Slev. 107. v LJoDljanf, v peielc ffoe 4. avgusfa 1922. Leio L. Naročnina za državo SHS: la oelo leto napre] Din. 120'— aa mil leta M >• ■ 80-— sa četrt leta H • • ■ 30-— ca ea mesec „ .. „ 10'— za inozemstvo: celoletno.....D n. 2«S-— mesečno . , , , , „ 18*— b Sobotna lzda]a: == T Jugoslaviji. . . Din. li — T Inozemstvu ... „ 35 — Posamna Stev. 75 par. s Cene inseratom: — Enostolpaa petl'na vrsta mali oglasi po K 4-— In K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri večjom naročila popust Izhaja vsak dan izvzemit ponedeljka ln sineva po praz« niku ob 5. uri zjutraj. Mesečna priloge: Vestnik SKSZ. HT Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 8/I1L Bokoplal se ne vračaj«; neimnklrana pisni« se ne sprejemajo. Dredn. telet. štv. 50, upravn. štv. 328. "tlčen list za slovenski narod. Opravi |ev Kopitarjevi ul. 3. — Hačnn poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnina ln št. 349 zn oglase, zegreb j9.011, sarajov. 736:■<, praške in dunaj. 24.797 Papež Pij Monakovo, 1. avgusta. Odkar sta sc papežev državni podtaj-nik, mgr. Pizzardo in gospod čičerin v Genovi sporazumela, da dobi papeževa pomožna misija za gladujoče ozemlje dovoljenje za svoboden dostop v Rusijo, so pretekli 3 mescci. Med tem časom so bile mnoge sile na delu, da bi se ta sporazum ne realiziral. Kdo so to bili, ni znano, gotovo pa je, da si v Vatikanu niso vedeli razlagati, zakaj se niso doposlali potni listi za osebe, naznačene v matuško Rusijo. — Vendar pomožno delo svete stolice vsled tega ni počivalo, temveč so sc pod vodstvom zastopnika genov, mednar, pomožne akcije za otroke, dr. Walsha, ki ima svoboden dostop v Rusijo, pošiljale velike množine živil v Moskvo, odkoder so se razdeljevale po deželi. Te dni pa so dospeli potni listi ter so papeževi delegati s potrebnimi instrukcija-mi že odpotovali v Rusijo. Sovjetska vlada jamči delegatom imuniteto po mednarodnih določilih, kakor jo uživajo diplomati, vse oblasti so obvezane, da jih podpirajo, morejo se po celi državi svobodno gibati ter brez ovir z ljudstvom občevati, so pa zato obvezani, da se omejijo izključno na karitativno delovanje napram pomoči potrebnim. Razdeljevanje podpor se vrši na licu mesta v vsakokratnem sporazumu z lokalnimi oblastmi. Delegati so sledeči: V Moskvo odidejo salezijanci: don Ari-stide Simonelli, don Pietro Czigulh in don Giosuč Conti. Jezuiti se podajo v Rostov na Donu in sicer patri Giovanni Cappello io Domenico Piemonte ter brat lajik Jožef Belokostolcky. »Misionarji božje besede« iz Steyla patri Edvard Gehrmann in Jožef Feikus ter brat Nikodem Dohnert kakor tudi člani španske kongregacije »Marijinih sinov«, patra Pietros Vatas in Angelo Elorz Vargara, se podajo v Jekaterinodar. Kakor se vidi, se v delegaciji ne nahajajo nobeni Slovani, Francozi ali Angleži. Odpotovali so 25. julija in sicer na zelo slovesen način. Prisostvovali so sv. maši, ki jo je daroval papež, kateri jih je tudi obhajal. Nato jih je papež nagovoril ter jim postavil za zgled delovanje sv. Vincenca Pavlan-skega, Nato jUi je sprejel še enkrat v privatni avdijenci ter jih zopet nagovoril, pri čemer se je sv, očetu tresel glas in so se mu zablestele solze v očeh. Končno jih je blagoslovil v ruskem jeziku, ki ga vsi člani delegacije popolnoma obvladajo. Istega dne so se delegati vkrcali na ladijo v Bariju v smeri proti Carigradu, odkoder se odpeljejo v Odeso, oziroma v Novorossijsk, Kakšno veliko važnost polaga Pij XI, na to akcijo, se razvidi iz tega, da je, uporabljajoč to priliko, svojo prvo okrožnico posvetil delu za pomoč Rusiji. Okrožnica je kratka in jedrnata; najbolj značilno pa je v tej okrožnici mesto, kjer papež pravi, da je njegova ljubezen do ruskega naroda tem večja, čim bolj ta narod trpi. Ni dolgo, ko je skupina pravoslavnih duhovnikov, njim na čelu neki škof, na vc-hementen način napadla papeža, češ da se je »zvezal« s sovražniki pravoslavja in »postave«, kakor se je temu reklo v stari zavezi, ter jih je priznal kot postavno oblast, da pomaga gladujočemu ljudstvu. Papež naj bi torej po naziranju teh pravoslavcev preziral delo krščanskega usmiljenja zavoljo »postave«, oziroma zavoljo izvestnih političnih nazorov teh pravoslavcev. Sveti oče pa jim je dal zdaj najprimernejši odgovor s tem, da je kakor usmiljeni samaritan ne oziraje se na politična naziranja teh pismoukov dvignil in potolažil njihovega so-brata, mimo katerega so oni šli kakor je šel farizej in pismouk v znani svetopisemski zgodbi. Naj bi jim to služilo za zgled, da jim ne bo nekoč najvišji sodnik zaklicali »Jaz sem bil lačen, vi pa me niste nasitili« ... Iz papeževih besedi o ljubezni, ki jo je treba izkazati ruskemu narodu, čim bolj je nesrečen, pa morejo črpati potrebni nauk tudi tisti evropski diplomati, ki so v Genovi in Haagu »reševali« rusko vprašanje na svoj način ... Omenimo še, da se je pri državnem tajništvu svete stolice ustanovila posebna pisarna za rusko pomožno akcijo in da iz- ide te dni oficielna brošura, ki bo našli- i ročala o organizaciji pomožnega dela sve-kala razmere v gladujočem ozemlju ter po- ' tega očeta, Friderik baron von Lama. skupščina. BREZ KVORUMA. — BENINOVA AFERA Belgrad, 3. avg. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine bi se morala pričeti ob 9. uri dopoldne, ker pa ni bilo zadosti poslancev prisotnih, se je pričela komaj ob 10. uri. Pred prehodom na dnevni red so odgovarjali posamezni ministri na razne interpelacije. Med drugim bi imel odgovoriti tudi zunanji minister dr. Ninčič na vprašanje poslanca dr. Šimraka, zakaj ne dovoljuje italijanski konzul v Belgradu, da bi se smeli jugoslovanski begunci vrniti v Zader, medtem ko se istočasno gibljejo Italijani popolnoma svobodno na našem ozemlju. Zunanji minister ni prišel na sejo, radi česar je ta odgovor odpadel. Zunanji minister dr. Ninčič pa je izjavil zasebno, da se bodo čez nekaj dni podpisale konvencije z Italijo in da potem ne bo nobenih ovir za povratek naših ljudi v Zader. Italija za sedaj ne dovoljuje beguncem vrnitve, ker se boji, da bi mogli pri evakuaciji povzročati nerede. Vojni minister je odgovoril na vprašanje poslanca Deržiča glede postopanja vojaških oblasti s kmeti v belovarski žu-paniji. Izjavil je, da so kmetje ubili nekega vojaka, radi česar je prišlo v vas voja- štvo, ki je nekatere kmete dejansko napadlo. Proti poročniku Vukomanoviču in njegovim tovarišem se bo radi tega izvedla kazenska preiskava. Zatem je prišel na dnevni red nujni predlog poslanca Perica in tovarišev radi vojne odškodnine. Poslanec Peric je na kratko utemeljil nujnost svojega predloga in je minister dr. Laza Markovič pristal v imenu vlade na nujnost. Pred prehodom na dnevni red sta zahtevala poslanca Stjepan Barič in dr. Janko Šimrak z radikalnim klubom, naj se izvrši prozivka radi ugotovitve kvorum a. Predsednik skupščine je nato izjavil, da bo prekinil sejo, ako ne bo kvoruma. Vlada je pričela radi tega siliti, naj se za jutri sklice nova seja, češ da bo prišlo na jutrišnjo sejo še nekaj poslancev, ki se še nahajajo v Belgradu. Kakor izgleda, je zelo malo upanja, da bo skupščina imela kvorum na jutrišnji seji, ker odhajajo poslanci neprestano domov. Na jutrišnji seji bi se imela rešiti afera poslanca B e n i n a, nakar bi imelo priti na vrsto vprašanje vojne odškodnine ter določitev dneva volitev y oblastne skupščine. r NEMČIJA USTAVILA NAKUP DEVIZ ZA REPARACIJO. Pariz, 3. avg. (Izv.) »United Telegraph« poroča iz merodajnega vira, da je ministrski predsednik Poincarc sklenil sledeče odredbe, ki stopijo v veljavo s 5. avgustom, ako ne bi dotlej Nemčija izpolnila plačilnih pogojev: 1. Izgon 80.000 Nemcev iz Alzacije in Lotarinške. 2. Zaplemba nem- ške posesti v korist francoskim državljanom v Alzaciji, Lotarinški, v ruhrskem ozemlju, Diisseldorfu itd. Berlin, 3. avg. (Izv.) Državna vlada je vsled silnega padca nemške marke ustavila nakup deviz za reparacijske svrhe. Grška akcija proti Carigradu in solunsko vprašanje. Belgrad, 3. avgusta. (Izvirno) Današnje »Vreme«, ki ima dobre zveze z zunanjim ministrom dr. Ninčičem in ministrskim predsednikom Pašičem, prinaša uvodnik o grški vojaški akciji napram Carigradu. Med drugim pravi, da nas vprašanje Carigrada ne more pustiti ravnodušnih, ker bi morali zahtevati revizijo naših odnošajev glede vprašanja Soluna, ako bi uspela Grkom njihova akcija proti Carigradu. List govori nadalje o nenaravnem razvijanju grških mej ter naglaša, da zapirajo Grki vsem slovanskim narodom na Balkanu izhod na morje. Ako bi postal Carigrad grški, bi postalo solunsko vprašanje zelo aktuelno. Fochevo pismo dr. šramku. Brno, 3. avg. (Izv.) Francoski maršal Foch je v posebnem pismu sporočil ministru dr. Šramku, da je prevzel častno predsedstvo II. slovanskega orlovskega tabora v Brnu in izrazil obžalovanje, da se vsled nujnih poslov ne more osebno udeležiti orlovskih slavnosti. Dr žerjav in Jadranska banka v Trstu. Belgrad. 3. avgusta. (Izvirno) Semkaj je došla vest, cla je v soboto ponoči telefonirala neka oseba, ki ni daleč od dr. Žerjava, belgrajskim listom, da so se pri Jadranski banki v Trstu izvršile — malver-zacije in da so zaprli tri uradnike. Naslednji dan je neka druga oseba, ki istotako tudi ni daleč od. dr. Žerjava, raznesla po belgrajskih uredništvih poročila, da je Jadranska banka izvršila pri zamenjavi lir malverzacije. V Belgradu se ostro obsoja postopanje aktivnega ministra, ki se je tako daleč spozabil, da je skušal očrniti na tak način banko ne glede na posledice, ki jih more roditi ta gonja na račun jugoslovanskih vlagateljev. POSLANIK DR. SPALAJKOVIČ. Pariz, 3. avg. (Izv.) Jugoslovanski poslanik dr. S p a 1 a j k o v i č je danes izročil predsedniku MiHerandu svejc poverilnice. Zadoščenje časnikarjem. _ Belgrad, 3. avg. (Izv.) Početkom današnje seje narodne skupščine je stavil poslanec Barič vprašanje na predsednika skupščine, zakaj se je postopalo z novinarji povodom parlamentarne večerje neulju-dno. Predsednik je odgovoril, da so bili temu krivi skupščinski uradniki, ker da ni imel kot pred: inik časa, da bi mogel vse sam nadzirati. Novinarje smatra za ravno-pravne narodn. poslancem, pri čemer priznava, da se jim je storila krivica. URADNIŠKA PRAGMATIKA. Belgrad, 3. avgusta. (Izvirno) Finančni minister dr. Kumanudi je sprejel predsednika zveze državnih nastavljencev, kateremu je izjavil, da bo še danes predložil narodni skupščin uradniški zakon. V zvezi s tem dogodkom se je pojavilo v delu parlamentarnih krogov mnenje, naj bi se o tem vprašanju razpravljalo podrobnejše. Vlada pa želi, naj bi se ta zakon radi važnosti in nujnosti sprejel v skupščini po skrajšanem postopanju na podlagi čl. 133 ustave. Zakonodajni odbor bi moral dokončati svoje delo v 20 dneh, da bi zakon o uradnikih prišel na vrsto kot prva točka v jesenskem zasedanju narodne skupščine. Po predlogu se dele državni uradniki v tri kategorije, z vseučiliško izobrazbo, z maturo in s 4 razredi srednje šole. TRIFKOVIČ NA BLEDU. Belgrad, 3. avgusta. (Izvirno) Snoži je minister