ker so vsi drugi narodi že spregledali in popravili storjene pogreške. Seveda pri takšnih cestah tudi ni čuda, da koraka naša država med vsemi evropskimi državami gfede števila avtomobilov na zadnjem mestu, da pa paradira glede davčne obremenitve avtomobilistov na prvem mestu. Meseca julija 11)36. sem se '/■ osebnim avtomobilom vozil iz Maribora skozi Avstrijo in čez Dolomite v Bolzano in potem po vsej gornji Italiji do Genove in nazaj skozi Benetke v Trst, Reko in Su-šak. Na tej 3.800 fem dolgi vožnji ni bil utrujen moj sicer zelo spreten avtomobilski vozač, niti ni trpelo vozilo, d oči m je samo ena vožnja s Suša k a preko Crikvenice do Novega in nazaj na Sušah, dni gi dan pa nazaj s Suša k a v Crikve-nico naravnost uničujoče vplivala na vozača in pasažirje, pa (n«li na CENTRALNI TRG ČEHOSLOVAŠKE INDUSTRIJE PRAŠKI EKSPORTNI SEJEM od S. do 14. marca 1937, takoj za Leipzigom 50% popusta na čehoslovaških železnicah. 25—50*/» na inozemskih železnicah, parobrodih in zračnih linijah. Nadaljnje informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniki) Praškega vzorčnega velesejma. — »I««« Companv d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova 2/1., fehailovaJfcl konzulat. Potnik. Ga-jeva ulica za nebotičnikom, ali direktno pri Direkciji praškega velesejma Prag« VII., velesejmska palača Uredba o kmetskih se izpremeni Vsi roki se bodo podaljšali Kmetijsko ministrstvo je pripravilo za finančni zakon celo vrsto amandmanov, ki se nanašajo na uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. Po »Jugoslovanskem Kurirju« bo predložilo ministrstvo naslednje amandmane: 1. Dolžniki po čl. 5. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (posestniki z nad 50 ha zemlje in nad 500.000 din dolga) morajo v roku dveh mesecev po uveljavljenju tega zakona obvestiti upnika, če se nameravajo posl užiti ugodnosti po čl. 5., nakar morajo zaprositi za določitev vrednosti zemljišča v smislu dotičnega pravilnika. Ce lega ne store, izgube pravico na zaščito. 2. V kolikor dolg v smislu čl. 3. in 4. uredbe presega znesek 500 tisoč din, se dolg več ne smatra kot dolg kmetovalca in upnik ima pravico izterjati ves dolg, v kolikor presega 500.000 din. 3. Kot kmetovalec se smatra tudi delavec, čegar obdačeni dohodki ne prekašajo 10.000 din letno, pa čeprav obdačeni dolmdki ne izvirajo prelez.no iz, kmetijstva. 4. Rok iz odst. 2. čl. 20. (obremenitve na nepremičnine zavezanih oseb, ki °.> postale dolžniki Priv. agr. banke) se podaljša do 26. septembra 1938. 5. Rok za Izročitev listin iz odstavkov 2. i» 3. čl. 7. uredbe v zvezi z odst. 1. čb 21. uredbe (denarni zavodi morajo pred izročitvijo listin PAB zahtevati pri sodišču ustavitev vseh sodnih dejanj, se podaljša do L julija 1937. (To je važno zlasti za denarne zavode, ki še niso izročiti svojib kmetskih dolžnikov PAB. Op. ured.) 6. Rok iz odst. 1. čl. 26. uredbe (dolžniki z nad 25.000 din dolga, ki so se morali v 2 mesecih zaprositi pri sodišču z znižbo dolga) se podaljša do 1. maja 1937. 7. Novi člen se ustavi po čl. 26. uredbe in se glasi: V primeru da zaprosi dolžnik za znižbo dolga po členit) 24. do 26. uredbe, mora so- dišče, če se PAB ne odzove povabilu k naroku, po uradni dolžnosti proučiti navedbe dolžnika ter izreči sklep. 