105. štev.
vrelja v Ljubljani in po pošti:
leto
V Ljubljani, sreda maja 1021.
Poštnina plačana v gotovini.
IV. leto.
rol leta . četrt leta ta mesec
K 350*-, ISO — „ 93'-30 -
Za inozemstvo:
celo leto	.	K	4S9--
POl leta.............210	—
četrt leta	.	„	12C1-
ta mesce	.	„	«•—
Za Ameriko:
celoletno polletno . četrtletno.
8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja
' naročniki saj pošiljajo i	nakaznici.
'Mi.. .
"j&
'Vn,-
f>a
Uredništvo je v Ljcbljaci, Frančiškanska ulica štev. 6/1. 1 efen štev. 560. — Upravništvo jc na I/tarijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44.	——
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1*60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. ec naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj_se irankirajo. — ——  .................... Rokopisi	se	ne vračajo............................... ...
Položaj v Beogradu.
nato odpotoval v Niš. — Kot kandi-datje za mesto vojnega ministra se ponujajo generali T. Cakovie, Smiljanič in Zečevič, vendar pa sc to vprašanje v vladni seji vsled odsoU nosti ministrov še ni pretresalo.
Beograd, 3. maja. (Izv.) Politično Življenje je tukaj vsled praznovanja velikonočnih praznikov popolnoma zamrlo, ker so vsi načelniki strank odpotovali v pokrajino. Predsednik vlade, g. Nikola Pašič je bfl včeraj sprejet od regenta v avdijenci ter je
Poljski puč v Gornji Šleziji.
Krvavi poboji. — Zavezniška komisija brez nioei. — Vsa Gornja Šlezija v rokah vstašev.
Brcslava, 3. maja. (Izv.) Iz okolice le bilo celo tioč slišati pokanje pušk In stroj, nlc. Železniški mostov! pri Goni]! G i os avl in Oppelu so razstreljen!. V Hindenburgu jo prišlo do težkih bojev med Poljaki in nemško policijo. Tudi v premogovnikih jo prišlo do krvopreiilja, ker so Poljaki izgnali vse nemške rudarje, pri kateri priliki je bilo na obeli straneh več oseb ubitih.
Berlin. 3. maja. (Izv.) Glasom poročil iz Breslave so v današnjih jutranjih urah zasedle močne oborožene civilne tolpe Poljakov mesto In akolico Katovic. Beuthcna in vzhodni del okraja Gleiwitz. Iz Katovic so se tolpe tekom dopoldneva zopet umaknile. Vse trgovine in šole so zaprte, železniški promet je popol-noma ustavljen, ljudje se ne upajo prikazati na ulici in povsod je občutiti neko mrzlično napetost — le tu-intam se pokaže na ulici kaka straža oboroženih poljskih civilistov. V zadnjih urah so prišle v Beuthen francoske čete. V G!ei\vitzu so Poljaki za-
sedli artilerijsko vojašnico ter se tam utrdili. Iz okrožja Rybnika prihajajo istotako poročila o izgredih in ropih, medtem ko je bilo v Suchy več Nemcev umorjenih. Opoldan so se Poljaki umaknili tudi iz Beuthena: Vsa Gornja Šlezija je v rokah vstašev. ki so ustavili vsak železniški premet in razdrli železniške mostove.
Kato\vice, 3L maja. Ne brigajoč se za nastavljene tanke so proti 8. začeli vstaši po celem mestu divje streljati. Navzlic proglasu obsednega stanja se streljanje nadaljuje. Pri Gornjem Glogowu sta razstreljena dva železniška mesta. Ketrin je v rokah vstašev, katerih je v okolici zbranih 3000. Vsi so opremljeni za vojno.
Beuthen, 3. maja. (Izv.) Od premogovnikov v Gornji Šlcziji jih ]e danes 47 stavkalo, medtem ko jih je bilo samo 15 v obratu.
Izid občinskih volitev v pokrajinskih
občinah.
•3 UD OBČINSKIH VOLITEV V MOSTAH PRI LJUBLJANI.
Komunisti 273, socialdemokrati 67, klerikalci 204 in združena gospodarska lista 150 glasov.
IZID VOLITEV NA VIČU.
Komunisti 8, SLS 7, združena gospodarska lista 5, JSDS 4 mandatov.
IZID OBČINSKIH VOLITEV V ZAGORJU.
NSS kot druga najmočnejša stranka 117 glasov t. j. 5 mandatov.
Gornja Goličina, SKS 23 (4 odbornike), SLS 71 (12 odbornikov).
