m	
	D ||
	
	
Ptuj, torek, 27. maja 2008
letnik LXI • št. 41 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Ptuj • Peti Slovenski festival komornega gledališča
O Stran 4
Haloze • Škoda po ponedeljkovem nalivu
O Stran 5
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Šport Nogomet •
Odločilen sodnikov podaljšek
O Stran 11
Kolesarstvo •
Ptujčani pometli na domačem pragu
O Stran 13
Politika
Ptuj • Shod Socialnih demokratov
O Stran 4
Štajerski TH1
Ptuj • Iztekla se je 19. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Dišalo je po dobrotah
Od petka do včeraj je v minoritskem samostanu na Ptuju potekala 19. razstava Dobrote slovenskih kmetij, ena redkih razstav te vrste tudi v evropskem merilu.
Letos so slovenske kmetije in kmetije iz avstrijske Koroške v ocenjevanje prijavile kar 1066 izdelkov v trinajstih skupinah. Končna bera ocenjevanja je več kot odlična. Podelili so 298 zlatih, 255 srebrnih in 268 bronastih priznanj, za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa tudi 40 kipcev kakovosti. Že samo število priznanj govori v prid vedno večje kakovosti izdelkov, ki prihajajo s kmetij. 19. razstavo je odprl minister za kmetijstvo Iztok Jarc. V nedeljo si jo je ogledal tudi predsednik Združenja evropskih zadrug Gerit Van Dyk s sodelavci (na fotografiji) ter podelil znake kakovosti. Evropski kmetijski ministri, ki so zasedali v Mariboru, pa poti na Ptuj niso našli - bojda zaradi zahtevnosti protokola in zavarovanja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Z javne tribune
Ormož • Zadružniki dva dni sestankovali
Spremembe Ormoški izbrisani,
prinaša vsebina
Nekaj mesecev napovedana javna tribuna o starem mestnem jedru se je zgodila v prostorih Stare steklarske delavnice 21. maja. Njen prostor je bil kljub slabemu vremenu nabito poln, kar kaže na to, da gre za vprašanje, ki zanima bolj ali manj vse, ki živijo na tem območju Ptuja.
Mobilizacija Ptujčanov kot najširše iniciative je nujna. Odločili so se pobudo vzeti v svoje roke, ker je lokalna skupnost, vsaj po njenih ocenah, neučinkovita pri spopadanju z vsemi takšnimi ali drugačnimi izzivi, vključno z razvojnega vidika, ključni problem pa je zagotovo kakovost bivanja, ki marsikomu tudi ne da spati, da o drugih kvalitetnih dejavnikih vsakdanjega življenja in dela v mestnem jedru ne govorimo.
Škoda, da ČS Center ni datuma tribune izbrala v sodelovanju s ptujskim županom, saj je ta bil tisti dan gostitelj razstave
o oblačilni kulturi XVI. stoletja, zato se je opravičil. V odsotnosti župana tako niso dobili nekaterih pričakovanih odgovorov, ker jih navzočnost mag. Janeza Merca, vodja urada župana in splošnih zadev, ni mogla zadovoljiti; govoril je le o vandalizmu in o možnostih spopadanja z njim v okviru občinskega programa varnosti, ki bistvene točke povezuje z redarsko službo. Po januarski javni tribuni o vandalizmu naj bi se ta v mestnem jedru še povečal, je prepričan Robert Mu-hič, saj se vandali maščujejo ...
O Stran 6
laži, podtikanja
Dogajanje v Kmetijski zadrugi Ormož se je minuli teden razvijalo na dveh sestankih, ki ju je vodstvo pripravilo za svoje člane. Situacija v podjetju je rahlo kaotična in tako imajo dva upravna odbora z dvema predsednikoma in dva vršilca dolžnosti direktorja. Eden - Anton Šalamon - opravlja to delo, v sodni register pa je vpisana Amalija Lukner. Glavna značilnost pa je, da mi je vsak po svoji strani zagotavljal, da je njihova vodilna garnitura legitimna.
Prvi sestanek, ki je bil sklican za četrtek, je vodil Mirko Kosi, predsednik novega UO. Ves čas je poskušal med zadružniki vzpostaviti dialog in v pomirljivem tonu doseči, da se vendarle pogovorijo, saj bo potem, ko se strasti pomirijo, vendarle treba začeti ponovno normalno delati. Vsi so si namreč edini, da nekakšna zadruga na Ormoškem bo obstajala, ne glede na to, kaj se bo zgodilo s Kmetijsko zadrugo Ormož.
V dvodnevnem žolčnem de-
batiranju, izlivih besa, pomirljivih besedah in obtoževanjih je težko reči kdo laže, to vedo le tisti, ki so doslej tako lepo sodelovali. Članstvo zadruge in javnost pa si lahko iz skopih informacij, popolnoma brez materialnih dokazov, kjer je beseda enega proti besedi drugega, ustvarja svojo sliko dogajanja v zadrugi.
»Da je NO takrat ravnal pravilno in odgovorno, dokazuje sklep registrskega sodišča na Ptuju, kjer je UO brez pooblastila vpisal v sodni register v.
d. direktorice Amalijo Lukner s pooblastilom od 14. 5. 2008 in si privoščil izbris vseh članov zadruge z datumom 19. 5. 2008,« je zbrane presenetil predsednik NO Miroslav Majcen. Ta izbris je vse precej mučil in nihče ni znal pojasniti, kaj pomeni in kdo ga je naročil. Baje gre za izbris 62 ustanovnih članov zadruge, postavilo pa se je tudi vprašanje, koliko od njih je bilo še dejansko članov.«
O Stran 5
Slovenija • Koalicija za, opozicija proti
Referendum o pokrajinah bo, o Kosovi komisiji ne
DZ je s 46 glasovi za in tremi proti sprejel odlok za razpis posvetovalnega referenduma o pokrajinah. Takšna odločitev pomeni, da se bodo volivke in volivci 22. junija na referendumu odločali o ustanovitvi 13 pokrajin, kot jih predlaga koalicija. Hkrati je bil iz DZ umaknjen predlog za razpis referenduma o komisiji za preprečevanje korupcije.
Za odlok je glasovala večina poslancev koalicije, ki sta se jima pridružila tudi oba poslanca narodnih skupnosti. Proti odloku so glasovali Stanislav Brenčič (SLS), Anton Ko-kalj (NSi) in Franc Žnidaršič (DeSUS). Glasovanje o odloku so obstruirali poslanci vseh opozicijskih strank (SD, LDS, Zares, SNS in Lipa).
Še pred odločanjem o odloku so poslanke in poslanci glasovali tudi o dopolnilu poslanskih skupin SD, LDS, Zares, Lipa in DeSUS, po katerem bi referendum z 22. junija prestavili na 29. junij, ter ga s 44 glasovi proti 26 zavrnili.
Navedene poslanske skupine so preložitev izvedbe referenduma za en teden predlagale zato, da bi lahko na isti dan izvedli še referendum o komisiji za preprečevanje korupcije. Ker pa je po besedah Cvete Zalokar Oražem (Zares) jasno, da dopolnilo ne bo izglasovano, so svoj predlog še pred glasovanjem o dopolnilu umaknile iz parlamentarne procedure.
Pred glasovanjem o odloku za razpis referenduma o pokrajinah so poslanci opravili splošno šesturno razpravo, v kateri so predvsem poslanci koalicije poudarjali pomen
Uvodnik
Srečno, Peter ...
pokrajin. Te so po njihovo potrebne zato, da se zmanjšajo razlike med statističnimi regijami v državi in omogoči njen enakomernejši razvoj. Pri tem so kot zgled postavljali občine, ki so po besedah Franca Pukši-ča (SDS) pripomogle k hitrejšemu razvoju v večini krajev.
Na drugi strani so poslanci opozicije opozarjali, da referendum dejansko ne bo določal o ničemer. Po njihovem mnenju je namreč referendum zgolj posvetovalen, poleg tega pa iz odgovorov ne bo mogoče razbrati, kaj si volivci res želijo. Tako se je Janko Veber (SD) vprašal, kaj se bo zgodilo, če bo odgovor v eni pokrajini negativen, v drugi pa pozitiven. »Ali bomo potem ustanovili pokrajine samo tam, kjer so referendumi uspeli, tam kjer niso, pa jih ne bo?« se je vprašal.
Vebru je odgovoril poslanec SDS Branko Grims. Pojasnil je, da bodo imeli v tistih krajih, kjer se bodo odločili, da ponujene pokrajine ne želijo, možnost, da se naknadno izrečejo o tem, v kateri pokrajini želijo biti. Predlog opozicije, da bi na referendumu odločali zgolj o številu pokrajin, pa se zdi Grimsu manipulacija. S predlogom se želijo namreč
Že po prvem polfinalnem večeru letošnje Evrovizije je postalo kristalno jasno, da se bo v Sloveniji ponovila zgodba o popevkarskem »neuspehu«. Finale vsestranske Rebeke Dremelj, ki je letos predstavljala Slovenijo, je»vzel vrag« in preboj med najboljšo petindvajseterico ji na žalost ni uspel. Kljub temu da je svoj nastop izpeljala profesionalno in več kot zadovoljivo, smo - kot ponavadi - po vojni vsi generali pametni. Vsi iščemo razloge, kje se je zalomilo, zakaj slovenskemu »multipraktiku« ni uspelo osvojiti src in ušes gledalcev. Od namigovanj, da ni bila izbrana dobra pevka, do tistih, da je slovenski jezik v svetu premalo poznan in da bi bilo pametneje peti v angleščini. Nekaterim enostavno ne gre v glavo, da vsi pač ne morejo v finale, sicer sploh ne bi bilo smiselno organizirati takšnih tekmovanj. Treba se je pač sprijazniti s porazom in iz preteklosti potegniti kakšne pametne zaključke. Nauk, ki ga bo v prihodnje vsekakor pametno upoštevati, je, da gre zmaga zmeraj v roke inovativnosti in drugačnosti - kakršnekoli že. Srbom je lani uspelo z odlično skladbo, ki združuje srbsko melodičnost in ritem. Tako Molitva kot Joksimovičeva pesem Lane moje, ki sta dosegli izjemen uspeh tudi v Evropi, dokazujeta, da sta tudi vpetost nacionalnega karakterja in zavesti v pesem lahko dovolj, da se uvrstiš med najboljše. Letos je sicer zgodba nekoliko drugačna, Rusi so si zmago prislužili s precej komercialno skladbo, a tudi njihova formula uspeha ima nekaj skupnega z zmagovalci preteklih let: originalnost! Svojo točko je izvajalec Dima Bilan postavil na led, na katerem je drsal večkratni svetovni in olimpij-skiprvak Jevgenij Plušenko, družbo pa mu je delal znan violinist Edvin Marton. Morda bo tudi za Slovenijo vpri-hodnje pametneje, da se posveti scenskemu nastopu in v Rusijo pošlje kar Petra Mankoča z mikrofonom pod vodo. Če obvlada petje ali ne, mu zmaga zagotovo ne uide. Verjemite, bi znalo uspeti.
Dženana Bečirovič

Odločitev je dokončna; za referendum je glasovalo 46 poslancev.
po njegovem mnenju tisti, ki ga zagovarjajo, zgolj izogniti razpravi o tem, katerih pokrajin si ne želijo. »S tem pa se bojijo stopiti pred svoje volivce,« je dejal.
Milan M. Cvikl (SD) je menil, da pred odločanjem na referendumu ni jasno, kaj bodo delale pokrajine in kako se bodo financirale. Odgovorila mu je Alenka Jeraj (SDS), ki je
dejala, da so se tudi ob ustanavljanju novih občin pojavljali številni pomisleki, vendar so se te vseeno izkazale kot dobre.
Na novinarski konferenci, ki je potekala še pred glasovanjem o odloku referendumu, je poslanec Bogdan Barovič pojasnil razloge za obstrukcijo poslanske skupine. Ob tem je pojasnil, da je bilo sprva pred-
videno, da bi razpravo in glasovanje celotna opozicija. Če bi držal prvotni dogovor, »bi bilo v dvorani 44 poslancev koalicije in bi zakon padel«, je še dejal Barovič. Zato je ocenil, da sta »izključna krivca« poslanca DeSUS ne glede na njuno glasovanje.
Preostali del opozicije - SD, LDS, Zares in Lipa - je svoje razloge za obstrukcijo glaso-
vanja pojasnil na skupni novinarski konferenci po koncu glasovanja. Po mnenju vseh štirih poslanskih skupin je DZ s sprejetjem odloka sprejel nedomišljeno odločitev. Referendumska vprašanja, kot bodo zastavljena volivkam in volivcem, pa bodo pripeljala do tega, da ne bo mogoča enoznačna razlaga referendumskih izidov.
Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar je po potrditvi odloka za razpis posvetovalnega referenduma o območjih pokrajin za STA dejal, da je referendum v tem času potreben zato, ker bi bilo sicer projekt regionaliza-cije Slovenije »potrebno praktično štartati v naslednjem mandatu znova«.
»Zdaj je pravzaprav edina možnost, da pripeljemo ta projekt do čim hitrejše realizacije,« je Žagar poudaril pomen odločitve poslancev.
Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pokrajinah sicer določa, da bo referendum izveden po vsej državi hkrati, pri čemer se bodo prebivalci na območju vsake od predvidenih pokrajin opredeljevali o tem, ali se strinjajo s predvideno pokrajino, v katero naj bi sodili.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Prepovedan promet s sredstvi poncho, cruiser in gaucho ter tretiranimi semeni
Z minulim petkom je bil prepovedan promet in uporaba fito-farmacevtskih sredstev poncho, cuiser in gaucho. Kot so še sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta od danes naprej prepovedana tudi promet semen tretiranih z aktivnimi snovmi klotiniadin, imida-kloprid in tiametoksam. Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, je z odredbo do nadaljnjega prepovedan promet in uporaba fitofarmacevtskih sredstev poncho FS 600 rdeč za tretira-nje semena koruze in sladkorne pese, proizvajalca Bayer Cropsci-ence iz Nemčije ter cruiser 350 FS (35 odstotkov tiametoksama) za tretiranje semena koruze in cruiser 70 WS za tretiranje semena sladkorne pese, proizvajalca Syngenta Crop Protection iz Švice. Prepovedan je še gaucho FS 350 za tretiranje semena koruze in gaucho WS 70 za tretiranje semena sladkorne pese, proizvajalca Bayer Cropscience
iz Nemčije. Namen prepovedi je preprečitev nadaljnjih pomorov čebel ter da se razišče in dokončno potrdi možno povezavo med zastrupitvami čebel in setvijo tretiranega semena. Z odredbo je do nadaljnjega prepovedan tudi promet s semenom koruze, sladkorne pese in oljne ogrščice, ki je tretirano z aktivnimi snovmi klotiniadin, imidakloprid in tia-metoksam. (sta)
Joras zaenkrat prekinil gladovno
stavko
Joško Joras je v petek prekinil gladovno stavko, zato je bil sobotni shod Zavoda 25. junij v Sečovljah odpovedan.. Joras je za STA povedal, da je stavko prekinil, da v soboto ne bi bilo shoda, poudaril pa, da bo vztrajal pri uresničitvi sklepa piranskega sodišča o odstranitvi cvetličnih korit, ki mu ovirajo dostop do hiše. Iz zavoda so v sporočilu za javnost sporočili, da je Joras gladovno stavko prekinil na osnovi današnjega dogovora notranjih ministrov Slovenije in Hrvaške, in zagotovil, da bosta obe vladi prihodnji teden potrdili dogovor o postavitvi zapornice na mestu, kjer stojijo nezakonito postavljena cvetlična
korita in izvedli sklep piranskega sodišča. Joras je povedal, da je gladovno stavko prekinil »v znak dobre volje« v upanju, da bo dejansko prišlo do uresničitve dogovora ministrov in da v soboto ne bo shoda. Poudaril pa je, da bo vztrajal pri uresničitvi sklepa piranskega sodišča o odstranitvi cvetličnih korit. (sta)
Delež Zavarovalnice Triglav gre na ZPIZ
DZ je sprejel zakon o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe, s katerim se bo delež nenominiranega kapitala Zavarovalnice Triglav, ki bi ga morali razdeliti med upravičene fizične osebe, prenesel na ZPIZ. Med drugim je sprejel tudi novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Približno 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav se bo v last Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) prenesel z edinim namenom zagotavljanja dodatnih sredstev za obvezno pokojninsko zavarovanje, je dopoldne pojasnil finančni minister Andrej Bajuk. V imenu in na račun zavoda pa bo z delnicami upravljala Kapitalska družba, je
dodal. V primeru utemeljenega razloga bo mogoče delnice prodati, vendar le ob soglasju vlade in DZ. (sta)
LDS vztraja pri odstopu ministra Erjavca
V LDS vztrajajo pri pozivu k odstopu obrambnega ministra Erjavca zaradi nepravilnosti pri nakupu oklepnikov Patria. Kot je pred začetkom seje sveta LDS v Ljubljani poudarila predsednica stranke Katarina Kresal, minister še ni naredil nič za to, da bi dokazal, da pri tem poslu ni bilo nič narobe. »V LDS smo ministra za obrambo Karla Erjavca opozorili le na njegovo lastno obljubo, ki jo je dal, in sicer da bo odstopil, če se bodo pokazale nepravilnosti pri postopku nakupa patrij oz. če bomo morali na koncu plačati več, kot je obljubljal. Oboje se je že zgodilo, torej ga pozivam, da pove, kaj bo naredil s svojo obljubo,« je poudarila predsednica LDS. Predsednica LDS zavrača Erjavčeve trditve, da je njena zahteva po njegovem odstopu le posledica težav v LDS, tudi zaradi odhoda članov LDS v DeSUS in druge stranke. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • 19. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Kdaj bodo slovenske dobrote osvojile Evropo?
Na Ptuju je od petka do ponedeljka ponovno dišalo po dobrotah, že devetnajstič po vrsti. Na enem mestu so organizatorji - Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in MO Ptuj - zbrali najboljše, kar premore slovensko podeželje, vključno z avstrijsko Koroško.
V okviru razstave presežkov so skupaj ocenili kar 1066 dobrot v trinajstih skupinah. Izkupiček iz leta v leto napredujoče kakovosti je impozanten: 821 priznanj, 298 bronastih, 255 srebrnih in 268 zlatih ter 40 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje. Iz leta v leto je slišati, da gre za prestižno in izjemno razstavo, kakršne bojda tudi v Evropi ni, a bo razstava morala do evropske prepoznavnosti narediti še kakšen korak več, pri čemer pa ji politika, vsaj doslej, ni bila v veliko pomoč. Zagotovo pa ji je bilo mesto v projektu slovenskega predsednikovanja svetu EU in tudi z vidika bodoče vključenosti Ptuja v projekt Evropske kulturne prestolnice 2012.
Zato toliko bolj jezi dejstvo, da so si evropski ministri v okviru svojega neformalnega srečanja v Mariboru ogledali projekt Podeželje v mestu, ki je potekal na glavnem mariborskem trgu, kjer je dobrote predstavilo 51 slovenskih kmetij in so ga pripravili posebej za to priložnost. Ptuj je od Maribora oddaljen le 25 km, ogled razstave v minoritskem samostanu naj bi bil zalogaj s protokolarnega in varnostnega vidika, kar je v tem primeru slab izgovor. V mesto ob Dravi in v staro mestno jedro pa je na primer našel pot Gerit Van Dyk, predsednik Cogece (Združenja evropskih zadrug), ki si je razstavo ogledal skupaj s podpredsednikom Manfredom Nüslom in njegovo ženo, Petrom Vriskom, predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, in nekaterimi drugimi. Skupaj z Vriskom pa sta sodelovala tudi v protokolarnem delu prireditve, v nedeljo sta podelila znake kakovosti.
Nataša Belingar, direktorica KGZ Slovenije, je ob tej pri-
Foto: Črtomir Goznik
V bogatem spremljajočem programu je bila na ogled tudi likovna razstava otrok in Gregorja Mavra iz Tolmina.
ložnosti povedala, da so Dobrote slovenskih kmetij edinstvena razstava, ki ji v Evropi ni para. Zbornica se zaveda pomembnosti izziva, da vse te dobrote najdejo pot do kupca.
Z zaščitno znamko do večje prepoznavnosti
Ptuj je na vsakoletno razstavo Dobrote slovenskih kmetij zelo ponosen, je že šesto leto zapored povedal tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Mesto je zelo povezano s svojim rural-nim okoljem, ki se vključuje v vse pomembne prireditve mesta. To, kar vidimo na tradicionalni razstavi kmečkih dobrot, je odraz strokovnega dela in pomoči, ki jo slovenska svetovalna služba nudi kmetom. Dobra organizacija naših strokovnih služb bo pomembna tudi v bodoče, je med drugim povedal Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, saj so uspeli zadržati proračunska sredstva, da bodo kmetom lahko tudi v bodoče pomagali. Zahvalil se je ptujskemu Kmetijsko-gozdarskemu zavodu z Oddelkom za kmetijsko svetovanje Ptuj za vso opravljeno delo, ki daleč prekaša službeni čas, posebej pa še predsedniku organizacijskega
odbora Petru Pribožiču in Tereziji Meško, vodji vseh ocenjevanj ter razstavnega prostora v minoritskem samostanu, ki vsako leto velikodušno odpira svoje prostore razstavljavcem, organizatorjem, mestu in obiskovalcem. Dobrote slovenskih kmetij pa naj bi že v kratkem pričeli tržiti tudi preko zadrug. V Kmetijsko-goz-darski zbornici Slovenije si že vrsto let prizadevajo za zaščito izdelkov, izdelanih na kmetijah po tradicionalnih postopkih, v novem zakonu o kmetijstvu je dana možnost za to. Zagotovo bo zaščitna znamka Dobrote z naših kmetij prispevala k večji prepoznavnosti izdelkov višje kakovosti, pridelanih na kmetijah. Bogata slovenska kulinarična ponudba predstavlja tudi pomemben turistični potencial in vrednost slovenskega podeželja, obenem pa krepi pomen zdrave prehrane in sonaravne pridelave hrane.
Tradicionalna razstava Dobrote slovenskih kmetij predstavlja vso raznolikost kulinarične tradicije ter spretnosti in znanj prebivalcev slovenskega podeželja. S svojim poslanstvom že vsa leta dviguje kakovost slovenske kulinarične ponudbe ter širi prepoznavnost tradicionalne prehrambene kulture kot pomembnega člena narodne identitete, je
Foto: Črtomir Goznik
Častni pokrovitelj 19. razstave Dobrote slovenskih kmetij je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Iztok Jarc.
povedal častni pokrovitelj 19. razstave Dobrote slovenskih kmetij Iztok Jarc, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Kulinarične dobrote slovenskih kmetij vse bolj predstavljajo tudi pomembno tržno priložnost. Za trženje v tej specializirani obliki se povečuje tudi obseg pridelave na kmetijah, pri tem imajo pomembno vlogo stara ljudska izročila in kmečki običaji, oplemeniteni s sodobnimi spoznanji. Vse to dogaja vrednost tem proizvodom.
Za višjo ceno bo potrebno ponuditi nekaj več
»S spremembo zakona o kmetijstvu smo tudi vzpostavili zakonsko podlago, ki kmetijam omogoča pridobitev označbe kakovosti Dobrote z naših kmetij, kot je to bilo doslej za proizvode s tradicionalnim poreklom in višjo dodano vrednostjo. S tem se bo po našem mnenju povečala preglednost trga živil za potrošnike, kmetom, ki pridelujejo surovine po tradicionalnih postopkih, pa
se bo dalo ustrezno ekonomsko mesto. Z novo označbo naj bi tudi izboljšali preskrbo slovenskega trga s pristnimi, tradicionalno pridelanimi izdelki in na razumno mejo omejili industrijski način pridelave na kmetijah. Osnovni princip nove označbe kakovosti Dobrote z naših kmetij, ki se je že na nek način uveljavila v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij, je predelava kmetijskih surovin po postopkih, ki se tradicionalno uporabljajo na kmetijah. To je brez rabe nepotrebnih industrijskih postopkov in snovi za izboljšanje živil, kot so na primer barvila. Kriteriji za označbo pa nimajo namena omejevati tistih industrijskih postopkov, ki ne vplivajo na prehransko vrednost izdelkov in prispevajo k lažjemu delu na kmetiji. Velja pa kljub temu opozoriti, da se bodo nekateri morali soočiti z dejstvom, da vseh izdelkov, pridelanih na industrijski način, pa četudi na kmetiji, ne bo mogoče tržiti po višji ceni samo zato, ker so izdelani na kmetiji. Za višjo ceno bo potrebno potrošniku ponuditi nekaj več, to pa je pred-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Članice Društva gospodinj Spuhlja Marjetica, vodi jih Angela Čeh, so se letos izredno potrudile. Za promocijo so spekle kar 16 kg najrazličnejših pravih sladkih umetnin, ki so se jedle tudi z očmi.
Sestavni del letošnjega izjemno bogatega kulturnega programa sta bila tudi četrti Foklfest s folklornimi skupinami iz Slovenije in tujine (na fotografiji skupina iz partnerskega mesta Varaždina) ter javna radijska oddaja Med ljudskimi pevci in godci z Marjanom Nahbergerjem.
vsem okus, ki ga lahko daje tradicionalna pridelava. Nasploh menim, da se bo v bodoče potrebno potrošnikom še bolj posvetiti in jim dati možnost, da te nove dobrote spoznajo prek rednih informativnih akcij. Potrošnik je, to vsi dobro vemo, v tržnem gospodarstvu kralj. Slovenski kupec ostaja sicer desetletja zvest domači ponudbi, vendar tega ne smemo vzeti za neko dano dejstvo. Povečana raznovrstna ponudba iz uvoza, pa tudi možne nepravilnosti v naši kmetijsko-živilski industriji, ga lahko od te ponudbe odvrnejo. Zato moramo vsi, ki sodelujemo v tej verigi, strogo izvajati pravila pri pridelavi varne hrane, ki smo jih sami sprejeli. Slovensko kmetijstvo je v Evropi eno od tistih, ki ima precej objektivnih, dejanskih omejitev za hitro in intenzivno gospodarsko rast. Po mojem osebnem mnenju je lahko slovenska prihodnost ravno v proizvodnji kakovostne trajno-stno pridelane hrane z višjo dodano vrednostjo. V bodoče se bo morala kmetijska politika osredotočiti predvsem na to, da bo slovensko kmetijstvo postalo predvsem bolj konkurenčno. To bomo lahko dosegli tudi s tem, da bomo spodbujali gospodarsko sodelovanje v prehranski verigi, krepili lokalno trajnostno oskrbo s ciljem prehoda proizvodnje surovin v hrano z dodano visoko vrednostjo ter vse druge ukrepe, ki vodijo v povečanje samooskrbe s hrano v naši državi,« je v petek ob odprtju 19. razstave Dobrote slovenskih kmetij med drugim povedal njen častni pokrovitelj, kmetijski minister Iztok Jarc.
Prihodnje leto bo na Ptuju že 20. razstava Dobrote slovenskih kmetij, nekateri pa že sedaj govorijo o tem, da bo prelomna tudi, kar zadeva evropskost.
MG
Ptuj • Shod Socialnih demokratov
Inventura socialne države
V pokritem prireditvenem prostoru na parkirišču nekdanje ptujske vojašnice je v soboto, 24. maja, potekal shod Socialnih demokratov. Sledila mu je zaprta seja stranke, na kateri so oblikovali osnutek alternativnega vladnega programa in tudi velik del kandidacijske liste za državnozborske volitve. Še nikoli niso bili tako blizu zmage, kot so letos, je povedal prvak Socialnih demokratov Borut Pahor.
Prvak socialnih demokratov Borut Pahor je povedal, da želijo v naslednjem mandatu po eni strani dinamizira-ti gospodarsko življenje, ker samo odpiranje novih delovnih mest prinaša glavni steber socialne stabilnosti, po drugi pa želijo z ukrepi socialne države zapirati socialne škarje in jih ne odpirati. V novem dinamičnem ravnotežju med tekmovalnostjo na eni in solidarnostjo na drugi strani je ost njihovega programa. Stavijo na razvojno politiko.
»Socialni demokrati nismo bili nikoli tako blizu zmage na volitvah, kot smo letos. Zmage sicer ne morem nikomur obljubiti, želim pa si jo, ker je to stranka, ki je v zadnjih letih temeljito spremenila svoj program, postala je stranka moderne Slovenije, ki je pripravljena prevzeti odgovornost za to moderno Slovenijo. Na to lahko delno vplivamo sami, delno pa okoliščine. V teh okoliščinah se ne more spremeniti nič, kar bi nam onemogočilo pot do uspeha in morebitne zmage ter tako tudi do oblikovanja nove slovenske vlade,« je Borut Pahor povedal glede dr-
Foto: Črtomir Goznik
»Kako to, da so ljudje pred štirimi leti živeli bolje kot danes, kako to, da gre dobro v Sloveniji samo bogatim?« se je spraševal Dejan Levanič, vodja skupine, ki pripravlja alternativni vladni program za mlade in mlade družine.
Foto: Črtomir Goznik
Borut Pahor, predsednik SD (zadaj v sredini), je na Ptuju povedal, da Slovenijo v naslednjih štirih letih čaka obdobje zmanjšanja gospodarske rasti, to pa je za politiko vedno skušnjava.
žavnozborskih volitev.
Kar pa zadeva velike privatizacijske zgodbe, ki se dogajajo zadnje dni, pa je Pahor dejal, da ni sodnik, ki bi se postavil v vlogo instrumentov pravne države, da bi lahko rekel, da stvari obsoja ali ne. Za politiko se mu zdi pomembno, da namesto medsebojnih
Komentiramo
Ustavite konje
Ptujskim organizatorjem najrazličnejšihprireditev, ki so jih pripravili od prejšnjega četrtka do nedelje, se lahko samo poklonimo. Resnično so se potrudili za raznolikost, vsebino in kakovost.