za izenačenje zakonov dr. Marko T r i f k o v i č odpotoval na Bled, da poroča kralju o predstoječem podpisu sporazuma z Italijo in da obenem predloži kralju v podpis listo državnih svetnikov. FEDERATIVNA ORGANIZACIJA V MACEDONIJI. Belgrad, 3. avgusta. (Izvirno) Današnja »Politika« poroča iz Sofije, da se snuje v Macedoniji macedonska federativna revolucionarna organizacija, ki si je postavila nalogo, priboriti macedonskemu narodu svobodo in neodvisnost Macedonije, ki naj bi vstopila kot enakopraven činitelj v balkansko federacijo. sconcana. Rim, 3. avgusta. (Izv.) Tajni stavkar-ski komite je sklenil včeraj zvečer nadaljevanje stavke, da ne bi izgledalo, da sc umikajo pred ultimatom fašistov. Repre-salije fašistov so dosedaj radi posredovanja vlade izostale. Danes zjutraj se je začelo skoro normalno delati. Manjši spopadi so se vršili v San Lorenzo in Sranste-vere. V Castellamare Adriatico je skočil vlak s tira radi akta sabotaže. Pri tem je bil kurjač ubit, dve osebi pa pa sta bili ranjeni. V Vigerano je bila poškodovana delavska zbornica. > Rim, 3. avgusta. (Izv.) Glasom poročila. ministra notranjih zadev se je končala stavka danes opoldne. Pred sestavo nove češko- Praga, 3. avg. (Izv.) Predsednik Ma-saryk se bo vrnil z juga v drugi polovici avgusta. Takoj po svojem povratku se bo udeležil važnih političnih posvetovanj, ki se bodo vršila še pred sestavo nove vlade. Osebno posredovanje Masaryka med strankami smatrajo za nujno potrebno, da se kriza definitivno reši. Nesoglasja med ministrskim predsednikom dr. Benešem in ministrom dr. Švehlo so poravnana. V novi vladi bo ministrski predsednik dr. Švehla, finančni minister pa dr. Rašin. češko - romunska pogajanja. Praga, 3. avg. (Izv.) Češkoslovaška vlada se pogaja z romunsko vlado za odstop Marmaros Szigetha, v čigar okolici prebivajo skoro izključno sami Čehoslovaki. Bavarsko - nemški spor. Berlin, 3. avgusta, (Izv.) Bavarski poslanik je izročil danes državnemu predsedniku noto bavarske vlade, v kateri ta odobrava korake za skorajšnjo rešitev spora med državo in Bavarsko? Tudi bavarska vlada vidi v izključitvi vsakršnega nasilja edino možnost, poravnati spor brez škode za domovino. Bavarski ministrski predsednik nikakor ne more pritrditi mnenju, da bi bile bavarske odredbe brez ustavne podlage. Ustvariti bi se morala pravna podlaga, ki bi odgovarjala tudi državnim potrebam Bavarske, Bavarska je pripravljena, podati za to primerna sredstva. Vlada in narod na Bavarskem želita resno ohraniti nemško državo pred pretresljaji, katere onemogočiti je ravno v teh časih politične napetosti skupna dolžnost. Kakor javlja Wolfov urad k tej notici, bo državni predsednik v sporazumu z drž. kanclerjem previdno v najkrajšem času povabil bavarskega ministrskega predsednika v Berlin v svrho nadaljnih pogajanj. PrisDevdlie za skled S. L. S.! Chicago, 3. avgusta. (Izv.) Reutcrjev urad javlja: Voditelji stavke v železniških delavnicah so sc izrekli za sprejem predloga predsednika Hardinga za konec stavke. Newyork, 3. avgusta. (Izv.) Wolfov, urad javlja: Predsedniki železniških družb, ki so predsedniku Hardingu nasproti odklonili zopetno nastavitev stavkujočih, so istočasno izjavili pripravljenost, pripozna-ti odločitev delavskega komiteja o plačah in so obljubili, da ne bodo ukrenili nikakih posebnih korakov povodom stavke. Železniški promet nameravajo vzdržati še nadalje z osobjem. ki ga imajo na razpolago. italijanski prestolonaslednik v nevarnosti. Bilbao, 3. avg. (Izv.) Neki španski parnik jc zadel v italijansko vojaško-šolsko ladjo, na kateri sc nahaja italijanski prestolonaslednik. Španski parnik sc je potopil. Moštvo so rešili. BOLGARSKI KONZULAT V BRNU. Brno, 3. avg. (Izv.) Bolgarska vlada bo še letos ustanovila v Brnu bolgarski konzulat za Moravsko in Slovaško. Prihodnje leto se bo ustanovil bolgarski konzulat tudi v Bratislavi. PREPOVEDAN PROMET Z VALUTAMI NA MAŽARSKEM. Budimpešta, 3. avg. (Izv.) Vlada je danes prepovedala promet z valutami in devizami na borzi VELIK POŽAR V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 3. avgusta. (Izvirno) Proti 10. uri zvečer je v skladiščih neke strojne družbe v Bratislavski ulici, dalje v avtomobilni garaži Speray, v nekaterih prostorih lista >Pesti Hirlapc v skladišču Halasz & Feher na Panonski cesti izbruhnil požar, ki je vpepelil dve hiši. Požar je povzročil velikansko škodo, ker je bilo v skladiščih blaga v vrednosti več milijonov. V skladiščih se je nahajalo za Belgijo namenjeno umetniško pohištvo v vrednosti več milijonov kron, ki bi imelo biti odposlano te dni v Belgijo. Razen tega je ležala tu vsa nova oprava nekega gledališča. Požar je uničil velike množine drog, zdravil, žvepla, spirituos, pletenin, olja in avtomobilskih sestavin. Škoda se za sedaj ne da niti približno oceniti, znašala pa bo gotovo milijardo kron. Iz parlamenta. Včeraj smo na kratko očrtali delovanje naših poslancev v plenumu parlamenta, na kar se še povrnemo. Preostaja nam še pregled dela v posameznih parlamentarnih odborih in izven parlamenta zadnje dni. Delo v parlamentarnih odborih široko javnost navadno ne zanima posebno, s čemur pa ni rečeno, da to delo ni važno in rvelepomembno. Kdor količkaj pozna parlamentarno tehniko, v6, da je ravno delo v odborih središče in žarišče parlamentarnega dela. Tam se pretresa in presoja vse zakonske predloge ne le s političnih in strankarskih vidikov, ampak tudi s strokovnih, in kar odbori enkrat ugotove in sklenejo, navadno zbornica tudi odobri. Zato je ravno v odborih dana opoziciji najlepša prilika, da pokaže, kaj zna, ker v mirnem ozračju odborov so tudi vladne stranke dokaj pristopnejše stvarnim argumentom kakor pa v razburljivi atmosferi velikih celokupnih sej. Za naše izseljence. V finančnem odboru so 24. julija razpravljali o dodatnih kreditih za ministrstvo za socialno politiko. Pri tej priliki se je dr. Dulibič (JK) jako energično zavzel za naše izseljence, ki so po vsem svetu brez vsake zaščite. Predlagal je, naj se ustanovi za izseljence poseben inšpektorat, ki bi uradoval začasno v Zagrebu, pozneje pa v kakem mestu ob Jadranskem morju. Dr. Dulibičev predlog je bil sprejet in dovoljen je kredit za ustanovitev dveh inšpektoratov za izseljence v Ameriki. Za domačo plovitbo. Velikanski pomen pomorstva so že zdavnaj spoznale vse trgovske in pomorske države, ki se z dovolitvijo velikih državnih podpor za plovitbene družbe prizadevajo domačo trgovino popolnoma osvoboditi vpliva tujih prevoznikov. Ko je v finančnem odboru prišlo na dnevni red poglavje o državnih podporah, se je oglasil dr. D u 1 i b i č k besedi in opozarjal na veliko važnost pomorstva za neodvisnost naše trgovine s širokim svetom. Zahteval je, da naša vlada domače pomorstvo z bogatimi sredstvi krepko podpre, da bo mogla naša plovba vzdržati tujo, zlasti laško konkurenco, ki prejema od laške vlade silno visoko podporo. Vprašanje podpore še ni končnoveljavno rešeno zaradi visokosti podpore — dr. Dulibič je predlagal podporo v znesku 60 milijonov dinarjev — ni pa nobenega dvoma o zaslugi poslanca dr. Dulibiča, da je to vprašanje sploh prišlo na dnevni red. Vprašanje vojne odškodnine. 28. julija je zboroval odbor za določitev vojne odškodnine. Kakor znano, ima Srbija po mirovnih pogodbah in na podlagi raznih poznejših sporazumov pravico do vojne odškodnine od Nemčije, Bolgarije, Mažarske in Avstrije (zadnja zaradi insol-vence ne pride ▼ poštev). Vojna škoda r Srbiji je žc procenjena in posebna sodišča so tudi že prisodila posameznim oškodovancem primerne vsote. Ker pa premagane države še dolgo ne bodo izplačale svojih odškodnin, oškodovanci v Srbiji pa ne morejo čakati na povrnitev škode ▼ nedo-gleden čas, je -država sklenila izplačati oškodovancem prisojene zneske iz skupnih državnih sredstev. To izplačilo bi silno obremenilo prečanske kraje. Zato je posl. P u š e n j a k (JK) v odboru temu načinu izplačila odločno ugovarjal in predlagal, naj se v imenu pravičnosti iz skupnih državnih sredstev izplača primerna odškodnina tudi oškodovancem iz Koroške in iz okraja Slovenjgradec. Vladne stranke so prišle do prepričanja, da je treba predloženi zakonski načrt znatno izpremeniti v korist prečanskih krajev, kar je gotovo zasluga poslanca Pušenjaka. Intervencije in interpelacije. O intervenciji poslancev dr. Dulibiča, Gostinčarja in Škulja v korist zvišanja dra-ginjskih doklad katoliški duhovščini smo pisali že včeraj in omenili tudi znaten uspeh: pet milijonov dinarjev. Za obrtno razstavo v Mariboru je ministrstvo za trgovino in industrijo dovolilo na posredovanje posl, 2 e b o t a 50.000 kron državne podpore. V istem ministrstvu je interveniral posl. B r o d a r za mizarskega mojstra Gogala na Bledu, kateremu hočejo brez vsake pravne podlage odvzeti njegovi politični nasprotniki njegov skromen vsakdanji kruh — o zadevi Gogala je »Slovenec« že obširno poročal — in je zahteval energično, da se možu storjena krivica popravi. Na ministra za pošte pa je vložil posl. 2 e b o t interpelacijo v interesu poštnih uslužbencev. S svojim delom v parlamentu in izven parlamenta so torej naši poslanci dokazali, da so pravi ljudski zastopniki, katerim ni na srcu le en sam družabni sloj, ampak celokupno ljudstvo. Naraščajskl dan v Brnu dne 30. julija 1922. »Velika hodina bije — povstani sinuv božich proti zastupura draka.. .< »Velika ura bije — nastopa sinov b. proti četam zmaja.. .< je zapel orlovski pesnik Dostal-Lutinov (Krik starega Orla). Iz popolne onemoglosti v javnem življenju se je povzpela katoliška misel do odločujoče moči v čsl. republiki. Katoliki, zasramovani nekdaj kot privilegovana kasta in prezirani kot nazadnjaki in mračnjaki, imajo danes v »husltBki republiki« najmočnejšo stranko v parlamentu, se gospodarski osamo-svojujejo in organizirajo (na orl. telovadišču imajo 200 paviljonov razstave samih lidovcevl) ter imajo najlepše napredujoče mladinske organizacije. V čsl. republiki so navajeni na velike manifestacije in nastope desettisočev. Sokoli, komunisti in socialisti so v zadnjih letih izvedli velike nastope. Orel je imel težko in nevarno nalogo izvesti prvi svoj veliki nastop takoj v največjem stilu, da pokaže svojo številno in organizatorno moč in smrtno zadene vse laži in fraze nasprotnikov, ki omalovažujejo katoliško gibanje in držo neodločneže v strahu pred svojo dozdevno silo. To svojo veliko nalogo Je sijajno začel reševati Orel v Brnu 2e z naraščajskim nastopom! 18 posebnih vlakfrv je točno navozDo v petek in soboto 15.000 naraščaja iz vseh pokrajin. V popolnem redu so mahoma izstopili in odkorakali ob godbi v svoj stan. Večina Brna (Nemci, socialisti, komunisti, Sokoli) je nemo zrla, motiti ni upala in skuša zastonj s starimi in novimi lažmi o klerikalizmu itd. zmanjšati očividni vpliv, ki ga je naraščajski dan dosegel zlasti s številom, izbornim redom in krasnim stadionom. S tem prvim nastopom je že odločen uspeh glavnega nastopa članstva, ki pride s 35 vlaki (posebnimi) v Brno, poleg gostov, ki deloma (Jugoslovani, Belgijci in Francozi) nastopijo v masi. V nedeljo 30. julija po 6. uri zjutraj so se uredile nepregledne kolone naraščaja okrog Lužanek (park na severu) za slavnostni sprevod. 