8. Agrarnim subjektom in drugim kmetovalcem, ki izjavijo v smislu odst. 1. čl. 38., da se ne lvodo posluževali ugodnosti iz VII. poglavja uredbe, temveč ugodnosti [TO ostalih predpisih uredbe, se vračuna ostanek dolga po ceni proizvodov na dan sklenitve pogodbe ter se bo potemtakem računala tudi višina dolga po točki 6. odst. 1. čl. 36. uredbe. 9. Agrarnim zajednieam, ki so •Že odpisale 50 odstotkov ali več dolga, se priznava la odpis ter se ne bodo izvršili še nadaljnji od pisr. 10. Rok prve anuitete je določen do 15. septembra 1937. Te nove izpremembe, ki se predlagajo, dokazujejo znova, da bi bila najlioljša rešitev, če 1>» sc vsa uredba in vsa doscdaHja kmetska zaščita čim prej likvidirale S temi večnimi izpremembami se samo povečuje nejasnost, docim ostajajo vse težave nezmanjšane, Ker se poleg tega roki statno [voda Ijš ujejo, imajo vedno bolj prav tisti dolžniki, ki sploh nič »ve plačajo in ki se za vse predpise nič ne z»»enijo. Društva, združenja in vse druge ustanove vabi uprava Ljubljanskega velesejma, da postavijo svoje letošnje zbore, skupščine in glavne prireditve v čas od 5. do 14. junija, ko bomo v Ljubljani imeli XVII. spomladanski velesejem. Obiskovalcem velesejma je dovoljen 50% popust na železnicah od 31. maja do vključno 14. junija za potovanje v Ljubljano in od 5. do vključno 19. za povratek. Svoje sklepe naj društva itd. sporoče upravi velesejma v Ljubljani. Po prevzemu notranjega ministrstva je izjavil ministrski predsednik Tatarescu, da bo nastopil z vso ostrostjo zakona proti vsem, ki bi se pregrešili proti zakonu. Vlada ne bo dopustila, da bi manjšina fašistov terorizirala ves narod. Naslednja vprašanja naj bi se rešila ob priliki bivanja v. Neu-ratha na Dunaju: zboljšanje trgovinskih odnošajev (nekateri listi so poročali celo o nameravani | carinski uniji), poglobitev kulturnih odnošajev, vprašanje restavracije Habsburžanov, vprašanje povratka iz Avstrije pobeglih narodnih socialistov in ustanovitev nemško-socialnega ljudskega društva, to je priznanje narodno socialističnega gibanja. Iz uradnega komunikeja je razvidno, da ni bilo rešeno skoraj nobeno teli vprašanj, ker je večina teh vprašanj v komunikeju popolnoma zamolčana. Ob odhodu v. Neuratha je vlada organizirala velike demonstracije patriotske fronte. Iz dežele je prišlo mnogo kmetov; da je bilo vseh demonstrantov okoli 100 tisoč. — Kmetje so bili oboroženi z bikov-kami ter so na več krajih pretepli narodne socialiste, ko so hoteli demonstrirati za Nemčijo. Sušnik namerava izvesti rekonstrukcijo svoje vlade ter bi iz nje izpadli velenemci, ker so ti sodelovali pri narodno-socialističnih demonstracijah na Dunaju ob priliki prihoda v. Neuratha. Kot najresnejši kandidat za bodočega ministra se imenuje policijski direktor dr. Skubl, ki je bil med vojno policijski direktor v Ljubljani. Eden se je po dvotedenskem dopustu udeležil v sredo prve seje angleške vlade. Poročal je o mogočnem vtisu, ki ga je napravilo angleško oboroževanje na vsem svetu. V svojem poročilu je noglašal, da je za ohranitev miru energična zunanja politika najboljše sredstvo. Zakaj se oborožuje Velika Britanija, se vedno bolj sprašuje