Žukarcc. (Maribor) Gospodarska stranka 32 (4 odbornike). Kmetska zveza 50 (6 odbornikov).
Črnomelj. SLS 61 glasov (5 odbornikov) JDS 47 glasov (3 odbornike), SKS 61 glasov (5 odbornikov), socialnodemokratska stranka 35 glasov (3 odbornike).
Debliče, (Črnomelj) SKS 77 (10 odbornikov), SLS 50 (6 odbornikov).
Stari trg, (Črnomelj) SKS 56 (7 odbornikov). Kmetska zveza 72 (9 odbornikov).
Talčji viii, (Črnomelj) SLS 66 (10 odbornikov) SKS 37 (6 odbornikov).
Suhar, (Črnomelj) SKS 112 (10 odbornikov) Kmetska zveza 64 (6 odbornikov).
Sv. Anton v Slov. Goricah. (Maribor) Volivcev 69, oddanih glasov 56. Dobili so: Kmetska zveza 16 glasov (3 odbornike), posestniki občine Sv. .Anton 40 (7 odbornikov).
Šartinci, (Maribor) Kmetska zve-.za 51 (8 odbornikov), SKS 16 (2 odbornika).
Jabloncc. (Maribor) SKS 19 (3 odbornike), SLS 52 (7 odbornikov).
Korenja, (Maribor) Kompromisna kmetska lista 16 glasov.
Osek, (Maribor) Kmetska zveza 37 (5 glasov), Slov. kmetska stranka 35 (5 odbornikov).
Senarska; (Maribor) Slov. kmetska zveza 22 (3 odbornike), kmetska skupina 37 (7 odbornikov).
Bled. Volilcev 447. oddanih glasov 389, od teh so dobili SLS 144 glasov, (šest odbornikov) SKS 66 glasov (trije odborniki) obrtniška stranka 53 (dva odbornika) NSS 126 gla-.kov (pet odbornikov), skupaj 389 glasov (16 odbornikov),
\
Županja Njiva, Volilcev 82, oddanih glasov 61. Od teh so dobili SLS 41 (7 odbornikov, skupna gospodarska stranka 20 glasov (3 odbornike), skupno 10 odbornikov.
Sv. Trojica, Slovenska kmetska zveza 26 glasov (5 odbornikov), gospodarska stranka 29 glasov (5 odbornikov).
Spodnja Goličina, SKS 8 glasov (1 odbornik), kmetska zveza 56 glasov (9 odbornikov).
Radehova - Šetorova, Kmetska zveza 24 glasov (6 odbornikov), SKS 15 glasov (4 odborniki).
Št. Lenart pri Mariboru. SLS 60 glasov (9 obdornikov), napredna gospodarska stranka 47 glasov (7 odbornikov).
Št. Janž na Dravskem Polju, Volilcev 274, oddanih glasov 201. Od teh so dobili SKS 108 glasov (9 odbornikov). SLS 93 glasov (7 odbornikov). skupaj 16 odbornikov.
Kamnik, Volilcev 501, oddanih glasov 410. Od teh so dobili JDS 168 (10 odbornikov). DKRS 43 glasov (9 odbornikov), neodvisna gospodarska in delavska stranka 46 glasov (3 odborniki), skupno 24 odbornikov.
Kranjska gora. Volilcev 365, oddanih glasov 243. Dobili so: Gospodarska stranka 122 (8 odbornikov), skupina posestnikov in delavcev 58 (4 odbornike), Gospodarska in obrtniška tranka 63 glasov. 4 6dbornike. Skupaj 16 odbornikov.
Dovje. Volilcev 279, oddanih glasov 201. Dobi!! so: Neodvisna gospodarska stranka 53 (4 odbornike), SLS 52 (4 odbornike), Stranka malih obrtnikov ln delavcev 96 glasov (8 odbornikov), skupaj 16 odbornikov.
Koroška Bela. Volilcev 642. Oddanih glasov 504. Dobili so: SLS 128 (6 odbornikov), socialno demokratska stranka 69 glasov (3 odbornike), združene napredne stranko 51 glasov (2 odbornika), DKRS (13 odbornikov).	,
Bohinjska Bistrica. Volilcev 447, oddanih glasov 381, Dobile so: Združene gospodarske stranke 116 (7 odbornikov), SLS 154 (10 odbornikov), delavska kmeiska republikanska stranka 111 (7 odbornikov), skupaj 24 odbornikov.
Jesenice, Volilcev 1239, oddanih glasov
RFKURZ PROTI OBČINSKIM
VOLITVAM V LJUBLJANI.