Po vsem tem, kar se je te dni dogajalo v mestu, ni bilo težko postati»razseljena« osebnost, ker večini ljudi organizatorji niso dali niti najmanjše možnosti, da bi lahko videli vsaj veliko večino dogajanja. Med prireditvami je bilo namreč več takšnih, na katerih Ptujčani v nobenem primeru ne bi smeli manjkati. Ti dnevi so za ptujske organizatorje nov šolski primer neorganiziranosti, saj jih nič več ne povezuje. V prejšnjih časih so se lahko izgovarjali na Lokalno turistično organizacijo, ki naj bi tudi v primeru prireditev odigrala (ne)hvaležno vlogo koordinatorja, pa je ni mogla, ker je za vsakega organizatorja pomembna njegova prireditev in ne prireditev soseda. Če bi namreč spoštovali že več mesecev vnaprej dogovorjen datum tradicionalne razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki v tridnevni program že tako vključujejo najrazličnejše kulturno dogajanje, se to, kar se je dogajalo te dni, ne bi zgodilo, pa četudi je v glavnem šlo za prireditve, ki so vabile brez vstopnine. Navsezadnje pa jih organizatorji pripravljajo za to, da bi imele kar največ občinstva.
Da bi tudi pri organizaciji prireditev končno prišli iz slepe ulice, se bo mesto že enkrat moralo odločiti, ali bo še naprej trmasto vztrajalo pri nekih povezavah, ki zakonsko niso možne, ali pa bo voz pognalo v želeno smer. Nič ne pomagajo stotere možnosti in priložnosti, ki se zgodijo samo zaradi tega, ker se morajo ali bi se morale, če ni želenih učinkov. Še malo, pa bo potrebno paleto sloganov, ki so se od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja pričeli udejanjati kot sestavni del nove turistične strategije, dodati slogan Ptuj - mesto izgubljenih priložnosti. Nič pa ne bo narobe, če bo mesto tudi na tem področju dobilo novo iniciativo, ker na Mestnem trgu še čakajo čudež, ki naj bi jih popeljal v želeno javno-zasebno partnerstvo. Pustimo, da turizem in kultura, brez posrednika, potegneta skupaj, zato pa bodo morali nekateri svoje konje ustaviti ali vsaj upočasniti, da bomo že jutri lahko vsi hitreje in kvalitetneje tekli.
Majda Goznik
obtoževanj za to, kdo je za kaj kriv, ugotovi, ali je bilo v zakonodaji kaj narobe, kar je omogočilo komu, da je zaradi lukenj v zakonodaji mimo nekih poslovnih uzanc prišel do bogastva na sporen način. Če je, jo je potrebno spremeniti, če pa je zakonodaja jasna in se je igralo mimo pravil, pa morajo svoje odigrati instrumenti države, nadzorniki, tožilstvo in sodišče ter takšna dejanja sankcionirati. Le tako bo namreč mogoče
povrniti zaupanje ljudi v sistem. »Restitucija zaupanja v instrumente pravne države je neizogibna naloga sedanje in nove vlade. Če bomo dobili mandat, se ji bomo posvetili v celoti,« je poudaril Pahor, ki je prepričan, da če bi bila odločitev o referendumu o pokrajinah sprejeta takrat, ko so to predlagali Socialni demokrati, bi bil boljše pripravljen. Glede na to, da gre za poizvedovalni referendum, pa je tudi vprašanje, ali bodo
njegovi rezultati takšni, da si bo z njimi zakonodajalec lahko pomagal.
Kako to, da gre dobro samo bogatim?
»Sedanja politika je pred štirimi leti ustvarila neka pričakovanja med ljudmi. V vseh teh štirih letih teh velikih pričakovanj ni uspela uresničiti. Da so prišli na oblast, so napovedali vojno korupciji in klientelizmu, a so odložili orožje, še preden so zasedli sedeže v vladni palači. Prihaja čas, ko bodo stopili pred nas in se bahali z rezultati, ki so jih naredili v tem mandatu: najvišja gospodarska rast, gospodarsko uspešna Slovenija, ampak naše vprašanje zanje je jasno: Kje se vsi ti sadovi gospodarske rasti poznajo pri posameznikih, pri ljudeh? Kako to, da so ljudje pred štirimi leti živeli bolje kot danes, kako to, da gre dobro v Sloveniji samo bogatim? Socialni demokrati smo pripravili stvaren alternativni vladni program s konkretnimi ukrepi, ker vemo, da zmaga na državnozborskih volitvah
ni končni cilj. Vsaka stranka, ki prevzame odgovornost za vodenje države, mora imeti jasen odgovor, kakšno Slovenijo hočemo, Socialni demokrati ta odgovor imamo. Čas, ko se je politika ukvarjala sama s seboj, je mimo, prihaja čas za potrebe ljudi,« pa je med drugim povedal Dejan Levanič, vodja skupine, ki pripravlja alternativni vladni program za mlade in mlade družine.
Na Ptuju je v soboto in nedeljo potekala tudi zaprta seja Socialnih demokratov. Na njej so sodelovali predsedstvo stranke, poslanska skupina SD in vodje posameznih področij za pripravo vladnega alternativnega programa. Cilj seje je bil pripraviti alternativni vladni program do osnutka, o katerem bo tekla razprava tudi na konferenci stranke, in oblikovanje velikega dela kandidacijske liste za letošnje državnozborske volitve. Iz zgodbe o uspehu bodo skušali oblikovati zmagovalca, je v soboto poudaril prvak Socialnih demokratov Borut Pahor.
MG
Ptuj • Peti Slovenski festival komornega gledališča
Na ogled gledališke mojstrovine
Slovenski festival komornega gledališča - SKUP - se vrača na oder ptujskega Mestnega gledališča. V okviru petega festivala se bodo v tem in prihodnjem tednu v našem mestu zvrstile najboljše predstave manjšega formata, ustvarjene v zadnjih dveh sezonah. Od četrtka, 29. maja, do nedelje, 8. junija, si bo možno vsak dan ob 20. uri ogledati izbrane nastope.
Posebnost letošnjega festivala je, da je izbor predstav zaradi odsotnosti festivala v prejšnjih letih omogočal prijavo produkcije iz minulih dveh let, kar se bo nedvomno odrazilo tudi na kvaliteti izbranih predstav. Na letošnjem SKUP se bo v ptujskem gledališču zvrstilo 10 odličnih predstav, vse pa bo spremljala tričlanska strokovna žirija v sestavi Dubravka Lampa-lov, Vlado Novak in Niko Goršič, ki bo ob koncu festivala podelila nagrado stroke. Svoj glas bo oddalo tudi občinstvo - izbralo bo prejemnika velike nagrade občinstva za najboljšo predstavo festivala.
Letošnji SKUP se bo pričel s predstavo Tisti, ki jih reka ne spusti SNG Nova Gori-
ca v četrtek ob 20. uri. Ob isti uri bo v petek na ogled predstava ptujskega gledališča Gronholmova metoda, v soboto pa predstavaDrame SNG Maribor Vse ob pravem času. Nedelja je rezervirana za Slovensko mladinsko gledališče, ki se bo predstavilo z Diptihom o ljubezni, ponedeljek pa za Gospodično Julijo v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Nadaljevali bodo v torek s predstavo Stoli Slovenskega ljudskega gledališča Celje in dan kasneje, v sredo, z ljubljanskim Mestnim gledališčem in predstavo Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje. Drama Ljubljana se bo predstavila v četrtek z delom Jaltska igra. Poigra, Slovensko stalno gledališče Trst pa v petek z Maratonom v New Yorku. Letošnji SKUP bo v soboto zaključil Don Kihot,
ki ga bodo uprizorili igralci Gledališča Koper.
Peti Slovenski festival komornega gledališča se bo za-
ključil v nedeljo, 8. junija, ko bodo podeljene tudi nagrade. Vabljeni k ogledu!
Dženana Bečirovič
Gostitelj festivala Mestno gledališče Ptuj (na sliki Rene Maurin, v. d. direktorja) se bo predstavil s predstavo Gronholmova metoda režiserke Nenni Delmestre (na sliki).
Foto: DB
Ormož • Zadružniki dva dni sestankovaii
Ormoški izbrisani, laži, podtikanja, denarja pa ni
Dogajanje v Kmetijski zadrugi Ormož se je minuli teden razvijalo na dveh sestankih, ki ju je vodstvo pripravilo za svoje člane. Situacija v podjetju je rahlo kaotična in tako imajo dva upravna odbora z dvema predsednikoma in dva vršilca dolžnosti direktorja. Eden - Anton Šalamon - opravlja to delo, v sodni register pa je vpisana Amalija Lukner. Glavna značilnost pa je, da mi je vsak po svoji strani zagotavljal, da je njihova vodilna garnitura legitimna.
Foto: vki
Kaj je res in kaj ne - oni gotovo vedo: Otilija Kolarič, Miroslav Majcen in Anton Šalamon. V ozadju desno novi predsednik UO Mirko Kosi.
Prvi sestanek, ki je bil sklican za četrtek, je vodil Mirko Kosi, predsednik novega UO. Ves čas je poskušal med zadružniki vzpostaviti dialog in v pomirljivem tonu doseči, da se vendarle pogovorijo, saj bo potem, ko se strasti pomirijo, vendarle treba začeti ponovno normalno delati. Vsi so si namreč edini, da nekakšna zadruga na Ormoškem bo obstajala, ne glede na to, kaj se bo zgodilo s Kmetijsko zadrugo Ormož.
V dvodnevnem žolčnem debatiranju, izlivih besa, pomirljivih besedah in obtoževanjih je težko reči kdo laže, to vedo le tisti, ki so doslej tako lepo sodelovali. Članstvo zadruge in javnost pa si lahko iz skopih informacij, popolnoma brez materialnih dokazov, kjer je beseda enega proti besedi drugega, ustvarja svojo sliko dogajanja v zadrugi.
Zadružniki -izbrisani
»Da je NO takrat ravnal pra-
Najhuje so jo skupile ceste, predvsem gramozirane, v več območjih Haloz. Podatke na občinah sicer še zbirajo, sanacija najbolj poškodovanih cestnih odsekov pa je že v teku. V občini Videm je večerni naliv najbolj prizadel občane na področju KS So-viče-Dravci ter KS Leskovec. Kot je že dan po nevihti povedal župan Friderik Bračič, je domači režijski obrat takoj
vilno in odgovorno, dokazuje sklep registrskega sodišča na Ptuju, kjer je UO brez pooblastila vpisal v sodni register v. d. direktorice Amalijo Lukner s pooblastilom od 14. 5.2008 in si privoščil izbris vseh članov zadruge z datumom 19. 5. 2008,« je zbrane presenetil predsednik NO Miroslav Majcen. Ta izbris je vse precej mučil in nihče ni znal pojasniti, kaj pomeni in kdo ga je naročil. Baje gre za izbris 62 ustanovnih članov zadruge, postavilo pa se je tudi vprašanje, koliko od njih je bilo še dejansko članov.
Od leta 1992 je zadruga utrpela marsikakšno škodo, najtežje odločitve pa so morali sprejeti v letih 2005-2006. Poslovanje ni bilo dobro, kljub temu pa so se odločili za nakup podjetja Jeruzalem Ormož VVS, kot je povedal Šalamon, z željo, da ostane v slovenskem lastništvu. Delnice so zaposleni in zadružniki združili v Jeruzalem, družbo pooblaščenko. KZ Ormož je imela v njej 99 % delež in skupno 43 % delež v Jeruzalem
v torek začel oglede in prva popravila; predvsem so jo skupile slabo utrjene bankine, sprožilo pa se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Haloški svetnik Franc Stopaj-nik se je po nalivu zavzel za to, da bi občina objavila javni poziv vsem občanom, naj prijavijo škodo, ki po njegovem mnenju ni tako majhna.
Precej slabo pa je stanje na gramoziranih cestah v celo-
Ormož VVS. Podjetju je šlo slabo in ni bilo sposobno plačevati najetih kreditov za nakup kleti. Direktor Šalamon in predsednica Kolaričeva sta naprosila pomoč pri Zadru-
tnem Podlehniku. »Škoda je toliko večja na tistih odsekih, ki smo jih pred nedavnim na novo gramozirali, zdaj je pa hud naliv spral praktično ves gramoz s cest. Sam sem si ogledal teren takoj po nalivu in po prvih ocenah bo potrebno spet kakšnih 300 m3 gramoza. Sanacija je zdaj že v teku, izvaja jo naš izbrani izvajalec za vzdrževanje cest Milan Zajšek. Opravil bo le
žni zvezi Slovenije. Zadružni zvezi so tako prodali družbo pooblaščenko. Ta družba se je menda potem samo preimenovala v Holding Jeruzalem, d. d., zaradi imena in
najnujnejša sanacijska dela, da bodo ceste spet prevozne, vse ostalo pa nas še čaka. Po približni oceni bo za odpravo ponedeljkovega naliva potrebnih okoli 20.000 evrov za ves material in delo. Na srečo pa ni bilo drugih večjih težav; razen tega, da je enemu občanu zalilo kletne prostore, kjer so posredovali naši gasilci. Težave so bile tudi na novem mejnem prehodu, kjer je zalilo del ceste in parkirišča zaradi zamašenega jaška,« je povedal župan Marko Maučič.
Podobne posledice so bile tudi v občini Cirkulane, kjer so bile najbolj poškodovane gramozirane ceste na območjih Pohorja, Gruškovca in Mej, pa tudi novoasfaltirana odseka v Brezovcu. Kot je povedal tamkajšnji župan Janez Jurgec, so bili takoj po deževju na delu domači gasilci, sicer pa so sanacije najbolj poškodovanih cestišč prav tako v teku. Koliko bo ponedeljkov hud naliv stal občinski proračun, Jurgec še ni vedel oceniti, pričakuje pa, da med 5000 in 10.000 evri. Na srečo se je hudo deževje tokrat izognilo Žetalam, kjer, kot je povedal župan Anton Butolen, hujših poškodb cest ni bilo.
SM
povezave, kot je povedal direktor Šalamon. Zaupanje v Ormožane je bilo v Ljubljani menda celo tako veliko, da so rekli, naj Holding vodijo v Ormožu. Tako Holding vodijo Šalamon, Majcen in Ver-bančičeva. Holding pa naj bi po trditvah Kolaričeve imel najete velike kredite na banki Bank Austria.
KZ Ormož je danes le še 12 % lastnica kleti, zadružni sistem (skupaj z ZZ Slovenije) pa skupno obvladuje 63 % kleti. Direktor trdi, da so vse transakcije transparentne. Povedano pa je bilo tudi, da so delnice kleti prodali zelo poceni, z namenom, da bi jih v roku 36 do 60 mesecev odkupili po isti ceni nazaj. Ob tem so se kmetje le kislo nasmejali in postavili vprašanje, kje bo zadruga za to vzela denar. Očitno je namreč, da so delnice prodali poceni in da je ta možnost ponovnega odkupa le pesek v oči zadružnikom.
Koliko dolga in kje vse ima Kmetijska zadruga Ormož, ni natančno povedal nihče. Oti-lija Kolarič je govorila o 1,5 milijona evrov dolga, ki naj bi ga imela KZ do Zadružne zveze in toliko še na bankah. Zato je zahtevala, da se stvari razčistijo in naredi revizija.
Ni denarja, ni zaupanja
Računovodja Irena Bru-men, ki je bila tudi direktorica družbe pooblaščenke, je povedala, da se revizije ne boji, da pa trenutno o bilanci ne more govoriti. Vsakdo od zadružnikov pa ima možnost vpogleda vseh informacij, ki ga zanimajo, ampak menda že zelo dolgo nikogar ni nič zanimalo.
Delnice TSO je KZ Ormož prav tako prodala na Zadru-
žno zvezo Slovenije. V zadnjih letih je na veliko prodajala tudi poslovno nepotrebne nepremičnine. Zadnja takšna je bila stavba na Ptujski cesti 12 b, za katero naj bi od zveze dobili 650.000 evrov, do stotina toliko, kot je bila zgradba ocenjena. Očitano je bilo, da je KZ Ormož svoje letošnje pozitivno poslovanje doseglo predvsem z odprodajo premoženja in ne s tekočim poslovanjem. Kmetje so poslovanje zadruge primerjali s tem, kot če bi kmet prodajal njivo za njivo, zato da bi si kupil drag traktor, s katerim bi se vozil od dvorišča do gnoja in nazaj.
Kolaričeva je Šalamonu očitala, »da prodaja in odkup v zadnjih treh letih padata, netransparentno poslovanje z delnicami, zmanjšanje števila in deležev članov v kapitalu v zadnjem letu za 45 %, 6. 3. je bilo poslovno poročilo obravnavano v grobi inačici, Šalamon pa se je zavezal, da bo priskrbel novo inačico in jo predložil do 31. 3., pa tega ni storil. Hkrati so se povečali izredni odhodki za kar 3,5-krat. Ne uvajajo se novi programi in realizacija niha le na osnovi letine. Preoblikovanje družbe pooblaščenke v Holding Jeruzalem, d. d., brez vednosti in soglasja UO, prenos premoženja brez vednosti oziroma s predložitvijo pogodb. Bili so postavljeni pred dejstva. Kršeni pa so bili tudi sklepi UO o pripojitvi z Vinogradniško zadrugo, saj jim je direktor poslal pisanje, da le to prekinjajo.« Iz povedanega je bilo razumeti, da je UO, ki je menda sicer potrdil vse posle zadruge, slepo zaupal direktorju. Po drugi strani pa je bilo slišati, da so ta dogajanja del maščevanja Ko-laričeve, saj je nedavno v Jeruzalem Ormož VVS izgubila službo njena nečakinja, ki je bila uspešna pri svojem delu, a so jo nekrivdno odpustili, ker je menda dosegla le 23 in ne, kot so se dogovorili, 26 % povečanje prodaje. Napako naj bi v celotni kolobociji naredil tudi NO, ki bi moral v sedmih dneh sklicati izredni občni zbor, pa ga ni. Popravili jo bodo že jutri, ko je ob 9. uri sklican izredni občni zbor KZ Ormož.
Direktor Šalamon je povedal, da dogajanje slabi ugled in povzroča gospodarsko škodo podjetju. Zanimivo pa je tudi vprašanje, komu takšen razvoj dogodkov ustreza. Zagotovo Zadružni zvezi Slovenije, saj je prišla po akcijski ceni do delnic Jeruzalem Ormož VVS, ki jih oslabljena zadruga najverjetneje ne bo mogla kupili nazaj. Najverjetneje pa še komu ...
Viki Klemenčič Ivanuša
Haloze • Po ponedeljkovem nalivu
Škoda predvsem na cestah
Čeprav hud naliv, ponekod se je med dež zamešalo še nekaj toče, minuli ponedeljek zvečer ni povzročil katastrofalne škode, čisto brez posledic vseeno ni šlo.
Ptuj • Z javne tribune o starem mestnem jedru
Spremembe prinaša le vsebina
Nekaj mesecev napovedana javna tribuna o starem mestnem jedru se je zgodila v prostorih Stare steklarske delavnice 21. maja letos. Njen prostor je bil kljub slabemu vremenu nabito poln, kar kaže na to, da gre za vprašanje, ki zanima bolj ali manj vse, ki živijo na tem območju Ptuja, ki je nadvse pomembno tudi s kulturno-zgodovinskega vidika. Mobilizacija Ptujčanov kot najširše iniciative je nujna. Odločili so se pobudo vzeti v svoje roke, ker je lokalna skupnost, vsaj po njenih ocenah, neučinkovita pri spopadanju z vsemi takšnimi ali drugačnimi izzivi, vključno z razvojnega vidika, ključni problem pa je zagotovo kakovost bivanja, ki marsikomu tudi ne da spati, da o drugih kvalitetnih dejavnikih vsakdanjega življenja in dela v mestnem jedru ne govorimo.
Foto: Črtomir Goznik
Stara steklarska delavnica je 21. maja pokala po šivih; ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se z mestom dogaja, je veliko.
Škoda, da ČS Center ni datuma tribune izbrala v sodelovanju s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, ki je bil tisti dan gostitelj razstave o oblačilni kulturi XVI. stoletja, zato se je tudi opravičil. Nekateri organizatorji so v takšnih primerih, ko so želeli imeti župana, ravnali drugače, na primer Vrtec za svoj letošnji praznik, pa tudi botrstvo novi ptujski ladjici Čigri. V odsotnosti župana tako niso dobili nekaterih pričakovanih odgovorov, ker jih navzočnost mag. Janeza Merca, vodja urada župana in splošnih zadev, ni mogla zadovoljiti, govoril je le o vanda-lizmu in o možnostih spopadanja z njim v okviru občinskega programa varnosti, ki bistvene točke povezuje z redarsko službo. Po januarski javni tribuni o vandalizmu naj bi se ta v mestnem jedru še povečal, je prepričan Robert Muhič, saj se vandali maščujejo ...
»Naj se imajo fajn,« je organizatorjem javne tribune, ki je delovala kot razširjena seja ČS Center, ki jo vodi Boris Mio-činovič, zaželel Franc Pur-gaj, ker se je ni mogel udeležiti, ker so verjetno spregledali, da vsi zainteresirani tega dne ne morejo na Ptuju, bi pa imeli kaj povedati. Franc Purgaj že, če je lastnik dveh objektov v
mestnem jedru, kjer se v tem trenutku še nič ne dogaja. Prav gotovo pa so vsi, ki so lahko prišli, pokazali, da jim je še kako mar za njihovo mesto, ki je tudi najlepše mesto na svetu. Dobra udeležba je presenetila tudi Jožeta Glazerja, enega od štirih mestnih svetnikov, pobudnikov javne tribune o starem mestnem jedru, ki je tudi prepričan, da nekatere stvari lahko spremenimo na
bolje v ptujskem mestnem jedru sami, nekatere pa s pomočjo države in tudi Evrope.
Za obnove, ki omogočajo življenje in delo
Vlado Čuš je prepričan, da Ptuj potrebuje svojega Plečnika. Ptuj ima priložnost v projektu Evropske kulturne prestolnice 2012, vsa mesta, ki sodelujejo v tem projektu, morajo zagnati svoje kulturne programe, ki jih črpajo iz svojega okolja, ni potreben noben uvoz, že veliko prej kot se zgodi prestolnica. Čuš se je zavzel za organiziran pristop pri reševanju problematike mestnega jedra, za širšo civilno iniciativo, sestavljeno iz dela četrtne-ga sveta, mestnih svetnikov, ki so tudi dali pobudo za javno tribuno, občanov in podjetnikov, kar so ob zaključku javne tribune, ki se bo aktivirala vsaj enkrat mesečno na konkretno temo, potrdili. Nastanek zdajšnje iniciative je povzročilo nezadovoljstvo, meščani so veliko pričakovali oziroma precej več, kot so trenutno deležni. Svoje ravnanje pa bi morali spremeniti tudi strokovnjaki, ki pogosto ljudem, ki hočejo nekaj narediti v tem mestu, dodatno otežujejo stvari. Ljudem bi morali povedati, da neko prenovo lahko izpeljejo tako, da bo mesto ohranilo svojo podobo, hkrati pa bo mogoče v prenovljenem objektu živeti in delati.
Zakaj v tem mestu nihče ne odgovarja za nič?
»Ptuj je takšen, kot je, ker se v njem stanovalci slabo počutijo,« je povedal Robert Vido-
vič s Slovenskega trga. Njegovi stanovalci so tudi pisali županu zaradi nevzdržnih razmer za življenje ob koncu tedna. Župan bi se moral udeležiti javne tribune, je prepričan, tako pa so udeleženci govorili sami sebi o stvareh, ki jih dobro poznajo. Po njegovem ni boniteta, če živiš v mestnem jedru, zdaj bodo še »kaznovani« s tem, ko bodo morali popravljati fasade in strehe, tako naj bi odločili mestni svetniki.
Če že drugega ne, so stvari predstavili z različnih vidikov in tudi zaradi želje, da se spomnijo, kaj vse se je na Ptuju že načrtovalo, pa se ni uresničilo.
Franc Volgemut z Vinarskega trga je prepričan, da mesto brez ljudi ne more živeti, sprašuje, zakaj se nič ne naredi, da bi se razmere v mestu izboljšale. On je eden izmed tistih Ptujčanov, ki gre ven, vidi kaj se dogaja, nekateri pa si še vedno zatiskajo oči. V tem mestu nihče ne odgovarja za nič. V mestu vlada korupcija, proti temu se moramo boriti. Vojo Veličkovič je povedal, da se je takšna civilna iniciativa, kot jo sedaj oblikuje javna tribuna, oblikovala že pred štirimi leti in pisala županu, potrebno je zahtevati, da se njeni sklepi obnovijo in dodajo novim, tistim, ki jih bo sprejela javna tribuna. Bojan Pahor se je tribune udeležil kot novopečeni Ptuj-čan. Prepričan je, da bi se morala iniciativa razširiti na vse mesto, da se ne bi smeli deliti. Vsebina pa je tista, ki prinaša spremembe, zato bi se je bilo potrebno čim prej lotiti. Zakaj so nekateri v mestu pridobili nepovratna in evropska sredstva, ker so njihovi projekti imeli vsebino. Če imaš mesto rad, če ga spoštuješ, se lotiš tudi takšnih projektov, kot sta se jih lotila Stanislava Vau-
da Benčevič z možem Igorjem, dvema hišama v starem mestnem jedru, na Vrazovem trgu in v Jadranski ulici bosta vdihnila novo vsebino. Javna tribuna je predvsem pozivala k temu, kaj lahko Ptujčani sami naredijo v svojem mestnem jedru, ker je iluzorno pričakovati, da bo neke stvari namesto njih naredil nekdo drug. Nekateri v tem mestu živijo zelo razkošno, nekateri nimajo niti za kruh.
Vitalizacija mestnega jedra zastala po letu 1995
Vsako mesto je dobro takrat, ko daje pogoje za ustvarjanje neke rente, ki je več kot osnovno bivanje. Ptuj, ki se je v svoji zgodovini razvijal kot trgovska postojanka, je elitno mesto v vseh pogledih, z razvojem mu je potrebno to vlogo vrniti, je prepričan Marjan Berlič, arhitekt in urbanist, ki je napisal že več študij o razvoju mesta oziroma oživljanju. Stanje in razmere v mestni infrastrukturi ter prometnem režimu je predstavil Janko Bohak iz Komunalnega podjetja Ptuj. Podjetje razpolaga z načrti za ureditev nekaterih mestnih trgov, prav tako tržnice, tudi za nadgradnjo za avtobusno postajo je že dolgo znana rešitev, v bistvu projekt miruje že deset let, vendar se zadeve tudi zaradi mesta ne premaknejo z mrtve točke. V prometnem pogledu so bile nekatere rešitve do leta 1994 izpeljane, potem pa se je ustavilo. O varovanju kulturne dediščine in o tem, da se premalo zavedamo pomembnosti arheološke dediščine, je govoril nekdanji dolgoletni direktor PM Ptuj Boris Miočinovič in zdajšnji predsednik ČS Center. Povedal je, da je vitalizacija mestnega jedra zastala po letu 1995, tudi zaradi denacionalizacije, ki na tem območju še vedno poteka. Stanovanjski zakon pa gre kriviti, da se je na območju starega mestnega jedra vzpostavila
neustrezna lastniška struktura, kar ima za posledico, da se njeni prebivalci že zaradi tega, ker nimajo dovolj za osnovno življenje, ne morejo lotevati vitalizacije. Če bi imelo mesto jasni razvojni cilj in vsebine, bi lahko tudi za namene prenove mestnega jedra pridobilo več evropskega denarja, tako pa sta jih uspela doslej pridobiti le hotel Park in hotel Mitra. Podjetnik Peter Vesenjak, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja tudi državni sekretar za turizem, se zavzema tudi zato, da se najdejo možnosti za preselitev tistih stanovalcev mestnega jedra, ki jim je življenje v meščanskih hišah breme. Na lokalni kulturni akcijski program, ki leži mrtev v občinskih predalih, je spomnila Branka Bezeljak Glazer. O javnem redu in miru v mestu, ki je skrb vzbujajoč, je govoril tudi Albin Pišek kot tudi nekateri drugi udeleženci. Zavzel se ja za to, da se v prazne lokale čim prej naselijo dejavnosti, ki pritičejo mestnemu jedru. V tem trenutku naj bi bilo na tem območju kar 72 praznih lokalov.
Kakorkoli že, javna tribuna o starem mestnem jedru je pripoznala ljudi, ki želijo aktivno sodelovati v njegovi vitalizaciji. Prvi bodo sledile tudi druge, vsaj enkrat mesečno ena, da se bo mestna oblast končno zavedla odgovornosti, ki jo ima do svojega mestnega jedra, do ljudi oziroma do vseh tistih, ki v njem živijo in delajo, ter do tistih, ki ga obiskujejo. Štirje mestni svetniki, ki so dali pobudo za organizacijo omenjene javne tribune, Jože Glazer, Albin Pišek, Janez Rožmarin in Vlado Čuš, so z izplenom zadovoljni, čeprav nekih velikih sklepov tokrat niso sprejemali. Že dogovor o tem, da se bodo redno srečevali na konkretne teme, je v tem trenutku nadvse dobrodošel. Pobud je že v tem trenutku veliko, potrebno pa bo delovati po segmentih in v sodelovanju z oblastniki.