italijansko časopisje ter obenem tudi odgovarja na to vprašanje. Listi pravijo, da po debati v angleškem parlamentu o kreditih za oboroževanje ter zlasti po izredno jasnem govoru ministrskega predsednika Ba!dwina ni nobenega dvoma, da se Velika Britanija oborožuje, da bi mogla okrepiti avtoriteto Zveze narodov ter tudi s silo doseči ohranitev sedanjega stanja ter nedotakljivost mednarodnih pogodb. Vel. Britanija se tako strahovito oborožuje, da bi mogla dati Zvezi narodov potrebno avtoriteto. Glavni fašistični list »Popolo d’ llaiia« v zvezi s tem silovito napada vse, ki bi hoteli po Zvezi narodov rovariti proti Italiji. Veliki Britaniji priporoča, naj vzame na znanje, da Italija noče nič slišati o Zvezi narodov, ki jo smatra »za delniško družbo kapitalističnih držav, ki je zaradi sankcionistič-nega eksperimenta prišla v kon-kurz«. List izreka nadalje upanje, da se ne bodo posrečili angleški poskusi, da bi se Nemčija vrnila v Zvezo narodov. Končno proro-kuje glavni fašistični organ, da bo Zveza narodov doživela še enkrat podoben udarec, kakor ga je doživela zaradi italijanske zmage nad Etiopijo. Posebno pa so italijanski listi ogorčeni, ker je bil povabljen h kronskim svečanostim v London tudi bivši etiopski eesar. Listi pa reagirajo na to vest le indirektno, ker vesti same o povabilu cesarja Seilasija niso objavili. Med 10. in 22. marcem bodo veliki manevri italijanske mornarice ob obali Tripolitanije. Manevrov se udeleži okoli 50 velikih bojnih ladij ter veliko število torpedovk, podmornic in drugih manjših ladij. Skoraj istočasno pa bo imela tudi angleška vojna momariea velike manevre v Sredozemskem morju, in sicer v zapadnem delu. Teh manevrov pa se udeleži okoli 130 velikih vojnih ladij s primernim številom manjših. V Tangerju je v zadnjem *a» pekmaj silne napet, člani fašističnih organizacij so se oborožili tudi s strojnicami. Polieija, ki je v italijanskih rokah, pa vse to tolerira. Poleg tega pa se zastopniki za-padnib velesil zelo vznemirjen* tudi zaradi postopanja nizozemskega poslanika, ki je predsednik mednarodnega odbora in ki niti najmanj ne skriva svojih simpatij za nemški fašizem. Republikanske čete s« vdrle v mesto Oviedo ter se vodi sedaj na ulicah mesta silno krvava borba. Španski socialisti so izdali manifest, v katerem zahtevajo uvedbo vojaške in gospodarske diktature, da bi se mogla borba proti fran-kistom nadaljevati s čim večjim uspehom. Glas z dežele: Kako zatreti krošnjarstvoT Primer solidnosti Dnevniki objavljajo velik inse-rat Bafe z naslednjo vsebino: »Moških galoš ne bomo več držali na skladišča. Od danes prodajamo en par za dinarjev 19'—. Prej din 39'—, od danes din 19. Kala.« Najprej treba priznati, da je jezik v inseratu res vzgleden. Cafa ne bo več držal galoš, in sicer na skladišču jih ne bo držal. Kar izpusti naj jih! V nemščini bi bila fraza o držanju galošev pravilna, v slovenščini pa je smešna. (•lede vsebine pa je treba priznati inseratu nenavadno učinkovitost. Galoši, ki so prej veljali ‘>9 din, veljajo odslej le 19 din, to se pravi cena jim je bila znižana za več ko 50%. To nad 50% znižanje cen je vsekakor dokaz nad vse solidne kalkulacije. Galoši niso bili pred enim tednom, ko so bili 