3750 žaček (manjše deklice), 3300 dečkov, 2950 dorostenek (večjih deklic), 2080 večjih dečkov (do-rost) in 380 Orlov ter 360 Orlic v orlovskih krojih poleg nar. krojev je skozi špalir občinstva korakalo po glavnih ulicah mesta na telovadišče k sv. maši. 50 minut je trajal sprevod v polnem koraku; več godb in malih praporov ga je oživljalo. Mogel bi se urediti bolj pestro, a so namenoma pustili korakati skupno vsako kategorijo zase, da bi bolje govorilo število. Na čelu sta vozila dva avtomobila, za njima so korakali zastopniki Amerike (Slovak dr. Kova-lik, Čeh Vokurka), Jugoslavije (J. Hafner) itd., potem oddelek skautov, zastopstvo Dunaja, Slovaki, legijonarji in vojaki Orli; vsako novo kategorijo so otvorile čete iz Češke in siedile druge iz Šleske in Morave, Orli in Orlice v krojih in mnogi duhovniki so spremljali deco. Burnih pozdravov ni bilo slišati, na očeh pa so je bralo gledav-cem, kako globok dojem čini nanje ta organizirana masa katoliške mladine. Število javnih pristašev katol. gibanja je zrastlo pod vplivom tega nastopa. Sv. mašo je služil ob po! 11. uri v severnem godbenem paviljonu mil. opat Ba-rina, tisoči pred tribunami in na tribunah pa so peli ob godbi »Ejlile oltar boži.. .< Presunljiv prizor! Škoda le, da je večina dece vsled upehanosti morala iti počivat za tribune k garderobam. Zvonili so zvonovi na razstavi. Po 2. uri popoldne so se začele polniti ogromne tribune, ki so pa vendar nad polovico ostale prazne. Z ozirom na razmere je bil to ugoden uspeh (circa 13.000 gledalcev), ker polne tribune pričakujejo za glavne dni, ko pride tudi občinstvo iz vseh pokrajin. Na dvoru za zapadno tribuno so se pojavila bela in modra polja deklic in dečkov, ki so jih urejali v 32 stope za nastop. Bilo jih je vsled vročine nekaj manje nego pri skušnji, ki je pokazala včeraj marsikatero hibo v urejevanju in dohodu (rajalni pohod). Kot mlada, hitro rastoča organizacija neštudirane mladine Orel še nima dosti izvežbanih in izkušenih vaditeljev. Podrobnosti so dobro navežbane in naučene, v velikem pa manjka pregleda in pogleda na smer in cilj. Kako bo po malo ugodni skušnji izpadel javni nastop? Ob 3. uri je zadonela veličastna dr. Šetinova fanfara. 10 minut nato so se prav drobnih korakov vsule v 32 stopu male žačke (3700) skozi mogočna vrata. Pri ra-jalnem pohodu so nekatere čete izgubile smer in nekoliko kazile celotno sliko. Tudi počasno premikanje kolon ni ugodno vplivalo. Razstop so izvršile dobro, vaje izborno. Diven je bil pogled na vežbajoče tisoče: prvič gledamo tisoče Orličic obenem vaditi. Lepa prilika za razmišljanje o žrtvah in trudih preteklosti, krasnih pogledih v našo bodočnost Rastemo nevzdržno, za nami mladina! Le tri deklice so odvedli skoro preveč številni skauti in sani-tejci, ker jih je prevzela vročina. Po gladkem odhodu so nastopili ▼ 32 stopu dečki (žaci). 3200 Orličev Je vadilo že boljše, le rajalni pohod ni bil brezhiben — za fotografa s filmom neprijetna naloga I Večje deklice (2900) so z eno kolona precej izkvarile utis pohoda, vaje s krožki pa so vadile izborno. Ker so bile od čakanja utrujene, so jih 20 morali odpeljati ali odnesti strežniki, ki so se postavili krogin-krog z nosili, skauti pa so kleče ali leže pazili na onemogle. Najlepše, tudi v pohodu brezhibno, so nastopili večji dečki, 2050 ponosnih Orličev s palicami, niti eden ni onemogel! Čez 5 let bodo Orli, ki bodo v Pragi organizirali IV. slovanski orlovski tabor z 10.000 telovadci. Eno uro po končani telovadbi (pol 7.) so že neštete čete naraščaja prepevaje veselo in ponosno korakale proti kolodvoru in domu, da razneso slavo tabora in moč Orla po celi domovini in tako povečajo uspeh glavnega nastopa 13. avgusta, ki obeta biti nad vse veličasten. Zal bo vsakemu prijatelju Orla in katol. organizacije, ki bi mogel, a ne bo prišel gledat v Brno orlovski triumf. Na bratski sprejem Jugoslovanov se že vrše priprave v Brnu in Breslavi (mejna postaja). Res, precej naporni, a nepozabno krasni so ti dnevi, ki dušo krepe in oživljajo, bogate spomin in plemenitijo srce. Jugoslovani pa imamo poleg orlovske še narodno in državljansko nalogo v Brnu. Z nastopom v Brnu bomo tudi mi podrli kopo laži o nas. Splošna stavka v Italiji Trst, 1. avgusta 1922. DVOJNI PROGLAS STAVKUJOCIH IN FAŠISTOV. »Tajni delovni odbor« Je izdal poziv; na splošno stavko za celo Italijo in vse lavske kategorije s posebnim proglasom. Vsi delavci morajo — pravi proglas — kakor hitro zvedo za ta proglas — zapustiti delo. Na delo bodo šli, kadar jim bodo zaupniki zopet to javili. Splošna stavka ima za cilj obrambo političnih in gospodarskih svobodščin, ogroženih po reakciji, ki hoče streti delavske organizacije in na ta način delavce zasužnjiti Zbesneli reakcio- 1 narci hočejo uvesti, če ne formalno, pa gotovo faktično distaturo, kateri bi sledila zadušitev vsakega izraza svobodnega in civilnega mišljenja in udejstvovanja ter razpad dežele. Splošna stavka pa naj bo opomin vladi, naj bo že enkrat in za vedno konec nasilnemu skrunjenju svobode, V nadaljnem proglas svari delavstvo, naj s« vzdrži vseh nasilstev, razen v slučaju potrebe v obrambo napadenih oseb ali institucije. Proglas konča z besedami: Delavcil Na nogel V obrambo tega, kar je najsve. tejše vsakemu človeku: Svobode. — Na stavko so pristali socialisti, komunisti in republikanci. — Fašisti so pa odgovorili s proglasom, v katerem stavijo vladi ultimat 48 ur, da prepreči stavko. Fašistovski proglas pravi, da so antinacionalne stranke s tem činom izzvale fašiste in ves narod. Stavka je podla in ima samo namen izsiliti novo vlado, obstoječo iz levičarjev. Fašizem takoj sprejme vrženo rokavico. Zato ukazuje načelstvo stranke mobilizacijo vseh fašistov. Fašisti naj ostanejo disciplinirani, naj velja kar hoče in pokorni odgovornim voditeljem, ki hočejo ta skrajni poskus rudeče demagogije udušiti. Proglas Silvester Škerl: Ivan Pregelj kot dramatik. Časih se pritožujejo naši »ljubitelji umetnosti«, kako da je revna naša dramska književnost Obširna prav res da ni, ampak zelo se moti, kdor misli, da je vsled tega revna. Toliko velikega bogastva, kolikor so vanjo položili požrtvovalni naši dramski književniki, mora navdušiti vsakogar, ki zanjo čuti. Splošnega mnenja, da smo glede gledališke literature revni, je krivo dejstvo, da nekaj najboljših del, kar jih imamo, še sploh odra videlo ni, druga so bila pa tako malomarno uprizorjena, da so sebi več v škodo kot v korist našla pot do pozorni ce. Nočem se spuščati podrobneje niti v proučavanje nalog našega gledališča, niti v razpravljanje o vseh dramskih pisateljih, ki bi zaslužili dobrih vprizoritev svojih del. Namenil sem se narisati s par črtami dramatika Ivana Preglja, ker ga malokdo s te strani pozna in ceni, zakaj še tistih, ki ga kot romanopisca in pesnika poznajo, je kaj malo število. Vprašujem se, kaj bi moglo biti temu krivo in ne pridem do večjega odkritja. V knjigah je malo izdajal, v revijah pa so se njegova dela vlekla v nedogled in človeku je težko zasledovati skozi leta eno in isto stvar. In vendar smelo trdim, da je Ivan Pregelj ena najodličnejših literarnih osebnosti datnašnje Slovenije. Z romanom »Plebanus Joannes« je prav zadnji čas zbudil precejšnje zanimanje in ni čuda, ta knjiga je vendar najboljša, kar jih je izšlo v zadnjem času od živečih pisateljev. Toda zdaj naj se vrnem na svoj predmet. Ivan Pregelj — dramatiki Mnogo ne morem pisati, čeprav bi rad, toda za zdaj naj zadostuje, da za špranjo odprem duri do njega. Čudeži se gode onstran praga. Mnogo je oblik, s katerimi obdeluje dramski pisatelj svoje predmete. Raznovrstne so, vsebini prikladne: Tragedija, komedija, satira, groteska, veseloigra, burka itd. Če pregledamo maloštevilno našo literaturo, opazujemo z veseljem, da imamo proizvode vseh oblik. Cankar sam je največ napravil. Celo farso nam je dal. Ivan Pregelj je ustvaril slovensko grotesko in oblikovnega brata Cankarjevi »Lepi Vidi« — »Azazclac. » ♦ » Groteska je sila nevarno polje. Samo velikim mojstrom uspe; da le malo zaideš, pa je kič gotov. Pri groteski je samo dvoje mogoče: da najde svojo pot do velikega odra ali pa da jo brez usmiljenja pograbijo varjeteji in kabareji.Mojster groteske je bil Čehov; pri njem šele more človek zaslutiti vso fineso, ki je za tako delo potrebna. Dramatična karakterizacija, primeren milje, in kar je najtežavnejše, napraviti stvar tako, da te silno zgrabi, obenem ko se smejiš. Groteske velikih pisateljev si niso nikoli med seboj podobne: zakaj groteska je tako obširen pojem, da jo more vsak spraviti v sklad seboj in izliti vanjo vse svoje posebnosti. Ivan Pregelj je vstvaril pravo, Sravcato slovensko grotesko, kakor je P. ehov vstvaril najpristnejšo rusko. V tem tiči veličina Pregelja. Oglejmo si pobliže njegovi groteski »Berači« in »Katastrofa«.1 Snov »Beračev« je tenka, tenka, komaj vidna, milje masiven, težak, pristen. Govorica krepka, robata, mestoma, po potrebi primerno popuščajoča, z gotovo nežnostjo povita. Delce smemo razdeliti na dva dela: v groteskno slikanje življenja beračev in v tragedijo, ki se prepleta skozi sliko. Eno kakor drugo je važno, eno brez drugega prazno in brez ozadja. Čudno je pri tem delu, da je en faktor sestava — drugemu ozadje in oni temu. Luka, nositelj dejanja in ideje je za igro ravno toliko vreden kakor kup beračev, ki tvori milje. Grotesknost leži v tem, da živi Luka med temi Judeži in Kajfeži. Ta Jezus, kot ga malo pred koncem Pregelj preobrazi iz Luke, nom živo prinese pred oči davno zgodbo Učenika, ki je živel med hinavci in zavratneži, pravzaprav z današnjim očesom pogledano ,skrajno groteskno. Kako 1 Iz3i v »Domu in Svetu«, XXX. letnik, 1917. globoka filozofija, vse človeška, ld lezi v tej primeri, se da preceniti samo, ako si kdo predoči Velikega, Vseobsežnega med peščico nizkotnih, ogabnih ljudi, ki so po svoji notranji vrednosti padli pod vrsto živali. In pesnik je rešil iz tega položaja groteskno stran, zagrabil jo, ter jo presadil kar na sredo našega naroda. Zakaj čeprav je slikana tista beraška družba s popolno resničnostjo, nihče mi ne more braniti, ako vidim v tej družbi res naš beraški, nizki narod, ki izpodriva, brca in kolne, da bolj pomaga, kjerkoli more in ki živi od milodara iz roke do ust. Srce in duša pa sta zgubljena, za široko steno zaklenjena. Tako najdeš v tem kratkem, toda mojstrsko zasnovanem in izvedenem delu snovi, snovi za razglabljanje, iskanje in za delo. Poleg užitka, ki ti ga nudi umetnina kot taka, je nakopičenega v njem toliko čistega, odkritega dramatičnega efekta, da smelo trdiš, da je slovenska gledališka književnost za eno vredno delo bogatejša. Stopimo s tega vrha, ki se z eno roko dotika samega nebeškega kraljestva, doli na našo ubogo zemljo. Drugi komad, ki nam ga je napisal Pregelj ,se imenuje »Katastrofa«. Da ni