Proti občinskim volitvam v Ljubljani je bil včeraj na mestnem magistratu vložen rekurz. ki zahteva, da se volitve razveljavijo iz teh-le razlogov: na voliščih XIII in XIV (Sp. Šiška) niso bile volilne žare označene z kandidatnimi listami; na volišču XII (Strelišče) volilna komisija ni dovolila voliti volilcem, ki so prišli na volišče ob 5. uri popoldne. Rekurz so podpisaliBajželj Ivan, trgovec v Spod. Šiški, Gasilska cesta 115. Karl Cigler, posestnik in gostilničar v Spod. Šiški, Jernejeva cesta 72 In Lovro Grčar, zasebnik. Sp. Šiška, Gasilska cesta 219. Dokazano jc, da je izšla Inicijativa za vložitev rckur-za iz vodstva JDS, ki poskuša na vse načine, da zavleče volitev župana. Že cel teden so pripovedovali pristaši JDS po Ljubljani, da vloži stranka rekurz proti volitvam — ki so jih sami vodili in izvršili. Utemeljitev rekurza je ničeva in dvomimo, če bo pripomogla do izvolitve liberalnega Zupana.
1005. Od teh so dub!f| SLS 362 (II odboru!, kov), Jugoslovenska demokratska stranka 118 (4 odborniki), DKRS 400 glasov (13 odbornikov), NSS 125 glasov (4 odborniki).
Slovenska Bistrica. (Mesto.) Stranka obrtnikov, posestnikov in delavcev 72 (5 odbornikov), obrtniška delavska in meščanska stranka 81 glasov (7 odbornikov), meščanska gospodarska stranka 49 glasov (1 odborniki).
Ormož. Volilcev 200, oddanih glasov 185. Od teh so dobili SLS 78 glasov (7 odbornikov), napredna gospodarska stranka
107 glasov (9 odbornikov).
Slovenia vas na štajerskem. Volilcev 287, oddanih glasov 196. Od teh so dobili Kmetska delavska zveza 58 glasov (5 odbornikov), jugoslovenska kmetska zveza
108 glasov (9 odbornikov), SKS 30 glasov (2 odbornika).
Št. Lovrenc na Štajerskem. Volilcev 551, oddanih glasov 306. Od teh so dobil! SKS 92 glasov (7 odbornikov), kmetska zveza 80 glasov (6 odbornikov), jugoslovenska socialno demokratska hi kmetska delavska zveza 86 glasov (7 odbornikov), lista malih posestnikov »n delavcev 48 glasov 4 odborniki).
Zgornja Šiška. Volilcev 528, oddanih glasov 374. Od teh so dobili SKS ln JDS 130 glasov, SLS 78 glasov, socialisti in komunisti 166 glasov.
Vič. Volilcev 1153. Dobili so komunisti 222 glasov (7 odbornikov), SLS 254 glasov (8 odbornikov), združene gospodarske stravke 172 glasov (5 odbornikov), socialisti 116 glasov (4 odborniki).
Lesce. Volilcev 187, oddanih glasov 133. Od teh so dobili združena gospodarska stranka 76 glasov (9 odbornikov), delavsko kmetska skupina 57 giasov (7 odbornikov), skupaj 16 odbornikov.
Okrajno glavarstvo Kamnik, Gozd. Volilcev 136, oddanih glasov 104. Od teh so dobili SLS 78 glasov (12 odbornikov), stranka kmetov in delavcev in neodvisna kmetska zveza 26 glasov (4 odborniki), skupaj 16 odbornikov.
Škoija Loka. Oddanih 305 glasov. Od teh so dobili SLS 173 glasov (14 odbornikov), JDS 132 glasov (10 odbornikov).
Moste. Komunisti 273 glasov (10 odbornikov), SLS 204 glasove (7 odbornikov) združene gospodarske stranko 150 glasov (5 odbornikov), socialisti 67 glasov (2 odbornika).
Sobotišče. Volilcev 269, oddanih glasov 249. Od teh so dobili gospodarska stranka 62 giasov (4 odborniki), SLS 91 glasov (6 odbornikov), SKS 92 glasov (6 odbornikov)
VPRAŠANJE NOVEGA VOJNEGA MINISTRA.
I Beograd, 2. maja. Vprašanje izpopolnitve mesta vojnega ministra je odgodeao do povratka odsotnih ministrov v Beograd. V političnih krogih prevladujeta za sedaj dve stroji. Prva struja se zavzema za to, naj bi so imenovala za vojnega ministra civilna oseba iz vrst parlamenta, medtem, ko se zavzema druga struja za to, naj postane vojni minister zopet bivši minister geacrai Hadžič,
Mešetarenje.