Stanovalci Slovenskega trga se pritožujejo
»Stanovalci starega mestnega jedra, ki živimo na lokaciji Slovenskega trga, smo ogorčeni nad hrupom, ki je neznosen predvsem ob koncu tedna (petek, sobota) in prihaja iz lokala Kluba ptujskih študentov na Slovenskem trgu 8. Popolnoma brez moči pa smo bili 10. maja letos, ko so ti organizirali koncert pred lokalom na prostem in je hrup trajal do pete ure zjutraj. Proti temu odločno protestiramo, sprašujemo vas, spoštovani gospod župan, in vas, svetnice in svetniki v mestnem svetu - kako lahko pridobijo dovoljenje za izvajanje takšnega koncerta kar tako, ob vsakem času? Razumemo, da se mladi morajo zabavati, vendar ne na račun stanovalcev na Slovenskem trgu, ki smo ob koncu tedna prikrajšani za zaslužen in potreben počitek ter miren spanec. Čudi nas, kako ste mladim sploh oddali v najem lokal, kije po naših informacijah last MO Ptuj na lokaciji, kjer živi veliko družin in starejših občanov, ki jim je na osnovi vaše odločitve, oddaje lokala študentom, v zadnjem času drastično padla kakovost življenja. Kot župan MO Ptuj z večletnimi izkušnjami ste prav gotovo vedeli, da študentje potrebujejo prostor, v katerem se bodo lahko družili, in da tega ne bodo počeli v dopoldanskih urah, temveč ponoči. S tem, ko ste jim oddali ta lokal v naši soseščini, nosite del odgovornosti, zato vas vljudno prosimo, da po svojih najboljših močeh rešite situacijo. Upamo, da ne držijo govorice, da želite iz mesta nagnati podjetnike in stanovalce v zameno, da bi pod krinko povečanja destinacije Ptuja kot turističnega središča v mestu dovolili razvrat gostinskih lokalov za mlade in s tem tvegali, da mestno jedro postane leglo kriminala, drog in nasilja,« so med drugim zapisali stanovalci Slovenskega trga ptujskemu županu zaradi hrupa iz gostinskega lokala Kluba ptujskih študentov na Slovenskem trgu 8. Protestno pismo ima 74 podpisov.
Ptuj • Nov fotografski ciklus Stojana Kerblerja
Ob umetnikovemu jubileju Dvorišča
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča so v četrtek, 22. maja, odprli razstavo fotografij mednarodnega mojstra fotografije Stojana Kerblerja iz cikla Dvorišča. Razstava, ki jo je pripravilo umetniško društvo Stara steklarska, je v prostorih knjižnice in galerije Magistrat v ptujski Mestni hiši na ogled do 13. junija, projekt pa je posvečen skorajšnji umetnikovi sedemdesetletnici.
Da gre za pomemben in privlačen dogodek, priča dejstvo, da se je že dobre pol ure pred napovedanim odprtjem na dvorišču knjižnice v zavetju malega gradu zbrala množica Ptujčanov vseh generacij, številni ljubitelji umetnosti, poznavalci Kerbler-jevih fotografij ter njegovi fotografski kolegi iz Slovenije in tujine. V imenu organizatorjev razstave - umetniškega društva Stara steklarska - jim je zaželela dobrodošlico Nevenka Do-bljekar in se za nov cikel fotografij toplo zahvalila njihovemu članu, mojstru Stojanu Ker-blerju, in vsem, ki so ta obsežen projekt, posvečen umetnikovemu 70. rojstnemu dnevu, omogočili. Direktor Knjižnice Ivana Potrča mag. Matjaž Neudauer je poudaril, da je Stojan Kerbler ena od osebnosti, ki je skozi oko objektiva zaznamovala okolje, v katerem živimo, z nagrado Prešernovega sklada za ciklus Haložani in številnimi drugimi nagradami, ki jih je prejel, ter s številnimi samostojnimi razstavami doma in po svetu pa je bistveno prispeval k promociji in prepoznavnosti okolja, iz katerega izhaja.
Umetnikov bogat opus je predstavila dr. Marjeta Cigle-nečki, ki ji je bilo všeč že to, da se je Stojan Kerbler načrtovanja praznovanja svoje 70-letnice lotil povsem drugače, saj je mestu Ptuju in vsem, ki cenijo njegovo ustvarjalnost, poklonil novo serijo fotografij. Ob tem je poudarila: »Stojan Kerbler se je uveljavil s serijami fotografij, v katerih je sistematično prikazal skrbno izbrano tematiko, za katero je
presodil, da je vredna njegove pozornosti. Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline so serije, ki so že dolgo nepogrešljiva poglavja v slovenski fotografiji druge polovice 20. stoletja. Mojster je z njimi dokumentiral življenje v krajih, od koder je doma, v resnici pa jih pozna le malo Slovencev, zato fotografije ob prvem stiku vzbudijo začudenje.
Stojan Kerbler je s pretanjeni-mi likovnimi rešitvami prepričal stroge žirije, najzahtevnejše likovne kritike in osvojil galerijsko publiko. Izoblikoval je svojstven pristop k fotografiranju, ki je deloma povezan z ožjo skupino mariborskega Fotokluba, deloma pa ga od tako imenovanega Mariborskega kroga tudi odmika. Nekaj splošno znanih značilnosti Kerblerjeve fotografije so: obvezen širokokoten objektiv, črni rob na pozitivu, ki dokazuje, da mojster v temnici ni delal izrezov, pogosto centralizirana osrednja figura v kompoziciji, ki praviloma zre naravnost v objektiv fotoaparata, ter skrbna prostorska gradnja. Navedenim serijam, ob katerih bi morali omeniti vsaj še njegove številne posnetke iz Tovarne aluminija v Kidričevem, mojster v jubilejnem letu priključuje novo obsežno skupino fotografij, ki jo je naslovil Dvorišča.
To so ptujska dvorišča, večina od danes prisotnih jih vsaj občasno obiskuje, a sem kljub temu prepričana, da jih le redki zares poznate. Fotografije so svojstveno presenečenje, na prvi pogled se zdijo tako zelo drugačne od vsega, kar je Sto-
Foto: M. Ozmec
Ob odprtju cikla Dvorišča: Stojan Kerbler v družbi z županom dr. Štefanom Celanom, dr. Marjeto Ciglenečki ter soprogo Milko Kerbler.
jan Kerbler fotografiral doslej. Najprej se zdi nenavadno, da na dvoriščih ni videti ljudi, saj so bili ljudje vedno v središču mojstrovega zanimanja. Na ptujskih dvoriščih jih ni videti, vendar zaznamo sledi njihove prisotnosti. Odloženi predmeti, obešeno perilo, parkirani avtomobili in razmetana krama pričajo o življenju za starimi ptujskimi zidovi. To je dandanašnji zelo drugačno od bogatije, ki se je razkazovala na ptujskih ulicah pred stoletji.
Nekdaj so na Ptuju živeli premožni trgovci in obrtniki, danes tudi v najeminentnejši mestni ulici, Prešernovi, ki se je včasih
imenovala Gosposka, prebivajo pretežno ljudje s socialnega obrobja. Nekdaj razkošna bivališča so prilagodili svojim potrebam, mnogi so dvorišča pregradili in razmejili, nekateri so na njih postavili nove stavbe, da so za obnovljenimi hišnimi pročelji nastali pravi labirinti. Marsikdo od gledalcev bo na Kerblerjevih najnovejših fotografijah zaznal predvsem neurejenost in zanemarjenost in se zavzel, kako zelo se sveže popleskana ulična pročelja razlikujejo od prizorov z dvorišč. Pa vendar vsaka od podob izpričuje vse plasti časa, ki so se odložile v vsakem kotičku našega mesta. Mogočni zidovi, bahate arkade, vodnjaki in prostrani vrtovi so velike dragocenosti Ptuja; če znamo slediti fotografovi občutljivosti, bomo zaznali skladnost v proporcih
in plemenit red v mestnem urbanizmu.
Najbrž smemo pričakovati, da se bo podoba našega mesta v nekaj naslednjih letih pomembno spremenila. Verjetno bodo stare mestne hiše spet kupili ljudje z več denarja in preuredili tudi dvorišča. Takšna misel je bila povod, da se je Stojan Kerbler zadnjih nekaj let posvečal dokumentiranju sedanjega stanja. Kakor je v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja izdelal topografijo življenja v Halozah, tako se je na začetku 21. stoletja predal nadrobnemu popisovanju ptujskih dvorišč.
Ptujska dvorišča so kraji izjemnega bogastva. Za zidovi, kjer se pod plastmi odpadajočega ometa razkazujejo številni gradbeni posegi nekdaj premožnih lastnikov, tudi dandanašnji vrvi
življenje. V 20. stoletju so se družbene razmere spremenile in mogočne zgradbe so naselili ljudje s skromnimi možnostmi, pa vendar je njihov vsakdan nenavadno bogat. To bogastvo je zaznal tudi mojster fotografije Stojan Kerbler. Naslednjim generacijam ga predaja v spomin.« Umetniku in organizatorjem razstave se je za pomembno pridobitev zahvalil župan mestne občine Ptuj dr. Štrefan Čelan, ob čestitki pa je med drugim ugotovil, da imamo sedaj novo dobro monografijo Ptuja, ki je čudovita in vsa v barvah, kaže pa nam sprednji del našega mesta, medtem ko Kerblerjeva razstava Dvorišča kaže zadnji del mesta. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo vsak, ki bo eno ali drugo delo »vzel v roke«, zagotovo ostal na razstavi Ker-blerjevih del zelo dolgo, saj gre za izredno zanimive fotografije, ki so dokument nekega časa, ob njihovem opazovanju pa se bo zagotovo utrnila marsikatera zanimiva misel.
Fotografije Strojana Kerbler-ja iz nove zbirke Dvorišča so do 13. junija na ogled v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča ter v galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši. Izbrane fotografije iz prejšnjih Kerblerjevih opusov pa so skupaj z izborom pomembnejših publikacij o umetniku ter tremi dokumentarnimi filmi o njem na ogled v zgornjih prostorih knjižnice. Ob razstavi je izšel tudi bogat razstavni katalog, ki ga je uredila Nevenka Dobljekar, pričakujejo pa, da bo do umetnikovega 70. rojstnega dne dokončan tudi nov dokumentarni film, ki ga prav te dni s svojo ekipo snema pro-ducentka Alenka Slavinec, po rodu Ptujčanka.
M. Ozmec
V dobri družbi je vedno dovolj prostora za sveže obraze. Povabite jih v svojo banko in priporočite storitve, ki jim zaupate. Splačalo se vam bo.
Akcija traja do 12. julija.
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
© 080 17 50
www.nkbm.si

Ce pripeljete svoje prijatelje, vas nagradimo. Paket zvestobe za vas in Paket dobrodošlice
za vaše prijatelje.
^.Nova KBM
Prešernova 27; iz cikla Dvorišča
Foto: Stojan Kerbler
Foto: internet
Frankfurt • Almunia znova kritičen:
Previsoke menedžerske plače
»Nekatere plače mene-džerjev so povsem neodgovorne,« je v pogovoru za nemški dnevnik Frankfurter ^^^ ^^ Allgemeine Zeitung poudaril Ujjl i A, >4 evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Tako je komentiral besede vodje evroskupine Jean-Claude Junckerja, ki je visoke menedžerske prejemke označil za »precej škandalozne« in za »družbeno nadlogo«.
Almunia in Juncker, sicer luksemburški premier in finančni minister, sta že na novinarski konferenci po zadnjem zasedanju evroskupine 13. maja opozorila na problem previsokih menedžerskih plač. Juncker je takrat tudi dejal, da finančni ministri članic območja evra razmišljajo o ukrepih za omejevanje po njegovih besedah »škandalozno« visokih plač, odpravnin in nagrad najvišjih menedžerjev v podjetjih. Po njegovih besedah najrazličnejša visoka izplačila oziroma nagrade ne bi smele biti oproščene davka, finančni ministri pa naj bi razmišljali o spremembah zakonodaje, ki bi takšno ureditev odpravile. Razprava o visokih plačah se je v veliko evropskih državah razvnela, potem ko so visoke cene energije in hrane po vsej EU močno zmanjšale kupno moč državljanov. Francoska tiskovna agencija AFP tako navaja primer iz Nemčije, kjer so se plače članov uprave avtomobilskega proizvajalca Daimler v letu 2007 povišale za 45 odstotkov, medtem ko so se delavske plače od leta 2007 realno znižale za 3,7 odstotka. Nemški predsednik Horst Köhler je takšno nesorazmerje označil za grožnjo kohezivnosti nemške družbe. Dodaten pritisk na visoke prejemke vodilnih delavcev v podjetjih je sprožila preiskava številnih nemških menedžerjev zaradi suma davčnih utaj preko bančnih računov v Liechtensteinu, ki se je nato razširila tudi na druge evropske države. (sta)
Bruselj • Ugotovitve evropske komisije:
Izpusti industrije lani še malenkost večji
Skupne emisije podjetij v okviru sheme trgovanja z izpusti (ETS) so se v letu 2007 povečale za 0,68 odstotka, ugotavlja Evropska komisija. Čeprav je rast emisij bistveno nižja kot lanska rast bruto domačega proizvoda (BDP) v EU, pa kaže na potrebo po strožjih omejitvah zgornje meje emisij, ki so bile določene za obdobje trgovanja 2008-2012.
Komisija ugotavlja, da je rast emisij znašala 0,68 odstotka, kar pa vključuje tudi spremembe v številu obratov, vključenih v shemo ETS. Brez tega popravka so emisije narasle za 0,80 odstotka. Čeprav je rast BDP lani v EU znašala 2,8 odstotka, in je bila torej precej višja od povečanja emisij, pa komisija meni, da bo treba biti pri določanju zgornjih mej še strožji. Prva shema ETS je veljala od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007, tako da je letošnje leto prvo leto drugega obdobja 2008-2012. Po mnenju komisarja za okolje Sta-vrosa Dimasa bi bile emisije še višje, če EU ne bi imela vzpostavljenega omenjenega sistema ETS. Emisije so tako kot na ravni EU rasle tudi v Sloveniji, ki pa je imela ves čas v sistem vključenih 98 obratov. Leta 2005 so njene emisije znašale 8.720.548 ton CO2, leta 2006 8.842.181 ton CO2 ter lani 9.048.633 ton CO2.
Celotne emisije EU (brez Bolgarije, Romunije in Malte) so
stranka pa dva, še poroča AFP. Mednarodni opazovalci parlamentarnim volitvam v Gruziji sicer očitajo nekatere nepravilnosti, a ob tem poudarjajo, da je bil od predsedniških volitev narejen opazen napredek. (sta)
Johannesburg •
Pobili 42 priseljencev
Nestrpnost proti tujcem v Južnoafriški republiki narašča
v letu 2005 znašale 2,012 milijarde ton CO2, leta 2006 2,033 milijarde ton CO2 in v lanskem letu 2,050 milijarde ton CO2, kažejo podatki Evropske komisije. (sta)
Tbilisi • Poraz Sveta združene opozicije
V Gruziji prepričljiva zmaga Sakašvilijeve stranke
Foto: internet
Ksenofobično nasilje, uper-jeno proti afriškim priseljencem, ki je v zadnjih dveh tednih v Južnoafriški republiki zahtevalo že 42 življenj, se je razširilo tudi v južnoafriško turistično prestolnico Cape Town, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Durbanu se je v četrtek pred policijsko postajo zaradi strahu pred napadi zbralo več sto priseljencev. Kasneje je prišlo tudi do streljanja, v katerem so neznanci v trebuh ustrelili 23-letnega Malavijca. Slednjega so takoj prepeljali v bolnišnico, od koder so sporočili, da je sicer huje ranjen, vendar je njegovo stanje stabilno. Policiji je v prizadevanjih za končanje nasilja, ki je v Južnoafriški republiki najhujše po letu 1990, priskočila na pomoč tudi vojska. Nasilje je z domov pregnalo kakih 25.000 priseljencev, ki so se večinoma zbrali v bližini policijskih postaj, nekateri med njimi pa so se tudi napotili nazaj v svoje domovine. Iz Mozambika so tako sporočili, da se je v državo v zadnjih dneh vrnilo kakih 10.000 državljanov, dpa pa poroča tudi o mnogih, ki se zaradi strahu za svojo var-
nost vračajo nazaj v Zimbabve, Malavi in druge afriške države. Nasilje proti tujcem je pred 13 dnevi izbruhnilo v predmestju Johannesburga. Južnoafričani obtožujejo tujce, da prevzemajo njihova delovna mesta in stanovanja. Največ priseljencev naj bi bilo Zimbabvejcev, ki jih je po ocenah samo v Južnoafriški republiki od enega do treh milijonov. (sta)
Italija • Ukrepi vlade neučinkoviti?
Bruselj dvomi v učinkovitost ukrepov Rima glede težav s smetmi
Evropska komisija je v četrtek izrazila dvom, da bodo ukrepi italijanske vlade za reševanje krize z odpadki v Neaplju obrodili sadove, saj ne rešujejo »strukturnih problemov«. »Vseeno upamo, da bodo ti ukrepi vsaj za zdaj rešili krizo,« je izjavila tiskovna predstavnica komisije Barbara Helfferich.
»Strukturni problemi ostajajo nerazrešeni, upamo pa, da bo Italija zelo hitro predlagala ustrezne načrte vodenja te krize,« je še dejala. Evropska komisija je sicer v začetku meseca proti Italiji sprožila sodni postopek, ko je prišlo na dan, da je prejšnja vlada sprejela neprimerne ukrepe za boj s kupi smeti na ulicah Neaplja in v regiji Campania. Italijanska vlada Silvia Berlusconija je v sredo objavila načrt, po katerem bodo odlagališča odpadkov v Neaplju postala vojaška območja pod nadzorom vojske. Poleg tega je vlada določila tudi pet novih lokacij za odlaganje smeti na območju Neaplja, ki naj bi jih razkrila v prihodnjih dneh. Berlusconi pa je napovedal tudi ostre, do petletne kazni za tiste, ki bi spodbujali proteste proti novim odlagališčem. (sta)
Foto: internet
Stranka Združeno narodno gibanje gruzijskega predsednika Mihaila Saka-švilija je na parlamentarnih volitvah prejšnji teden prepričljivo zmagala z 59,5 odstotka osvojenih glasov, so sporočili s centralne volilne komisije po seštetju volilnih glasov na vseh voliščih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Svet združene opozicije, ki združuje devet strank, je s 17,7 odstotki glasov ostal daleč zadaj, so še dodali na komisiji. Ob tem je zmagovalni stranki pripadlo 120 od 150 sedežev v parlamentu, Svet združene opozicije pa se je s 16 sedeži uvrstil na drugo mesto. Opozicija, ki že od srede volitve označuje za »nepoštene«, je pozvala k protestom v ponedeljek, namerava pa tudi bojkotirati nov parlament. »To volitve ne odražajo niti volje niti izbire ljudstva. Ne priznavamo teh rezultatov,« je izjavil član ene izmed devetih strank, ki tvorijo opozicijsko koalicijo David Gamreklidze. Poleg Sakašvilijeve stranke in Sveta združene opozicije so si sedeže v parlamentu izborile še tri stranke - Krščansko demokratska in Delavska stranka vsaka po šest, Republikanska
Mjanmar • Ban Ki Moonu je uspelo
Hunta dovolila vstop v državo vsem tujim reševalcem
Mjanmarske oblasti bodo vsem tujim reševalcem in humanitarnim delavcem dovolile vstop v državo, je v petek po srečanju z vodjo vladajoče mjanmarske vojaške hunte, generalom Than Foto: internet Shwejenii p0Vedal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. Ob tem je Ban po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dejal, da gre za »preboj«.
Ban se je s Thanom srečal potem, ko si je ogledal nekatera območja, ki jih je ciklon najbolj prizadel, predvsem na območju delte reke Iravadi. Than je pred tem vztrajno zavračal Banove telefonske klice in se ni odzival na prejeta pisma, v katerih ga je Ban pozival k odobritvi intenzivnejše mednarodne pomoči. Današnje srečanje je bilo obenem tudi najpomembnejša točka tokratnega obiska generalnega sekretarja zN v Mjanmaru. »
V državo je doslej zaradi neizdanih vizumov vstopila le peščica tujih reševalcev, medtem pa naj bi po grobih ocenah kakih 2,5 milijona ljudi še vedno čakalo na najnujnejšo pomoč. Po podatkih mjanmarskih oblasti je v divjanju Nargisa umrlo najmanj 78.000 ljudi, 56.000 pa jih še vedno pogrešajo. Ban je že v četrtek obiskal dve zatočišči za prizadete, ki so preživeli divjanje najhujše naravne nesreče v zgodovini Mjanmara. »Žal mi je, a ne izgubite upanja. Združeni narodi so tu zato, da vam pomagajo,« je Ban dejal eni od žensk v zatočišču. Dodal je še, da se ves svet trudi pomagati Mjanmaru. S prvim obiskom voditelja ZN v Mjanmaru v zadnjih štirih desetletjih je Ban, kot se je izrazil sam, v državo ponesel »sporočilo upanja« po tragediji. »Prepričan sem, da bomo lahko prebrodili to tragedijo. Vašim ljudem poskušam prenesti sporočilo upanja,« je Ban povedal takoj po prihodu in izrazil upanje, da bodo ljudje in vlada znali koordinirati pomoč in bodo reševalne akcije opravljene veliko bolj sistematično in organizirano. (sta)
Gospodarstvo po svetu
RIM - Ljudi v revnih državah, ki še vedno porabijo velik del dohodka za hrano, močno tarejo visoke cene hrane, ugotavlja Organizacija ZN za kmetijstvo in prehrano (FAO). Uvoz hrane naj bi po napovedih organizacije revne države letos stal 169 milijard dolarjev, kar je 40 odstotkov več kot v letu 2007. FAO v zadnjem poročilu o pričakovanih gibanjih cen hrane razmere označuje kot zaskrbljujoče in opozarja, da se lakota povečuje. Kot poudarja, bi revne države letna košarica uvoza hrane stala štirikrat toliko kot leta 2000.
BRUSELJ - Vpliv Kitajske na svetovne kmetijske trge bo v prihodnosti vse večji, kaže posebno poročilo Evropske komisije. V letu 2003 je ta svetovna velesila postala neto uvoznica kmetijskih izdelkov in hrane, pričakuje pa se, da se bo njeno povpraševanje po hrani - pa tudi krmi - samo še stopnjevalo. Kitajska je eno izmed najhitreje rastočih gospodarstev na svetu z 1,3 milijarde prebivalstva. Lani je bila četrto največje gospodarstvo, letos pa naj bi se zavihtela na tretje mesto in prehitela Nemčijo. Njena gospodarska rast je od leta 1982 redko padla pod devet odstotkov BDP na leto.
WASHINGTON - Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je znižala napovedi o ameriški gospodarski rasti. Obseg bruto domačega proizvoda naj bi tako letos znašal med 0,3 in 1,2 odstotka, medtem ko je Fed še februarja napovedoval od 1,3- do dvoodstotno gospodarsko rast. Ob manjši gospodarski rasti se bo povečala brezposelnost, ki naj bi letos znašala med 5,5 in 5,7 odstotka. To je več, kot je centralna banka napovedala februarja. Lani je stopnja brezposelnosti znašala 4,6 odstotka. Fed je zaradi naraščajočih cen nafte tudi zvišal napovedi o inflaciji. Za letos tako pričakuje od 3,1- in 3,4-odstotno inflacijo, medtem ko je februarja napovedoval inflacijo v višini od 2,1 do 2,4 odstotka.
SINGAPUR - Cena ameriške nafte je v četrtek azijskem trgovanju že presegla 135 dolarjev za sod (159 litrov), nato pa se spustila pod to mejo. Sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v juliju je danes stal 134,58 dolarja, kar je 1,41 dolarja več od zaključne cene v sredo. Cena zahodnoteksaške lahke nafte je v današnjem elektronskem trgovanju dosegla 135,04 dolarja, potem ko se je v sredo podražila za 4,19 dolarja in trgovanje končala pri 133,17 dolarja za sod.
HONGKONG - Dobiček četrtega največjega proizvajalca osebnih računalnikov na svetu Lenovo se je v zadnjem četrtletju poslovnega leta, ki se je zaključilo 31. marca, zvišal za 133 odstotkov na 89 milijonov evrov. Rast dobička pripisujejo predvsem povečani prodaji na Kitajskem in Evropi. Prihodki od prodaje so se zvišali za 13,5 odstotka na 2,3 milijarde evrov.
PARIZ - Francosko-nizozemska letalska družba Air France-KLM je v zadnjem četrtletju poslovnega leta, ki se je zaključilo 31. marca, zabeležila 542 milijona evrov izgube, medtem ko je v enakem obdobju leta prej ustvarila 44 milijonov evrov čistega dobička. Prihodki so se zvišali za 5,8 odstotka na 5,7 milijarde evrov. Družba je zabeležila 46 milijonov evrov izgube iz poslovanja, medtem ko je v primerljivem obdobju predhodnega poslovnega leta ustvarila devet milijonov evrov dobička iz poslovanja.
LONDON/NEW YORK - Cene surove nafte še vedno rastejo. Cena za 159-litrski sod črnega zlata je v sredo med trgovanjem dosegla nov rekord, 132,08 dolarja. Nafta je nov rekord dosegla le nekaj ur potem, ko je prvič presegla mejo 130 dolarjev. Po mnenju trgovcev naj bi bil vzrok za rekordne cene predvsem objava tedenskega poročila ameriškega ministrstva za energijo o nepričakovanem padcu ameriških zalog surove nafte in bencina. Zaloge nafte so se - medtem ko so analitiki pričakovali skromno zvišanje - znižale za več kot pet milijonov sodov. Prav tako so se presenetljivo znižale zaloge bencina, kar je prav tako vplivalo na višje cene. Analitiki opozarjajo, da šibak ameriški dolar in nova zaostrovanja v odnosih med ZDA in Iranom le še višajo vročico na naftnem trgu. Navkljub pozivom ZDA, naj članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) zvišajo proizvodnjo nafte, se po besedah predsednika Opeca Chakiba Khelila to še ne bo zgodilo. Khelil je v ponedeljek namreč povedal, da Opec pred naslednjim srečanjem članic, ki bo septembra, ne bo sprejemal nobenih odločitev o proizvodnji nafte.
MÜNCHEN - Zaupanje v nemško gospodarstvo se je v maju nepričakovano vnovič izboljšalo. Indeks poslovne klime, ki ga izračunavajo na Inštitutu za gospodarske raziskave Ifo iz Mün-chna, se je tako z aprilskih 102,4 točke v maju zvišal na 103,5 točke. Kazalec se kljub izboljšanju še ni vrnil na marčevsko raven, ko je dosegel 104,8 točke. Aprilski padec je sprožil bojazni, da se bo trend nadaljeval tudi v prihodnje. Na inštitutu, ki kazalec računa na podlagi ankete med 7000 podjetji, pričakujejo, da bo upočasnitev gospodarske aktivnosti v Nemčiji po zelo dobrem prvem četrtletju zmerna. Anketirana podjetja so trenutne razmere v gospodarstvu ocenila bolje kot aprila, in sicer se je indeks zvišal z 108,4 na 110,1 točke. Tudi kazalec o pričakovanih razmerah v nemškem gospodarstvu v prihodnjih šestih mesecih se je nekoliko znižal, s 96,7 na 97,3 točke. BERLIN - V nemškem letalskem prevozniku Lufthansa so morali v sredo zaradi nepričakovane opozorilne stavke pilotov v treh družbinih podružnicah odpovedati 46 letov, še 100 letov, večinoma notranjih, pa je imelo zamudo. Piloti v Lufthansinih družbah Eurowings, Germanwings in Lufthansa-CityLine zahtevajo višje plače. Stavkali so v sredo od 5.30 do 8. ure, stavka pa je med drugim prizadela glavna letališča v Frankfurtu in Münchnu ter tudi v Kölnu in Düsseldorfu. V sindikatu pravijo, da zaradi nepopustljivosti vodstva družbe niso imeli druge možnosti. Družba je 1500 pilotom ponudila zvišanje plač za dva odstotka ali manj, kljub temu da je ta letalski prevoznik v lanskem letu zabeležil rekordne dobičke. 4400 pilotov v Lu-fthansi in Lufthansi cargo je v januarju doseglo zvišanje plač. (sta)
Ptuj-Zavrč • Obisk delegacije učiteljskega sindikata iz Estonije
Koristna izmenjava strokovnih in sindikalnih izkušenj
Na povabilo sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Slovenije je bila sredi tega tedna v naši državi na obisku delegacija učiteljskega sindikata iz Estonije, ki jo je vodil predsednik sindikata EHL Sven Rondik; po ponedeljkovih pogovorih v Ljubljani so v torek, 20. maja, obiskali tudi Šolski center v Ptuju ter osnovno šolo v Zavrču, kjer so jim pripravili prisrčen sprejem in predstavitev.