postavil v to družbo, ki se je povsem slučajno sešla v predmestnem kinematografu, Elegantnega gospoda, bog-rae, bi mislil, da je hotel napisati grotesk- ge obrača na delavce, zlasti železničarje in poštno telegrafične uslužbence, naj ostanejo na svojih mestih. Fašisti jih bodo že branili. Državi pa damo časa 43 ur, da pokaže koliko ima Sc avtoritete nasproti svo-'•m uslužbencem in onim, ki hočejo napa-ti obstoj samega naroda. Ko poteče ta termin si pridržuje fašizem pravico popolne svobode delovanja in bo on nadomestil državo, če bo la še enkrat pokazala onemoglost. Iz teh dveh proglasov jc jasno razviden težki notranji položaj Italije! Boj med delavstvom in fašisti je stopil v odločilen stadij, ako se zopet ne posreči vsaj začas-Mno na kak polovični način pomiriti razbur-■ jkane valove. V Italiji je vse mogoče. Sko-iro štiriletna skušnja nas je naučila tudi nasproti takim dogodkom, navidez zelo ne-[fvarnim za obstoj države, bili zelo skeptični v presojevanju. V Italiji se veliko-Ijkrat ponavlja resnica laškega pregovora: p4olto fumo, poco arrosto. (Veliko dima, [[malo pečenke.) — Petek stavke v Trstu, [ker so delavci šele v torek zjutraj zvedeli [nz jutranjih časopisov za stavko, so se vsi ipodali na delo, katero so pa takoj zapu-Iktili. Vse fabrikc in delavnice so zaprte, | tramvaj ne vozi, mnoge trgovine popolno-|ma ali deloma zaprte. Časopisi so prene-[bali izhajati. Železnice prenehajo z obra-■tom danes v torek zvečer ob 10. uri. Vojaštvo, ki je prišlo iz notranjosti, je pripravljeno. Kraljevi stražarji, ki jih spremljajo fašisti in karabinerji, krožijo po mestu. Ve-iliko delavcev so že danes zaprli. Ali dose-:daj še ni bilo posebnih dogodkov. Politične novice. '+' Dr. Korošec in kralj Nikola Črnogorski. V »Beogradskem Dnevniku* in v »Slov. Narodu« je priobčil g. Gavrilovic članek, v katerem pripoveduje, kako se je hotel ranjki kralj Nikola poslužiti 1. 191S. !dr. Korošca kot posredovalca med Srbijo in Črno goro glede ujedinjenja v Jugosla-;'vijo. Gavrilovic zopet pa je imel nalogo, da pripravi po nalogu Nikole dr. Korošca na to zaupno misijo. Dr. Korošec pa ni iprišel k Nikoli, ampak da je »tik pved dnem, ko bi se morala pričeti akcija, od-hitel v Belgrad, da postane podpredsednik naše vlade«, čeprav je bil prej Gavrilovi-ču obljubil, »da bo vse tako storil«. — Tem Zgodovinskim na sebt zelo zanimivim spominom dodajemo: Dr. Korošec je bil leta •1918. predsednik Narodnega Veča in po njegovem nalogu je odpotoval v Švico (v ■Ženevo), odkoder pa ni dobil nobene zve-|ze z domovino in niti v Ljubljani niti v Za-fgrebu dolge dnsve nihče ni vedel, kaj jc ž njim, in ludi on ni mogel vedeti, kaj se godi doma. Splošno sc je takrat govorilo, jda neka »nevidna roka. nalašč preprečuje vsako zvezo dr. Korošca z njegovo domovino. V takih okolnostih pač ni nič čudnega, da se je dr. Kodošec čutil dolžnega čim prej se vrniti v domovino, in to v času, ko še ni mogel vedeti, ali bo baš on podpredsednik vlade ali pa kdo drugi, oziroma nihče. Med Francijo in Vatikanom so razmere zadnji čas bile nekoliko napete. I Poincare se boji vedno bolj rastočega vpliva svete stolice, zlasti nuncija Cerettijr.. Vplivu Vatikana je tudi pripisovali, da med francosko katoliško duhovščino narašča miroljubna smer v internacionalnem pogledu. Poincareju ludi ni bilo prav neko škofijsko imenovanje, najbolj pa se mu je zamerilo pismo svetega očeta genovski konferenci, dogovor papeža s sovjetsko vlado glede pomožne akcije v Rusiji in prenos nekega važnega misijonskega dela iz Francije v Rim. Vendar pa je Poincare no — karakterno študijo iz vsakdanjega življenja. Toda groteska tiči globlje. Elegantni gospod jc prišel v kinematograf, da konča svoje v vseh ozirih polomljeno življenje. En sam vzrok ga je privedel na to misel: pomanjkanje ljubezni. Ker je zgubil ljubezen do ljudi, do življenja, kakršno je in predvsem ker mu je pošla ljubezen do samega sebe, je sklenil, da si požene kroglo v glavo. To je težka pot. Duševne borbe, brez-smiselnost vsega početja, premišljevanje, otrovana duša, vse iz zgubljene čiste ljubezni porojeno, ga je privedlo do roba tega prepada. Tragika, samo vsled zrelega spoznanja, da je življenje brez ljubezni brezplodno, je obenem v tem spoznanju groteskna. Nisem poklican, da z medicinskega, učenega stališča preiščem vzroke, ki so privedli Elegantnega gospoda z revolverjem v kinematograf. Edino s človeškega stališča smem soditi in moja sodba se glasi: zmanjkalo mu je ljubezni. Ta kinematografska istorija se odigrava potihem, v pogovoru med Elegantnim gospodom in med Neznancem, katerega je pisateljeva fantazija tako imenitno postavila v avtomatovo pesem, ki je v Elegantnem gospodu poklicala zadnje obotavljanje, zadnji razgovor s samim seboj na dan. Kaj je zaključek tega samogovora? Na koncu, med najneuinnejšo kinematografsko podlegel in se jc pozicija rimske stolicc v Franciji le še okrepila. -f Amerika priznala ruske obrnem« države. Kakor poročajo iz V/ashingtona, je vlada Združenih držav oficielno pripoznala samostojnost ruskih obmejnih držav: Let-ske, Estonske in Litavske. 4- Nezaupljivi Bavarci. »Prager Pres-se« javlja, da bavarska vlada svetovno-znanemu kiparju Ivanu Meštroviču ni dovolila potovanja v Monakovo niti v študijske svrhe ,čeprav je ponovno intervenirala zanj vlada v Beriinu. Pač pa sprejemajo Bavarci z odprtimi rokami znane ruske monarhiste. tarnke ¥ Trstu. Afera Jadranske banke v Trstu, o kateri smo objavili včeraj prvo poročilo našega tržaškega poročevalca, je takoj prvi hip izgledala kot maščevalna mahinacija. Naše včerajšnje poročilo iz Belgrada potrjuje, da imajo v parlamentarnih krogih isti vtis. Obrnili smo se takoj po zanesljive informacije v Trst in. jih kontrolirali z informacijami, ki smo jih dobili v Ljubljani. Te informacije se vjemajo in slikajo dejanski stan te afere sledeče: Žc leta 1919. sc je pod prejšnjimi ravnatelji Jadranske banke izvršila zamenjava valute iz kron v lire in sicer tako, da je utrpel zavod milijonske škode. Novi ravnatelj Kamenarovič sc je vsled tega pri italijanski vladi zavzel za revizijo tedanjega poslovanja, kakor je javnosti že dalje časa znano in jc italijanska vlada pristala naknadno na izplačilo 22 milijonov lir Jadranski banki v Trstu. Nekateri uradniki so pa brez vednosti Kamenaroviča v aprilu t. 1. v bančnih knjigah izvršili izpremembe v besedilu z ozironi na način nekaterih izplačil, nc da bi bili pri tem izprernenili višino zneskov in imena koristnikov. To se jc zgodilo v treh slučajih, ki predstavljajo skupaj vsoto dvainpol milijona kron. Zakaj so ti uradniki to storili, je šc nedognano, vsaj mi o tem nismo mogli dobiti zanesljive informacije. Izključeno pa ni, da jc bil povod zanje ta, ker je ravnatelj Kamenarovič delal urad-ništvo odgovorno za slabo izvedeno valutno zamenjavo. Sleparija napram italijanski vladi jc v tem slučaju po našem mnenju izključena, ker so italijanski kon-Lrolni organi izvršili revizijo radi odškodnine banki po prvotnih neizpreme-njenih vpisih. Ta revizija jc bila izvršena že v januarju, spremembe v knjigah so sc pa izvršile še-lc aprila. V tej naši sodbi nas potrjuje tudi izjava vladnega komisarja v Trstu Capella, ki mu jc bila italijanska vlada poverila pregledovanje knjig Jadranske banke in ki potrjuje, da ni bil nihče oškodovan, ludi ne italijanska vlada in jc manipulacija dotičnih bančnih uradnikov zgolj notranja zadeva barke brez zunanjega efekta. Stališče upravnega sveta Jadranske banke v Trstu, ki je objavljamo na drugem mestu, je pravilno, ker nc prejudicira preiskavi. Mnenje, da jc ta afera Jadranske ban-i kc v Trstu iz maščevalnosti povzročena, podkrepljujejo ta-le dejstva: Vesti o aferi. Jadranske banke v Trstu so se raznesle skoro v vse italijanske liste v Zg. Italiji istočasno in sicer lakoj in s pravilno slovensko pisanimi imeni uradništva, ki je bilo aretirano, kar se sicer v italijanskih listih nikdar nc doga;a. *La Sera« jc po zatrdilu našega dopisnika pol ure pozneje, ko jc bila napravljena preiskava, prinesla žc poročilo o njej. To je iz tehničnih ozirov mogoče le, ako jc bila že prej obveščena o preiskavi. Šc bolj pa nas utr- burko, se Elegantni gosped ustreli. Kaj vprašujete po vzroku! Človek, ki mu jc pošla ljubezen, ne more več živeti! In nič drugače, kot sem pričakoval, tako se je zgodilo. — Hu, groteska! Ne pozabite, prosim, prava groteska s slovenskim bankirjem v glavni ulogi! Potem je Pregelj za čas molčal. Toda prav gotovo, še predno je napisal groteski, je nosil seboj zgodbo o zlem duhu pustinje, Azazelu. In zdaj jo je napisal. Zares, zaslužila bi temeljite, v vse potankosti segajoče razprave, toda jaz hočem odpreti duri samo za špranjo, da more kdor hoče samo za hip pogledati na morje velikega, globokega dela. Iz Kristovih časov jc la zgodba. Napol mistično je ozračje, liho, kakor pesem iz daljave. Nikoli še nisem čital tako lepega opisa dobe, ko je hodil Učenik po svetu in je bila zemlja za seženj daleč od neba. Slutnjo vseobsežnosti in bližine božje je pisatelj ustvaril s tem, da nikdar ne nastopi On, Veliki. Vsa Kristova tragedija se odigrava blizu, l roko bi segel, pa bi jo imel prav pred očmi. In vendar je ohranil vso tisto daljavo, ki je med zemljo in nebom. In v tem leži večji del lepote. Kako fino je znal predstaviti pozemsko življenje, ki je vendar tako daleč od Njega, ki je to življenje dal. Zgodba je kaj enostavna. Nič vsiljive- juje v tem mnenju - Jutrovo«. poročilo z dne 29. ulija, ki kar diha >narejcno afero«, sicer ne bi bilo nobenega povoda, da jc »Jutro« poročalo več kakor golo rcsnico. Istočasno pa jc pel telefon v Belgrad o »mal-verzacijah« pri Jadranski banki v Trstu in imenovalo se jc venomer ime g, Kamenaroviča, ki je dr. Žerjavu — razumemo — obležal v želodcu. »Jutarnji list* v Zagrebu jc objavil celo poročilo o konferenci pri dr. Žerjavu v Belgradu, ki se jc vršila nekaj dni pred preiskavo Jadranske banke v Trstu in trdi, da je bila ta konfercnca v zvezi z afero Jadranske banke. Nadalje je precej značilno obnašanje odpuščenega uradnika Kolurnbi-ča. Iz izjave Splošne zveze bančnih uradnikov v Piccolo della Sera je namreč razvidno, da sc je Kolumbič sam zadovoljil s kompromisom med Savezorn in bančnim ravnateljstvom v Trstu, da sc ono do 3. avgusta odloči glede njegovega odpusta, naenkrat. pa jc brez kakega novega povoda podal ovadbo proti zavodu, na podlagi katere se je vršila v soboto popoldne preiskava. Zato Splošna Zveza odklanja vsako odgovornost za postopanje svojega člana Kolumbiča ter jc obsoja. Jadranska banka v Trstu je slovanski zavod in zalo razumemo, da se tržaški Slovani nad ir>aščcvalnostjo takozvanih »Jugoslovanov« zgražajo, češ da maščevalnost nc sine segati na gospodarsko polje, Dnevne novice. — Umrl je v Ihanu pri Domžalah ori-rlotni gostilničar in posestnik Anton Breznik v starosti 69 let. Pokojnik je bil oče gimn. prof. č. g. dr. Ant. Breznika v Št. Vidu. Pokopali ga bodo v soboto, dne 5. avgusta ob 10. uri dopoldne. Blagemu rajniku svetila večna