39 din, prav nič predragi, kakor niso danes prav nič prepoceni, ko so po 19 din. Za solidno blago se zahtevajo vedno le solidne cene. Stvar je le v tem, da je prej Cafa držal galoše, in sicer na skladišču, sedaj pa se je menda naveličal držati jih. Pa jih je izpustil, toda mesto galoš je padla njih cena. Tudi v tem je višek solidnosti, da so tudi pri nad 50 odstotnem padcu cen ostali galoši isti. Prav res! Višek solidnosti! Za 80 milijonov din škode v drž. gozdovih v 3 letih Te dni je bila seja direktorjev posameznih gozdnih ravnateljstev v državi. Predvsem se je na seji razpravljalo o ukrepih v zaščito državnih gozdov. O škodi, ki jo napravljajo brezpravne sečnje po državnih gozdovih, je podal obširen referat Bora Nikolič. Konsta-tiral je, da je bilo samo v zadnjih treh letih zaradi nedovoljenih sečenj napravljenih v državnih gozdovih okoli 80 milijonov din škode. Iz posameznih vasi se sestavljajo skupine po 20 in 30 ljudi, ki po mili volji sekajo v državnih gozdovih, kar se jim zdi potrebno. Edina pomoč proti tej škodi je, da se poveča število logarjev, da se ti oborože ter da se poostre kazni. Ponuja se 600 milijonski kredit za nove železnice Za gradnjo naših železnic se zelo zanimajo tudi razne francoske družbe. Med drugim navaja Evropska družba za hipotekarni kredit in gradbena dela v svoji jm>-nudbi na naše železniško ministrstvo, da razpolaga s kreditom v višini GOO milijonov din. Vprašanje je le, kakšna jamstva nudi družba, da ima res toliko denarja na razpolago, da se ne bo še enkrat ponovil podoben primer, kakor je bil z družbo za gradnjo požarevaške železnice. O »Tehnični uniji« je izjavil gospodarski referent nemškega poslaništva v Beogradu uredniku »Jugoslovanskega Kurirja« naslednje: Nemško poslaništvo v Beogiadu ni .sodelovalo pri pogajanjih za ustanovitev »Tehnične unije«. V kolikor sem mogel posneti iz časopisov, gre za iniciativo gospodarskih krogov, ki so hoteli poglobili jugoslovansko-nemško zunanjo trgovino. Ce so te moje informacije pravilne, po-lem morem reči, da bi cilji »Tehnične unije« gotovo dobro služili interesom obeh držav. K»nkirzi - uravnave Poravnalno postopanje posestnika Konrada Čeha v Spodnjem Porčiču je ustavljeno. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil posestnik Jernej Pirc s svojimi upniki V »Trgovskem listu« v št. 18. in 21. smo pod naslovom »Kako treba zatreti krošnjarstvo« čitali, da je banska uprava savske banovine v Zagrebu izdala na podrejene oblasti temeljito okrožnico v svr-ho zatrtja krošnjarskega zla. Mnogi čitatolji tega članka, so sedaj mnenja, da bi morala tudi • .ša banska uprava v Ljubljani izdati enako okrožnico, pa bi bilo kroš-njarstva konec. Zal pa uiti to ne bi niti z daleka zadostovalo. Vemo, da je naša banska uprava že ponovno izxlajala razne poostrene okrožnice in navodila glede kroš-ujarstva, enako tudi druga oblast-va, vendar vse to ni krošnjarstva zatrlo, temveč se je nasprotno v zadnjem času še povečalo. Samo pisane okrožnice, ki se izdajajo le v okviru zakonskih določil, ki so pa precej nejasna, ne bodo krošnjarstva nikdar zatrle. Treba je v ta namen temeljito spremeniti zakon in pravilnike, ki bi določali eksemplarične kazni za prestopke. Seveda