Kot je povedal strokovni sodelavec glavnega odbora SVIZ za stike z javnostmi in mednarodno dejavnost Sandi Modrijan, so na SVIZ-u že septembra 2006 gostili 28-člansko delegacijo estonskega učiteljskega sindikata EHL, ki združuje prek 14.000 članov iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. V pogovoru z glavnim tajnikom SVIZ-a Branimirjem Štrukljem in generalno direktorico direkto-rata za vrtce in osnovno šolstvo Mojco Škrinjar so se seznanili z trenutnimi razmerami v slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja ter aktivnostmi slovenskega sindikata, ker pa je izmenjava izkušenj med sindikati vedno koristna, so se dogovorili za tesnejše sodelovanje. Prva taka priložnost je bila priprava na praznovanje svetovnega dneva učiteljev. Maja lani je na povabilo gostov obiskala Estonijo tričlanska delegacija SVIZ-a pod vodstvom predsednice SVIZ-a Nevenke Tučič ter se med drugim seznanila z razmerami na področju vzgoje in izobraževanja ter sindikalnega gibanja v Estoniji. V pogovorih so ugotovili nekatere razlike med stanjem v slovenskem šolskem sistemu. Plače učiteljev v Estoniji, denimo, so približno 15 odstotkov pod državnim povprečjem plač, pouk v estonskih šolah poteka le do 1. junija. Kljub krajšemu šolskemu letu pa dosegajo estonski učenci na mednarodnih tekmovanjih in primerjavah znanja zelo dobre rezultate. In če je pri nas zaradi vedno manjšega števila otrok učiteljev vztrajno preveč, jih v Estoniji primanjkuje, med mladimi Estonci pa je večji interes za izobraževanje na strokovnih poklicnih šolah in ne le na gimnazijah tako kot pri nas. Ena od usmeritev njihove vlade je večja skrb za šolstvo, tako da sedaj vlagajo veliko sredstev v opremljenost in obnovo šolskih stavb. Estonija je tako v pretežnem delu že pokrita z brezplačnim signalom za de-skanje po internetu, običajnih redovalnic pa več ne uporablja-
Foto: M. Ozmec
Učiteljskim gostom iz Estonije in Ljubljane so učenci završke šole pripravili kulturni spored, v katerem so se predstavili v slovenskem in angleškem jeziku.
Prof. Sven Rondik, predsednik estonskega učiteljskega sindikata EHL
jo, saj so vsi podatki o ocenah ter prisotnosti pri pouku tako učiteljem kot staršem dostopni na spletu.
V ponedeljek, 19. maja, je prispela na obisk v Slovenijo tričlanska delegacija estonskega učiteljskega sindikata EHL pod vodstvom njenega predsednika Svena Rondika, z njim pa sta bili še predsednica regionalnega sindikata za območje Talina Evi Versar in podpredsednik sindikata EHL Alekdandr Tii-demann. Po pogovorih s predstavniki SVIZ-a v Ljubljani so v torek, 20. maja, nekaj po 11. uri obiskali Šolski center v Ptuju, kjer jih je poleg vodstva gimnazije pričakal pomočnik glavnega tajnika SVIZ-a Ptujčan Marjan Gojkovič s sindikalnimi sodelavci. Po ogledu nekaterih prostorov šolskega centra so goste seznanili s potekom vzgoje in izobraževanja v šolskem centru ter trenutnimi nalogami na področju SVIZ. Popoldne okoli 13. ure pa so obiskali Osnovno šolo v Zavrču, kjer so jih v domačih narodnih nošah pričakali učenci in ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Diana Bo-hak Sabath z učitelji in sodelavci. Med prisrčnim kulturnim sporedom, ki so ga gostom iz Ljubljane in Estonije pripravili v šolski telovadnici, so učenci OŠ Zavrč v slovenskem in angleškem jeziku gostom predstavili zgodovino kraja, šolo s trenutno 136 učenci, ki obiskujejo pouk v Cirkulanah in Zavrču, ter občino in življenje v njej.
Med ogledom šolskih prostorov in delavnic smo v pogovorih, v katerih sta sodelovala tudi Marjan Gojkovič in Sandi Modrijan iz SVIZ-a, med drugim izvedeli, da si tudi estonski učiteljski sindikat (tako kot slovenski) prizadeva, da bi plače učiteljev dvignili na dostojno raven, saj so še vedno pod državnim povprečjem. Plačo nad
državnim povprečjem prejema edino učitelj z najvišjim nazivom »metodologist«, ki mora za to, da doseže ta naziv, pisati učbenike, strokovne prispevke in analize, njegovo strokovnost pa redno preverjajo. Zelo občutljivi so estonski učitelji do poslancev, ki imajo štirikrat višjo plačo od povprečja. Sicer pa se tudi v Estoniji srečujejo z vedno manjšim vpisom otrok, kar je tako kot pri nas posledica vse nižje rodnosti. Kljub vsemu pa jim učiteljev še vedno primanjkuje, zlasti pogrešajo mlade, ki se neradi odločajo za poklic učitelja prav zaradi slabih pogojev, kot so nizke plače in vse težji pogoji zaposlovanja, moti pa jih tudi, ker se v njihov poklic vtikajo tudi starši učencev. Učiteljev primanjkuje tudi v sosednjih skandinavskih državah Švedski, Norveški in Finski, ker pa so tam plače precej višje kot v Estoniji, se jim dogaja, da njihovi učitelji uhajajo s trebuhom za kruhom v tujino, kar povzroča državi in učiteljskemu sindikatu vse večje težave. Po dolgotrajnih pogajanjih je sicer letos njihovemu sindikatu uspelo doseči, da so minimalno plačo učiteljev zvišali za 22 odstotkov, vendar po njihovem mnenju to še ne zadostuje njihovim željam in zahtevnosti poklica, ki ga opravljajo.
V zadnji raziskavi PISA je sicer Estonija po kvaliteti dosegla nepričakovano 5. mesto, njihovi predstavniki sindikata so prepričani, da prav po zaslugi kakovostnih izkušenj in podajanja znanja njihovih učiteljev. Žal pa se porajajo težave, ker starejši in izkušeni učitelji odhajajo v pokoj, njihovih mlajših naslednikov pa je vse manj. V estonskem učiteljskem sindikatu so zaradi tega resno zaskrbljeni, kajti to bo zagotovo slabo vplivalo na kakovost šolstva, vzgoje in izobraževanja.
Sicer se njihov šolski pouk, oziroma šolsko leto začenja septembra, vendar se konča že 1. junija, nato pa imajo tako imenovano izpitno obdobje za zaključne izpite, ki jih morajo opravljati učenci zaključnih letnikov osnovnih in srednjih šol. Zaključna preverjanja pišejo in opravljajo tudi vsi ostali učenci, vendar pouka ni več.
Delegacijo estonskega učiteljskega sindikata EHL in predstavnike SVIZ-a iz Ljubljane in Ptuja je v prostorih Občine Za-vrč zaradi službene odsotnosti župana Mirana Vuka sprejela direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele ter se z njimi zadržala v krajšem pogovoru. Po kosilu na turistični kmetiji Pri Žurmanovih so si popoldne gostje ogledali še naš stari Ptuj in njegove kulturnozgodovinske znamenitosti, zvečer pa so se vrnili v Ljubljano, kjer so nadaljevali z obiskom do konca tega tedna.
M. Ozmec
Pa brez zamere
1988-2008
Napaka v razumevanju
Nekoč je bilo leto 1988 in bilje narod in bila so civilna gibanja in bila je enotnost in bilje intelekt. A danes je leto 2008 in ni naroda in ni civilnih gibanj in ni enotnosti, pa tudi intelektu zelo slabo kaže. Leto 1988 je v svojem bistvu pozabljeno, prisotno je zgolj na ravni neokusne in oblastniške manipulacije. Dogodki, ki so se zgodili okoli 31. maja 1988, so zgodovina, in kaže, da se -v nasprotju z rekom, da se zgodovina rada ponavlja - prav hitro ne bodo več zgodili. Zal. In kje smo danes, dvajset let po teh, zdaj lahko že rečemo, mitičnih dogodkih? Glavni akterji afere JBTZ so postali uspešni podjetniki in politiki, od katerih vsaj dva glede dogodke 1988 najverjetneje gojita zgolj neko sprevrženo simpatijo, če sploh kaj gojita.
A medtem ko je Janez Janša ostal v politiki (njegovih načel in delovanj na tem mestu ne bomo analizirali), se je Igor Bavčar po političnem obdobju umaknil v gospodarske sfere, kjer je pred kratkim izvedel blitzkrieg kakršnih v zadnjem času v slovenskem gospodarstvu ne manjka. Skupaj z Boškom Šrotom, pivovarskim baronom, je Bavčar trenutno med ljudstvom najbolj znan kot tajkunski hudič, ki je prevzel eno najbolj uspešnih in največjih podjetij v Sloveniji. In čeprav je tudi precej takih, ki Bavčarja podpirajo pri njegovem početju (večina od teh predvsem zaradi anti-jan-ševskih stališč), pa je veliko (najverjetneje večina) takih, ki njegova dejanja obsojajo. Ali se vsaj sprašujejo, kako to, da je nekoč ena osrednjih oseb upora proti enoumju, nadzoru in nedemokratičnosti sedaj postala eden vodilnih novolibe-ralnih kapitalistov z bajnim premoženjem.
Pri tem gre seveda za nesporazum. Pa ne glede Bavčarja, ampak glede človeškega razmišljanja. Jedro problema tiči v dejstvu, da je večina ljudi po naravi usmerjena k pojmovanju vsega, kar se jim zgodi in kar jih obdaja, v prizmi dihotomij - črno/belo, slabo/dobro, da/ne. Vmes pa nič. Seveda, zelo lahko je razumeti, zakaj je tako. Pri dihoto-mičnem pojmovanju sveta odvečno delo odpade, saj sta na voljo samo dve opciji. Pro in kontra. Vmesnega prostora ni. Vse je ali dobro ali slabo. Črno ali belo. Pri takem pojmovanju sveta odpade ves vmesni prostor, ki večinoma tvori naš svet, v katerem živimo. Večina stvari namreč ni črnih ali belih, ampak nekje vmes, recimo sivih. In tukaj tiči problem, Večina ljudi na najbolj osnovni ravni (ki je hkrati tudi najbolj določujoča) razmišlja na ta način. Tako je menda že od nekdaj. A lokalna značilnost je v tem, da so tukajšnji prebivalci v zadnji dveh desetletjih izvedli miselni prenos iz dihotomij tipa črno/belo, bedast/pameten, razmi-šljujoč/zabit in tako dalje na osnovno dihotomijo, ki je postala, zdi se, določujoče načelo naše države: naš/njihov. To je osnovna dihotomija, v okviru katere razmišlja povprečen Slovenec. Naši so popolnoma dobri, pošteni, njihovi pa so pokvarjeni, zlobni in tako dalje. Tako je in pika. In prav zaradi te mentalitete in predstave sveta se precej ljudi sedaj zmedeno praska po bučah in modruje, da kako je mogoče, da je naš Igor, borec za pravičnejšo ureditev in človekove pravice, sedaj izvedel tak neokapitalistični in tajknunski (kako sovražim to novo janševo skovanko) prevzem. Ni jim jasno, ker ne uvidijo, da ljudje niso zacementirani v svojih ravnanjih, da se spreminjajo in da v končni fazi gledajo predvsem na svoje lastno dobro.
To je pojmovanje, ki pojasni obnašanje Igorja Bavčarja, nekoč enega izmed velikih junakov slovenske osamosvojitve, danes pa velikega kapitalista. Pri tem je to, ali je "naš" ali pa "njihov", popolnoma brez pomena.
Gregor Alič
Foto: M. Ozmec
Predstavniki sindikata estonskih učiteljev so si z zanimanjem ogledali šolske prostore in delavnice.
M: O
Ormož • Predstavili so se mladi kulturniki
Prikaz celoletnega dela
V torek zvečer so svoje celoletno delo prikazali učenci, ki se na OŠ Ormož ukvarjajo z literarno-re-citatorsko, gledališko, lutkovno, folklorno dejavnostjo ter dejavnostjo ljudskih običajev in plesov. Predstavitev je bila v domu kulture, ki je bil dodobra poln, saj so si starši in sorodniki končno želeli ogledati tisto, o čem so poslušali vse šolsko leto.
Mlajša lutkovna skupina pod vodstvom Ksenje Soštarič se je ob glasbeni pomoči Orffove skupine, ki deluje pod mentorstvom Alenke Šalamon, uvrstila na medobmočno tekmovanje lutkovnih skupin.
Foto: vki
Osnovno šolo Ormož obiskuje skoraj 500 učencev, ki lahko izbirajo med številnimi dejavnostmi za različne starostne skupine s področja kulture, športa, ročnih spretnosti, vrtnarjenja, planinstva. Zato morajo prikaz kulturne dejavnosti svojih učencev razdeliti na dva večera, pevci in plesalci se bodo predstavili v začetku junija.
Nastop se je začel s simpatično predstavo Kadar mačke ni doma Mlajše lutkovne skupine, ki jo vodi Ksenja Šoštarič. Natopili so otroci, ki so se letos prvič srečali z lutkami, kljub temu pa so bili pri svojem delu zelo uspešni, saj so se s to predstavo uvrstili na medobmočno tekmovanje lutkovnih skupin. Pri njihovem nastopu jih je z glasbo na Orffovih instrumentih ves čas spremljalo osem učenk, ki vadijo pod mentorstvom Alenke Šalamon. Mlade glasbenice so spremljale tudi nastop članov Krožka ljudskih običajev in plesov. Nastopajoči so pod vodstvom Mateje Kovačič pripravili izštevanke in rajalne igre. Med hudomušnimi izštevankami se je našla tudi kakšna, ki je še nismo slišali in je nasmejala obiskovalce.
Starejša lutkovna skupina je zaigrala predstavo Lahko bi bilo slabše, ki govori o napornem, doživetij polnem dnevu malega miška, ki ga ob vsaki nezgodi pospremi komentar opazovalca, ki pripomni: »Lahko bi bilo
še slabše.« Starejšo gledališko skupino vodi Ljuba Fišer, ki je za glasbeno spremljavo na klavirju naprosila Špelo Čučko.
Folklorna skupina se je predstavila s tremi plesi rašpla, po-žugana in špic polka. Na šoli so se odločili folklorni dejavnosti posvetiti več pozornosti, zato za mlade folkloriste šivajo nove obleke, najti pa bodo morali tudi kakšnega mladega muzi-kanta, da bo spremljal plesalce, ki vadijo pod mentorstvom Marije Cvetko in Jožka Filipiča.
Literarno-recitatorsko dejavnost na šoli negujejo v treh krožkih, namenjenih različnim starostnim skupinam. Najmlajše vodi Danijela Gregurec, ki je s svojimi malimi recitatorji
zvadila Pomladno Ferija Lain-ščka. Malo večji recitatorji so predstavili pesem Ciciban in čebela Otona Župančiča. Vodi jih Zdenka Kosi. Recitatorji od 7. do 9. razreda pa so pripravili že bolj razmišljujoče teme - Sreča Nika Grafenauerja in Nekoga moraš imeti rad Ivana Minattija. Delujejo pod mentorstvom Irene Kandrič Koval.
Učenci so lahko ustvarjali tudi v dveh gledaliških skupinah. Mlajša gledališka skupina je pod mentorstvom Urške Geld pripravila predstavo Gradič. Na zanimiv način so obnovili dobro znano zgodbico o gradiču, ki lahko sprejme veliko stanovalcev, ko pa hoče v njem domovati še medved, pa ... S
palčkami je dogajanje spremljal Tilen Veselko.
Dogajanje je zaključila Starejša gledališka skupina s predstavo Kekec. Prikupna glasba je gledalce kar vabila, da so postali dobre volje in pospremili Kek-ca, Rožleta in Tinkaro po njihovih dogodivščinah, v katerih so se srečali s Pehto, Bedancem in Prisankom. Mentorica Irena Blagovič je poskrbela, da se je zgodba dobro končala, pa tudi, da so Marko Čuš, Timon Gra-bovac, Anja Zabavnik, Melanie Habjanič, Petra Ivanuša, Pavel Jovanov in Maruša Zlatnik dovolj vadili za uvrstitev na medo-bmočno srečanje gledaliških skupin.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Mednarodno sodelovanje gimnazijcev
Obisk iz Burghausna
Pred kratkim so Gimnazijo Ptuj obiskali gimnazijci iz nemškega mesta Burghausen. Naša gimnazija in gimnazija iz Burghausna že vrsto let sodelujeta preko projekta izmenjave dijakov. Tako vsako leto naši dijaki preživijo nekaj dni v Burghausnu, nemški dijaki pa nekaj dni na Ptuju.
Te izmenjave se veselimo tako učitelji nemškega jezika kakor tudi naši dijaki, ki z velikim
veseljem sprejmejo naše goste.
Letos nas je v maju obiskalo pet dijakov z mentorjem g.
Stefanom Angstlom. Dijaki iz Bavarske so na Ptuju preživeli 3 dni. Z velikim navdušenjem so
Gimnazijci iz Burghausna so bili na obisku v Ptuju.
Foto: arhiv Gimnazije Ptuj
si ogledali našo šolo, spoznali naš način poučevanja in navijali na mednarodnem rokometnem turnirju, ki ga je v teh dneh organizirala Gimnazija Ptuj. Sprehodili so se tudi po Ptuju in si ogledali njegove znamenitosti. Zadnji dan obiska pa so si ogledali še mestno knjižnico in baročno cerkev na Ptujski Gori.
Osrednji dogodek te izmenjave pa je bil petek, ko so gimnazijci iz Burghausna skupaj z našimi dijaki na zelenici za šolo posadili osem grmičkov. Ti grmički so prepotovali kar 500 kilometrov, saj so jih nemški dijaki pripeljali iz Burghausna. Zasaditev le-teh naj bi pomenila začetek sodelovanja obeh gimnazij v novem projektu Vrt, vrtnarjenje.
Prehitro je napočil dan slovesa. Dijaki iz Burghausna so se s težkim srcem poslovili od naših dijakov in od našega mesta, ki se jim je gotovo vtisnilo v spomin. Odhajali so namreč z obljubo, da nas še obiščejo.
Obe šoli si za prihodnost želita, da bi bilo podobnih izmenjav še več. Za dijake imajo te izmenjave zagotovo neprecenljiv pomen, saj lahko na malce drugačen način spoznavajo nemški jezik in kulturo nemške dežele. Največje bogastvo pa so prijateljstva, ki ostajajo za vse življenje.
Ob tej priložnosti se posebej zahvaljujem staršem naših dijakov, ki so v teh dneh nemške gimnazijce sprejeli v svoje domove.
Profesorica nemščine Brigita Podgoršek
Na knjižni polici
Patrick Suskind Zgodba gospoda Sommerja
Celje. Celjska Mohorjeva družba, 2007
trick Suskincl je v letu Patrick Suskind	/935 zaslovel z roma-
Zgodba gospoda	nom Parfum, po kate-
mZTa	rem so leta 2007Posne'
"¿mpT	li film. Zgodba Gospo-
leta 1991. Ilustracije je
Sempe, ki ga že poznamo prek upodobitev Goscinnyjevega Nikca, in naivno ter iskrivo
MM	Zgodbi gospoda Som-
merja smo neposredno
52	gledano skozi otroške
oči, ki pa nas s svojo vsečasnostjo prevzame in napoveduje, da ni tipoloških bralskih razlikovanj in določitev v delih, ki odkrivajo globino človeške duše, čustvovanja in doživljanja, ki vsebujejo univerzalna sporočila. Ironični, nadrobni in vsakdanji opisi prvoosebnega pripovedovalca odvračajo pozornost posvetiti se zgodbi gospoda Sommerja, pisateljeva čudovita namera doseže svoj namen. V besedilo celo vstavlja opombe, fizikalne in matematične obrazce, besedne igre. Odlika Suskindove zgodbe je, da novela odmeva kot roman. Deček zmore razumeti skrivnost gospoda Sommerja, česar odrasli niso bili zmožni, prepoznati bolečino, tišino, strah in grozo.
Ko je deček še plezal po drevesih in seje lahko naslonil na veje, je meril nekaj čez meter, takrat je lahko skorajda letel. Vzleteti ni bilo težko, le pristati. Tudi pri plezanju navzdol je podobno. Njegov prvi padec je potekal v skladu z Galilejevim zakonom. Takrat se ni domislil, da zna leteti, posledice padca z jelke pa čuti štirideset let kasneje, ki se odražajo kot zmedenost in nezbranost. Večino otroštva je preživel na drevesih, tam so ga pustili pri miru. Tam je sonce kasneje zašlo. Vendar želi povedati zgodbo o gospodu Sommerju, ki je pravzaprav sploh ni bilo, kvečjemu sprehajalna pot, ki se je kdaj z njegovo križala. Živel je kaka dva kilometra od njihove hiše in nihče ni vedel, kako mu je bilo pravzaprav ime, kakšen poklic je opravljal. Gospa Sommer je bila izdelovalka punčk. Nekega dne sta preprosto prišla. Otrok in sorodnikov nista imela. Čeprav o gospodu Sommerju niso vedeli nič, je bil najbolj znan človek v okrožju, kajti gospod Sommer je od jutra do poznega večera tekal skozi okoliške vasi. Pozimi je nosil dolg, črn in preširok plašč, poleti, od marca do konca oktobra slamnik, platneno srajco in kratke hlače. Vedno je imel pri sebi dolgo valovito orehovo palico in nahrbtnik. Kaj je bil cilj teh neskončnih pohodov? Kmalu po vojni, ko še ni bilo toliko avtomobilov, niso taki pohodi bodli posebej v oči. Gospod Sommer pa je tudi kasneje hodil peš. Nikjer ni imel opravkov, v nahrbtniku je imel samo kruh z maslom in pelerino. Dečkova mama je menila, da ima gospod Sommer gotovo klav-strofobijo, da ne more mirno sedeti v svoji sobi. Morda pa je kot tekač v pravljici, ki si mora eno nogo privezati, da ne teče. Edini stavek, ki ga je gospod Sommer izrekel, je bil, naj ga že enkrat pustijo pri miru. Dečkova prva ljubezen je bila sošolka Karolina, s katero je plezal na drevesa, ampak samo v sanjah, takrat ni bil plah. Karolina je živela v Gornjem jezeru kot vsi drugi otroci, on edini pa v Spodnjem. V ponedeljek, je dejala Karolina, pa bo šla z njim v Spodnje jezero. Pripravil se je, izbral pot, kjer ji bo pokazal šest znamenitosti: hišico elektrarne, sedem malinovih grmov, lovsko krmilnico, drevo, kjer se je obesil nacist, mravljišče, čudovito staro bukev. Ponedeljek je bil brezhiben, sončen dan. Še uro jo je čakal na kamnu pred šolo. Z neumnim izgovorom je spremenila svojo odločitev. Kolo se je moral naučiti voziti, ker je moral kolesariti k uram klavirja na konec Gornjega jezera k stari in brkati gospodični Funkel. Gospa Funkel pa je bila stara vsaj sto let. Deček je odraščal in čas se je spreminjal. Grde in neprijetne izkušnje je doživljal pri gospodični Funkel in spoznanje, da je svet ena sama nepravična in podla nizkotnost. Še ljubi bog te zapusti takrat, ko ga edinkrat rabiš. Nepravična usoda gre svojo pot. Temu svetu bo rekel adijo. Zanj pride v poštev samo padec z najvišjega drevesa. Pred odločilnim trenutkom sije predstavljal veličasten pogreb, potem pa je pod drevesom videl gospoda Sommerja, ki je vse življenje bežal pred smrtjo. Umrla mu je žena in preselil seje na podstrešje nekaj hiš naprej. Ljudje so imeli druge skrbi in gospod Sommer v zavesti drugih ni več obstajal. Prehitel ga je čas. Deček pa je zrasel v fanta, dobil izkaznico, da je lahko gledal filme za odrasle, znal napraviti kristalni detektor in rešiti enačbo s tremi neznankami. Postal je sijajen kolesar, kolesarjenje je bilo skoraj tako čudovito kot letenje. Potem je gospod Sommer neke noči odkorakal v jezero. Pogrešal ga ni nihče.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Nogomet združil mlado in staro
Stran 12
Rokomet
Dolgoročni cilj je obstanek v ligi
Stran 12
Kolesarstvo
Ptujčani pometli na domačem pragu
Stran 13
Strelstvo
Boštjan Simonič v prepričljivi prednosti
Stran 13
Plavanje
»Za uspeh moraš veliko garatiin se marsičemu odpovedati«
Stran 15
Nogomet
Zmagovalci skoraj že znani Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Odločal bo zadnji krog!
Tudi po 35. odigranem krogu v 1. SNL še ni jasno, katera ekipa se bo z drugouvrščenim drugoligašem pomerila v dodatnih kvalifikacijah za obstanek v 1. SNL. Še več: po tem krogu je situacija še bolj zapletena, saj Celjani in Lendavčani niso izkoristili prve priložnosti, da bi si z zmagama že zagotovili obstanek; popravni izpit bodo imeli v zadnjem krogu. To možnost bosta imela tudi preostala člana štirih asov, Drava in Pri-morje, in šele po zadnjem sodnikovem žvižgu bo jasno, kdo je nesrečnik, ki bo še naprej trepetal za prvoligaško usodo.
Kombinacij je bilo pred tem krogom veliko, najbolje pa sta priložnost na poti iskanja rešilnih točk izkoristila Drava in Pri-morje. Ptujčani so z izredno angažirano in požrtvovalno igro strli odpor Livarja. Koliko jim ta zmaga pomeni, so najbolje pokazali ob proslavljanju doseženih zadetkov, ki so se jih veselili skupaj z igralci na klopi. Prav ta povezanost ekipe je najdragocenejša novost v vodenju novega trenerja Pevnika, ki z igralci uspešno ustvarja pozitivno klimo. To je zaradi zakasnitev pri izplačilih plač sicer težko, a očitno obstajajo v njegovem delu prijemi, ki so uspešni. Pravi test bo zanj in za nogometaše tekma z Domžalčani, zagotovo pa bodo tribune na ptujskem Mestnem stadionu polne kot že dolgo ne!
Velike težave pa še naprej pestijo Lendavčane; na gostovanju v Ajdovščini so si (spet) pripravili precej obetavnih priložnosti, zadeli pa so samo enkrat. Primorje je dovolj izkušena ekipa, da je to znala izkoristiti. Pri tem jim je veliko pomagal zadetek, dosežen v zadnji minuti prvega polčasa, ki je tekmo obrnil v drugo smer.
V prenovljenem Ljudskem vrtu so Mariborčani gostili Interblock in v ponovitvi pokalnega finala pred 3000 gledalci iztržili le remi. Za goste je bil spet uspešen Rakovič, ki proti vijoličastim očitno najde dodatno motivacijo. Lepotico kroga so videli gledalci na Bonifiki, kjer sta se v primorskem derbiju srečala Koper in Gorica. Še četrtič v tej sezoni so bili uspešnejši prvi, ki so tako potrdili primat v regiji. Domžalčani so naslov državnih prvakov na domačem igrišču potrdili in proslavili z zmago proti Celjanom. Hat-trick je dosegel Dario Zahora, s čimer si je že zagotovil neulovljivo prednost pred zasledovalci na lestvici najboljših strelcev.
Jože Mohorič
PrvaLiga Telekom Slovenije, 35. krog
Primorje - Nafta 2:1 (1:1); strelci: Džuzdanovič 45., Mlakar 52.; Tre-nevski 15./11 m.
Maribor - Interblock 1:1 (0:1); strelca: Pavlovič 48.; Rakovič 28. R. K.: Kubica 90./Maribor; Rakovič 90./Interblock
Domžale - MIK CM Celje 4:0 (0:0); strelca: Zahora 48., 61., 85., Ha-lilovič 60./ag
Koper - HiT Gorica 4:3 (1:1); strelci: Rastovac 2., Amusan 50., 85., Rajčevič 82.; Demirovic 30., Komel 60., Ekpoki 62./11 m
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1.	DOMŽALE
2.	KOPER
3.	HIT GORICA
4.	INTERBLOCK
5.	MARIBOR
6.	PRIMORJE
7.	MIK CM CELJE
8.	DRAVA
9.	NAFTA
10.	LIVAR
35 35 35 35 35 35 35 35 35 35
21 18 15 14 13 13 13 13 11 4
10 10 9 8 10 6 6 5 11 5
4 7 11 13 12 16 16 17 13 26
63:28 68:49 55:49 48:39 53:46 50:40 42:49 45:48 42:56 38:89
73 64 54 50 49 45 45 44 44 17
Pari 36. kroga: sobota, 31. maja ob 16.00: Nafta Lendava - FC Koper, Hit Gorica - Livar, Drava Ptuj - Domžale, MIK CM Celje - Maribor, Interblock - Primorje.
Nogomet • 1. SNL, 35. krog
Odločilen sodnikov podaljšek
LIVAR - DRAVA 0:3
(0:1)
STRELCA: 0:1 Kelenc (45), 0:2 Kelenc (60), 0:3 Ogu John (83)
LIVAR: Savic, Muminovič, Topič (od 46. Bogdanovic), Gazi-begovič, Lulic (od 62. Lo Duca), Šutej, Prudič, Brezarič, Kastelic, Brezovački (od 73. Keric), Per-me.
DRAVA: Murko, Emeršič, Bošnjak (od 82. Ogu), Prejac, Grižonič, Drevenšek, Radetic (od 46. Džakovic), Horvat, Ca-lamante, Kelenc, Zilic (od 67. Grbec). Trener: Robert Pevnik.
Rumena kartona: Topič; Horvat.
Zmaga proti Kopru je nogometašem Drave dala upanje, da se rešijo devetega mesta, seveda pa so zato morali zmagati v Ivančni Gorici, proti domačemu Livarju, za katerega je znano, da bo v naslednji sezoni igral v 2. SNL. Ob zadnjih solidnih predstavah Livarja so morali biti previdni, vendar odločni,
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc in John Ogouchukwu Ogu (Drava, modri dres) sta Dravi priigrala pomembne tri točke v boju za obstanek v elitni nogometni druščini.
da osvojijo vse tri točke. Zmaga je bila na koncu zasluženo iz-borjena, tako da bodo o končni uvrstitvi odločali na zadnji tek-
fcjy
mulcts
m
Foto: Črtomir Goznik
Trener Drave Robert Pevnik (drugi z leve) z optimizmom pričakuje sobotno tekmo z novimi (starimi) državnimi prvaki.
mi, ko bodo na domačem igrišču v soboto gostili stare in nove državne prvake iz Domžal.