luč! — Na Rodici pri Domžalah je dne 1. avgusta umrl posestnik g. F r a n c G a b r i č. N. v m. p.! — Poročno darilo kraljevi dvojici. Pod vodstvom slovenjgraškega okrajnega glavarja dr. lpavica sc je podala deputacija slovenjgraškega, marenberškega in šo-štanjskega sodnega okraja v avtomobilih na Bled, cla pokloni Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. in Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji kot poročno darilo obmejnega slovenjgraškega političnega okraja krasno vprego za štiri konje s srebrnimi okovi. Deputacija jc bila sprejeta v kraljevem dvorcu na Bledu v četrtek, dne 3. t. m. ob 11. uri dopoldne. Poročno darilo je bilo v najkrasnejšem cvetju ter okrašeno s trakovi v državnih, in slovenskih barvah. Tudi avtomobili, v katerih so Se člani deputacijc vozili, so bili okrašeni z zelenjem in cvetjem ter z državnimi in slovenskimi zastavami. — Izjava upravnega sveta Jadranske banke. Od upravnega sveta Jadranske banke v Trstu smo včeraj prejeli sledeče obvestilo: Podpisani upravni svet Jadranske banke v Trstu je od danes naprej vpo-stavil normalno poslovanje blagajn zavoda. Dejstvo, cla uvedena sodna preiskava še ni končana, onemogoča podpisanemu upravnemu svetu, da bi izrekel kakršnokoli sodbo glede obdolžitev, ki tvorijo predmet preiskave. Podpisani upravni svet pa izjavlja že sedaj, da si pridržuje postopati z vso strogostjo proti lastnim uradnikom glede katerih bi. izhajala kakršnasi-bodi odgovornost že radi okolnosti same, da so izvršili spremembe v bančnih knjigah, zlasti pa proli onim, glede katerih bi sc ugotovila sploh kakršnakoli kazniva dejanja. Podpisani ugotavlja na lastno odgovornost, da okolnost, ki Ivori predmet sodne preiskave, kakor tudi iz nje izhajajoče evetualne posledice nikakor ne morejo prejudicirati moralnemu in finančnemu ga: povest o lcpotici — spokornici Mirjam. Toda kakor brenkanje na harpo, kakor cvetje, ki vzbrsteva, zveni ta zgodba. Ena sama lepa, tiha, melanholična melodija se preliva po dišečem zraku. Pregelj ni hotel podati mučenikove borbe, ampak samo odsev, ki ga ta vzvišena tragedija meče na navadne, preproste ljudi, ki žive na tej zemlji, ki so od nje — od zlega duha Aza-zela odvisni. Kontrast med nebom in zemljo, med Begom in med Azazelom. Menda do sedaj nihče izmed naših pisateljev ni v večjem delu obdelal tisti veliki cas. Zato sc mi zdi Pregljev »Azazek tem večji, ker prinaša toliko ljubezenske lepote, ki jo skrita v tistem času ljubezni. Da je vzel v roko prav to stran i/, obilne snovi, jc najboljši dokaz, cla jc velik umetnik človeškega srca, mojster človeške duše. Pri našem malem narodu, ki je poln ničevih prepirov in zdražb, da je pri nas pesnik ljubezni zapel svojo pesem proti zlemu duhu malenkostnosti pozemskega življenja, ter odprl duri svobodnemu pogledu v večnost, je velika njegova zasluga. Ni moč razlagati te zgodbe, zakaj od začetka do konca je prepletena z lepoto; in kdor hoče do nje, se mora sam napotiti k nji. Zato, prijatelji, vzemite Aza/,ela< in berite 1 Slovensko gledališče je bogato! - v--a W .... --- ■ * položaju banke, katera trdno se naslanjajoč na zaupanje svojih klicnlov in vredna popolnega uvaževania od strani vse javnosti in državnih oblasti, nadaljuje svojo pot vseskozi korektnega trgovskega poslovanja. — Trst, 3. avgusta 1922. — Upravni svet Jadranske banke — Trst. — Pred novo stavko? Dolgotrajna stavka knjigoveškega delavstvo, ki je bila tudi posreden vzrok zadnje delne stavke tiskarjev, še ni končana. Včeraj so se vršila na vladi pogajanja delegatov knjigoveškega delavstva in knjigovešklh mojstrov, ki jim jc prisostvoval tudi vladni zastopnik dr. Skubic. Pogajanja pa niso privedla do definitivnega sporazuma, dasi je bil baje tarif obojestransko sprejet. Mi upamo, da pogajanja s tem niso razbita, ker sicer stojimo pred generalno stavko vsega grafičnega delavstva v Sloveniji. — Znamenje časa. Med onimi Madžari, ki jih jc izgnala naša vlada iz Subotice, se je nahajal tudi težki milijonar Ingus. Ta jc poskušal vsa sredstva, da ostane v Subofici. pa se mu ni posrečilo; subotiška policija je ostala trda iu neizprosna. Nato je poskusil mož svojo srečo v Belgradu in glej — v kratkem času je intel v žepu dovoljenje centralne vlade za povratek v Su-botico. Njegovi prijatelji sedaj pripovedujejo, da jc cela stvar veljala .sicer 400 tisoč dinarjev, ampak domov je pa mož le prišel. Sedaj so zadovoljni vsi. V Subotici je Ingus, v Belgradu pa denar. — Časnikarje so posadili med detektive in skupčinske služitelje ob priliki banketa, ki ga je priredil gg. poslancem na čast predsednik parlamenta dr. Ribar v hotelu »Pelrograd« v Belgradu. Zaradi tega so belgrajski časnikarji silno užaljeni in zahtevajo zadoščenja. — Mi stvar popolnoma razumemo, ampak če se natanko premisli, je imel dr. Ribar mogoče le prav. Nobeden od detektivov in uradnih slug ni obtežen z ameriškimi dolarji in mogoče je dr. Ribar Is pravo zadel, ko je posadil časnikarje namesto k mizi, kjer je sedela vlada, rajši med detektive ... — Opozarjamo vse obrtnike, industrij-cc in delodajalce sploh na razglas Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani v današnji številki našega lista. — Sloe. kal. izobraževalno društvo v lludniku priredi v nedeljo dne (i. avgusta ob pol 4. uri popoldne veliko vrlno vesclico pri g. Usniku, preje Marinko. Na veselici bo igrala salezijanska godba. Tudi druge zabavo bo dovolj. — Kakšna zakonita doloiila veljajo glede shodov. Pokrajinska uprava nam pošilja sledeči dopis: Z ozirom na različno tolmačenje člena 14. vidovdansko ustave prosim, da objavite v eni prihodnjih številk Vašega cenjenega lista nastopno uradno pojasnilo: Glede prijav shodov politični oblasti pravi člen 14. naše ustave, da predpiše natančnejše odredbe o pravici zborovanja zakon. Ta zakon So ni izšel in veljajo tedaj še stari zakoniti predpisi o zborovanjih, kolikor ne nasprotujejo ustavi sami. Ko je ustava stopila v veljavo, jc stari zborovalni zakon iz leta 1867. avstr. drž. zak. 135 veljal v toliko, kolikor ni bil izprem ciljen s točko 3. naredbe ministerskega sveta z dne 20. maja 1919, o izjemah od veljavnih zakonov. Ta naredba se je pravočasno predložila zakonodajnemu odboru v pregled in ima tedaj v zmislu člena 130 ustave moč zakona. Glede shodov določa ta naredba nastopno: »Shodi katerekoli vrste, bodisi splošno pristopni, ali omejeni na povabljene gose, bodisi v zaprtih prostorih, ali pod vedrim nebom, sc smejo prirejati proti predhodni prijavi politični oblasti. Shode pod vedrim nebom sme politična oblast iz razlogov drž. interesa ali javnega miru in reda zabraniti. Ta predpis ureja le nekatera načela o shodih, nima pa raznih podrobnih predpisov. Glede neurejenih vprašanj velja z ozirom na zgoraj navedeno tedaj pač še stari avstr. zborovalni zakon iz 1.1867. To velja posebno glede rokov za prijavo shodov. Za prijavo shodov .ie zborovalni zakon iz leta 1867 določil glede obče pristopnih shodov rok treh dni. S členom 11. ustave sc je la rok skrajšal glede zborovanj pod milini nebom na 24 ur in vsled tega pač tudi glede ostalih zborovanj. S lem predpisom je ustava edino le določila. 1. da tudi za zborovanja pod milim nebom ni treba oblastvenih dovolil in 2. da celo za zborovanja pod milim nebom zadošča prijavni rok 24 ur. Nikakor pa ni ustava določila, da za druga zborovanja sploh ni treba pri-nega roka. Kjer pa zborovanja pod milim nebom zadošča prijava 24 ur poprej, tedaj se seveda za druga zborovanja ue moro zahtevati bodisi daljši rok, bodisi morda celo kako olilaslv. dovoljenje. — Carinski pregled paketov, o katerih se sumi, da je v njih saharin. Generalna direkcija posrednih davkov jo dognala, da pošiljajo nekatere stranke v poštnih paketih vtiholapljen saharin, večkrat celo v večji množini. Pošiljanje saharina v pošlnili paketih je po § 26 poštnega reda prepovedano. Poštne pošiljke, o katerih se sumi, da je v njih saharin, so odpro in pregledajo na pošti vpričo pošiljatelja oziroma naslovnika ler finančnega ali carinskega zastopnika. — Začasna zatvorilco pošte Sv. Martin na Muri. Dne 16. julija t. 1. je prenehala poslovati pošta Sv. Martin na Muri. Vsi kraji, ki so spadali v področje to pošle, so se uvrstili isti dan v področje pošte Mursko Središče. — Izpremembe in dopolnila telefonskih govorilnih pristojbin v prometu med našo kraljevino in Avstrijo. V sporazumu z avstrijsko upravo je iidalo naše ministrstvo odredbo, ki določa: Sedaj h prometu dopuščene postaje v naši kraljevini in Avstriji sc uvrsle v ra/.daljno pasove. V Avstriji so v I. pasu: postaje ua Štajerskem in Koroškem; 11. pasu: postaje na Nižjem Avstrijskem in Burgert-landu; v 111. pasu: poslaje ua Zgornjem Avstrijskem, Solnograškem, Tirolskem in Vorarlbcrškom. V naši kraljevini so v I. pasu: postaje Maribor, Celje, Ptuj, Ljutomer, Slov. Bistrica in Zidanirtosl; v II. pasu Ljubljano. — Pristojbina na naJem in avstrijskem ozemlju je za posumozne pasove določena takole: I, pas 0.50 nlatega franka, II. pas 1 zlat frank, III. pas 1.50 zlatega franka in sicer po enakovrednosti 1 frank je 15 Din. Pristojbina za telefonsko pozivnico je za vse razdalje 1 zlat frank t. j 15 Din. _ Državno posojilo Subotici. Ministrstvo za finance je sklenilo podeliti mestni občini v Subotici 15 milijonov dinarjev. Mestna občina bo v to svrho zastavila kot garancijo vsa svoja posestva. Kakor znano, je Subotica najbolj bogato mesto v Jugoslaviji. — Ta pa sna. Zagrebški cVečer« poroča, da je v ministrstvu za socialno politiko takoj po prvem eden izmed uradnikov odpovedal službo, seveda, ko je imel plačo že v žepu. Nato je stopil y službo pri ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je tudi prejel plačo za mesec julij. Ker je v Belgradu 17 ministrstev, bo ta uradnik kmalu obogatel. — Tudi osješki občinski svet proli jugofaši-stom. Kakor znano, je občinska uprava v Novem Sadu razpustila tamošnjo organizacijo jugolašistov. Slično nameravajo sedaj tudi v Osjeku in je večina mest. svet. zahtevala od župana, da skliče v to svrho sejo. Za sejo vlada precejšnje zanimanje tned občinstvom. — Proti tajni politiki. Te dni je v Londonu tboroval mednarodni kongres za mir in je med drugim sklenil, da mora biti v bodoče zunanja politika vsake države ravno tako javna, kakor njena »otranja politika. — Italijanski pojmi o jugoslovanski geografiji. Kako dobro pozna italijanska javnost geografijo Jugoslavije, priča sledeča notica, ki je izšla julija meseca v Genovi izhajajočem glasilu trgovcev fCo-rriere Meroantilec pod naslovom: Nagajanje naših jugoslovanskih prijateljev: Italijanska vlada je opozorjena ua trajno obstrukcijo jugoslovanskih uradov, ki jo izvajajo Jugoslovani v škodo italijanske poštne pismene in bvzojavue korespondence. V Gradcu morajo vsa iz Italije prihajajoča pisma in brzojavke skoiz posebno kontrolo, kjer zaostajajo dneve in dneve. — Torej za trgovce Geno-vežane leži nemški Gradec ;.ač v Jugoslaviji. — Iz patriotičnih nagibov. V Novem Sadu je dr. Vilmoš Ratz na glavni ulici ustavil bivšega podžupana Dušana Sabovljeviča in ga oklofutal. Dr. Ratz je na policiji izjavil, da je to storil iz patriotičnih nagibov, češ da je bil Sabovljevič ma-žaron. Svojo čast bosta moža sedaj rešila z dvobojem. — Nepošten -uradnik. Uradnik Novačič v Zagrebu je v uradniški zadrugi poueveril nekaj nad 300.000 kron in pobegnil v Ljubljano, kjer ga je policija lcmalu zasledila in ga odpravila v Zagreb. Te dni je bil obsojen na 6 mesecev zapora. — Prijet goljuf. Viktor Žnideršič z Opčine pri Trstu je tudi ljubljanski policiji dobro znan, še bolj pa zagrebški, kjer je nedavne ogoljufal neko tanikajšno banko za 200.000 lir. Možakarja so sedaj prijeli v Gdanskem, kjer je igral velikega ka-valirja. Prepeljejo ga v domače kraje. — Veliki požarni škodi ogne se najbolje s strokovno provedenim zavarovanjem, v katero svrho priporočamo naš stari domači zavarovalni zavod >Croatia< v Zagrebu, ki ima svojo podružnico za Slovenijo v Ljubljani, Stari tTg št. 11. 