bi se morale te kazni tudi v resnici izrekati. To pa se danes ne dogaja. Nasprotno! Znani so nam celo primeri, da javni organi, ki so prvi poklicani, da nelegalno trgovino zatirajo, sami kupujejo od krošnjarjev. Iz praktičnega delovanja pri zatiranju krošnjarskega zla se more krošnjarstvo razdeliti v več skupin oz. razredov, in sicer-na: 1. stalne ali poklicne krošnjarje, 2. najete ali plačane krošnjarje, 3. krošnjarje-producente, 4. sezonske ali slučajne in 5. krošnjarje-trgovske potnike. Od teh imajo krošnjarska dovoljenja le stalni in deloma kroš-njarji-producenti. Vsi drugi krošnjarji pa izvršujejo svoj posel brez vsakega dovoljenja. Sialni ali poklicni krošnjarji prihajajo pretežno iz srezov Krapina, Varaždin, Metlika, Kočevje, Sinj, Ivanec in Livno. Prodajajo manufaklurno in galanterijsko blago, emajlirano posodo, domače platno, suho robo itd. Krošnjarji z manufakturnim blagom so večinoma dobro situirani mladi, zdravi in elegantni moški, ki jim smrdi vsako drugo delo. Organizirani so običajno po 3 do 6 oseb v skupno družbo ter imajo v večjih krajih svoja skladišča, kamor dobivajo blago v večjih količinah direktno iz tovarn jk> železnici ali avtomobilih. Blago iz tega skladišča (vrednost večkrat nad 200.060 din) raznašajo v bližnje kraje v kovčkih uli papirnatih zavojih ali celo prepeljavajo z avtomobili. Posel jiin na račun nevednega ljudstva donaša lepe dobičke. Z galanterijo krošnjarijo revnejši, ki s to prodajo zaslužijo manj, zato pa produjajo tudi prepovedano blago kakor čaje, aspirine, sanitetno blago, saharin, vžigalnike, vžigalne kamenčke, ure, tujo valuto itd. Z emajlirano posodo krošnjarijo prebivalci krapinskega okraja, ki svoje blago običajno s konjem prevažajo iz kraja v kraj. Z domačim platnom, ki pa je le »tovarniški izdelek«, krošnjarijo prebivalci imotskega, sinjskega, metliškega in livanske-ga sreza. Krošnjarji s suho robo pa prihajajo iz kočevskega sreza. Te stalno spremljajo nedoletni dečki od 14 do 18 leta starosti, da se nauče krošujarskih rutin. Z najetimi ali plačanimi kroš-uiarji krošnjarijo največ naša obrtna, industrijska in tudi trgovska podjetja. Te vrste krošnjarji razpečavajo izdelke svojega gospodarja vozeč se na dvokolesih iz kraja v kraj. Kot plačilo dobe določene procente izkupička od napravljenega prometa. V to vrsto krošnjarstva spada prodaja trikotaže, nogavic, copat, metel, krtač, jedil- nega olja, žitne in sladne kave, makaronov, kisa, keksov itd. Sem spada tudi prodaja odnosno krošnjarstvo z manufakturo, ki jo raznašajo po hišah razni »uslužbenci« trgovskih tvrdk. Značilno je, da se take tvrdke posebno pritožujejo radi krošnjarstva, pri tem pa imajo same svoje nastavljene krošnjarje. Organizacije se trudijo krošnjarsko zlo odpraviti, seveda pa ne morejo imeti pravega uspeha, če njih člani to zlo podpirajo oziroma sami izvajajo. Dalije imamo tudi krošnjarje-producente, ki razpečavajo od hiše do hiše svoje izdelke pod tujim imenom. V to vrsto krošnjarstva spada ko-lomaz, krema za čevlje, pekarski izdelki, trikotaža, copate, kipi, galanterijski izdelki, ščetarski izdelki itd. Ni niti dva meseca od tega, ko je neko združenje izsledilo celo »tovarno« kreme za čevlje. V trenutku zasačenja