Gosti so odločno začeli in že v deseti minuti je Horvat dobro meril, a je Savic še bolje posredoval. Po poskusu Permeta, ki je prekinil nalete Ptujčanov, je imel v 20. in 21. minuti dve priložnosti Zilic, a njegov prvi strel je Livarjev vratar obranil, drugi pa je zgrešil cilj. Malce zatem je poskusil še Drevenšek, a prav tako brez uspeha. Prav tako neuspešni so bili na drugi strani poskusi domačinov. V 41. minuti je najprej zapretil Kelenc, ko je z 18 metrov preizkusil Saviceve sposobnosti,
Foto: Črtomir Goznik
Igor Radetč (Drava, modri dres) je lepo asistiral pri prvem zadetku Drave.
ki jih je slednji pokazal še po poskusu Prejaca v isti minuti. Do zasluženega vodstva so gostujoči nogometaši prišli v sodnikovem podaljšku, ko je žogo po podaji Radetica v mrežo z odlično odmerjenim udarcem pospravil Kelenc.
Takšni goli so za ekipo izredno pomembni, saj prinašajo določeno mirnost in preprčanost v igro, ki se je v igri Drave poznala v drugem polčasu. V obojestransko odprti igri so domačini poskušali predvsem s protinapadi, v katerih pa so bili kar nevarni, tako da je moral tudi Murko nekajkrat posredovati, predvsem po strelih Gazibegoviča. V 60. minuti pa so protinapad izvedli nogometaši Drave, uspešno pa ga je dokončal Kelenc in se drugič na tekmi vpisal med strelce. Malce za njim bi se lahko med strelce vpisal še Džakovic, ki je ob polčasu v igro vstopil namesto Radetiča, a je Savic spet rešil dolenjsko mrežo. Ni je pa mogel v 83. minuti, ko je prav Džakovic podal do Ogu Johna, le-ta pa je iz bližine še tretjič ma-tiral Livarjevega čuvaja mreže. To je bil njegov prvi stik z žogo, saj je vstopil le nekaj sekund pred tem.
Zmaga nogometašev Drave je zaslužena in je vsekakor dobrodošla pred zadnjim nastopom v tem prvenstvu. Zadnji krog bo zelo razburljiv, vsaj kar se tiče uvrstitve na deveto mesto. Nihče namreč ne bi rad igral v kvalifikacijah, kjer se lahko sreča z Belo krajino, Aluminijem ali Bonifiko.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Dirka za Veliko nagrado Ptuja
Ptujčani pometli na domačem pragu
Nedeljska dirka za Veliko nagrado Ptuja je minila povsem v barvi domačih tekmovalcev - kolesarjev Perutnine. Med 65 nastopajočimi so bili zraven krajnske Save edina ekipa, ki je zapolnila maksimalno kvoto desetih kolesarjev. So pa bili edino moštvo, ki je dirko tudi končalo kompletno. Na vrh se je zavihtel Gregor Gazvo-da, uspeh sta dopolnila Matija Kvasina na tretjem in Rados-lav Rogina na četrtem mestu. Mednje se je vrinil nekdanji »perutninar« Hrvoje Miholje-vič (Loborika). Skupno je bilo med deseterico uvrščenih kar šest ptujskih kolesarjev.
Na 192,2 kilometra dolgo progo so se najboljši podali s precejšnjo rezervo. Tako je imel po vzponu na Ptujsko Goro, Čermožiše in gorski cilj na Strajni pri Podlehniku na 40 kilometru vodilni kolesar Dejan Vračič (Loborika) pred
zasledovalci že več kot tri minute prednosti. Vendar pobeg ni trajal dolgo, glavnina je bila po prevoženih 60 kilometrih na Ptuju spet kompaktna. Že v uvodu drugega kroga je podobno storil Gregor Gazvo-da. Pred vzponom na Ptujsko Goro je pobegnil in si do gorskega cilja prikolesaril dve minuti prednosti. Vendar tokrat tudi glavnina ni počivala. Na najtežjem klancu, dolgem dva kilometra z naklonom tudi nad dvajsetimi odstotki, so napadli trije hrvaški hribolazci - Miho-ljevič, Kvasina in Robert Kišer-lovski (Adria Mobil). Do Ptuja se jim je pridružil še Rogina, skupina pa je tik pred vstopom v najstarejše slovensko mesto ujela vodilnega kolesarja. Peterica, kjer so imeli perutni-narji s tremi tekmovalci veliko premoč, je imela ob prihodu na startno-ciljni prostor že ogromne tri minute prednosti
pred zasledovalci. Z izjemo Ki-šerlovskega so delovali složno, v ozadju so se za ulov ubežnikov najbolj trudili prav njegovi sotekmovalci, nezadovoljni z Dolenjcem, ki so se ga za nameček vodilni še otresli. Iz ozadja se je 30 kilometrov do cilja »pognal« Grega Bole, nekaj časa lovil priključek, nato pa taval na tako imenovani »nikogaršnji zemlji« (med vodilnimi in glavnino) in na koncu le za las ujel peto mesto. Prvi je neuspešno z »zmagovitim« pobegom poskušal Rogina (25 kilometrov pred ciljem), njegov recept pa je kasneje unovčil Gazvoda. V zadnjih petih kilometrih si je privozil dobre pol minute prednost pred zasledovalci, ki so se za preostali mesti na stopničkah pomerili v sprintu. »Te, moram reči nepričakovane zmage sem zelo vesel. Zanjo sem garal skoraj ves dan, k njej pa so seveda ogromno pripo-
Foto: Črtomir Goznik
mogli tudi sotekmovalci. Vozili smo taktično zelo dobro, pobegov skorajda ne bi mogli boljše pokriti, na koncu smo le unovčili premoč. Potrebno je bilo malo strpnosti in preudarnosti in ne za vsako ceno na vso moč. Zato sem tudi pred prihodom na Ptuj počakal skupino, ki me je lovila. Takrat sem se najedel, malo spočil in pripravil za zaključek dirke,« je povedal Gazvoda. 26-letni Makolčan se je tako veselil druge letošnje zmage, sicer pa ene redkih na cestnih dirkah (večino jih je dosegel v kronometrih). »Za nas je bila dirka naporna bolj psihično kot fizično. Vsi so namreč pričakovali našo zmago, tako gledalci kot uprava kluba in sponzorji, zraven tega pa so nam vsi ostali kolesarji poskušali preprečiti zmagoslavje. Mislim, da je dirko odločilo to, da smo si vsi v ekipi želeli zmagati, zraven tega smo pokazali tudi odlično pripravljenost. Na startu je bila vsa slovenska konkurenca, mi pa smo potrdili, da smo trenutno najboljši. Upam, da nam dobro formo uspe obdržati tudi za tekmovanja, ki prihajajo,« je povedal Matija Kvasina.
Zmagoslavje je morda indikator, da velja tekmovanja na Ptuju v prihodnje organizirati bolj pogosto. Nenazadnje potrebo dokazuje tudi veliko število gledalcev v ciljnem prostoru. Direktor ptujskega kluba Rene Glavnik je sicer že potrdil, da bo tekmovanje v koledarju mednarodne kolesarske zveze tudi prihodnje leto.
Uroš Gramc
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski kolesarji so pokazali odlično pripravljenost
Mnogi kolesarji so si letošnjo VN Ptuja zapomnili po vzponu na Strajno. Ptujčani bodo nanj imeli lepše spomine od ostalih.
Strelstvo • Liga z MK pištolo proste izbire
Boštjan Simonič v prepričljivi prednosti
V poletnem delu strelske sezone strelci preklopijo iz notranjih dvoranskih strelišč za zračno orožje na zunanja odprta strelišča, kjer potem trenirajo in tekmujejo v disciplinah malega in velikega kalibra na 50 oziroma 25 metrov. Ker je zakonodaja s tega področja, ki regulira streljanje na zunanjih streliščih z večjimi kalibri od zračnega orožja, naravnana precej bolj neprijazno do strelcev, ki se ukvarjajo s športnim streljanjem in zaradi manjkajočih prepotrebnih infrastrukturnih objektov, ki bi bili primerni za izvajanje kvalitetnih treningov, je bistveno manjši tudi krog strelskih klubov, ki sploh imajo možnost gojiti ravno tako enakovredne olimpijske discipline z malim in velikim kalibrom.
Novost v tem za marsikoga »mrtvem delu« strelske sezone je serija štirih turnirjev z MK pištolo proste izbire, ki služi kot odlična priprava za DP v disciplinah na 50 m, ki bo potekalo 21. junija v Ljubljani. Tekmovanje je v polnem teku, strelci pa imajo za seboj že dva turnirja, ki sta potekala v Rečici in Preddvoru. Po polovici lige najbolje kaže aktualnemu državnemu prvaku med posamezniki, ki-dričevskemu strelcu Boštjanu
Simoniču, ki je z dvema dobrima nastopoma s 547 in 549 krogi vodilni strelec v ligi. 2. mesto trenutno zaseda Simon Bučan iz SD Kopačevine s 25 krogi zaostanka, na 3. mestu pa je Klemen Tomaševič iz Železnikov s skupnimi 1061 krogi. Odlično izhodišče držita tudi juršinska strelca Mirko
Moleh in Ludvik Pšajd, ki s
1055 in 1051 krogi zasedata 4. in 6. mesto. Simon Simonič ml. iz SD Juršinci je s 1031 krogi na 11. mestu, medtem ko njegov soimenjak iz kidričevskega društva s 1014 krogi zaseda 15. mesto.
V ekipnem delu so strelci trenutnih ekipnih državnih pr-
vakov iz Juršincev dosegli dve prepričljivi zmagi in z 19 krogi prednosti vodijo pred najbližjimi zasledovalci iz Kopačevine-(Škofja Loka).
Naslednji turnir z MK pištolo proste izbire bo potekal v soboto, 31. maja, z začetkom ob 9. uri na strelišču v Kidričevem.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gčnc
Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, v letošnji sezoni odlično strelja z MK pištolo proste izbire in ostaja prvi favorit za novi naslov državnega prvaka.
Kasaške dirke v Ljutomeru
Štiri domače zmage
V	petem tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone se je na ljutomerskem hipodromu v šestih točkah sporeda pomerilo le 43 konjev. Najuspešnejši so bili domači tekmovalci, ki so slavili v štirih nastopih, za KK Slovenske gorice Lenart pa je 1. mesto osvojil Franc Lovrenčič z Loro. Pred okoli 800 gledalci je najhitrejši čas dneva dosegel tekmovalec KK Ljutomer Rene Hanžekovič z La Luno - 1:17,2. Vse dirke so bile na 2100 metrov.
V	posameznih dirkah so zmagali: 1. dirka za 3- do 5-letne kasače, zaslužek do 500 evrov: Can Star (Zaletel,
Šentjernej) 1:22,5; 2. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 1500 evrov: Fijosa (Slana, Ljutomer) 1:19,5; 3. dirka 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 2500 evrov: Fantastic MS (M. Slavič, Ljutomer) 1:17,7; 4. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 5000 evrov: Lora (Lovrenčič, Slov. gorice Lenart) 1:18,6; 5. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 10000 evrov: Saxon MS (M. Slavič, Ljutomer) 1:17,4; 6. dirka, z mednarodno udeležbo: La Luna (R.Hanžeko-vič, Ljutomer) 1:17,2.
NŠ
Foto: NS
Nogomet • 2. SNL
Aluminij 3:1, Zavrč 1:0
Aluminij - Krka 3:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Mojstrovič (16), 1:1 Dugolin (52), 2:1 Rot-
man (68), 3:1 Vračko (78).
ALUMINIJ: Lipovac, Gašpa-rič, Topolovec, Osaj, Pavlin (od 35. K. Medved), Dugolin, A. Medved (od 35. Vračko), Ve-selič (od 70. Purišič), Težački,
Stojnič, Rotman. Trener: Bojan Špehonja.
RUMENI KARTONI: Marko-vič (35), Vračko (41), Travni-kar (58), Vavžik (58), Veselič (68), Osaj (80)
REZULTATI 27. KROGA: Aluminij - Krka 3:1 (0:1). Bela krajina
-	Zavrč 0:1 (0:0), Triglav Gorenjska
-	Zagorje 0:1 (0:0), Rudar Velenje
-	Bonifika 5:1 (1:1). Mura 05 - Krško 1:1 (1:1).
1. RUDAR VELENJE26 15		4	7	69:30	49
2. BELA KRAJINA	26 12	7	7	39:28	43
3. ALUMINIJ	26 12	5	9	39:28	41
4. BONIFIKA	26 11	7	8	42:29	40
5. TRIGLAV GOR.	26 10	5	11	36:39	35
6. ZAGORJE	26 9	7	10	42:44	34
7. MURA 05	26 9	7	10	28:41	34
8. ZAVRČ	26 9	6	11	35:35	33
9. KRŠKO	26 8	9	9	31:41	33
10. KRKA	26 4	5	17	22:68	17
RDEČI KARTONI: Vavžik (60 - 2. RK), Ibeshah (76), trener Krke Kastrevec odstranjen s klopi v 83. minuti.
Nogometaši Aluminija so se s sila povprečno igro in zmago proti novomeški Krki poslovili od svojih maloštevilnih privržencev. Delno opravičilo za slabšo igro lahko iščemo v odsotnosti Binga, Krajcerja in Bratuška zaradi kartonov in poškodb. Domačini so pričeli medlo, saj so verjetno mislili, da se bodo gostje, ki so krepko na začelju lestvice, sami predali. A ni bilo tako, saj so za nameček gostje v 16. minuti celo povedli, ko je domača obramba obstala. Prejeti zadetek domačinov ni vzpodbudil k boljši igri, zato je domači trener Bojan Špehonja že v 35. minuti opravil dve menjavi, ki sta prinesli vsaj malo več živahnosti v igro.
V nadaljevanju smo le videli kvalitetnejšo igro nogometašev Aluminija, ki so izenačili z mojstrskim zadetkom Dugoli-na s prostega strela. Gostje so
bili nervozni in so delali številne prekrške, za katere so prejemali rumene kartone. Prav zaradi tega so v 60. minuti ostali na igrišču z igralcem manj, saj je bil izključen Vavžil. S tem so sami pripomogli k premoči Ki-dričanov, ki so jo slednji izkoristili v 68. minuti, ko je v polno zadel Rotman. V 76. minuti je Krka na igrišču ostala še z enim igralcem manj, Kidričani pa so dve minuti kasneje dosegli še tretji zadetek; v polno je zadel Vračko.
Danilo Klajnšek
Bela krajina - Zavrč
0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Korez (65)
ZAVRČ: Golob, Lenart, Le-tonja, Ristič, Murko, Kuser-banj (od 65. Korez), Gregurič, Čeh, Murat, Kokot, Bajlec (od 62. Gabrovec). Trener: Miran Emeršič
RDEČI KARTON: Krešimir Gregurič (83)
Zavrču je uspelo zmagati tudi v Črnomlju proti Beli krajini in se tako vrniti domov z velikimi tremi točkami. Veliko zaslug za to zmago ima nedvomno Matjaž Korez, ki je kot joker s klopi zadel ob svojem prvem stiku z žogo.
Gledalci so na stadionu ŠRC Loka videli zadržan začetek obeh moštev vse do 13. minute, ko je od daleč poskušal Murat, vendar je žoga po njegovem strelu zletela mimo domačih vrat. V domačem kazenskem prostoru je bilo vroče že nekaj trenutkov prej, ko so domačini skorajda premagali lastnega
vratarja. Najbližje zadetku v prvem polčasu je bil Letonja, ki je po predložku v kazenski prostor s petih metrov streljal prek vrat Bele krajine. Do konca polčasa so domačini poskušali s streli od daleč, ampak neuspešno.
Drugi polčas ni ponudil gledalcem ničesar novega, saj je bil začetek identičen prvemu. V nadaljevanju so vendarle prišle minute Zavrča, ki je v 65. minuti prek Rističa nevarno zapretil. Takoj za tem pa veselje gostov, ko se je po podaji iz kota najbolje znašel Matjaž Korez in matiral domačega vratarja Miliča. Prav Korez je v isti minuti vstopil v igro kot joker stratega Emeršiča; na koncu se je ta poteza izkazala za odločilno na tekmi. Zavrčani so vodstvo uspešno zadržali vse do konca srečanja, čeprav so od 83. minute dalje ostali na igrišču z igralcem manj, saj je Greguric po drugem prejetem kartonu moral predčasno v sla-čilnico.
Pomembna zmaga Zavrča na vročem gostovanju jim daje veliko upanje za obstanek v 2. SNL, saj bodo sedaj svojo usodo krojili sami, ko bodo to soboto v svojem športnem parku gostili ekipo Triglava. Slednja prav tako nujno potrebuje točke rešitve, zato bo srečanje izrednega pomena za obe ekipi. Kalkulacij in špekulacij je med ljubitelji nogometa veliko, vendar pri Zavrču to ne pride v poštev: zmaga na domačem terenu proti Triglavu iz Kranja je za njih edini cilj.
Peter Golob
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Zmagovalci skoraj že znani
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 25. KROGA: Trgovine Jager - Stojnci 2:7, Koroška Dravograd - Odranci 3:0, Dravinja
-	Tehnostroj Veržej 2:2, Šmartno 1928 - Črenšovci 5:4, Kovinar Štore
-	Pohorje 2:1, Roma - Šentjur 2:4, Paloma - Malečnik 2:0.
1. MU ŠENTJUR	25 17 3	5	57:25	54
3. ŠMARTNO 1928 25 13 5		7	47:45	44
3.DRAVOGRAD	25 12 6	7	56:29	42
4. TEHNO. VERŽEJ 25 10 9		6	52:32	39
5. ČRENŠOVCI	25 11 5	9	46:38	38
6. MALEČNIK	25 11 5	9	38:36	38
7. DRAVINJA	25 9 10	6	41:34	37
8. TRGOV. JAGER	25 10 5	10	41:45	35
9. ODRANCI	25 9 7	9	33:38	34
10. STOJNCI	25 8 9	8	42:35	33
11. PALOMA	25 9 5	11	33:41	32
12. KOV. ŠTORE	25 7 9	9	47:43	30
13. POHORJE	25 4 2	19	23:67	14
14. ROMA	25 3 4	18	27:75	13
V predzadnjem krogu 3. slovenske				
Fridauer), Milošič. Trener: Ivan Zajc.
Štajerska liga
REZULTATI 25. KROGA: Zreče
-	Železničar 6:1, Šentilj Jarenina
-	Simer šampion 4:4, AHA EMMI Bistrica - Oplotnica 7:0, Holermuos Ormož - GIC Gradnje Rogaška 2:2, Partizan Fram - Podvinci 0:3, Mons Claudius - Peca 7:2.
nogometne lige so najbolj presenetili nogometaši Stojncev, ki so svojim domačinom, ekipi Šmarja pri Jelšah, nasuli kar sedem zadetkov, tri je dosegel Klinger. Vsi ostali rezultati tega kroga so v pričakovanih okvirjih. Že dolgo časa se ve, da je Šentjur prvak ter da ligo zapuščata Roma in Pohorje, zato so lahko igre vseh ekip sproščene, saj ni velikega pritiska na sam rezultat. V takšnih situacijah pa najbolj na svoj račun pridejo gledalci, ki lahko vidijo veliko število zadetkov. Tudi za srečanja zadnjega kroga se pričakuje nekaj podobnega.
ŠMARJE PRI JELŠAH - STOJNCI 2:7 (0:5)
STRELCI: 0:1 Klinger (5), 0:2 Žnidarič (10), 0:3 Mulej (25), 0:4 Marinič (29), 0:5 Klinger (40), 1:5 As ha naj (47), 1:6 Klinger (57), 2:6 Hernavs (67), 2:7 Milošič (75)
STOJNCI: Starčič, Milošič, Rižnar (od 60. Pernek), Mlinarič, Janžeko-vič, Rumež, Topolovec, Žnidarič, Klinger (od 76. Šmigoc), Mulej (od 46.
1.	SIMER SAMP. 25
2.	MONS CLAUD. 25
3.	GEREČJA VAS U. 24
4.	HOLER. ORMOŽ 25
5.	ŠOŠTANJ 24
6.	A. E. BISTRICA 25
7.	ZREČE 25
8.	PARTIZAN FRAM 25
9.	PODVINCI 25
10.	PECA 25
11.	GIC ROGAŠKA 25
12.	ŠENTILJ - JAR. 25
13.ŽELEZNIČAR	25
14.	OPLOTNICA 25
19	4
17	2
15	3
14	4
12	6
12	3 10
12	2 11
12	1 12
11	3 11
9	1 15
7	5 13
6	5 14
6	0 19
2	1 22
79:37	61
64:38	53
66:32	48
63:47	46
51:29	42
55:45	39
51:37	38 37
49:47	36
43:58	28
41:61	26
33:61	23
32:85	18
23:81	7
V 25. krogu Štajerske lige so bili strelci ponovno razpoloženi, saj je na samo šestih tekmah skupno padlo kar 39 zadetkov. Srečanje med Ge-rečjo vasjo in Šoštanjem je bilo odigrano v ponedeljek popoldne. Od tega ranga tekmovanja se poslavljata Oplotnica in nekdanji močni mariborski Železničar, ki se mu obeta enaka usoda kot Kovinarju, ki ga praktično ni več. Sta pa bila to centra, kjer so vzgojili številne odlične nogometaše.
Prvak je celjski Simer šampion, ki je tokrat samo remiziral s Šentiljem Jarenino. Klubi iz našega območja (MNZ Ptuj) so se izkazali, saj so nogometaši iz Podvincev v gosteh premagali Partizan Fram, Bistričani so gostom iz Oplotnice "podarili" kar sedem zadetkov. Slednjih pa ni mogel rešiti visokega poraza še vedno dobri 42-letni vratar Zdenko Videč-nik, nekdaj vratar Dravinje in Zreč. Ormožani so doma osvojili "samo" točko proti nogometašem iz Rogaške Slatine, oba zadetka za "gradbe-
nike" je dosegel Prapotnik.
PARTIZAN FRAM - PODVINCI 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 D. Petrovič (20), 0:2 D. Petrovič (38), 0:3 A. Toplak (79)
PODVINCI: Šeruga, Šebela, M. Toplak od 77. A. Toplak), Makovec, Kralj, Lah (od 53. Bratec), Strgar (od 72. Kuserbanj), D. Petrovič, R. Petrovič, Belšak, Čeh. Trener: Slavko Petrovič.
HOLERMUOS ORMOŽ - GIC GRADNJE ROGAŠKA 2:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Pažon (6), 1:1 Prapotnik (35), 1:2 Tadina (43), 2:2 Prapotnik (52)
HOLERMUOS ORMOŽ: Kosič, D. Jerebič, Novak, Ivanuša (od 53. L. Mlinarič), Druzovič, Piberčnik, Zida-rič (od 89. R. Mlinarič), Prapotnik, M. Jerebič, R. Zadravec, Jurčec. Trener: Bojan Novak.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 21. KROGA: Apače -Gorišnica 2:1, Videm - Središče 3:3, Cirkulane - Dornava 3:2, Hajdina - Rogoznica 3:1, Boč - Zgornja Pol-skava 1:0, Bukovci - Skorba 2:2 .
1.	BUKOVCI	21 12	4	5	43:21	40
2.	BOČ	21 11	6	4	34:25	39
3.	APAČE	21 10	6	5	40:25	36
4.	HAJDINA	21 11	3	7	46:33	36
5.	VIDEM	21 9	8	4	53:35	36
6.	DORNAVA	21 8	8	5	38:24	32
7.	SREDIŠČE	21 8	6	7	41:36	30
8.	GORIŠNICA	21 9	3	9	38:43	30
9.	ROGOZNICA	21 5	9	7	29:38	24
10.	CIRKULANE 21 5 5 11 34:46 20
11.	SKORBA 21 2 7 12 32:63 13
12.	ZG POLSKAVA 21 2 3 16 23:63 8
VIDEM - SREDIŠČE 3:3 (1:3)
STRELCI: 0:1 Prapotnik (10), 0:2 Prapotnik (28), 1:2 Kokol (30), 1:3 Lesjak (41), 2:3 Varnica (65), 3:3 Bezjak (75)
HAJDINA - ROGOZNICA 3:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Brodnjak (4), 1:1 Krajnc (56), 2:1 Vrabl (76), 3:1 Pac-her (89)
BOČ - ZGORNJA POLSKAVA
1:0 (1:0) STRELEC: Šket (40)
BUKOVCI - SKORBA 2:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Strelec (11), 2:0 Meznarič (13), 2:1 Fridl (46), 2:2 Emeršič (76)
APAČE - GORIŠNICA 2:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Tramšek (9), 2:0 Ku-kovec (30), 2:1 Bohinec (41)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 17. KROGA: Prager-sko - Markovci 2:2, Slovenja vas - Spodnja Polskava 2:2, Lovrenc -Tržec 4:0, Podlehnik - Grajena 3:4, Hajdoše - Leskovec 4:0.
1.	PRAGERSKO	17	15	2 0	66:10	47
2.	MARKOVCI	17	9	4 4	46:19	31
3.	HAJDOŠE	17	9	2 6	43:34	29
4.	TRŽEC	17	7	4 6	40:35	25
5.	GRAJENA	17	6 3 8	41:57	21
6.	LOVRENC	17	6 2 9	27:29	20
7.	SP. POLSKAVA	17	5	4 8	20:41	19
8.	LESKOVEC	17	5	3 9	30:48	18
9.	SLOVENJA VAS	17	4	5 8	22:40	17
10.	PODLEHNIK 17 4 1 12 13:35 13
LOVRENC - TRŽEC 4:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Tomanič (41), 2:0 Petrovič (48), 3:0 Petrovič (56), 4:0 Petrovič (75)
PODLEHNIK - GRAJENA 2:3
(1:1)
STRELCI: 0:1 Petek (35), 1:1 Tra-fela (41), 1:2 Belšak (55), 1:3 Kram-berger (86), 2:3 Bezjak (90)
SLOVENJA VAS - SPODNJA POLSKAVA 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Jesenek (39), 0:2 Leva (68), 1:2 Šmigoc (78), 2:2 Šmintič (94)
HAJDOŠE - LESKOVEC 4:0
(3:0)
STRELCI: 1:0 Koželj (17), 2:0 Koželj (20), 3:0 Šadl (32), 4:0 Dreven-šek (88)
PRAGERSKO - MARKOVCI
2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Krajnčič (3), 1:1 Golob (57), 1:2 Kukovec (72), 2:2 Lončarič (84. z 11 m)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA: REZULTATI 18. KROGA: Markovci - Ormož 1:1, Dornava - Leskovec 2:5, Videm - Grajena 6:3, Tržec - Gorišnica 0:1, Podvinci -Stojnci 2:5.
1. GORIŠNICA 18 11 7 0 42:13 40
2.	VIDEM	18	12	4	2	55:31	40
3.	STOJNCI	18	10	1 7	42:36	31
4.	PODVINCI	18	7	4	7	30:25	25
5.	GRAJENA	18	7	4	7	29:37	25
6.	ORMOŽ	18	6	6 6	30:30	24
7.	MARKOVCI	18	6	6 6	29:35	24
8.	TRŽEC	18	5	3	10	25:35	18
9.	LESKOVEC	18	2	6 10	20:30	12
10.	DORNAVA	18	2	3	13	22:48	9
ZAHODNA SKUPINA: REZULTATI 18. KROGA: Podlehnik - Skorba 3:4, Apače - Pragersko 1:5, Prepolje - Hajdina 1:3, Boč - Zgornja Polska-va 1:0, Polskava - Lovrenc 4:0.
1.	PRAGERSKO 18 14 1 3 60:16 43
2.	HAJDINA 18 14 0 4 56:21 42
3.	SKORBA 18 12 1 5 56:32 37
4.	ZG. POLSKAVA 18 11 2 5 44:30 35
5.	POLSKAVA 18 9 2 7 38:29 29
6.	BOČ	18 8 2 8 45:39 26
7.	PREPOLJE 18 7 1 10 35:54 22
8.	APAČE 18 5 1 12 30:50 16
9.	LOVRENC 18 1 4 13 18:53 7
10.	PODLEHNIK 18 1 2 15 17:57 5
Danilo Klajnšek
Miha Leben • NK Rogoznica
Biti moramo previdni
Miha Leben ima izjemno voljo in občutek za nogomet, s tem pa lahko premaga vse težave. Dobra tehnika, lahkoten in hiter korak ter natančen strel, to so odlike, ki tej primerjavi daje težo. Zabaven, neposreden in sproščen v družbi ter resen in delaven na treningu. Je prva violina NK Rogoznica in sila priljubljen med navijači. Razumljivo, saj je na vrhu piramide strelcev v I. medobčinski nogometni ligi Ptuj.
Razkrijte skrivnost zadnjih dobrih iger.
M. Leben: »Homogenost, prijateljstvo, zdrav tekmovalni duh in tudi psihološka trdnost. Naš pozitivni odnos do dela se najbolje kaže na igrišču.«
V srečanju proti Bukovcem, Apačam in Boču ste odnesli odličen izkupiček, tudi po vaši zaslugi, mar ne?
M. Leben: »V naši vrsti velja, da ni nihče pomembnejši od drugih. Sam se trudim po svojih najboljših močeh. Toda proti odličnima tekmecema nam je uspel zares velik met.«
Zdaj so vse puščice usmerjene proti Hajdini.