3031 V zakonski odločbi o novih železnicah je na desetem mestu tudi zgradba železniške proge Šentjanž—Sevnica. Vsakdo, ki pozna sedanji p Htični položaj, pač lahko Teče, da je to lc saharski pesek, katerega bo trosila {irma Pucelj et Comp. v oči onih ubogih slovenskih zapeljančokv, ki ie do danes niso občutili izrednih ^dobrot«, katere deli Samostojna kmetska stranka. Res ,je, zakon je tukaj, a nobene garancije ni, da bi v doglednem času rodila jugoslovanska mati tistega, ki bi la zakon tudi izpeljal. Pa bodi stvar žc taka ali taka, nam ludi to ne gre v glavo, zakaj se samostojni železniški talenti tako silno bore za zvezo Šentjanža s Sevnico. Vsakdo, kdor jc rojen v Sloveniji in pozna le količkaj te kraje, se za to progo ne more ogrevati iz enostavnega razloga, ker bi ta proga Sloveniji pa tudi državi silno malo, da ne rečemo prav nič koristila. Ako bo kdaj napočil oni veliki dan, ko se bo podaljšala proga Trebnje —Šentjanž, potem bi bilo pametno in ko- SLUŽBE IŠČE gospa, va|cna vsega gospodinjstva, z 9 letno dcklico. Gre ludi na deželo. - Naslov pri upravništvu SLOVENCA pod štev. 3064, Iščem treznega in - vestnega - k lahkim konjem. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Prednost imajo taki, ki so služili kot vojaki pri konjenici. Več pove Jože ORAŽEM, Moste pri Ljubljani. 3054 nr|/| F veščo vseh hišnih poslov lUCI\L>l>; in deloma kuhanja, sprejme t SISKU uradniška družina treh oseb. — Naslov pove upravništvo SLOVENCA pod štev. 3063. Trgovski pomočnik ŽELE Z NIN AR se takoj sprejme pri: ERJAVEC & TURK, Ljubljana, KONTORISTINJA, prvovrstna moč, z večletno pisarniško prakso, dobra strojepiska, vešča nemškega jezika in cirilice ter enostavnega knjigovodstva, dobi takoj mesto. Plača dobra, popolna oskiua v hiši. Oferte na poštni predal it. 1, Zdravilišče Rogaška Slatina. 3051 ristno podaljšati progo Šentjanž—Zidani most. Zakaj? 1. Zidani most je in ostane križišče najvažnejših glavnih prog v Jugoslaviji. 2. Sigurno je, da bo vedno večja potreba gospodarskega zbližanja z Nemško Avstrijo, Nemčijo in Češkoslovaško. Še ne-dogledno dobo bomo odvisni od teh držav z ozirom na razne industrijske proizvode in nasprotno bo morala naša država iskati v teh državah tržišče za svojo živino, žito in vino. 3. Ako se podaljša želcznica Šentjanž —Zidani most, bi bila to direktna zveza glavne proge južne železnice z morjem preko izključno našega ozemlja, kar bi tudi v strategičnem oziru gotovo ne bilo brez pomena. Ako pa ostane pri imenovani zakonski odredbi, potem bi bila ta proga bolj stranskega pomena z ozirom na tovorni še bolj pa na osebni promet. Recimo, da bi se hotel peljati g. minister Pucelj iz Kar-lovca v Maribor, potem bi moral čakati najprej zveze Trebnje—Sevnica, v Sevnici zopet zveze Zidani most in tam zopet zveze na Maribor. Ali ne bi bilo bolje, da bi se peljal ta visoki gospod preko Ljubljane ali Zagreba? Seveda bi ta gospod, ki razpolaga s svojim salonskim vozom, ne občutil teh neprilik, katere ima navaden smrtnik, ki roma po svetu s kopo prtljage in mora na vsaki drugi postaji prestopiti. Morda bo kdo ugovarjal, češ, proga Šentjanž—Zidani mos't bo dražja vsled tega, ker bi bilo treba graditi kratek predor. Resnica je to. Če pa pomislimo, da bi bilo treba v nasprotnem slučaju graditi čez reko Mirno 7—8 objektov, se stroški skoro popolnoma izenačijo. Ugovarjati bi tudi kdo utegnil, da bi bila ta zveza silno neugodna za zvezo z našo prestolico — Belgradom. Res je. Toda k temu si dovolimo samo to vprašanje, za koliko bi bila zveza Zidani most slabša od zveze Sevnica. Nekateri bi imeli tudi ta pomislek, da je Zidani most preveč obložen, da bi radi malega prostora nikakor ne mogel sprejeti še te zveze. Prav! Ali resnica je tudi, da Zidani most, tak kot jc danes, ne more dolgo časa ostati in le z največjo težavo obvlada sedanji promet, Zato je nujna potreba, da se Zidani most razširi na ta ali na oni način in s tem odpade tudi ta ugovor. — Prepričani pa smo, da bo južna železnica prej Zidani most uredila, da bo odgovarjal in zadostoval še večjemu prometu kot je da-dašnji in tako bo olajšana zveza z Zidanim mostom. Zato bi mi gospodu Puclju kot že znanemu ekspertu v železniški stroki zlasti pa g. poslancu Majcenu, kateremu je znan ta teren že od mladih nog, nujno svetovali, da to svojo veliko napako v najkrajšem času popravita in nam zagotovita zvezo z Zidanim mostom, ki bi bila v vsakem oziru na svojem mestu. Vse merodaj-nc faktorje pa, zlasti one gospode, ki to važno železniško vprašanje obvladajo v polnem obsegu, vljudno prosimo, da povedo javno svoje mnenje in to vprašanje temeljito rešijo. Ljud. Bajec. i d! POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU (od S. do 17. septembra 1922). Prijavni rok poteče dne 10. avgusta, na kar opo/.arjamo vse, ki se mislijo prijaviti. Po tem roku se prijave brezizjemno ne sprejmejo več. — Lepaki so se danes razposlali. Prosimo vse tvrdke, katerim se je lepak doposlnl, da ga razobesijo na vidnem mostu. Pooblaščene tvrdke za izvršitev razstavnih del so: špedicija ORIENT; slikarstvo: Horvat in Am-brožič; mizarstvo: Joža Volčič, Slovenska ulica 36; dckoracijc: Blaž Jagodič, Aleksandrova cesta 45; oglasi: Oglasni zavod J. Sušnik, Slovenska ulica 16 Druge tvrdke niso upravičene izvrševati za razstavo teh del, ker so imenovane tvrdke pogodbeno vezane. Na vajeniška deta se polaga posebna važnost. Zato prosimo ponovno vse mojstre, naj vspodbu-jajo k temu svojo vajence. Razstava vajeniških del je brezplačna. Prijave vpošljite uajkasueje do 15. avgusta. g 'Žitni trg. Na novosadski produktni borzi jc nolirala pšenica 16 K, koruza 12.70 K, pšenična moka št. 0 23.50 K. — Tendenca trajno čvrsta. g 'Zetov v Rusiji je izpadla letos jako ugodno in siccr za 35 odstotkov boljše nego lani. Celo v saratovski gubemiji, ki je bila od lakote najbolj prizadeta, je za 50 odstotkov boljša od lanskega leta. Slučaji smrti vsled lakote so ponehali. To potrjuje tudi voditelj ameriške pomožno akcije dr. Morehcad. Stališče vlade se je s tem seveda utrdilo. g Efektivno ameriško zlato. Efektivno imetje ameriškega zlata znaša sedaj 3766 milijonov dolarjev v kovanem in nekovanem zlatu. To jo 40 odstotkov celokupnega zlata na svetu. g Francoska zunanja trgovina. V letošnjem prvem polletju je uvozila Francija blaga v skupni vrednosti 10.671,592.000 frankov. Izvozila pa blaga za 9.386,660.000 frankov. g Sladkor iz Češkoslovaške. Češkoslovaška družba za izvoz sladkorja je izdala poročilo o prodaji polletne produkcije sladkorja. Na podlagi tega poročila jc bilo prodano skupno za 282.181 ton sladkorja in to: 66.440 ton Franciji, 61.220 ton Angliji, 45.390 ton Avstriji, 34.1000 ton za izvoz preko Hamburga, 17.750 ton za izvoz preko Trsta, 9970 ton preko Trsta, 6620 ton Rumuniji, 6820 tou Norveški, 6590 ton Nemčiji in 5840 ton Jugoslaviji. g Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je z ozirom na nedostatek žita in mlevskih produktov, ki je zavladal v Sloveniji posebno v Ljubljani zbog omejitve prometa, brzojavno zaprosila Dii-rekcijo državnih železnic v Zagrebu, da se izpre-meni odredba o prometni omejitvi z dne 17. julija t. 1. Na to vlogo je dobila ovestilo, da je ves promet v smeri Vzhod—Zapad popolnoma prost. BORZE. Curih, 3. avgusta. Berlin 0.615, Newyrk 526.25 London 23.41, Pariz 42.90, Milan 23.975, Praga 12.90, Budimpešta 0.175, Zagreb 1.55, Bukarešta 3.25, Varšava 0.08, Dunaj 0.00875, Ka 0.0125. Berlin, 3. avgusta. Dunaj 1.33, Budimpešta 33.70 Milan 37.6525, Praga 2057.40, Pariz 6791.50, London 3755.30, Newyork 828.96, Curih 15995.5. Praga, 3. avguita. Dunaj 0.0475, Berlin 4.65, Rim 1.8225, Ka 0.09, lira 181.25, Budimpešte 1.50, Pariz 330.25, London 181.25, Ne\vyork 40.55, Curih 778.50. š Pogreb umrlega polkovnika Fridolina Kavčiča se je vršil včeraj ob pol 6. uri popoldne v Mariboru na pokopališče v Pobrežju ob številni udeležbi vojaških krogov in prijateljev pokojnika. š Vojaško kopališče. Iz Maribora poročajo, da se prebivalstvo predmestja Melje, zlasti pa starši, pritožujejo, ker se tamkaj koplje vojaštvo v množicah in v Adamovi obleki, pri čemer zbijajo vojaki navadno vpričo otrok neumestno surove šale, ki gotovo nc morejo vplivati vzgojno. Prebivalstvo želi, da bi vojaška oblast preskrbela za vojaštvo posebno kopališče ali pa vsaj določila za vojaštvo posebne dneve za kopanje. š Obupen gmotni položaj policijske straže. Iz Maribora poročajo, da se nahaja tamkajšnja policijska straža v obupnem gmotnem položaju. Stražnik s 0 otroci ne dobi niti 4000 kron mesečne plače. Policijski stražniki so upali na uspeh deputacije, ki je bila pri finančnem ministru, kateri pa je deputacijo samo tolažil in jo poslal domov.« — Stražniki so primorani, da zapuščajo službo in si poiščejo kruha drugod. Radi tega trpi izvrševanje policijske službe, ki se činidalje bolj vrši le mehanično. lj Umrl je v Leonišču g. H r o v a t Kašper, učitelj v Šoštanju. Pogreb bo iz Leonišča danes ob 6. uri popoldne, lj »Tvrdka je sokolstvu naklonjena.« Take lepake vidimo sedaj nalepljene po izložbah ljubljanskih prodajaln. Če pogledamo stvari na dno, ti lepaki Sokolstvu niso v čast. Diše namreč zelo neprijetno po rahlem pritisku in za društva, ki nekaj nase držo, ni lep nikak pritisk na nikogar, ■mraara ^.v^B^J^A?«^ Vllajša izvežbano, špecerijske stroke, iščem za takojšnji vstop. - Ponudbe pod »ŠPECERIJA-« na An. zavod Drago BESELJAK in drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 3052 Družabnika za novo vpeljano mnnulnkturno in kon-lekcijsko trgovino v prometnem trgu ob Sotli iščem ia takoj; potrebni kapital 100.000 do 150.000 K. Naslov pri upravništvu »SLOVENCA« pod št. 3008. Knjigovodjo vsestransko trgovsko rutiniranega sprejmem s 1. sept. t. 1. Ponudbe na BOR. SBIL, Kočevje. 2963 Trgovskega pomočnika mešane stroke, mlajšo moč, sprejmem za takoj ali 1. oktober v prometnem trgu na Dolenjskem. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 3028. Dekle z dežele tudi začetnico sprejmemo y trgovsko podjetje r Ljubljani. Biti mora zmožna strojepisja in tudi nekoliko nemščine. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA«. 3011 a dame, gospode in deco priporoča tvrdka h, & E SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG št 10. Vsak dan sveže prodaja na stojnici Ivan SVHLER, šolski drevored, p. Zmajskem mostu. Večje množine prvovrstnega sm: :: na razpolago pri tvrdki: :: H. PETRIČ, LJUBLJANA :: skladišče »Balkan«. ne fizičen in ne moralen. Zlasti na trgovce ne, ker trgovec v pravem pomenu besede je vsakomur naklonjen, kdor je njegov gost. Češki gostje naj bodo uverjeni, da bodo od vsakega ljubljanskega trgovca po-h trezen i z odlično uljudnostjo. Političnih sporov v naših krogih pa res ni treba razkazovati tujim gostom še s posebnimi tablicami in ljubljanskim trgovcem nihče nej bo zameril, če izobešanje takih tablic soli-darično odklonijo. Ako pa hočejo Sokoli ostati pri svoji dosedanji metodi, naj se obračajo le na svoje znane in priznane pristaše, drugih krogov pa naj ne pritiskajo. lj V Trnovem priredi v nedeljo 6. t u. ob 4. uri popoldne Prosvetno društvo vrtno veselice v gostilni pri Iukretu, Karunova ulica (za cerkvijo). Igra godba na pihala. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Poročil se jc včeraj popoldne v frančiškan-! ski cerkvi starešina Danice Viktor Molka z gdč.' Minko Rotarjcvo. — V ponedeljek se je po-, ročil v šentpeterski cerkvi uradnik Zadružne gCK spodarske banko Ignacij V o j e z gdč. Marjanco Se bat. — Naše čestitke. lj Redna mesečna seja Zveze uradniških vdor* in sirot sc vrši v petek, dne 4. t. m. ob 3. uri pop. v navadnih prostorih. Vse odbornice se naprošajo, da se soje zanesljivo udeleže. Vabljene so tudi vse članice. lj Zalvoritev Borze dela. Ker se mora Osrednji urad Borze dela in pa njegova ljubljauska podružnica izseliti iz svojih dosedanjih prostorov v Gradišču št. 4, ukineta oba urada do nadaljnega svoje poslovanje. Uradovati začneta zopet, ko dobita nove prostore, kar se bo pravočasno objavilo. lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo decembra 1921 zastavljenih predmetov dne 10. avgusta t. 1. popoldne. lj Mestni posredovalni urad v Ljubljani za spravne obravnave, bo radi preureditve novih uradnih prostorov — v času od 2. do 16 avgusta sprejemaj tožbe le dne S. avgusta dopoldne v mestni posvetovalnici. Orlovski vestnik. II. SLOVANSKI ORLOVSKI TABOR V BRNU. Z današnjim dnem je zaključeno priglaševa« nje za Brno. Izletnikov iz Slovenije je 550, iz Hrvatske <>00. V Brno vozi posebni vlak iz Ljubljane, kateremu se priključijo vozovi zagrebškega viaka. Bratje in sestre, ki pridete v Ljubljano, prejmete vse informacije itd. v pisarni pripravljalnega odbora v Ljudskem domu. Zbirališče izletnikov je na dvorišču 'Zadružne zveze na Dunajski cesti 9. avgusta ob 15. uri popoldne, kjer se določijo oddelki in njihovi reditelji. Rediteljem se mora vsak brezpogojno pokoravati bodisi v vlaku, kjer bo za vsak voz poseben reditelj, bodisi v Brnu na skupnih stanovanjih. — Odseki, ki im.\o sposobne člane za reditelje, naj jih prijavijo pri pravljalnemu odboru. Iz Ljubljane se odpeljemo 9. avgusta ob 16J10 i uri iz glavnega kolodvora, iz 'Zagreba južni kolodvor pa ob 12. uri 46 miuut. V Zidanem mostu se priklopijo zagrebški vozovi posebnemu vlaku iz Ljubljane in se odpeljemo ob 18.10 uri. Enotni skupni vlak pasira Maribor gl. kol. ob 22. uri. — Na Dunaj pridemo 10. avgusta ob pol 7. uri zjutraj. Tu samo pvestopimo in rlospemo v Brno ob 13. uri. Po slovesnem sprejemu takoj na skupni stan! Za Jugoslovane je meščanska šola poleg telovadišča, kjer jc tudi skupna kuhinja. — Glede privatne hrane opozarjamo ua včerajšnjo notico, da je hrana v restavracijah zelo draga (do 60 Kč). Skupni izleti iz Brna v okolico in različne druge ugodnosti se določajo med vožnjo. Opozarjamo udeležnike, (la se dobro opravijo z obleko kakor tudi z denarjem. Izletniki v Prago se prepeljejo iz Matzleins-dorfa na Dunaju po podzemski železnici na Fr. Jos. kolodvor, kjer odpelje vlak že ob pol 8. uri v jutro proti Pragi. Naročeni so 4 vozovi. Dohod v Prago ob 22.54 v noči. Prenočišča bodo skupna. Vlak stane ca 1500 Ka iu ca 20 Kč. Iz Prage odhod 12. VIII. ob 8. uri zvečer v Bruo s posebnim vlakom ca 20 Kč, prihod ob 4. uri zjutraj. Obeta se obilo užitka in veliko zajemljivosti. Naš obisk v bratsko Moravo je blizu. Poročila o sijajnih nastopih naraščaja in prijave ogromnih ljudstev iz vseh dežela naj nas bodre, da gre-j mo z največjim ponosom in navdušenjem nasproti najvišjemu poletu slovanskega Orla. Bog živi! Pripravljalni odbor za Brno. Šišenski Orel priredi v nedeljo, dne 6. avgusta ob 4. uri telovadbo in veselico na senčnatem vrtu gostilne Reininghaus v Spodnji Šiški. Vabimo vse prijatelje orlovstva, da prireditev kar naj-številneje posetijo. — Bog živi! I z dobro šolsko izobrazbo in znanjem hrvaščine in italijanščine, sposobna tudi za začasno potovanje, dobi trajno meslo pri uglednem industrijskem podjetju. — Ponudbe pod: »Verlasslich 77- II—D—83« na »Interreklam« d. d. v Za-grebu, Ilica 21. 2988 J^" Sprejme se ! BLAGAJNIČARKA ! v Špecerijsko trgovino. — JANEZ ZORMAN, Sp. Šiška št. 91. 3055 pozor! kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftolmasilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Din. pri V&NKOCE, lokama Ljubljana, Slovenija. enonadstropna hiša v Mariboru v predmestju sc proda. Dopisi pod: Gostilna, poštno ležeče Maribor. Priporočamo svojo veliko zalogo raznovrstnih iz tukajšnjih goric Bizeljsko, Sromlje, Pišecs, in siccr rdeča vina od 22 K naprej, dobra bela vina od 24 K naprej. Izbrana fina sladha vina. Rizling od 30 do 32 K. Točna in solidna postrežba ter tudi sodi na razpolago. — »GLOBUS«, trgovska družba za eksport in import z o. z. Brežice. 3022 MsaemKHUEiaiKafsaHiiGaiiRaHiM Poravnajte naročnino! IEI2 HH KG ! tara sa jednom malom kučom od tri odc-lenja, erepom pokrivenu. Na ovom ima-nju postoji majdan prvoklasnog belog peska sarudom stakia i porculana, isti sc može iskorižčavati deccniju godina za lokalnu potrebu i njimc celokupno imanjc odplatiti. Porcd majdana pogodno jc za podizanje magacina, čardaka, modernog obora za gojenje svinja, vinograda itd. pošlo jc na licu, i vrlo blizu veoma *tvc a naročito žitne pijače, oko 100 m. uda-nieno od iste. — Za cenu i uslovc obra-tili sc: »Ubskoj Zadrozi« ovlaščcnoj za prodaju, ili potpisatoj. Košara Mttrovi-čeva Pocerska ulica br. 5, šabac. OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI. Opr. št 1—176/22. vsem delodajalcem Slovenije. »J>L« ■ Dn« !. julija 1922 »e Je začel izvajati Zakon o zavarovanju delavccv (okrajšava: ZZD) od 14. maja 1022. Zakon je bil objavljen v Službenih novinah od 30. maja 1922, it. 117, in v Uradnora listu od 13. junija 1922, it. 62. Po tem zakonu je postala Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani z dnem 1. julija 1922 Okrožni urad xa zavarovanje delavcev v Ljubljani kot krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Prerado videva ulica št. 44/11 (hrvatsko: Središni ured za osiguranje radnika u Zagrebu, Preradovičeva ulica br. 44/11), ki jc edini nositelj obveznega zavarovanja delavccv za slučaj bolezni in nezgode na vsem področju kraljovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Organizacija poslovalnic in ekspozitur bivše Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani ostane do nadaljnega tako v stvarnem kakor v krajevnem oziru neizpremenjena in se vsaka istih poslej imenuje: Poslovalnica ljubljanskega okrožnega orada za zavarovanje delavcev v (na) itd. Seznam poslovalnic z označbo njih okolišev sc nahaja na konca tega razglasa. V naslednjem se opozarjajo delodajalci t njih lastnem interesa in ▼ Interesa njih delavcev , (nstažbencev, nameščencev) na najvažnejše določbe tega zakona, po katerih se ja ravnati. A. Dolžnost prijave delavcev (uslužbencev, nameščencev). Na podstavi naredbe ministra za socialno politiko od 3. junija 1922, št. 1077, o izvedbi citiranega Zakona, priobčene ▼ Službenih novinah od 24. junija 1922, št. 137, in v Uradnem listu od 30. junija 1922, it 70, morajo vsi delodajalci prijaviti najpozneje v zakonitem roka 8 dni po prejema tega razglasa pri pristojnih poslovalnicah okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na prijavnih tiskovinah vse svoje delojemalce, ki so jih imeli dne 1. julija 1922 zaposlene, ne glede na to, če so jih ž« imeli prijavljene ali ne. Prijaviti je tudi vse one delojemalce, ki so bili do sedaj oproščeni : dolžnosti zavarovanja za slačaj bolezni, ker novi zakon takih izjem ne dopušča. Oa« delojemalce, ld so bili zavarovani že po prejšnjem bolniško-zavarovalnem zakona, jo ob- • enem i novo prijavo z dnem 30. junija 1922 odjaviti na tiskovinah (odglasnicah), ki jih imajo delo-dajold i« od prej v rokah. Duplikati za morebiti izgubljene odglasne tiskovine sc dobe pri vseh • poslovalnicah. One delavce (uslužbence, nameščence), ki so po 1. juliju 1922 Izstopili iz dela, je prav tako na prijavni tiskovini prijaviti, obenem jih pa na odjavnl odjaviti. Na ta način bo vsaki poslovalnici okrož-: nega urada mogoče ugotoviti število dne 1. julija 1922 pri vsakem delodajalcu zaposlenih delavcev, : število na dan odziva temu razglasu in število od 1. julija 1922 do dneva odziva temu razglasu iz dela , izstoplvših delavcev (uslužbencev, nameščencev). Te prijave in odjave so potrebne radi uvrstitve delojemalcev v nove mezdno razrede, katerih je 17 (do sedaj jih je bilo 13) in po katerih sc ravnajo zavarovalni prispevki, ki jih imajo plafievati delodajalci in njih. delojemalci, ter bolniške podporne dajatve (podpore) članom in njih svojcem. Na odredbo i osrednjega urada se vse one Slane, ki do 31. julija 1922 ne bi bili nanovo prijavljeni, uradno uvrsti iz I sedanje 13. mezdne stopnje v novi najvišji, L j. 17. mezdni razred, ker bo okrožni urad (poslovalnica) i smatral, da ta mezdni razred odgovarja mezdam (plačam ozir. službenim prejemkom) dotičnih delavcev, uslužbencev, nameščencev. Razen tega bo zamudne delodajalce kaznovala pristojna politična oblast radi kršitve g l94-. odst. 1, ozir. g 195., odst. 1, ZZD z občutnimi globami. V pojasnilo za pravilno izpolnitev tiskovin so na njih hrbtni strani natisnjena potrebna navodila, po katerih se je ravnati, da se omeji morebitno nepotrebno dopisovanje in odvrnejo nepotrebni stroški. Posebno važno je, da je pravilno navedena plača (v gotovini, v naravi ali v blagu, dajatve tretjih L oseb itd.) ter opravilo, značaj ali način zaposlenosti delojemalca. Označba »delavec« ne zadostuje, [ temveč je navesti n. pr.: »nokladalec lesa«, »kopač«, »Žagar«, »voznik«, »kovinski strugar«, »železolivar«, i »strojni ključavničar«, »stavbni ključavničar«, »kurjač«, »tiskarski strojnik«, »starec«, »strojni stavec«, [; »faktor«, »tiskarniški hlapec«, »krojač«, »krojaški prikrojcvalcc«, »trgovski pisarniški uradnik« itd. Če obsega podjetje več panog obratovanja ali več obratov, jc navesti poleg vrste zaposlenosti t delojemalca (značaja, opravila) tudi oddelek