se je baš polnilo ca. 500 pločevinastih škatlic ravnokar kuhane kreme. Ti krošnjarji zberejo po hišah prazne škatlice različnih tvrdk (Schmoll, Ilirija, Beli medved itd.), jih napolnijo s svojim izdelkom ter kot izdelek dotične na posodici vtisnjene tvrdke prodajajo od hiše do hiše. Med sezonskimi in slučajnimi krošnjarji so večinoma le starejši priletni možje in žene, ki so drugače nesposobni za težje delo. Ti razpečavajo rožne vence, semena, nogavice, ostanke, blaga, limone itd. Končno poznamo še krošnjarje trgovske potnike, ki v izvrševanju svojega pravega poklica vozijo s seboj v avtomo? bitu tudi krošnjarsko blugo in ga prodajajo od hiše do hiše ter iščejo naročila pri privatnih strankah. Ti se pečajo v glavnem s prodajo tekstilnih izdelkov (manufakture), žitne kave, paprike, slaščic, servisov, porcelana itd. Neko združenje, ki se sistematično bori proti krošnjarstvu s |>o-sebnim kontrolnim organom, je ugotovilo, da je bilo med 220 primeri krošnjarstva komaj 9 takih, ki so izvrševali svoj poklic v okviru zakonskih predpisov. Vsi drugi, torej 211 po številu, pa so izvrševali tak poklic nedovoljeno, bodisi da so krošnjarili v prepovedanih krajih s prepovedanim blagom, ali da sploh niso imeli nobenega krošnjarskega dovoljenja, bodisi da so bili nedoletni ali posedovali le občinsko potrdilo, bodisi da so krošnjarili ob nedeljah, vozili blago v avtomobilih ali na vozel) ali celo prodajali tihotapsko ldago itd. Nešteto je primerov, da je bil eden in isti krošnjar v enem letu zaradi prekrška ovaden po 5 krat, vendar kljub temu svojega nedovoljenega obratovanja ni opustil. V vsaki vasi krošnjar Krošnjarjev je toliko, da je že ni vasi, v kateri ne bi trenutno stalno bival krošnjar te ali druge grupe. Ljudstvo trgovin danes že ne potrebuje več, ker krošnjarji prineso vse v hišo, kar se potrebuje. Mnogo je pritožb in razočaranj, ker je krošnjar te ali one »nasamaril« z manj vrednim blagom ali za spomin odnesel tujo lastnino. Tarnanje in jadikovanje pa ne pomaga, ker medtem je krošnjar že odnesel pete. Krošnjarstvo ubija trgovino! Trgovca pritiskajo davščine, zaščita kmetov, visoke obresti, vsakovrstni neumestni predpisi, šika-ne s te ali z druge strani. Trgo- vec mora poleg tega biti, ako se hoče prikupiti občinstvu, v raznih društvih, dajali podpore, prispevati v vsakovrstne namene, medtem k« je krošnjar vsega tega prost ali pluča le malenkostih davek, pri tem pa doseže letno neprimerno večji dobiček, kakor današnji srednji podeželski trgovec. Kadar trgovec opomni tega ali onega znanca, ki že dolgo pri njem ni nič kupil, zakaj ne kupi nič več, dobi odgovor, sem že kupil od enega, ki je nosil po hišah. Ne upošteva pa take odgovore davčna uprava, ki navije davek po svoje. Krošnjarstvo škoduje tujskemu prometu! Dravska banovina je radi ugodne klimatske lege postala prijetno letovišče za tujce. Posebno v poletnem času je v Sloveniji na tisoče tujcev. Le prevečkrat se vidi mučen prizor, ko tujce krošnjarji nadlegujejo s svojim največkrat zamazanim in nehigienskim blagom. Kakšne vtise odnese od nas tak tujec-inozemec, si lahko mislimo. Zato treba krošnjarstvo že iz tujsko prometnih ozirov odpraviti! Krošnjarstvo je že davno zastarel način