M. Leben: »Orožja, s katerimi bomo skušali udariti, bodo najverjetneje enaka kot doslej: zgoščena, organizirana in disciplinirana obramba ter seveda bliskoviti nasprotni napadi. Vsekakor ne smemo biti neučakani, pač pa nadvse previdni. Veseli me, da se po odsluženi kazni rumenih kartonov vračam v izbrano vrsto trenerja Branka Žgeča.«
Ivo Kornik
Območna služba Ptuj
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MIZAR, MONTERJI ZAČETNIKI ALI IZKUŠENI, SODELAVCI PRI MONTAŽI MONTAŽNIH HIŠ - M/Ž;
monterji začetniki ali izkušeni, sodelavci pri montaži montažnih hiš - podjetje: Respect GMBH,kraj dela: Slovenija, tujina, področje dela: tehnične storitve proizvodnja gradbeništvo, arhitektura, geodezija, zahtevana izobrazba: V. IV., pričakovane izkušnje: 0-1 LET, določen čas 3 mesece, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respectgmbh@siol.net. VOZNIK, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; prevozi v domačem in mednarodnem prometu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit C,E kategorije. HORVAT JANEZ S.P.- AVTOPREVOZNI-ŠTVO, SPUHLJA 98, 2250 PTUJ, HORVAT JANEZ, 041 746-962. NATAKAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; strežba hrane, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje osnovno. ROBERT GRABAR S.P.; GOSTILNA, RABELČJA VAS 15 A, 2250 PTUJ. KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHARSKI POMOČNIK -M/Ž; priprava hl. predjedi, solat, peka kruha, kuhinjski pomočnik, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ROBERT GRABAR S.P.; GOSTILNA, RABELČJA VAS 15 A, 2250 PTUJ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DELAVEC ZAČETNIK - ANODE -M/Ž; POMOŽNA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo - ali večizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@ s5.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, ELEKTRIČAR -
M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami, izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje, skrb za učinkovito porabo delovnega časa, orodja, materiala in sredstev za delo, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; gradbena dela, montažna dela, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOŽNI GRADBENI DELAVEC -M/Ž; pomožna gradbena in montažna dela, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas vozniški izpit B-kategori-je. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VARILEC -M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil v skladu s tehnično dokumentacijo oz. navodili predpostavljenega, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi
skupinami in sodelavci, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; pomožna dela, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, MIZAR, MONTERJI -SODELAVCI PRI MONTAŽI MONTAŽNIH HIŠ - M/Ž začetniki ali izkušeni, razpisujemo prosta delovna mesta na področju montaže hiš:delo monterja montažnih hiš poteka na terenu po Sloveniji in po dogovoru tudi v tujini Italija, Nemčija..)montaža montažnih hiš-delo potela v skupini 4 ljudi. delo skupine mora biti enotno, skladno, vladati morajo dobri odnosi med člani te delovne-montažne sku-pine.delo zajema vijačenje, spajanje, pritrjevanje...delov lesene montažne hiše. dobra fizična kondicija in veselje do dela zunaj v naravi in na svežem zraku je predpogoj,vabimo vas da se prijavite, da preživite nekaj dni pri konkretnem delu z našo montažno skupino in se po tem odločite ali je to delo primerno za vas ali ne.po tem času bomo videli tudi mi ali smo z vami zadovoljni ali ne, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respectgmbh@siol.net. STROJNI TEHNIK, ELEKTROTEHNIK, VZDRŽEVALEC STROJNE OPREME - M/Ž; vzdrževanje strojne opreme, svetuje strankam v zvezi s prodajnim programon, opravlja prodajo rezervnih delov, svetuje strankam v zvezi z vzdrževanjem ITD, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. HAFI INŽENIRING TRGOVINA, SERVIS, D.D., OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ, MAVRIČ BOJAN, 031/772-890, hafi. ptuj@hafi.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER KONSTRUKCIJ, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ -
M/Ž; montaža kovinskih konstrukcij v tujini in doma, določen čas 3 mesece, polni delovni čas. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, OSEBEK SMILJAN, 041/753-749, info@ma-ksimus.biz.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; voznik osebnega avtomobila, nedoločen čas skrajšan delovni čas, dvo - ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno. DEŽMAN SREČKO S.P. - TAKSI, ŠTRAFELOVA ULICA 9, 2250 PTUJ, DEŽMAN SREČKO, 031 331-030.
TESAR, LESARSKI TEHNIK, TESAR
- M/Ž; tesar, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC V PROIZVODNJI - delo na Ptuju - M/Ž; opravljanje lažjih del v proizvodnji, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LE-
SKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUMBERGER VESNA, 02 234 82 60, v.stumberger@trenkwalder.com. ZIDAR - M/Ž; zidanje,betonaža, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@email.si.
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS), SISTEMSKI INŽENIR - M/Ž; preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. POŽARNA VARNOST JEROMEL GORAZD S.P., NA POSTAJO 24, 2250 PTUJ, JEROMEL GORAZD, 051/609-666, info@pozar-navarnost.si.
EKONOMSKI TEHNIK ADMINISTRATOR - M/Ž; tajniška dela, fakturiranje, nedoločen čas skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. POŽARNA VARNOST JEROMEL GORAZD S.P., NA POSTAJO 24, 2250 PTUJ, JEROMEL GORAZD, 051/609-666, info@pozar-navarnost.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOČ PRI ZIDANJU IN OMETA-VANJU - M/Ž; delo z motorno žago, posek pod DV, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. GRADBENO PODJETJE JAZBEC GRADBENIŠTVO, POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA D.O.O., ŽETALE 14 A, 2287 ŽETALE. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER STROJEV IN ELEKTRO-INSTALACIJ - M/Ž; monter strojev
Prejeli smo
Občinski proslavi v Markovcih ob rob
Gospod Štefan Vugrinec, naš učitelj, je postal častni občan občine Markovci. Še
vedno ga srečujemo v Markovcih in drugih vaseh, najraje na njegovem kolesu. Tako rad po-kramlja s svojimi nekdanjimi sokrajani, nekdanjimi učenci. Vsakogar pozna, se veseli uspehov naše občine, predvsem pa uspehov svojih nekdanjih učencev. Ko sta se po upokojitvi s soprogo Vero preselila na Ptuj, je ob neki priložnosti dejal: »Del mene ostaja v Markovcih! Selitev zame ni pomenila čisto prave preselitve. Tako dolgo sem živel v Markovcih, da te vasi in tukajšnjih ljudi enostavno ni mogoče kar pozabiti. Sam, predvsem v lepih dneh, prav rad kar s kolesom smuknem med svoje Markovčane.« Spoštovani gospod VUGRINEC! Res, del Vas je gotovo v Markovcih: to je štirideset generacij učencev markovske šole, to je moški pevski zbor, katerega zborovodja in soustanovitelj ste bili, to je Avto moto društvo Markovci in mnoge druge dejavnosti, zlasti na področju kulture, kjer ste spoznavali ljudi, njihovo življenje in navade. Ko ste v okviru MoPZ Markovci v zasedbi »Kosci iz Markovcev« zapeli skupaj z njimi, ste postali
eden njih in povsem naš. Morda ste nam želeli povedati tudi to, kako Vas je nekdo, za katerega verjetno ne boste nikdar izvedeli, kdo je bil, davnega leta 1954 pripeljal v Markovce s kravjo vprego. Pa kako prav po otročje srečen je bil takratni
in elektroinstalacij, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo - ali ve-čizmensko delo, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ZZ MONTAGE STORITVE, D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ SREČKO, 051 636 103.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNIK - M/Ž; montaža ogrevalnih naprav in vodovoda, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba. EURO-MON-TAŽA VODOVODNE, PLINSKE IN SANITARNE INŠTALACIJE, ROBERT SPEŠIČ S.P., VITOMARCI 45 A, 2255 VITOMARCI.
OBDELOVALEC KOVIN, OBLIKOVALEC KOVIN, OBDELOVALEC KOVIN - M/Ž; predelava pločevine, rezanje, brušenje, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TUŠEK ZVONKO S.P. -GRELEC - KOVINSKI IZDELKI, TRŽEC 25 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, TUŠEK ZVONKO, 02 761-05-92; 040 764-442. SLIKOPLESKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, FASADER - M/Ž; oblaganje zunanjih sten z izolacijskimi materiali - stiropor, nanos grobega, finega in zaključnega sloja fasade., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respectgmbh@ siol.net.
INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ, STROJNI TEHNIK, MONTER VODOVODNIH INSTALACIJ IN OGREVANJA - M/Ž; montaža strojnih instalacij, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje osnovno. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE D.O.O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ, LAJH JANI, 02 780-91-90, jani.lajh@
miks.si.
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA, DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS), SISTEMSKI INŽENIR - M/Ž; preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. POŽARNA VARNOST JEROMEL GORAZD S.P., NA POSTAJO 24, 2250 PTUJ, JEROMEL GORAZD, 051/609-666, info@pozarnavarnost.si. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE, DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT INTERNE MEDICINE - M/Ž; diagnosticira-nje, preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na specialisatični ravni, nedoločen čas, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA, DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA - M/Ž; diagnosticiranje, preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na ginekološko porodni specialistični ravni, nedoločen čas, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ.
Območna služba Ormož
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTERJI KOVINSKIH IN LESENIH KONSTRUKCIJ NA TERENU
- M/Ž; monterji kovinskih in lesenih konstrukcij na terenu, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-
sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. PRAVNO - FINANČNI SISTEM VADAS, DRUŽBA ZA TRGOVINO, PROIZVODNJO, STORITVE IN KREDITNO POSREDNIŠTVO, D.O.O., RADGONSKA CESTA 10, 2234 BENEDIKT.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTERJI KOVINSKIH IN LESENIH KONSTRUKCIJ NA TERENU
-	M/Ž; monterji kovinskih in lesenih konstrukcij na terenu, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. PRAVNO - FINANČNI SISTEM VADAS, DRUŽBA ZA TRGOVINO, PROIZVODNJO, STORITVE IN KREDITNO POSREDNIŠTVO, D.O.O., RADGONSKA CESTA 10, 2234 BENEDIKT.
NATAKAR, KUHAR, NATAKAR
-	M/Ž; strežba hrane in pijače, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. CAMILI BARI S.P. - » KAVA - BAR«, HARDEK 1, 2270 ORMOŽ, ČAMILI BARI, 041 650 436. KUHAR, DELAVEC BREZ POKLICA - M/Ž; izdelava lepinj, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. CAMILI BARI S.P.
-	» KAVA - BAR«, HARDEK 1, 2270 ORMOŽ, ČAMILI BARI, 041 650 436. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA POMOČNIK RAČUNOVODJE - M/Ž; pomočnik v računovodstvu, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DRUGO INŠTA-LIRANJE PRI GRADNJAH - M/Ž; montiranje prezračevalnih kanalov IPD, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo. TOM - TOM, STORITVE, TRGOVINA IN SVETOVANJE, D.O.O., HERMANCI 36, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU, ANUŠEK MITJA, 041 522-419, mitja.anusek@gmail.com.
ravnatelj gospod Franc Žlahtič, ker je dobil na šolo mladega učitelja iz Prekmurja, saj ste postali njegova desna roka pri izobraževanju »lokalnega prebivalstva« s predvajanjem filmov, gledaliških predstav in še in še ... Pa Vam ni bilo dano, da bi govorili do konca, na proslavi, kjer so Vam podelili najvišje občinsko odlikovanje »ČASTNI OBČAN OBČINE MARKOVCI«. Dogajanje na odru so krojili ljudje, ki markovske šole niso obiskovali ali pa nikdar sedeli v razredu, ko ste za katedrom stali Vi, nas učili in predvsem vzgajali. Če sem v predlogu, da gospoda Štefana VUGRINCA Občina Markovci razglasi za svojega častnega občana, zapisala, da si za svoje delo zaslužite, da bi Vam v delavsko knjižico prav po šolsko zapisali čisto, veliko »5«, si občinski protokol z županom, s svetniki in občinsko upravo zasluži vedenje prav po šolsko »NEPRIMERNO«. In tista pesmica:
»Grdobe grde paglave, masti ste vredne leskove .« ki so Vam jo nadvse prisrčno zapeli učenci naše šole, gre morda prav na njihov rovaš. Posebno lekcijo o primernem vedenju pa si zasluži tudi napovedovalec Peter KIRIČ, saj smo ob njegovih skrajno neprimernih domislicah prisotni povesili glave in obraze skrili med ramena.
Pa kaj bi vse to! Danes je svet drugačen, pa vendar se ob podobnih prireditvah ni še nikoli zgodilo kaj tako nezaslišanega. In kdo je gospod Štefan VU-GRINEC in kaj je pravzaprav »storil«, da si resnično zasluži tak laskav naziv? Rodil se je v Bogojini v Prek-murju pred skoraj petinsedemdesetimi leti. Po končanem uči-
teljišču, ki ga je obiskoval v Tolminu, je prišel v Markovce, kjer je bilo na tukajšnji šoli njegovo prvo in zadnje delovno mesto. Generacije učencev se ga spominjajo kot učitelja v četrtem razredu, kjer je v paralelki poučevala tudi njegova soproga Vera. Zaradi pomanjkanja učiteljev v tistem času, je poučeval tudi na višji stopnji slovenski jezik, srbohrvaški jezik, zgodovino, telesno vzgojo in glasbeni pouk. Več kot deset let je izredno uspešno vodil šolski pevski zbor, ki je v najboljših letih štel tudi 96 pevcev in bil eden najboljših tovrstnih zborov v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja. V letu jubilejev markovskih društev je ime gospoda Štefana VU-GRINCA usodno vpeto v vsaj dve od njih. Prvo je Kulturno društvo Alojz ŠTRAFELA Mar-kovci - moški pevski zbor, ki je v aprilu že proslavil svojo 40-le-tnico. Na jubilejnem koncertu je naš jubilant tako suvereno dirigiral njemu tako ljubo »Sem fantič zelenega Štajerja«, da ploskanju poslušalcev in navdušenju njegovih nekdanjih pevcev ni bilo konca. Da Markovčani iskreno privoščimo ta naziv
prav gospodu VUGRINCU, smo dali vedeti na proslavi, kjer so branje obrazložitve prekinjali aplavzi, kakršnih ob podobnih podelitvah ni bil deležen še nobeden dobitnik. Dragi učitelji naše šole, spoštovani vsi, ki ste obiskovali marko-vsko šolo. Čez dve leti, torej leta 2010, bomo praznovali 200-le-tnico šolstva v Markovcih. Tedaj se bomo zagotovo dobili in dostojno proslavili častitljivo obletnico. Skoraj prepričana sem, da bomo prisluhnili dobremu programu učencev naše šole, naših društev, naših pevskih zborov, brez Micike in Hanzeka, predvsem pa programu, ki ne bo trajal tri in pol ure. Spoštovani gospod Štefan VUGRINEC, naš častni občan! Markovčani se veselimo Vašega odlikovanja in Vam iskreno čestitamo. Čakamo Vas, ko boste v teh toplih pomladnih dneh znova »smuknili« v Markovce. Vedno Vas bomo prijazno sprejeli.
Želimo, da ostanete zdravi, takšni, kot Vas poznajo generacije Vaših učencev, ker Vas spoštujemo in imamo radi!
Danica Tement
Foto: M. Ozmec
Srečko Sorti • Svarogove sanje (12.)
Zavest nima sedeža v možganih
Angleški fiziki profesor Penrose pravi, da je zavest rezultat delovanja kvantov gravitacije (kvantov, ki so gradniki brezčasnega prostora) na nevrone možganov. Zavest nima sedeža v možganih, ampak v prostoru. Meni je ta njegova teorija srčno všeč.
Človek ni element zase, je del vesolja, je del celote. Življenjska energija Qi, ki obstaja v celotnem vesoljnem prostoru, je v človeku zgoščena, in se neprestano pretaka po njegovem organizmu. Velik del »alternativne medicine« temelji na zgornjih uvidih, klasična medicina temelji na ideji organizma kot stroja sestavljenega is delcev, ki jim pravimo celice. Ta dva pogleda je treba združiti, ju predstaviti z enotnim znanstvenim modelom, tako da se bodo lahko njuna spoznanja medsebojno oplemenitila. Sem zagovornik poroke med obema medicinama, če me pokličejo za pričo in me povabijo učit na medicinsko fakulteto, bom z veseljem uvedel bodoče dohtarje v meditacijo.
Meditacija nam odkrije zavest, nas osvesti o delovanju našega uma in o njegovem izrednem vplivu na naše življenje, ki je njegova manifestacija. Ljudje pravijo: »Kadim, jem preveč, moram še narediti nekaj stvari, pol bom pa spremenil življenje«. Ne zavedajo se, da so to besede njihovega uma, ki bi moral biti vdan služabnik, ampak ker gospodarja ni doma (zavesti ni doma), je služabnik
prevzel komando. Takšna je slika današnjega človeka, postal je suženj lastnega uma.
Ko sem bil študent, so nam pridigali, da je zavest spremljevalni pojav toka misli. Tok misli ustvarja zavest. Če bi Buda to slišal, bi se obračal v grobu. Zahodna psihologija še ni dojela a, b, c ... človekove narave, ki so jo v Indiji prakticirali že pred 2600 leti. Neizmerna samozadostnost zahodne znanosti je vzrok njenega intelektualnega primitivizma, ki se drži pravila: »Kar ne razumemo, za nas ne
obstaja«. Resnični, večni človek se začne, kjer se razum neha in se začne zavest.
Edina zavest lahko osvobodi človeka njegove primitivne filozofije profita v škodo narave, njegove religiozne, rasne in narodne identifikacije, ki deli človeštvo tega planeta na tisoče delcev in koščkov. Odkritje zavesti pri množicah je temeljni kamen planetarne zavesti, sveta brez mej, vojn in zatiranja.
Potezo ima znanost oplemenitena z zavestjo. Nova znanstvena paradigma s teoretično
fiziko kot kraljico znanosti mora enakovredno opisovati materialne, psihične in duhovne pojave. Fizika je ista v Ameriki, Evropi, Afriki, Oceaniji in Aziji in ima potencial unifikacije človeške rase. Ljudje v meditaciji odkrivajo isti brezčasen prostor, isto zavest, v Pekingu, v Bagdadu, v Ljubljani. Ko je zavest odkrita, se rodi resnični človek, biti to ali ono, musliman ali katolik, črn ali rumen, postane nepomembno, drugotno.
Se nadaljuje
Foto: arhiv
Zakonski in družinski center Midva
Naj se vrnem k ženi?
Znašel sem se na razpotju in vas prosim za nasvet. Z ženo sva poročena že 20 let in imava dva že skoraj odrasla otroka. Zadnje čase sva živela pusto in prazno življenje, bolj drug mimo drugega.
V službi pa J^ sem spoznal g^jjjP žensko, veliko ]Mj> mlajšo, ki mi f je s časoma ^ta postala zelo všeč in jaz njej. Vedno več sva se srečevala na kavici in ugotovila, da imava veliko skupnega. Ker še nima otrok in si jih zelo želi, pravi, da bi lahko zanosila. To mi je sicer malo hitro, saj še nisva spala skupaj. Doma sem naznanil, da se selim in odhajam drugam, pa se žena ni zmenila zame, nakar sem spakiral in odšel k njej ter pristal pri starših, saj je nova partnerka mnenja, da potrebuje več časa, da se spoznava. Ko sem se vrnil domov, da bi še odnesel ostale stvari, je bila moja žena vsa v solzah in histeriji. Pravi, da sem ji uničil življenje, ki mi ga je dala. Počutim se kriv. Žal mi je zanjo. Sedaj več ne vem, kam. Naprej, nazaj? Resnično sem zmeden.
Vse, kar opisujete, se dogaja malo prehitro. Razmišljanje o otroku, vaš odhod, ki je naletel na zaprta vrata. Ta zgodba mi daje občutek neke hitre zaljubljenosti, ki se velikokrat konča v varnem domačem ženinem
objemu.
Dvajset let zakona, zakonske krize, ki jih je bilo najverjetneje že kar nekaj, rutina, dolgčas, krivda, kot opisujete, pusto življenje, ki nima več nobenega smisla. Nakar se najde ženska, ki vas poživi in spet da življenje pustemu vsakdanu.
Vaše pismo me napelje na misel, da bo morda tudi drug odnos sčasoma postal rutina, poln problemov in vsakdanjih praznih besed, brez prave vsebine. Kajti ko enkrat v odnosu najdeš stik in sočutje, varnost in predanost, ni več potrebe po tem, da bi te nekdo poživil in ti vdahnil sproščenost. Sproščenost pride iz odnosa in je posledica ljubezni, razumevanja in predanosti. To je odnos, ki ga zgradiš. Je rast in odločitev, da boš vztrajal do konca.
Ne vem, kaj se vam bo prebudilo ob tej novi partnerki, ko bosta vstopila v bolj intimen odnos, vsekakor pa vas je že postavila pred vrata in se ni zmenila, da ste morali odseliti sebe in svojo prtljago k staršem. Vaše pisanje mi daje občutek, da ste bolj na vrat na nos spakirali v novo življenje ter pristali pri starših. Odnos, ki ga opisujete s to gospo, še ni odnos, je zaljubljenost, ki je nastala, kot po-
sledica stiske v zakonu z ženo. Vsekakor se lahko odločite, da boste sedaj nadaljevali drugače, življenje bo pač šlo v neko svojo smer, ki najverjetneje tudi sčasoma ne bo preprosta. Zaljubljenost je iluzija in je posledica kemičnih procesov v možganih, odnos, ki iz nje nastane, šele da odgovor. Lahko pa se odločite in ostanete, vendar bo prav tako težko, saj bosta morala z ženo veliko narediti na sebi in odnosu, da se bosta globlje začutila in se povezala v bolj intimnem, ranljivem in sočutnem odnosu.
Sočutje, stik, ljubezen, toplina, skrb za drugega, ni nekaj, kar bi nam bilo dano, še posebej, če prihajamo iz družin, kjer ni bilo topline in odnosa. Je pa nekaj, kar lahko razvijemo kot
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
svojo pot, ki je edinstvena, sproščena in kreativna in ki nam da smisel življenja in bivanja.
In če pogledava to zgodbo z malo širine. Kaj je njen zaključek? Sedite ob ženi, obupani, žal vam je, ker ste jo prizadeli, počutite se krivi in na koncu več ne veste, kam. Je to tisto, kar ste iskali? Ženine oči, polne prošenj in solza? Je to način, na katerega vam je povedala, da ji je še mar za vas? Da vas ima še rada? Gospod, usedite se k ženi in se pogovorite z njo o stiski, ki je med vama nastala. Lažje vam bo.
Želim vam vse najboljše, pa srečno.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 27. maj
Danes goduje Janez
1892 se je rodil hrvaški politik (Hrvaška kmečka stranka - HSS), odvetnik, medvojni predsednik jugoslovanske kraljeve vlade Ivan Šubašic.
1898	se je začela v Podgori pri Gorici prva velika delavska stavka. 1909 se je Koroška slovenska stranka pridružila Vseslovenski ljudski stranki, osrednji katoliški politični organizaciji Slovencev.
1919 je prišla v Pariz delegacija slovenskega naroda, ki je poskušala z osebnimi srečanji z vodilnimi državniki še »pet minut pred dvanajsto« spremeniti sklep o plebiscitu na Koroškem. 1945 so britanske vojaške oblasti na Koroškem začele izročati slovenske domobrance jugoslovanskim oblastem. 1977 so končali z elektrifikacijo slovenskega železniškega križa. Sreda, 28. maj Danes goduje Avguštin
1641 so v Ljubljani krstili slovenskega plemiča, znanstvenika, polihi-storja, topografa in založnika ter enega najpomembnejših predstavnikov baroka na naših tleh - Janeza Vajkarda Valvasorja. 1835 se je rodil v Proseku slovenski politik Ivan Nabergoj, ki je bil v svojem času med najvidnejšimi politiki.
1881 je avstrijski državni zbor ponovno uvedel zakone o oderuštvu, ki jih je odpravil leta 1868.
1834 se je mariborski škof Anton Martin Slomšek izredno zavzel za slovenski jezik v pridigi v Mobwerku na Koroškem z naslovom Dolžnost svoj jezik spoštovati.
1886 so v Ljubljani ustanovili Društvo za gradnjo delavskih stanovanj.
1899	je na prvem vseslovenskem delavskem shodu v Ljubljani škof Jeglič blagoslovil tudi zastavo, na kateri je bil upodobljen sv. Mihael. 1919 so začele enote Dravske divizije zasedati slovenski del Koroške. 1944 so Nemci požgali Gabrovico v Slovenski Istri.
Četrtek, 29. maj Danes goduje Magdalena
1830 se je rodil v Mengšu slovenski pisatelj Janez Trdina.
1850 se je rodil v Begunjah na Gorenjskem škof, politik in publicist
Anton Bonaventura Jeglič.
1863 se je rodil v Ribnici slovenski politik Ivan Šušteršič. 1917 so se na pobudo parlamentarnih voditeljev Vseslovenske ljudske stranke sešli slovenski, hrvaški in srbski poslanci v dunajskem državnem zboru in ustanovili skupen Jugoslovanski klub. 1919 so ustanovili Mursko republiko.
1941	je bil v Ljubljani ustanovni sestanek Slovenske legije.
1991 sta predstavnika Evropske skupnosti Jacques Delors in Jacques Santer ob obisku pri predsedniku ZIS Anteju Markovicu v Beogradu podprla enotno Jugoslavijo.
1993 so nasledniki slovenskih komunistov znova spremenili ime, tokrat v Združena lista socialnih demokratov. Petek, 30. maj Danes goduje Ivana
1701 so škof Herberstein, prošt Prešeren in dekan Janez Dolničar podpisali listino, s katero so se obvezali, da bodo po svoji smrti izročil vse svoje knjige novi prvi javni knjižnici na Slovenskem. 1816 se je rodila v Ljubljani Prešernova oboževanka Julija Primic.
1862	se je rodil v Dolenčicah v bližini Poljan nad Škofjo Loko slovenski slikar Anton Ažbe.
1869 je bil v Slovenski Bistrici prvi od treh protitaborov, ki so jih organizirali nasprotniki programa Zedinjene Slovenije.
1942	je umrl v Ljubljani slovenski politik Gustav Gregorin, eden vodilnih politikov v Trstu pred 1. svetovno vojno.
1944	so Nemci v Brkinih požgali osem vasi in pobili 69 ljudi. Sobota, 31. maj
Danes goduje Angela
Danes je svetovni dan boja proti kajenju 1469 se je rodil Manuel I. Srečni (tudi Veliki). Bil je eden najuspešnejših portugalskih vladarjev potem, ko se je dežela izvila izpod gotskega in mavrskega gospodarstva.
1492 sta Ferdinand Aragonski in Izabela Kastiljska izdala edikt o izgonu vseh Judov iz Španije.
1578 so v Rimu po naključju odkrili katakombe, ki so bile od 10. stoletja najprej popolnoma pozabljene.
1841 se je rodil na Vrhniki gradbenik Ferdinand Klemenčič, ki je izredno veliko naredil pri izgradnji železnic na Slovenskem. 1848 je bil v Pragi sklican panslovanski kongres.
1945	so Angleži predali slovenskim partizanom zadnji transport slovenskih domobrancev, ki so se po koncu vojne umaknili na avstrijsko stran v Vetrinje na Koroškem.
1945 je bila odpravljena slovenska partizanska vojska Nedelja, 1. junij Danes goduje Fortunat
1510 je cesar Maksimilijan I. s posebno odredbo vzel v zaščito ljubljanske Jude ter zahteval, da jih spustijo iz mestnega zapora ter jim vrnejo dotedanje pravice.
1850 so izdali prve avstro-ogrske poštne znamke.
1863	so odprli železniško progo Maribor-Prevalje-Celovec. 1884 se je rodil v Radovljici slovenski arhitekt Ivan Vurnik. 1894 je Avstro-Ogrska uvedla srednjeevropski čas.
1907 je Dramatično društvo v Trstu na občnem zboru sklenilo ustanoviti Slovensko gledališče.
1919 so ustanovili slovensko Samostojno kmetijsko stranko.
Ponedeljek, 2. junij
Danes goduje Erazem
Danes je dan slovenskih železničarjev
1471 se je bosanski paša Ishakbeg pojavil s 15.000 do 16.000 konjeniki pri Vinici ob Kolpi.
1811 se je v Trstu rodil slovenski časnikar, publicist in diplomat Alojz Dobravec.
1846 je pripeljal v Slovenijo prvi vlak iz Gradca v Maribor. 1891 se je rodila v Novem mestu slovenska pisateljica Ilka Vašte. 1944 so Nemci požgali vas Cesta pri Ajdovščini, vaščane pa izgnali v Nemčijo.
1955 so med obiskom Nikite Hruščova in Nikolaja Bulganina v Beogradu podpisali beograjsko deklaracijo o normalizaciji odnosov med SZ in Jugoslavijo.
AvtoD£OM
Škoda znova vstopa v poslovni razred
Septembra bo Škoda s povsem novim superbom ponovno vstopila v poslovni razred vozil, in to z velikimi koraki ter smelimi prodajnimi načrti. Naslednik skuša leta 2001 predstavljeni model vsekakor preseči, čeprav vsaj pogled ne vzbuja občutkov o pretirani atraktivnosti. Superb je bolj inovativen na zadnjem delu vozila, kjer z idejno rešitvijo imenovano twinport povezuje lastnosti limuzinskih prtljažnikov in tistih, ki jih premorejo karavani. Po novem je avtomobil dolg 4,83 metra in močno sega v višji velikostni razred, v ponudbi pa je s šestimi različnimi motorji iz koncerna Volkswagen.