obrata ali obrat, v katerem je prijavljenec zaposlen, ker f je to vaino za uvrstitev v nevarnostni razred in odstotek ter za predpis prispevkov za nezgodno i zavarovanje. Delodajalci, ki imajo svoje obrate že priglašene pri Izpostavi I. osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (bivši Začasni delavski zavarovalnici za slučaj nezgode v Ljubljani), naj navedejo poleg obrata tudi obratno soštevilko, ki je razvidna iz svoječasno jim vročenega odloka ti Imenovane zavarovalnice. Poslej sc bo vodil izvid članov tudi v bolniško-zavarovalnem oddelku ločeno po posameznih obratih. j? Ako bi obstojal o zavarovalni obveznosti posameznih delojemalcev dvom, jih jo kljub temu i prijaviti, dvdtn pa naj se na prijavnicah primerno označi. Ako bo urad ugotovil, da kak delojemalec ni zavezan zavarovanju, ga kljub prijavi ne bo uvrstil med svoje člane in bo o tem delodajalca obvestil. Način prlfavljenla. Zavarovanja zavezane osebe mora vsak delodajalec prijavljati na predpisanih tiskovinah. Pod-: jetjem, ki redno zaposlujejo več nego 20 delavcev (uslužbencev, nameščencev), sme okrožni urad : dovoliti, da prijavljajo svoje uslužbence z mezdnimi zapiski. Izpremembe v stanju ali razmerju družine delojemalca (če sc oženi ali omoži, loči, če ovdovt itd.) ter izpremembe v zaslužku, opravilu, značaja ali načinu njegove zaposlenosti (n. pr., če vajenec postane pomočnik, delavec preddelavcc aH delovodja, kovinski strugar livar, črkostavcc faktor itd,), je prijavljati na posebni tiskovini »Prijavnica o izpremembi pri članu«. Pripominja se, da je po zakona izključno in edino le delodajalec odgovoren za pravilno izvedbo prijav, odjav ter prijav izprememb. V slučaja neprijave, zakesnele prijave ali nepravilne prijave ga ladenejo občutni stroški v smisla g 11. ZZD in znatna globa, ki jo nalon pristojna politična oblast. V pojasnilo, kdo |e zavezan zavarovanja za slnča! bolezni In nezgode, naj služijo naslednja navodila: Zavarovanju zavezane so vse osebe, ki dajejo na podlagi kakršnegakoli službenega razmerja tvojo telesno ali duševno moč v najem. Posebe sc opozarja, da so od 1. julija 1922 dalje zavarovanja zavezani tadl vsi hišni posli (dekle, služkinje, pestunje, dojilje, sobarice, kuharice, hlapej itd.), vajenci, praktikanti, volonterji ter učenci v delavnicah javnih učnih zavodov itd. Zavarovanju zavezani so tudi takozvani hišni delavci, t. j. osebe, ki se bavijo z najemnim delom v svoji lastni delavnici ali na tvojem lastnem stanovanju po naročilu in na račun drugih oseb, katere so bavijo z obrtom, trgovino sli industrijo, tudi če nabavljajo sirovine in pomožni materijal sami in čeprav postransko delajo tudi na svoj lastni račun. Zavarovanja za slučaj bolezni so dalje zavezani državni in javni nameščenci, ki so bili po zakonu do sedaj zavarovani (provizorični in pomožni sluge), in oni, ki na podstavi službenih predpisov v slučaju bolezni nc dobivajo plače celih 26 tednov (pol leta), računajoč od dneva njih obolenja, Četudi dobivajo stalno mesečno plačo, za slučaj nezgode pa se zavarujejo državni in javni nameščenci, če nimajo sami ia njih rodbina pravice do pokojnine, ki ustreza odškodnini v smislu XI, poglavja ZZD. Zavarovanja oo zavezani tudi delavci (uslužbenci, nameščenci), naši državljani, ki so stalno zaposleni v inozemstva na račun tuzemskih podjetij, razen če so že zavarovani na podstavi zakona dotlčne države. Izvzeti od zavarovanja so začasno le poljski delavci ln poljedelski posli, ld niso zaposleni pri strojih, dalje delavci v kaznilnicah ter nestalni hišni posli, najeti za nestalna trenutna dela, kakor jc pranje, žaganje drv itd. Rok za prijavo in odjavo delojemalcev ter prijavo izprememb ▼ njih zaslužku ln drugih razmer j« 8 dni, računajoč od dneva, ko jc delojemalec stopil v delo, ozir. izstopil iz dela, ozir. sc jc izvršila v višini njegovih prejemkov, ▼ značaju ali načinu njegove zaposlenosti itd. izprememba. Osebe, ki so najete za manj nego 8 dni, se mora prijaviti takoj po njih vstopu v delo. S prijavo takih oseb se lahko obenem izvrši tudi njih odjava. B. Dolžnost prijave obratov. Po ZZD vrši okrožni urad za zavarovanje delavcev vse krajevne posle nezgodnega zavarovanja. Vsak delodajalec, ki zaposluje v svojem obratu več kakor 5 delavcev, zavezanih zavarovanju, ali ki obratuje s stroji, ki jih goni elementarna sila (para, elektrika, plin, voda, živina, veter itd.), mora v svrho uvrstitve obratov v nov« nevarnostne razrede najkosneje tekom 14 dni po dostavitvi tega razglasa prijaviti potom pristojne poslovalnico Okrožnemu uradu za zavarovanja dolavcev ▼ Ljubljani svoj obrat (ali več obratov istega podjetja) na predpisani tiskovini »Prijavnica obrata«, in sicer v dveh izvodih. Prijave obrata (obrta, podjetja) nI treba izvršiti onim, ki so imeli že doslej vse svoje obrate (obrte, podjetja) zavarovane pri Začasni delavski zavarovalnici za slučaj nezgode v Ljubljani. Po novem zakonu so vsi, ki so zavezani zavarovanju za slučaj bolezni, podvrženi tudi zavarovanju za slučaj nezgode; zato mora vsakdo, ki zavaruje delojemalce za slučaj bolezni, iste zavarovati tudi za slučaj nezgode. V roku 14 dni se mora prijaviti tudi vsako izpremembo v obrata (namestitev novih strojev in dlčno) na predpisani tiskovini »Prijavnica o izpremembi v obratu«. V roka 14 dni je prijaviti vsako prenehanje ali ustavitev obrata. O uvrstitvi obrata ▼ nevarnostni razred ln o določitvi nevarnostnega odstotka bo Okrožni urad obvestil vsakega delodajalca s posebnim odlokom. Pri onih delodajalcih, ki M ne izpolnili svojo prijavne dolžnosti, bo okrožni urad sam na licu mesta in na stroške delodajalca zbral vse za uvrstitev obrata v nevarnostni razred in odstotek potrebne podatke. C. Prispevki za zavarovanje. 1 Priv olniško zavarovanj«. Na podstavi § 21. ZZD sc vsi za uvrste po višini njih zaslužka v 17 mezdnih razredov po sledeči razpredelnici Mezdni razred Višina mezde (zaslužka) na Zavarovana mezda Sknpni dnevni pri-s pevak delodajalca in delojemalca za bolni&ko zavarovanje dan teden mesec nad | do nad | do nad | do dinarjev I. 2-50 15- 62-50 2.— -•10 IL 2-50 3-— 15'— 18— 62-50 75— 2-50 —•13 III. 3-— 3-60 18- 31-60 75— 90— 3— -•15 IV. 3-60 4-40 21-60 26-40 90— 110— 3-60 —•18 V. 4-10 5-40 26-40 32-40 110— 135— 4-40 — '22 VI. 5-40 6-60 32-40 39-60 135*— 165-— 5-40 -•27 Vit. 6-60 8-- 30-60 48— 165— 200'— 240-— 6-60 —■33 VIII. 8-— 9-60 48— 57-60 2C0-— 8— —•40 IX. 9-60 11-60 57-60 69-60 240-— 29C-— 9-00 —•48 X. 11-60 14-- 69 60 84— 290.— 350- — 11-60 —•58 XI. 14 — 16-80 84.— 100-80 350-— 420"— 14— —•70 XII. 16-80 20- 100-80 120-— 420-— 50C-— 16-80 —•84 XIII. 20-— 24-— 120 — 144.— 600-— 600-— 20— 1— XIV. 24-- 28-80 144— 172-80 600-— 720-— 24— 1-20 XV. 28-80 34-— 172-80 204— 720— 850-— 2b-80 1-44 XVI. 34 — 40-— 204— 240— 850-— 1000-— 34— 1-70 XVII. 40-- 240— 1000*— 40— ,- | Skupni prispevek za bolniSko zavarovanje (prispevek delodajalca in delojemalca skupaj) znaša' 5 odstotkov zavarovane mezde (plače, zaslužka). Ako ni zaslužek določen na dan, nego za drug čas, se višina dnevnega zaslužka računa s šestinko tedenskega, s petindvajsetinko mesečnega ali s tristotinko letnega zaslužka. Ako zaslužek ni določen po času (akordna plača, plača od kosa, dajatve tretjih oseb, napitnina itd.), se določi zaslužek po znesku, ki povprečno pripada ali običajno pripada na dan, teden in mesec. Kot zaslužek veljajo tudi vse vrste draginjskih, družinskih in drugih doklad, dnevnice, nabavni prispevki, naturalni prejemki itd. Osebe, ki ne dobivajo za svoje delo nobene nagrade ali plače, se uvrščajo v najnižji naezdni razred. Zavarovalne prispevke obračunava okrožnemu uradu delodajalec v celoti. Od prispevka za bolniško zavarovanj«, navedenega ▼ gorenji razpredelnici, sme delodajalec polovico odtegniti od delo-jemalčevega zaslužka (mezde, plače). Ako delodajalec prispevka ni odtegnil takoj pri izplačilu zaslužka (mezde, plače), ga sme odtegniti naknadno le tekom enega meseca po izplačilu zaslužka, od katerega bi moral prispevek odtegniti, odnosno tekom dveh mesecev, če prejema delojemalec mesečno plačo. Za osebe brez zaslužka, oziroma če znaša zaslužek manj nego 2 Din na dan, mora plačevati cel prispevek delodajalec sam. Delodajalca, ki odteguje svojim delavcem (uslužbencem, nameščencem) višje prispevke, nego so predpisani za dotični mezdni razred, ali ki sklene s svojimi delojemalci delovno pogodbo, poslabšujoče določbe zakona o zavarovanju delavcev, zadene globa od 100 do 2000 Din, v ponovnem slučaja do 5000 Din. Prispevke plačuje delodajalec na podlagi pismenega plačilnega naloga Okrožnemu uradu zi» zavarovanje delavcev v Ljubljani po poštni položnici mesečno za nazaj v roku dospelosti. 2, Prispevki za nezgodno zavarovanje. Kot osnova za odmero prispevkov za zavarovanje zoper nezgode (prispevna tarifa) j« določen za čas od 1, julija 1922 do 31. decembra 1923 prispevek po 8 Din za 100 Din zavarovanega zaslužka (mezde, plače) in za nevarnostni odstotek 100. Torej so za vsakih 100 Din zavarovanega zaslužka pobira tolikokrat po 8 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega jc obrat uvrščen. Prispcvana tarifa se dobi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavccv v Ljubljani in vseh" njegovih poslovalnicah. Vsak delodajalec bo obveščen s posebnim odlokom, v kateri nevarnostni razred in odstotek jc bfl njegov obrat (če ima več obratov, za vsak obrat posebej) uvrščen. Prispevke za nezgodno zavarovanje plačuje izključno le delodajalec sam. D. Predpisovanje prispevkov. Prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje sc predpisujejo hkrati s posebnim plačilnim nalogom, ki ima značaj javno Izvršilne listine. Zoper plačilni nalog je dopustna pritožba tekom 8 dni po prejemu naloga na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pritožba mora biti podprta s potrebnimi dokazili (kuponom prijave ali odjave itd.). Po odredbi ZZD vloženi ugovor nima odložilne močlj delodajalec mora torej plačati predpisane mu prispevke brez ozira na to, da jc vložil ugovor, Ako jc vloženi ugovor upravičen, vrne urad delodajalcu takoj preveč plačane prispevke, ozf* roma mu razliko vštejc v dobro pri predpisu prispevkov za prihodnji mesec. Za neplačane prispevke se zaračunavajo 6 odstotne zamudne obresti od dneva dospelosti do dneva plačila s stroški za izterjanje vred. Neplačani prispevki sc izterjajo administrativnim ali sodno-izvršilnim potom. Predpisani prispevki zastarajo v 5. letih (§§ 42. do 44. ZZD). E. Dajatve (podpore zavarovancem). 1. Dajatve v slučaja bolezni. Zavarovanci imajo v danem slučaju pravico do dajatev (podpor) po naslednji razpredelnici: ■a Hranarlna (boleznina) (§45., t. 3, ZZD) Porodnlna ža ^ ® N Dojnina (8 45., t. 4-6, ZZD) Rodbinstri člani (1 t. S, ZZD) □ 0D u. N as >4 (§45., t. 4, Z£D) <1 " - So. o * -a o g O O os-a o® s podpera za porodnice Pogrebn (8 45., t. ZZD) •3 T3 na dan nateden na dan natedeu o Slovencac. Odgovorni urednik Mihael Moškero v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna y, LJubljani,