prodaje blaga, ki je bil potreben tedaj, ko še ni bilo toliko trgovin. Danes pa je že v skoro vsaki vasi trgovina in je zato postalo krošnjarstvo nepotrebno. — Prebivalcem revnejših krajev naj se pomaga na drug način, da pridejo do kruha, ne pa z izdajo krošujarskih knjižic. To pač samo gospodarsko uničuje trgovce, od katerih pa država črpa in zahteva vedno več dohodkov. Ne samo to, s krošnjarstvom se nape- Ni uspešen prodajalec, ki mu gre za njegov lastni prav, temveč prodajalec, ki zna prodati. Uspešen prodajalec ne ugovarja, temveč prepriča kupca, da mu nudi koristi. Ne govoriči, temveč razkaže samo prednosti ponujanega blaga. Nikdar ne stavlja negativnih vprašanj, na katere bi mogel dobiti odgovor: Ne! Ne omenja nikdar svoje konkurence, temveč počasi, pa samozavestno dokazuje prednosti svojega lastnega izdelka. Govori o dobroti in koristih blaga — manj pa o ceni. Neprestano je na delu, da bi več stržil. Nikdar ne pozabi, da večkratni obiski in razumno se ponavljajoče ponudbe prinašajo naročila. Ne zanemarja nikdar svojih odjemalcev, ker se zaveda, kaj bi to pomenilo. Ne trati s časom ter obdeluje svoj okoliš metodično in dosledno. Ni nikdar z enim samim naročilom zadovoljen, če se zaveda, da bi jih mogel dobiti več. Ne ostaue doma, kadar dežuje, kajti prav takrat je najboljši čas za uspešno prodajo. Njegovi odjemalci so gotovo doma in trgovskih posetov je malo. Samozavesten je, zaupa v izdelek, ki ga prodaja, in v svojo tvrdko. Ne pozna niti slabih časov niti krize. Težave so mu samo sredstva, ob katerih meri svoje znanje in ga zboljšuje. Ne trosi svojih moči za neproduktivno delo. Dobro se zaveda, da se uspešen prodajalec od srednje dobrega prodajalca loči samo v »malenkostih«. Toda njemu so malenkosti prav tako važne, kot ono, kar manj uspešni prodajalec smatra za poglavitno. Mnogi začetni prodajalec prične svoje delo s tem, da si svoje prijatelje zagotovi kot kupce To je SLO VEMIA - IK ANSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah. OCARINJENE uvoznega in tovornega blaga, po svojem car. posr. I. Kladniku, višjem car. insp. v p. — revizija deklaracij — car. reklamacije •— rekurzi — carinsko tarifnc informacije itd. ljuje ljudstvo tudi v nejioštena dajanja in moralno propadanje. Žalostno je, da moramo konsta-tirati, da nekatera oblastva ne nastopijo proti krošnjarjem kljub vloženim konkretnim ovadbam. Krošnjar hodi še naprej nemoteno iz kraja v kraj, da ga tudi oškodovani ljudje ne morejo prijeti, če ga pa dobe, je kazen malenkostna, ki pa se običajno na pritožbo, če že ne povsem črta, pa vsaj globoko zniža. Kako torej odpraviti krošnjarstvo? Edina odpomoč je, da se zadevne zakonske določbe spremene in določijo eksemplarične kazni. Naj bo urejeno tako, kakor v nekaterih sosednih državah, da se kazen [»obere na kraiju samem, kjer uradni -organi krošnjarje zalotijo in odvzamejo krošnjarju blago, ki se naj proda potem javno. Seveda pa le dotičnemu, ki ima koncesijo, da s tem blagom trguje. Izkupiček naj se porabi v korist revnih. Zaplemba blaga ije predpisana tudi za tihotapce, zakaj ne bi veljala tudi za krošnjarje. — Krošnjarjenje pa naj se dovoli le z domačimi izdelki, to je z izdelki hišne industrije. Vsako