Časi, ko so bile škode (le) cenovno zanimivi in preprosti avtomobili, so že zdavnaj mimo. Prvi superb je bil za mnoge pravo presenečenje, ker si ni nihče upal trditi, da bo češka znamka kadar koli ponudila avtomobil, ki bi segal tako visoko; torej v višji avtomobilski razred. Avto so predstavili leta 2001 in je takrat veljal za prvo veliko škodo novih časov, kljub pozitivnim vtisom pa vendar ni bil tako uspešen kot nekateri ostali modeli. Škodini možje so pričakovali več, a jim je uspelo prodati le okoli 130.000 vozil. Nekaj se jih vozi tudi po naših cestah, še najbolj poznamo su-perba v povezavi s policijo (nekaj so jih predelali v policijske avtomobile), ki po naših cestah zasleduje tiste voznike, ki radi pritisnejo na plin. Ali to pomeni, da jih po uvedbi novele zakona o varnosti v cestnem prometu ne potrebujemo več, saj se je večina »dirkačev« vendarle umirila?
Kakor koli že, superb, ki ga predstavljamo, je povsem nov avtomobil in ga kot takega ni mogoče primerjati z nobenim od obstoječih modelov koncerna Volkswagen, kot smo to lahko storili pri njegovem predhodniku. Novi superb je postal elegantnejši ter podprt s številnimi tehničnimi novostmi, prav tako pa bodo imeli kupci na izbiro široko paleto zmogljivih pogonskih variant.
In če se najprej ustavimo pri zunanjem videzu, ta deluje precej agresivno in elegantno hkrati ter je blizu hišnim linijam. Prednji del zaznamujejo nenavadno oblikovani žarometi, značilna Škodina maska
Zdravstveni nasveti
Nega nog in stopal (4.)
ter mišičast odbijač. Za zadek vozila je češkim oblikovalcem očitno zmanjkalo pravih idej, zato so preprosto vzeli obliko prednjih žarometov, jih obrnili in tako je nastala oblika zadnjih luči.
Škoda superb tudi tokrat ostaja poznana predvsem po nadpovprečni prostornosti, ki so jo na račun spremenjenih dimenzij še nekoliko povečali. Predvsem velik je prostor za sedenje na zadnji klopi, in kot pravijo tovarniški podatki, so prostor med zadnjo klopjo in prednjima sedežema povečali še za dodatna dva centimetra. Prtljažni prostor v osnovi meri 565 litrov, nekaj malega k temu doda dvojno dno, velik delež pa prinese preklopljen naslon zadnje klopi. Skupno prtljažnik tako premore 1670 litrov.
Superb je Škodin preskok v poslovni avtomobilski razred, zato je namenjen predvsem tistim, ki sedijo na zadnjih sedežih. Tukaj velja omeniti največji prostor v zadnjem delu vozila, ki se ponaša z novostjo, kakršne nima nihče od koncernskih avtomobilov. Pri limuzinskih izvedbah smo nekako navajeni, da je odprtina za nalaganje tovora v zadnji del vozila izjemno majhna, zato je Škoda poskrbela za malo revolucijo na tem področju: kot prva je predstavila sistem dvojnih vrat: v osnovi se s pritiskom na gumb odprejo le prtljažna vrata, novi model omogoča, da se z omenjenimi vrati odpira tudi stekleni del, kar prinaša občutno večjo odprtino, posledica tega pa je lažje natovarjanje večjih kosov prtljage.
Notranjost je oblikovana enostavno, pre-
čiščeno, to, kar razlikuje stari in novi model, pa je višja kakovost. Znotraj potniške kabine so vgrajeni boljši materiali, zraven teh bodo kupce razvajale številne tehnične novosti. Sredinska konzola je opremljena z barvnim ekranom, občutljivim na dotik, ki premore prenašati informacije navigacijske naprave, sistema za prostoročno telefoniranje, potovalnega računalnika, obenem ta predvaja DVD-zgoščenke, tik pod zaslonom pa ima prostor režo, v katero je možno vtakniti SD-kartico in tako na zaslon prenesti slike ali na 30 GB velik trdi disk namestiti poljubne MP3-datoteke. Še nekoliko nižje je prostor našla samodejna klimatska naprava. Naj še omenim, da je armaturna plošča na nekaterih delih oplemenitena s kromom ali vložki imitacije lesa, ki dodajo nekaj elegance notranjosti vozila.
Superb je še zmeraj izdelan na posodobljeni platformi passata in opremljen z devetimi varnostnimi blazinami, ojačani so nekateri karoserijski deli, sistemi ABS, ASR in ESP so na seznamu serijske opreme, za boljšo vidljivost v temi je uporabljen sistem AFS, ki omogoča, da se pri vožnji v zavoj dodatno vključi meglenka za boljšo osvetlitev, odvisno od hitrosti pa sistem samodejno uravnava snop luči na določeno stran ceste.
Motorna paleta vsebuje tri bencinske agregate in tri dizle, ki so serijsko opremljeni s filtrom za trde delce. Slednje predstavljajo 1,9-litrski motor s 105 KM ter dva 2,0-litrska motorja s 140 KM in 170 KM, medtem ko močnejšega dizla zaenkrat še ne bo. Pri novem superbu je zanimiva tudi bencinska paleta, ki bo kupcem na voljo z vstopnim 1,4-litrskim TSI-motorjem s 125 KM, sledi mu 1,8-litrski TSI motor s 160 KM, na vrhu palete pa kraljuje 3,6-litrski šestvaljnik z 260 KM in štirikolesnim pogonom iz Audijeve ponudbe.
Novi superb bo na slovenske ceste uradno zapeljal prve dni septembra, verjetno pa bo zanimiva tudi izvedba superb green-line, pri kateri so z boljšo aerodinamiko in nekaterimi ostalimi rešitvami, povezanimi z 1,9-litrskim dizelskim motorjem, dosegli nižjo porabo.
Danilo Majcen
Motnje vprekrvavitvi nog prav tako vodijo k večjemu tveganju za okužbe.
Če se noge preveč potijo, uporabimo pripravek za zmanjšano potenje nog. Ob srbenju se ne praskamo, ker si s tem dodatno poškodujemo kožo. Glivice se v tem primeru še bolj razširijo in povzročijo nastanek novih okužb, to pa podaljšuje in otežuje zdravljenje.
Če ugotovimo, da imamo glivično okužbo nohtov ali stopal, si lahko pri blažji obliki bolezni pomagamo sami. Čevlje razkužimo z antimikotičnimi posipi in razpršili.
V lekarnah so na voljo protiglivična zdravila v obliki mazil, krem, razpršil,
tekočin, lakov in posipov za zunanjo uporabo. Zlasti v poletnem času, ko se več zadržujemo na območju kopališč in bazenov in je koža bolj vlažna, se priporoča uporaba dermalnih pršil in tekočin. Tekočine in pršila se na mestu nanosa, najpogosteje med prsti, zelo hitro osušijo in vpijejo v kožo, prizadeto območje ni tako zelo navlaženo kot pri nanosu kreme, s tem je tudi učinek boljši. Vse te pripravke moramo uporabljati dosledno in dovolj dolgo, zdravljenje je dolgotrajno. Tudi kadar znakov okužbe več ne vidimo, so glivice v koži še vedno prisotne. Zato uporabljajmo zdravilne pripravke vsaj še 10 do 14 dni.
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm.
S tem se izognemo ponovnemu izbruhu bolezni. Za trdovratnejše okužbe pa je potreben obisk zdravnika, saj bo morda potrebno sistemsko zdravljenje v obliki tablet in kapsul, ki nam jih predpiše osebni zdravnik.
Opazujmo svoje nohte in stopala. Zgodnje odkritje
značilnih znakov glivične okužbe, kot so rdečina, srbenje in luščenje kože, veliko pripomore k hitremu in uspešnemu zdravljenju.
Z nekaj pozornosti in nege se lahko zdrav človek izogne bolečim nogam in stopalom, kar lahko vpliva na počutje in zdravje celotnega telesa. Če majhnim nevšečnostim, kot so kurja očesa, natiski, bradavice... nismo kos sami, stopimo po nasvet in pomoč v bližnjo lekarno ali k osebnemu zdravniku. Zlasti sladkorni bolniki naj se ob kakršnikoli težavi z nogami obrnejo na strokovnjaka v specialistični ambulanti, saj so ravno diabetična stopala še posebej občutljiva za kakršnekoli težave. Zakorakaj-mo lahkih nog v prihajajoče tople dni!
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Letošnji maj je bolj aprilski
Za nami je moker in hladen teden. Ta dež smo resnično že težko pričakovali. Prispevek v prejšnjem tednu je bil sicer bolj usmerjen v poletje, zato si ga vseeno dobro zapomnite, saj nam bo kmalu prišel spet prav. Pred nami pa je že povsem poletni teden. Zato začetek tedna najprej izkoristite za vsa presajanja cvetlic in ostalih rastlin, dokler je še dovolj vlage. Tako vreme po vplivalo tudi na večje število škodljivcev, zato bodite pozorni, da boste pravi čas lahko ukrepali z naravnimi pripravki. Žal na vreme ne moremo vplivati, narediti moramo kar največ, da rastlinam v takih razmerah pomagamo.
Sobne rastline
Sobne rastline so zdaj v polni rasti in so si že opomogle od vsega hudega, kar jim je prinesla dolga kurilna sezona. Tiste najbolj prizadete lahko zdaj brez strahu prestavimo na prosto, v polsenco. Tam se vse sobne rastline najbolje počutijo. Tudi odcvetele orhideje lahko postavimo na senčne kotičke našega vrta. Za kaj takega nam bodo hvaležne vse vrste. Vendar naj rastline naprej odcvetijo. Najboljše se počutijo, če jih obesimo. Če jih boste postavili na tla, potem to ne sme biti zemlja, ampak jih s tal dvignite na podstavke in podobno. Ni pa potrebno premikati najpogostejše in za vzgojo v stanovanjih najbolje prilagojene vrste pri nas, to so Phalaenopsis orhideje. Te so povsem zadovoljne na dobro osvetljenem mestu, kjer pa sončni žarki ne pripekajo direktno na njih. Orhideje dognojujemo samo v času cvetenja, kasneje pa gnojenje ni potrebno. Ravno obratno, z gnojenjem jih lahko uničimo, saj ne marajo zasoljenih tal. Tudi ob cvetenju jih zalivamo s polovico manjšimi odmerki gnojil, kakor so nam priporočena. Najpogosteje je bolje celo, če jih sploh ne gnojimo. Na prostem orhideje ostanejo tako dolgo, dokler nočne temperature ne padejo spet pod 10 oC.
Tudi preživele božične zvezde močno porežemo, če jih še niste seveda, in prestavimo na prosto. Damo jih v senco in zalivamo samo takrat, kadar jim vode zmanjka. Tudi one ostanejo na prostem tako dolgo kot orhideje.
Balkonske rastline
Balkone in okenske police smo že okrasili. Če je minilo tri tedne od presajanja, jih pričnemo redno dognojevati. Najbolj pravilno dognojevanje, ki rastlinam najbolj ugaja, je vsakodnevno dodajanje hranil v vodo za zalivanje. Vendar pozor! Če se boste odločili za tak način, potem dajemo v vodo zelo majhne odmerke hranil. Četrtino ali petino količine, ki nam jo predlagajo tisti, ki so napisali navodila za posamezna gnojila.
Tisti, ki imate v koritih samo bršljanke, pokončne pelar-gonije ali nageljčke, ne pozabite, da te rastline ne marajo veliko zalivanja in gnojenja. Enako velja tudi za novejšo rastlino milijon zvončkov. Če ne boste gnojili vsak dan, potem do sredine junija zadošča enkrat tedensko gnojenje s polnim odmerkom gnojila. Vendar lahko tudi s tem že povzročimo težave, saj imajo rastline v začetku hranil preveč, substrat pa je zaradi tega za njih nekoliko manj prijazen, proti koncu tedna pa so že lačne. Če želimo lepa in bujna korita, potem bo gnojenje vsak dan najboljša rešitev. Če pa smo zadovoljni tudi z manj, se boste odločili po svoje. Rastline bodo kljub temu uspevale, le tako bujne in razkošne ne bodo.
Zelišča
Ko smo zasadili balkonska korita, si lahko vzamemo čas še za eno, prav posebno korito. Zasadimo si korito z najljubšimi kuhinjskimi zelišči. Enkrat naredite preizkus. Naredite omako ali pečenko tako, da uporabite sveže dišavnice, ne pa kupljenih, posušenih rastlin ali celo vegete, brez katere si nekateri sploh ne znajo več zamisliti »domače« kuhinje. Prepričana sem, da boste presenečeni nad učinkom. Tako korito damo na kuhinjsko okno ali pa v bližini prostora, kjer redno pečemo na žaru. Skratka tja, kjer bodo najhitreje dostopna, da jih bomo redno uporabljali.
Sicer pa je zdaj prišel čas nabiranja kamilice in bezgovih cvetov. Največ dišečih spojin bodo cvetovi zadržali v sebi, če jih bomo nabrali med 12. in 13. uro. Cvetovi morajo biti odprti, ne smejo pa biti preveč stari. Če kamilico porežemo previdno, da režemo le cvetove, lahko iste rastline še enkrat zacvetijo. Kamilica je odličen sosed paradižniku in vsem ka-pusnicam, zato jo ob odstranjevanju plevela pustite. S kami-ličnim čajem razredčeno mleko (2-3 dcl na 1 l) je odlično tudi za zaščito paradižnika, paprike in jajčevca pred težavami, ki jih povzroča tako hladno vreme.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Rok ikona Tina Turner (rojena kot Anna Mae Bullock), ena izmed najbolj uspešnih in vplivnih glasbenic vseh časov, se je po osmih letih premora odločila za novo svetovno glasbeno turnejo. Kljub temu da šteje že 68 let, je še vedno neverjetno energična in očitno ne more dolgo mirovati. Turneja pod imenom Greatest hits se bo v ZDA uradno pričela 1. oktobra in končala 12. decembra, zatem pa se »rock babica« 22. januarja seli v Evropo, kjer je do sedaj potrjenih devet koncertov, od tega kar štirje v Veliki Britaniji. Najbližje nam bo Tina koncertirala 7. in 8. februarja na Dunaju. Vse ostale detajle z njene turneje pa lahko zasledite na spletnem portalu Tinaturnerlive.
®@®
Can You Hear Me je nova pesem Enriquea Iglesiasa,
hkrati pa tudi uradna himna letošnjega Evropskega prvenstva v nogometu. Enrique bo to skladbo odpel v živo na finalnem srečanju na Dunaju. Singel bo izdan v štirih različnih verzijah, pod skladbo pa so se podpisali Enrique Iglesias, Steve Morales in Frankie Storm. Videospot za omenjeno skladbo je posnet v režiji Paula Minora, in je v glavnem sestavljen iz nogometnih trikov. Ob omenjeni skladbi je še reggae glasbenik Shaggy prav tako za Evropsko nogometno prvenstvo posnel celo dve skladbi: Like a Superstar in Feel the Rush.
Take That so znova v studiu in snemajo novi album. Člani tega veteranskega boy-banda so bili na podaljšanih počitnicah, potem ko so februarja osvojili dve nagradi brit awards. Fantje pravijo, da je čas, da se vrnejo k delu, zato so se ponovno zbrali skupaj v Londonu, kjer snemajo material za svoj peti studijski album. Take That so se na sceno vrnili leta 2006 z albumom Beautiful World, kijih je vrnil v sam vrh svetovne glasbene scene. To je bil njihov prvi album po letu 1995 in hkrati tudi prvi po odhodu Robbiea Williamsa in je bil prodan kar v 2,2 milijona izvodih. Gary Barlow, Mark Owen, Jason Orange in Howard Donald bodo novi album objavili do konca leta.
®®®
Britanske elektro-dance ikone Pet Shop Boys so k sodelovanju pri snemanju svojega novega albuma povabili pro-ducentski team Xenomania, ki so znani po sodelovanju s številnimi popularnimi izvajalci, kot so: Girls Aloud, Suga-babes, Saint Etienne, New Order in Franz Ferdinand. Novi album zasedbe Pet Shop Boys naj bi izšel v začetku prihodnjega leta. Člana dueta Neil Tennant in Chris Lowe sta do sedaj izdala devet albumov,
22 kompilacij in 55 singlov. ®@®
Polovica slavnega ameriškega hip hop dvojca OutKast Big Boi v teh dneh končuje snemanje svojega prvega samostojnega albuma. Album z naslovom Sir Luscious Left Foot... Son of Chico Dusty naj bi izšel do konca leta. Zanimivo je, da že na njegovem prvem singlu Royal Flush gostuje njegov kolega iz zasedbe Outkast, Andre 3000. Omenjena dvojica je svoj zadnji studijski album z naslovom Speakerboxxx/The
Love Below izdala leta 2003. ®®®
Mlada r&b zvezdnica Ri-hanna je v prejšnjem tednu s svojim novim singlom Take a Bow naredila največji »ženski« skok v zgodovini uradne Billboardove glasbene lestvice. Uspel ji je neverjeten skok, s 53. mesta se je uvrstila direktno na prvo mesto. Takšen velik skok do sedaj ni uspel še nobeni ženski izvajalki. Kljub temu pa to ni absolutni rekord, ki je v lasti skupine Maroon 5, ki je pred letom s skladbo Makes Me Wonder preskočila celo 63
mest in prišla na prvo mesto. ®®®
Lanskoletni dobitnik nagrade za najboljšega britanskega moškega izvajalca, mladi James Morrison, je končal s snemanjem svojega drugega studijskega albuma, ki bo nasledil večkrat nagrajen in zelo dobro ocenjen album Undiscovered iz leta 2006. Omenjeni album je osvojil vrhove evropskih glasbenih lestvic s komadoma You Give Me Something in Wonderful World in je bil prodan v več kot dveh milijonih. Na novem albumu je James Morrison sodeloval z Garyem Barlowom, članom in avtorjem skladb zasedbe
Take That.
Britanska pop zvezda Lily Allen bo svoj novi album najavila s komadom Everyone's At It. V teh dneh mlada pevka končuje snemanje svojega drugega albuma. Zelo kmalu pa napoveduje tudi promocijske aktivnosti za omenjeni album. V sklop te promocije že sodi omenjena prva skladba
ter še nekaj poletnih koncertnih nastopov. 23-letna Lily Allen je svoj debitantski album Alright Still objavila leta 2006 in ga prodal v nakladi več kot dva milijona. Iz tega albuma je tudi njena največja uspešnica, skladba z naslovom Smile. Lily je na svoji MySpace strani že predstavila prvi dve novi skladbi z naslovoma I Don't Know in I Could Say.
Janko Bezjak
t V
MADONNA feat
NA f
1.	4 MINUTES TIMBERLAKE
2.	NEW SOUL - YAE L NAIM
3.	MERCY - DU FFY
4.	TOUCH MY BODY - MARI AH CAREY
5.	WITH YOU - CHRIS BROWN
6.	CRY FOR YOU - SEPTEMBER
7.	STOP AND STARE - ONE REPUB
8.	IF THE LIGHTS GO OUT - KATIE MELUA
9.	LOVE IN THIS CLUB - USHER fei YOUNG JEZZY
10.	TAKE A BOW - RIHANNA
11.	ALL SUMMER LONG - KID ROCI
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TAKE A BOW - RIHANNA
2.	BLEDING LOVE - LEONA LEWIS
3.	LOLLIPOP - LIL WAYNE feat. STATIC MAJOR
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THAT'S NOT MY NAME - TING TINGS
2.	TAKE A BOW - RIHANNA
3.	MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
NEMČIJA
1.	SOMMER LOVE - MARK MEDLOCK
2.	4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
3.	MERCY - DUFFY
Phil Collins
Zanimivosti
Velika Nedelja • Zlatoporočenca Špindler
Foto: Rajko Košič
Prav na isti dan kot prvič, 10. maja, sta se po 50 letih skupnega življenja ponovno poročila zakonca Špindler iz Velike Nedelje 2 c. Alojzija Špindler, rojena Golob, je bila rojena v Podgorcih, Alojz pa je iz Drakšla. Po poroki sta si uredila dom v Veliki Nedelji. Alojz je bil vse do upokojitve v službi na Cestnem podjetju Ptuj in je preživljal družino. Njegovo veselje je bilo gasilstvo in še danes je član PGD Trgovišče. Alojzija je bila gospodinja, ki je skrbela za svoja dva sinova, Janka in Branka. To seji danes obrestuje, saj sta oba ostala v bližini doma in staršem rada priskočita na pomoč. Še posebej pa sta vesela obiska treh vnukov in dveh vnukinj. Zlatoporočenca Špindler sta svojo zvezo obnovila na ormoškem gradu, kjer ju je poročil podžupan Branko Šumenjak. Cerkveni del obreda pa je v velikonedeljski cerkvi opravil Janko Štampar. Praznovanje je bilo dolgo in veselo, saj seje zbralo čez 80 ljudi, zlatoporočenca pa sta hvaležna sinovoma, ki sta opravila večino potrebnega za tako lepo doživetje.
vki
Veržej • Zaključek projekta Pasavček
Otroci vrtca in učenci Osnovne šole Veržej so bili v tem šolskem letu vključeni v mednarodni projekt imenovan Pasavček. Gre za spoznavanje pomena pripenjanja z varnostnim pasom v vseh prevoznih sredstvih. Največja pozornost je bila tokrat namenjena otroškim sedežem ter opozorilnim sporočilom najmlajših, da so jih njihovi starši dolžni pripeti z varnostnim pasom, ko se znajdejo v vlogi sopotnika. Pri uresničitvi projekta sta bili vključeni Občina Veržej in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Veržej, celotno akcijo pa je vodil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. Predstavniki iz Ljubljane so se udeležili zaključne prireditve pred OŠ v Veržeju, kjer so se odvijale delavnice na aktualno projektno tematiko, prikazano je bilo pripenjanje v otroških sedežih. Svoj prispevek je dodala tudi policija s predstavitvijo policista kot kolesarja, motorista in člana posebne enote.
NŠ
Ljutomer • Izbran naj spominek 2008
Na podlagi javnega natečaja Lokalne turistične organizacije (LTO) Prlekija Ljutomer za Prleški spominek 2008 je devet izdelovalcev prijavilo trinajst izdelkov, strokovna komisija pa je izbrala tri najboljše. Prvo mesto je pripadlo glinastemu hranilniku v oblikiprleške tunke, ki ga je izdelal ljutomerski lončar Sašo Zuman, na drugo mesto se je uvrstila obešanka Urške Ambrož iz Vičancev, na tretje pa igračka Branke Ja-nežič iz Jeruzalema. Pomembno je, da bodo vsi ocenjeni spominki naprodaj, v kratkem tudi v prostorih osrednje informacijske točke LTO na prenovljenem ljutomerskem mestnem središču.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Svinjska pečenka in pečen mladi krompirček TOREK
piščančja cezarjeva solata*, rižev narastek
z jabolki
SREDA
špinača, pire krompir, hrenovke ČETRTEK
svinjska pečenka, pečen mladi krompirček,
zelena solata
PETEK
testenine na hitro**, solata SOBOTA
ričet s prekajenim mesom NEDELJA
goveja juha z rezanci, pleskavice na žaru, pečen krompir, paradižnik in paprika v solati
PONEDELJEK
govedina v solati, črni kruh
*Piščančja cezarjeva solata
Polovica piščančjih prsi, sok 1 limone, olivno olje, solata, 1 ciabatta, 6 rezin pancete, strok česna, 1 jajce, 5 filejev inčunov, 1 žlička gorčice, 3 žlice majoneze, 4 žlice jogurta, sol, poper, parmezan v kosu.
Prsi začinimo in premažemo z mešanico olivnega olja in 1 žlico limoninega soka. Pu-
Foto: Alenka Šmigoc
stimo, da se nekoliko marinirajo. Med tem časom otrebimo solato in ciabatto razrežemo na kocke. Jajce v vreli vodi kuhamo 1 minuto in ga takoj preložimo v hladno vodo. Pripravimo solatni preliv iz olivnega olja, limoninega soka, gorčice, majoneze, jogurta, soli, popra, kuhanega jajca in stroka česna. V preliv dodamo še 5 inčunovih filejev. Prsi spečemo v ponvi za žar. Kocke kruha naložimo na folijo, prelijemo z olivnim oljem in jih hrustljavo spečemo v pečici. Enako storimo z rezinami pancete, le da opustimo olje. Ko so prsi pečene, jih narežemo na trakove in dodamo solati. Dodamo še popečene kruhove kocke ter panceto. Prelijemo s solatnim prelivom in dobro zmešamo. Postrežemo z ostružki parmezana.
**Testenine na hitro
400 g testenin, 80 g margarine, peter-šilj, bazilika, česen, pest ribanega sira, sol, poper.
Testenine skuhamo. Medtem ko se kuhajo, stalimo margarino in v vročo dodamo začimbe, sol in poper. Nekaj časa pri nizki temperaturi kuhamo. Testenine odcedimo, nanje naribamo sir po želji in prelijemo z za-čimbno omako.
Pripravila: Alenka Šmigoc
SESTAVIL EDI
KLASINC (SINDIKALEC)
RISANA ZGODBA Z BESEDILOM
POLJSKA PTICA
PREBIVALEC RATEČ
RUDNIŠKA KOVINSKA POSODA
STALJENA KOVINA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA ARDEN
SUKANEC
KOPRSKA ALPINISTKA BOŽIČ
ODPRT DIRKALNI AVTOMOBILČEK
LJUDSKO IME ZA RASTLINO POTONIKO
ŽRTVENIK
ODRSKI PRIZOR
SLAVKO TIHEC
EVA ČERNE
PLES V 3/4 TAKTU
ORGAN ZA VOH
BIVŠI KOŠARKAR DANEU
OZEK KOS BLAGA
ŽORŽ SKRIGIN
IZRASTEK NA GLAVI
SMUČARKA (VIDA)
RAZLOŽENA VAS PRI DESTRNIKU
SUŠNA SAVANA
AKORD IZ TREH TONOV, TRIZVOK
CERKVENA DARILNICA
ČAROVNO DEJANJE
ANTONIJA (LJUBKOVALNO)
FRANC. PISATELJICA (MADAME/DE)
DEL SRAJCE
PRIDOBLJENO ZNANJE
ZNIZANA NOTA C
SANJE
TRST
VRSTA HLAPCA
Iskrice
E
Velike množice ljudi bodo prej nasedle veliki laži kot majhni.
-k-k-k
Mnogim manjka samo denar, da bi bili pošteni. Varčevalci so naivni in predrzni. Naivni so, ker izročajo svoj denar neznanim osebam, predrzni pa, ker za takšno neumnost zahtevajo celo obresti.
-k-k-k
Kaj je rop banke v primerjavi z njeno ustanovitvijo!
•k-k-k
Ko sem bil mlad, sem verjel, da je denar najvažnejši v življenju, sedaj pa to vem.
-k-k-k
Bolje je živeti kot umreti bogat.
-k-k-k
Težava je, kako uskladiti navade na debelo z dohodki na drobno.
-k-k-k
Če nekomu poveste, da mu zapuščate vse svoje premoženje, je dostojno, da čim prej umrete.
-k-k-k
Upniki razširjajo grdo laž, da obogati tisti, ki poplača svoje dolgove.
-k-k-k
V življenju je treba izbrati: denar služimo ali pa ga zapravljamo. Za oboje ni časa.
-k-k-k
"Pri nas doma na mizi ne boš nikoli našel niti kapljice alkohola!"
"Pri nas tudi ne! Vedno skrbno pazim, ko ga točim v kozarec."
POŽELENJE
KRATKA TV REKLAMA
AVTOR JAMESA BONDA FLEMING
PREMETANKA
ŠPANSKA TENISAČICA
VZDEVEK PEVKE ALENKE ŠMID
MESTO OB GANGESU
BARVNI TV SISTEM
GRŠKA ČRKA
ORANJE
PETER AMBROŽ
LJUDSTVO
NA SAHALINU
IZ
BESEDE TESLA
MATERIALNO PRIZNANJE
AFRIŠKO DRAŽILNO NASLADILO
OVRATNI PAS ZA PSE
OKAMNINA (STAR.)
TOVARNA
NA TEZNEM
NAGLASNO ZNAMENJE OSTRIVEC
"Gospod, naj vašo taščo klasično pokopljemo ali upe-pelimo?" vpraša uslužbenec pogrebnega zavoda "žalujočega" zeta.
"Kar oboje storite, da bo bolj sigurno!"
iz klopi.
Napis na nagrobnem spomeniku: "Z gorečo vžigalico je pogledal v bencinski rezervoar, ali je v njem še kaj bencina. Bilje!"
Družinski člani razpravljajo o tem, kam bi letos odšli na dopust.
Oglasil se je sin: "Jaz bi šel nekam, kjer že dolgo nisem bil!"
"Potem boš šel pa k frizerju!" je rekel oče.
Pred operacijo pacient boječe vpraša kirurga.
"Gospod doktor, ali človek res lahko živi brez slepega črevesa?"
"Lahko, človek lahko, toda kirurgi bi težko."
"Moja žena je zaradi huj-šanja začela jahati." "Pa se že kaj pozna?" "Da, konj je shujšal za deset kilogramov."
"Res je smešno, da se nori in grdi moški vedno poročijo z lepoticami," glasno ugotavlja mož.
"Dragi, to je pa najlepši kompliment, ki si mi ga dal doslej!"
Stajerec gre v trgovino, kupi steklenico merlota in si jo shrani v notranji žep suknje. Gre čez cesto, kjer ga zbi-je avtomobil. Leži ves omotičen na tleh, okoli njega pa se počasi širi rdeča luža. Potipa jo s prstom in reče: »Upam, daje kri!«
"Če rečem: Bila sem lepa, je to preteklik," je rekla profesorica slovenščine. "Kaj pa če rečem: Jaz sem lepa - kaj je to?"