drugo krošnjarjenje naj se pa prepove. Samo na ta način se more krošnjarsko zlo zatreti! razumljivo; toda njegovo pravo delo se prične šele takrat, ko ima krog sebe same prijatelje. Odjemalca si napraviti za prijatelja jo boljše kot pa prijatelja za odjemalca. Manj važno je, brigati se za »poslovne izglede«, kakor pa skrbeti za to, da imamo v rokah zagotovila za dobro prodajo. Naša zmožnost ni odvisna od tega, koliko od njih smo prebavili. Pet minut stvarjajočega premišljevanja in dela je več vredno kot pa cele noči slediti svojim trgovskim željam. Odločen človek si l>o znal s samim izvijačem več pomagati kot pa neodločen s celo zbirko orodja. Odkrijmo se pred preteklim — zavihajmo si rokave pred bodočim! Iz naših organizacij Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah, v Celju, opozarja svoje člane na razpis dobave razliih špecerijskih predmetov za banovinsko hiralnico v Vojniku ter vabi interesente, da si natančnejše pogoje priskrbijo direktno pri upravi omenjenega zavoda. Kovine so se v Londonu zopet podražile Na borzi kovin v Londonu je prišlo te dni do burnih scen. Povpraševanje po delnicah kovinskih podjetij je bilo vseskozi veliko in delnice so se prodajale po ulicah še po zaključku borze. — Skok cen spravljajo v zvezo z velikim oborožitvenim načrtom Anglije in z njeno namero, da ustanovi velikanska skladišča surovin. Nekateri angleški listi pišejo v z\ezi s ponovnim skokom cen 7.a kovine, da se bodo zaradi tega stroški oboroževanja zelo povečali. Dočim pa so delnice kovinskih podjetij v skoku, [»a so delnice državnih vrednostnih papirjev nazadovale. Prodajalčeva Denarstvo Obveze na pokaz že nad 2 milijardi Zadnji izkaz Narodne banke z dne 22. februarja izkazuje zopetno povišanje obvez na pokaz, ki so že v februarju narasle za 150,5 milijona din in dosegle vsoto 2.045,9 milijona din. Samo na tokovih računih je vloženo brezplodno skoraj za eno milijardo din. ('e bi denarni zavodi zopet delovali normalno, bi se to stanje hitro popravilo. Izkaz navaja v ostalem naslednje izpremembe (vse v milijonih din): Podloga se je povečala za 5,6 na 1.640. Dvignilo se je pa le zlato v blagajnah, dočim je zlato v tujini ostalo neizpremenjeno v višini ‘33,1. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 0,2 na 692,2. Vsola kovanega demtrja se je dvignila za 23 na 405,9. Posojila so se skupno dvignila za 17,6 na 1.680,6, in sicer so se menična povečala za 16,5 na 1.438.9, lombardna pa za 1,1 na 247,7. Razna aktiva so narasla za 1,9 na 855,1. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 26,1 na 5.198,7, povečale pa so se obveze na pokaz za 45,8 na 2.045.9. Državne terjatve so padle za 14,9 na 34,5, razni računi za J2,5 na 1.005,8, dočim so depoziti po tekočih računih narasli za 71,3 na 945,7. Razna pasiva so se povečala za 28,7 na 314,0. Skupno kritje se je povečalo za 29'08 na 29'10%, samo zlato pa od 28'49 na 28'51%. Italijanska banka povečuje predujme italijanski državi vGazzetta Ufficiale« je objavila ministrski dekret, ki daje Italijanski banki več jo svobodo ta ko v njeni kreditni politiki ko tudi pri podeljevanju predujmov italijanski državi. Začasni predujmi državni blagajni so z dekretom povečani od 450 na 10