"Čista laž!" se oglasi nekdo
Vajenec brije stranko. Delo mu gre dobro od rok, dokler ne pride mimo mojster. Takrat se pripravnika poloti trema in rahlo ureže stranko. Mojster mu hoče prima-zati klofuto, toda vajenec se skloni in klofuto dobi stranka.
Vajenec nadaljuje britje, dokler se ob njem spet ne pojavi mojster. Spet se ga poloti trema in rahlo ureže stranko. Mojster mu spet hoče pri-mazati klofuto, toda on se pravočasno umakne in klofuto spet dobi stranka.
Vajenec brije naprej, dokler po nerodnosti ne odreže stranki ušesa. Takrat stranka reče: "Skrij nekam to uho, če mojster to vidi, me bo ubil!"
"Ste že spoznali mojo čudovito ženo?" "Kaj? Imate dve ženi?"
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: trim, regal, Usora, strig, vi-talneži, mak, Er, nak, rž, kras, Emo, Grantland, Trent, Kantride, OHO, hlevar, astragal, šibra, veto, strina, EB, tloris, HN, rapa, protežiranec, li-seta, kulisar, Lumi, Istran, Ast, ara, Osaj. Ugankarski slovarček: AKRITI = graničarji v starem Bizancu; AN-TIDOT = protisredstvo, razstrupivo; AVIT = rimski zahodni cesar, Avitus; LARISTAN = gorata iranska pokrajina; PARIIS = estonski naziv za Pariz; RAVAT = bela sorta vinske trte v ZDA; RUOTI = italijanske testenine podobne kolescem; ZANUSSI = italijanska znamka bele tehnike.
■}e>i 'laeis 'SZ '}Je>1 'nuiv 'eouoj_ 'oa| 'sau| '^upedud 'euaos 'hm ''eu -jej 'uas 'je}|0 '9A3 'p 'e|s 'se| 'eu -p} 'luejgeue '^ao|eA 'd^s 'e^Aejag -up 'ueoajey 'jsouaoneu 'eonadajd '§!ZApajd 'jeeiu 'ja^y 'eqojj. 'dujs :ouAejopoA :e)|uezu)| 9) Aeijssu
íPoíHulajtz naí na iuslouritm. íp.tztu!
RADIOPTUJ
tea. ¿filetu
www.radio-ptuj.si
Govori se ...
.. da so vrli Mariborčani znova pokazali svojo veliko ljubezen do Poetovioncev. Namesto da bi evropske kmetijske ministre zapeljali v najlepše slovensko mesto na ogled ene največjih in najkvalitetnejših razstav Dobrote slovenskih kmetij, so si omislili in jim pokazali neko svojo, (mislijo, da podobno - ha ha ha), a še zdaleč ne tako kvalitetno prireditev.
... da so nekateri obiskovalci Dobrot slovenskih kmetij raje kot po krušnih in mesnih segali po tekočih dobrotah. Očitno je vinogradniški lobi pri obiskovalcih vplivnejši kot svinjski in krušni.
. da sploh ni res, da naj bi tudi v primeru ormoške zadruge šlo za čisto navadno razvrednotenje in menedžerski odkup podjetja, saj so ormoško klet vendarle uspeli prodati - in to po tačas najugodnejši (nizki) ceni.
... da mesec cvetoče ljubezni najbolj občutijo v Halozah. Kot se spodobi, je najbolj prevzela prav prvega človeka pri sveti
Barbari, ki je s skokom v zakonski jarem prehitel celopredsedni-ka svoje stranke.
... da so nekateri skrajneži zelo nesramni in natolcujoči, saj so organizatorjem tradicionalnega Vlaka zvestobe predlagali spremembo imena oziroma krajšo pripono NE pred besedo ZVESTOBE.
Vidi se ...
... daje življenje poslancev včasih resnično težko, saj je narodu
dano obljubo potrebno (tuin-tam) tudi izpolniti. Kot naš poslanec, ki seje pred nekajstoglavo množico - kot je predhodno obljubil - moral okopati v hladnem slovenskem morju. In posledice: nekatere udeleženke Vlaka zvestobe so se privoščljivo nasmihale, ko je ugleden poslanec prilezel iz ledeno mrzlega morja, poslanec pa se je vsem javno opravičil in jim pojasnil, da zaradi mraza nek njegov organ, ki je sicer namenjen razširjeni ni bil še nikoli tako majhen.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tajno društvo PGC
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 30. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Anja Lesjak, CMD 6, 2250 PTUJ.
Pa veliko zabave!
Foto: Lizika Kovačec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo prinesla v uredništvo gospa Lizika Kovačec s Polenšaka, na njej pa je njena sobna roža klivija (Clivia miniata), stara sedem let, ki ji cvete kar dvakrat letno - spomladi in jeseni. Tokrat ima kar 11 cvetov.
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	i	2	e			s		S
		e	S					
	S				s	e		e
			i	e		4	s	
			4		i			
	s	i		e	s			
2		s	s				i	
					4	2		
e		s			2	e	S	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©©	CCC	OO
Bik	V	©©	CCC	O
Dvojčka	VV	©	C	OO
Rak	VV	©©©	CCC	O
Lev	VVV	©©	C	OOO
Devica	VV	©©	CCC	O
Tehtnica	VVV	©©	C	OOO
Škorpijon	VVV	©	CC	OO
Strelec	V	©©	C	OOO
Kozorog	VV	©©©	C	OO
Vodnar	VVV	©©	C	OOO
Ribi	VV	©©	CCC	O
Velja za teden od 27. maja - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
do 02. junija: 1 znak - slabo, 2 znaka
Ko se je francoska gledališka in filmska igralka Cecile Sorel že v resno zrelih letih nekoč pogledala v ogledalo, je grenko
pripomnila: »Prav zares ne znajo več delati dobrih ogledal.«
***
Nekoč je francoskemu državniku, kardinalu Julesu Maza-rinu, dvorna prenašalka čenč povedala, da sta se neki dvor-janki na smrt skregali, se obkladali z žaljivkami ter z obtožbami in obrekovanjem poskušali čim bolj očrniti druga drugo.
»Je katera očitala drugi, da je grda?« je vprašal kardinal. Ko je dobil nikalen odgovor, je nadaljeval: »No, potem ju ne bo pretežko pobotati.«
***
Francoski pisatelj in filozof Bernard le Bovier de Fon-tenelle, ki je dočakal skoraj sto let, je izredno rad pil kavo. To mu je zdravnik prepovedal in mu dopovedoval, da gre za strup, ki slabo vpliva na zdravje in deluje izredno počasi.
Filozof mu je odgovoril: »Moram priznati, da se popolnoma strinjam z vami. Kavo pijem že osemdeset let, in ker sem še
vedno živ, strup res deluje zelo počasi.«
***
Prijatelj se je pritožil ameriškemu izumitelju Thomasu Alvu Edisonu: »Svoja vhodna vrata pa bi res lahko popravil. Tako težko se odpirajo ... «
Edison: »Tega zagotovo ne bom naredil. Narejeno imam tako, da vsak, ki odpre vrata, pretoči s tem v vrtni rezervoar sto litrov vode. Ker mi vsi zalivate vrt, imam tako lepo zelenjavo.«
***
Prva britanska premierka, predsednica vlade Margaret Thatcher, je imela vsaj toliko nasprotnikov kot privržencev. O njej so povedali:
Laburistka Barbara Castle: »Margaret je očitno najboljši mož v svoji stranki.«
Francoski predsednik Jacques Chirac: »Nisem pripravljen sprejeti ekonomije nekakšne gospodinje.«
Konservativec John Biffen: »Gospa Thatcher je tigrica, obdana s hrčki.«
Laburist Ken Livingstone: »Srečal sem že serijske morilce in poklicne ubijalce, ampak nobeden me ni tako prestrašil kakor gospa T.«
Igralec Peter Ustinov: »Razlika med Devico Orleansko in Maggie Thatcher je ta, da je prva slišala božje glasove, That-cherjeva pa sliši samo svojega.«
Železna lady sama o sebi: »Sem izredno potrpežljiva, pod pogojem, da nazadnje obvelja moja.«
Apače • Strelsko tekmovanje Avstrije, Madžarske in Slovenije
Ekipno slavili domačini iz VTP Maribor
Na strelišču Slovenske vojske v Apačah pri Kidričevem je bilo 20. maja, mednarodno prijateljsko strelsko tekmovanje, ki se ga je kljub dežju udeležilo blizu 100 pripadnikov vojaških in policijskih enot ter njihovih starešin iz sosednje Avstrije, Madžarske in Slovenije.
Foto: M. Ozmec
V streljanju z vojaško avtomatsko puško in vojaško pištolo se je pomerilo 64 pripadnikov vojaških in policijskih enot iz Avstrije, Madžarske in Slovenije.
Strelsko tekmovanje vojakov treh dežel, ki je potekalo v torek od 9. do 13. ure, je pripravila Uprava za obrambo Maribor, povabilu organizatorjev pa se je odzvalo kar 16 ekip, oziroma 64 tekmovalcev, ki so se pod budnim nadzorov svojih poveljnikov in oficirjev pomerili v preciznem in hitrostnem streljanju z vojaško avtomatsko puško ter v streljanju z vojaško pištolo Beretta z razdalje 25 m. V prijateljskem tekmovanju v streljanju so se iz sosednje Avstrije dokazovali pripadniki deželnega vojaškega poveljstva iz Burgenlanda, vojaške šole v Eisenstadtu, 19. gorskega bataljona v Pirkafeldu, vojaškega vadbenega centra v Bruckne-udorfu, deželnega policijskega poveljstva v Burgenlandu in vojaškega poveljstva Steirmark. Iz Madžarske so sodelovale ekipe zahodnega madžarskega poveljstva za popolnjevanje vojaških enot, županijske policijske kapetanije v Zalaegerszegu, županijske policijske kapetanije v Szombathelyu, Železne županije ter srednje strokovne policijske šole v Komendiju. Od slovenskih ekip pa so sodelovali pripadniki 37. VTP Maribor, 72. brigade SV v Mariboru, 74. MOTB Maribor, Uprave za obrambo Maribor, referata za pridobivanje kadra SV ter 670. POLOGB v Slovenski Bistrici.
Na mednarodno prijateljsko strelsko tekmovanje v Apače so povabili obrambnega ministra Karla Erjavca, ki pa se zaradi drugih obveznosti povabilu žal ni mogel odzvati, udeležili pa so se ga poveljnik vojaškega poveljstva Burgenland brigadir mag. Johann Luif, poveljnik zahodnega madžarskega poveljstva za popolnjevanje vojaških enot polkovnik Kovacs Sandor, poveljnik policijske kapetanije
županije Zala podpolkovnik Tiborcz Janos, namestnik poveljnika poveljstva za doktrino in razvoj ter član generalštaba slovenske vojske brigadir mag. Vladimir Maher ter direktor Uprave za obrambo Maribor Stanko Meglic.
Med zanimivim in vsekakor tudi razburljivim strelskim tekmovanjem, ki ga je žal ves čas motil dež, je poveljnike vojaških enot iz Slovenije, Avstrije in Madžarske v ptujski Mestni hiši sprejel župan mestne občine dr. Štefan Čelan, razglasitev rezultatov ter podelitev
pokalov in priznanj najboljšim pa so opravili na popoldanski zaključni slovesnosti nekaj po 15. uri
V ekipni konkurenci so zmagali predstavniki domačinov, ekipa 37. Višjega teritorialnega poveljstva v Mariboru. Drugo mesto je dosegla ekipa srednje strokovne policijske šole iz madžarskega Komenda, tretja pa je bila ekipa Uprave za obrambo Maribor. Med posamezniki pa je prvo mesto in naziv najboljši strelec tekmovanja osvojil Stefan Umatom iz vadbenega
centra avstrijskih vojaških sil v Bruckneudorfu, drugo mesto si je pristreljal Marjan Korošec iz Uprave za obrambo Maribor, tretji pa je bil Dejan Šuster iz Višjega teritorialnega poveljstva v Mariboru.
Po končanem tekmovanju so pripadniki vojaških in policijskih enot treh dežel kljub slabemu vremenu dan nadaljevali na skupnem srečanju ob prijetnem klepetu ter izmenjavi medsebojnih izkušenj pri svojem delu.
M. Ozmec
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brazje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK CENA«.	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471.9 JT1)M	2006 14.990,00	KLIMA	RDEČA
DMW SERIJA 3:310 D M41PTIC	2007/98 32.990,00	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
RMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2004 21.990,00	DVOJNA KUMA	ČRNA
CITROEN C41.BHDI	2006 12.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN SAX01,4 klima	2002 3.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FIATPUNTO GRANDE 1,2	2096 7.090,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES RAZ. EKARAV. 270 CDI	2003 17.990,00	DVOJNA KUMA	ČRNA
OPEL CORSA 1,3 DU	2005 7.090,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF V 2,0 TOI	2004 12.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VWSHAHAN 1,9 TOI TREND LINE	2093 12.990,90	AVT. KLIMA	MODRA
SKUTER SPRINT EXSACTIY 50 ccm	2008 1.099,00	NOV, 1-VAUNI. 2-TAK. MODRA	
SKUTER SPRINT EXSACTLY50	2008 1.099,00	NOV	DELA
SPRINT FIUYR49 ccm	2008 8.990,00	NOV	MODRA
SKUTER FUSION 125ccm	2008 1.199,90	NOV, 1-VAUNI, 4TAK. SREDRNA	
SKUTER MAX 49 ccm	2008 949,00	NOV, 1-VAUNI, ITAK. ČRNA	
Summit motors Ljubljana, Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana
Preizkusite svoj prihodnji avto
Ford flota ponovno prihaja v vašo bližino. Ne zamudite enkratne priložnosti za testiranje različnih Fordovih modelov vozil in se prepričajte o izjemnosti njihove vozne dinamike med 17. aprilom in 26. junijem po vsej Sloveniji. Sodelujte v žrebanju za glavno nagrado, družinski izlet s FordS-MAXom v EuroDisney Pariz. Presenečenje pa smo pripravili tudi za kupce in morda boste prav vi tisti, ki mu bomo povrnili celotno kupnino za novega Forda.
29. - 31. maj, Avtoservis Hvalec, Ptuj
2.	junij, Avto Rajh, Ljutomer
3.	junij, Avto Rajh, Spar v Ormožu
Prijave na testno vožnjo in informacije na 080 88 76.
FordFlota
Feel the difference
Prireditvenik
Torek, 27. maj
17.00 Slovenska Bistrica, prostori Mladinske knjige, Cicibanove pravljične ure
20.00 Ptuj, v Stari steklarski delavnici, Območno srečanje literarnih
ustvarjalcev "722" -	Ptuj, srečanje zgodovinskih evropskih mest na Ptuju
Sreda, 28. maj
10.00 Majšperk, v sejni sobi, okrogla miza Položaj starejših na podeželju
Četrtek, 29. maj
18.00 Ptuj, Kavarna ptujskih študentov (Slovenski trg 8), Turnir v taroku
18.00 Ormož, zelena dvorana glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož 19.00 Slovenska Bistrica, v knjižnici, uprizoritev monodrame dr.
Matjaža Kmecla v izvedbi Antona Šterna z naslovom Trubar pred slovensko procesijo, predstava je v počastitev ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja 19.00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, zaključni koncert
glasbene šole Slovenska Bistrica 19.30 Maribor, SNG, balet, 6. koncert Plus, KazDvo, za abonma
Ciklus Plus in izven 20.00 Ptuj, Mestno gledališče, otvoritev 5. Skupa - festivala
slovenskih komornih uprizoritev, gostuje SNG Nova Gorica s predstavo Tisti, ki jih reka ne spusti
Mali oglasi
STORITVE
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
Odškodnine vseh vrst - 5 %; brezplačni pravni nasveti; reševanje vseh pravnih vprašanj vam nudi izkušen pravnik Mičo M. Pešic, s. p. - univ. dipl. pravnik (s pravosodnim izpitom), Slovenja vas 6 b; PE Ptuj, Vodnikova ul. 2; nonstop: 041 418 236.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 041 312 621.
Stanovanjski krediti z odplačilno dobo do 30 let
Pri najemu stanovanjskega hipotekarnega kredita v evrih ali švicarskih frankih vam poleg možnosti odplačila do 30 let ponujamo ugodno obrestno mero in 50-odstotni popust pri stroških odobritve. Če se odločite za kredit v evrih, ga lahko najamete v višini do 90 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine*. Pri novogradnji ali prenovi pa nudimo možnost do 100-odstotnega izplačila kredita v gotovini.
* Ponudba velja za kredite v evrih, ki so zavarovani s hipoteko in namenjeni nakupu nepremičnin. Banka si pridržuje pravico, da po lastni presoji lahko tudi odkloni odobritev kredita v višini 90 odstotkov vrednosti zastavljenih nepremičnin oz. odobri ustrezno nižji znesek kredita glede na tržno vrednost nepremičnin, njihovo likvidnost in lokacijo v skladu z bančno interno oceno.
WWW.UNICREDITBANK.SI
O UniCredit Bank W
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM prašiča za zakol, domače reje, težkega 170 kg, bikca pasme limousin, težkega 130 kg, in luščene orehe, Destrnik. Tel. 02 753 29 91 ali 041 759 382.
PRODAM luščeno koruzo. Tel. 041 887 026.
PRODAM bikca simentalca, starega dva meseca. Tel. 031 401 629.
PRODAM solčavsko-jezerske ovce ter iščem koruznik. Telefon 764 5821, 051 682 055.
PRODAJA domačih jagod pri Zelenikovih v Stojncih (avtopral-nica). Telefon 766 37 81, 041 312 715.
KUPIM tračni obračalnik in traktorsko kosilnico na koso. Telefon 041 544 270.
KUPIM traktor Ursus ali Zetor. Telefon 031 450 241.
POTREBUJEMO pomoč v kuhinji ob vikendih, lahko starejša oseba. Gostilna Sabina. Vanja Gojko-vic, s. p. Hajdoše 1, tel. 040 644 601 ali 783 32 91.
IŠČEMO GOSPO za čiščenje dvakrat na mesec, z lastnim prevozom, v bližini Dolene, 10 km iz Ptuja. Plačilo po dogovoru. Zainteresirani pokličite na 041 320 717.
NEPREMIČNE
NA KOMUNALNO OPREMLJENI lokaciji oddam parcelo, 800 kvadratov. Telefon 040 428 011.
Prodam ali zamenjam dvostanovanjsko hišo v slovenskih goricah za manjše stanovanje v Ljubljani. Cena: 130.000 EUR. tel. 031-378-150.
Čas celi rane, a bolečine in spomini ostanejo.
SPOMIN
26. maja je minilo 7 let, odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče, dedek, brat in svak
Jožef Kostanjevec
S CESTE 8. AVGUSTA 24, PTUJ
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
DOM-STANOVANJE
SVETLO stanovanje, 74,2 m2, 2. nadstr., v centru MB, blizu EPF, OŠ, vrtca, pošte, tržnice, trgovine, kolodvora, zdr. doma, dveh parkov, 4-nadstropnica iz l. 1954, dvigalo. Osrednji bivalni prostor s kuhalnim otokom in zastekljenim balkonom, velika soba in dve manjši, 2 shrambi, ločene sanitarije z velikimi okni, etažna CK/mestni plin. 031 366 339.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodke nižja od 400 EUR ■ poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
8VETOVANJE na \ 051 804 324
INOVATIVA, MIlana Prapotnlki.p, Plvkova ulica 19/a, 2250 PTUJ
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN Jože Pihler
PODVINCI 21 A
28. maja je minilo dve leti, odkar te več ni. Hvala vsem, ki poklonite lepo misel, cvet in svečko.
Vsi tvoji
www.radio-tednik.si
TV
läiifflia^iJ Sijaapraiffii IcaSžsj.fijnSa pj®gpsöuiE®f»
SPORED ODDAJ
TOREK 27.5.
8.00 Revija plesnih skupin 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Praznik Občine Destrnik
SREDA 28.5.
8.00 Hajdlna - Prometna vzgoja 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Oddaja Občine Hajdlna
ČETRTEK 29.5.
8.00 Kronika Občine Dornava 18.00 SUPER HITI Odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Koncert iz Dvorca Dornava
VSAK CeTRTEK OB 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	MODRIJANI-Pusti mi pesmi
2.	TAPRAVIH 6 - Iz oči v oči
3.	NOVI SPOMINI-Šopeksuhih rož
4.	ZREŠKA POMLAD - Cvetoča pomlad
5.	SICER - Gospodar življenja
6.	POLKA PUNCE-Čokolada
7.	Ans. VRISK - Oj ta Mazurka
t
POP 7 TOP
1.	NATALIJA VERBOTEN - Ko te zagrabi
2.	ATOMIK HARMONIK - Sladko vince
3.	ČUKI-Uuu
4.	SKATER - Roke proč
5.	KRISTINA - Nisem tvoja lutka
6.	ADISMOLAR - Dnarja ni
7.	MARE B - Edina
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. Številka:
Glaaovnlce poiljite na dopisnicah na naalov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdma
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Emeršič Vesna Mezgovci ob Pesnici 3 2252 Dornava
Ptuj-Koper-Izola • 5. karavana zvestobe in dobre voije
V znamenju lepega vremena, torte in refoška
Na letošnjem že 5. Vlaku zvestobe smo sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj v soboto, 24. maja, popeljali na brezplačni izlet v slovensko Primorje 350 zvestih bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj. Poleg lepega vremena so za dobro voljo tokrat pridno skrbeli markovski kopjaši ter glasbena skupina Adijo živci.
Tudi letos je bilo naši karavani dobre volje vreme naklonjeno, saj nas je sonce spremljalo vse od ranih jutranjih ur do poznega večera. Napovedi vremenoslovcev so sicer grozile s popoldanskimi nevihtami, tako da so imeli nekateri ob prihodu na ptujsko železniško postajo v rokah tudi dežnike, a jih hvala bogu niso rabili. Še preden smo okoli pete ure zaslišali pisk prometnika, ki je dal znak za odhod kompozicije sedmih vagonov proti morju, so zaigrali člani skupine Adi-jo živci, ki so skrbeli za veselo razpoloženje tudi pozneje po vagonih. Vonj po jutranji kavici nas je zvabil v bife vlaka, kjer sta sodelavcu slovenskih železnic pri strežbi pridno pomagali naši sodelavki Marija Slodnjak in Simona Meznarič, z dobro glasbo in jutranjimi informacijami pa so nas med potjo vedrili naši štajerski budilkarji: Natalija Škrlec, Petra Kurnik in Danilo Majcen (da o zaspanem in hripavem Pipirotiju ne govorimo).
Udeležencem 5. Vlaka zvestobe je prek vlakovne Štajerske budilke zaželel dobrodošlico direktor družbe Radio-Tednik Jože Bračič, pridružil pa se mu je tudi predstavnik Slovenskih železnic Boris Strmecki ter poslanec državnega zbora Branko Marinič, ki nam je prek mikrofona med drugim zaupal, da ima za vsak slučaj s sabo tudi kopalke; na
Foto: M. Ozmec
Vsaj 350 veselih Štajercev 5. Vlaka zvestobe na izolski obali je dokaz, da se da z dobro voljo marsikaj storiti.
vprašanje, ali se bo na morju tudi okopal, pa je dejal, da se bo. Da se nam obeta pozitiven dan tudi na zvezdnem in čustvenem področju, nam je potrdil tudi naš horarni astrolog Tadej Šink, ki je na željo posameznikov razgaljal tudi podrobnosti njihove osebne usode.
V veselem direndaju po posameznih vagonih nas je skupina poslušalcev iz okolice Juršincev presenetila s prvimi domačimi češnjami, sodelavke naše družbe pa so se tudi tokrat pokazale kot dobre gostiteljice, saj so vsem potnikom postregle s sendviči in pijačo. Ko je po zakonu določen čas dovoljeval (kdo je sploh gledal na uro), pa smo nazdravili tudi z odličnim Vinom zvestobe, posebne polnitve znane vinske kleti Puklavec, po vagonih pa
je zadišalo tudi po dobrotah domače kuhinje, ki so jih nekateri prinesli kar s sabo.
In tako smo, kot bi trenil, okoli 10. ure pridrveli v sončni Koper novim doživetjem naproti. Tokrat smo se z železniške postaje kar peš podali v nekaj sto metrov oddaljeno klet Vina Koper, ki smo si jo zaradi velikega števila udeležencev ogledali v več skupinah, nato pa smo se z avtobusi odpeljali v izolski hotel Delfin. Prijazni gostitelji so nam okoli 14. ure postregli z odličnim kosilom ter domačim refoškom, ko smo napolnili lačne želodčke, pa so nas tudi tokrat presenetili z veliko torto v obliki delfina, ki sta jo svečano prerezala direktor hotela in direktor naše družbe Jože Bračič. V prostem popoldnevu so se nekateri zavrteli ob zvokih skupine Adijo
Židane volje smo v sončni Koper prispeli, ko je ura na peronu kazala 10 in 15 minut.
Napoved vremena za Slovenijo
živci, nekateri so se odpravili na krajši sprehod ob obali, kjer sta se prav tedaj dogajali kar dve jadralni regati državnega razreda.
Veliko pozornosti udeležencev vlaka in domačinov pa je požel poslanec Branko Ma-rinič, ki je držal dano obljubo in se ob bučnem aplavzu velike množice okopal v samo 16 stopinj toplem morju.
Tudi popoldne je minilo
kot bi trenil in okoli 18. ure smo se s težkim srcem odpeljali proti koprski železniški postaji, od koder smo se nekaj po 19. uri odpeljali proti Štajerski. Seveda se je vese-ljačenje in petje nadaljevalo vse do polnočnega povratka v naš stari Ptuj, kjer smo drug za drugim ugotovili, da je povsod lepo, doma pa še vedno najlepše.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Z zanimanjem smo si ogledali kleti Vina koper in med degustacijo ugotovili, da imajo dobro malvazijo in še boljši refošk.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Veliko zanimanja domačinov in turistov so na slovenskem primor-ju vzbudili Kopjaši iz Markovcev, ki se jim sploh ni poznalo, da so prišli na vlak kar iz sinočnjega gostuvanja.
Danes bo sončno, ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne danes od 24 do 29, jutri od 28 do 32 stopinj C.
Obeti
V sredo bo sončno in vroče. Tudi v četrtek bo večinoma sončno, vročina pa bo popustila. Pihati bo začel vzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.
Osebna kronika
Rodile so: Lidija Vo-grinec, Barislovci 5/a, Lovrenc na Dravskem polju - Laro; Sandra Tr-stenjak, Lahonci 48/a, Ivanjkovci - Taia; Magda Derkovič, Regentova 9, Maribor - Fetijo; Klementina Valenko, Lan-gusova 2/a, Ptuj - dečka; Marta Trafela, Dežno pri Podlehniku 5/a - Denisa; Maja Golub, Žamen-ci 8/a, Dornava - Luka; Erika Mar Skledar, Ko-čice 69/a, Žetale - Vida; Tadeja Kraner Šume-njak, Sp. Hlapje 23, Jakobski Dol - Pijo; Metka Šijanec, Krambergerjeva pot 4, Ptuj - Matica. Umrli so: Marija Ficko, rojena Bizjak, Pavlovski Vrh 19, rojena 1928 -umrla 11.maja 2008. Anton Pučko, Cvetkovci 64, rojen 1961 - umrl 18. maja 2008.
Poroke - Ptuj: Darko Šimenko in Marija Zajc, Pobrežje 65/a. Alojzij Zafošnik in Angela Plavčak, Pleterje 65. Janez Kramar in Valerija Rojko, Frasova ulica 13, Ptuj. Marko Šeliga in Daniela Gabrovec, Rimska ploščad 20, Ptuj. Mitja Vindiš, Janežovski Vrh 21/c, in Saška Štumpf, Muretinci 34. Jože Kri-stovič, Zabovci 29, in Božena Strelec, Ormoška cesta 134, Ptuj. Damijan Rižnar in Nadia Della Pi-etra, Belokriška cesta 54, Portorož.
Poroke - Ormož: Jožef Šnajder in Dušanka Luk-man, Obrež 32, Središče ob Dravi. Milan Tomanič, Pršetinci 39, Sveti Tomaž, in Vesna Plohl, Dolga Lesa 2, Ormož. Stanislav Tomanič, Hranjigovci 2, Sveti Tomaž, in Petra Še-gula, Hranjigovci 3, Sveti Tomaž. Damjan Kosi in Anita Serec, Pušenci 40, Ormož. Matej Pleteršek, Mihovce 20, Cirkovce, in Jožica Marin, Cvetkovci 30/a, Podgorci. Anton Majcen, Šinkova ulica 12, Središče ob Dravi, in Klaudia Branilovič, Središče ob Dravi.
Foto: M. Ozmec
V hotelu Delfin so nam tudi letos pripravili sladko presenečenje -velikansko torto v obliki delfina.
Črna kronika
Vlomi
Neznanec je 21. maja vlomil v stanovanjsko hišo v Videžu pri Slovenski Bistrici, iz nje pa je odnesel denar, fotoaparat in zlatnino. Lastnika je oškodoval za okoli 1800 evrov.
Osumljen preprodaje drog
Policisti iz Slovenske Bistrice so 21. maja zvečer prijeli 17-letnika, doma iz okolice Slovenske Bistrice, saj so pri delu na terenu pridobili informacije, da se ukvarja s preprodajo prepovedanih drog (marihuane). Pri njem doma so opravili hišno preiskavo in našli ter zasegli manjšo količino marihuane in pripomočke za preprodajo (tehtnico in že pripravljene zavitke alu folije). Zaradi suma storitve kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili (196. člen) ter omogočanja uživanja mamil (197. člen Kazenskega zakonika) ga bodo kazensko ovadili na mariborsko tožilstvo.