Po uradnih vesteh Jo prišlo do popolnega sporazuma med LIoyd Georgeem ln Brlandom.
Kdor je do narave navdan samo z malenkostnim deležem skepse, temu poročilu no bo verjel. Pa če se bo tudi ponavljalo tri tedne y vseh naših časopisih.
Danes vladalo »zavezniki«. Ves svet vladajol In v njihovih rokah se brzojavne žice, v njihovih rokah brzojavne agenturo. In kar hočejo oni to poročajo njihovi služabniki — sužnji — morallčnl in še bolj materlelni sužnji »zaveznikov«.
Sporazum! Za vsakega gledalca, ki trezno motri svetovni položaj, je jasno, da danes med »zavezniki« nl spomazmna ln da do njega ne more nikdar več priti. L!oyd George, kot eksponent stroge ekonomsko-materljalistlčne britanske politike je prevelik kontrtst k čustveno-lmperlaHstlčnemu Brlandu. da bi bil med njima trajen sporazum sploh mogoč.
Edina trdna točka v svetovni politiki je danes morda ravno gibanje okoli sankcij. In vsled tega morda tudi edina točka, na kateri h] se dalo meriti uioč In določati tok svetovne politike — In vsled pravila odvisnosti tudi tok politiko odvisnih — suženjskih držav.
Moramo, da priznamo resnico! In čeprav nas je te resnico sram, jo objektivno priznamo. Spadamo med suženjske državo, ki niso samostojne niti na zunaj niti na znotraj, katerih zunanja ln ravnotako tudi notranja politika ravna po smernicah iz Pariza. Kakor hočejo »zavezniki«, tako delajo naši ministri — naša vlada.
Žalostna je ta konstatacija. Tembolj žalostna v očigled vestem, ki govore o ne-
sporazumu med zavezniki — k] govore t razpadu one enotnosti med antanto, s katero jc leta strašila in vladala v Evropi, Temu praznemu strašilu se jo do dane* klanlala naša vlada — naši ministri.
Francija gre za momcntanlm nspehon^ ona dela politiko kratke sape in isti politiki sledijo naši ministri: na zunaj In na znotraj! Gredo za zavezniki In opirajo se m njihov sporazum ln medtem ko Italijani, naši zagrizeni nasprotniki, Izrabilo vsak ugoden trcnotek v svojo korist, so njihov« oči zamaknjeno v Pariz. In vsled zamaknjenosti ne vidijo pota pred seboj ln ne vidijo usodepolnega prepada v katerega tiralo vsled nepremišljene zveze z »zavezniki« in »prijatelji« našo državo.
Na Reki se odigravajo zgodovinski dogodki. Gibanje za priključitev Avstrije k Nemčiji čaka samo ugodnega trcnotka tu se ]ač| od dne do dne.
Nemška Avstrija, ki je popolnoma odvisna od milosti antante, dela vendar svojo politiko. »Poskusno« ljudsko glasovanje za prlklppltev k Nemčiji se vrši kljub grožnji antante ln celo kljub direktni prepovedi. — Naša vlada pa Igra politiko pridnega otroka. Vsak migljaj iz Pariza ji je več nego potrebe našega naroda, nego koristi državo.
Koroška čaka. Pri Reki se pripravljaj« tdnj dogodki itd. Naša vlada pa spl la ieda in gleda na — Pariz. Poljaki so kratkomalo zasedli Šlezljo, čeprav so Izgubili plebiscit. Italijani se no menijo za druge. Povsod velja odločnost, pri nas pa «0 zanašamo na milost antante ln nično — | mešetarenje.
Sankcije.
Preokret mnenja v Angliji. — Nezaupanje med angleškimi in francoskimi kapitalisti.
Pariz, 3. maja. (Izv.) Vesti o nalogah in pravicah garancijske komisije se strinjajo v tem, da bode ta komisija izvajala kontrolo nad nemškimi dolgovi ter bo predvsem pod-vzela korake za vpeljavo 25% davka na izvoz ter za vpeljavo novih davščin. Na ta način se upa, da se bo doseglo od zaveznikov zahtevano odškodninsko svoto. katere odredbe pa so vsekakor le skrbstvo nad finančno upravo in finančnim stanjem Nemčije.
Pariz. 3. maja. Posebni poročevalec Agence llavas javlja iz Londona nastopne podrobnosti o gospodarskem delu zavezniških žalitev: Nemčija bo morala privoliti v to. da bo vsako leto na račun svojega dolga potem amortizacije plačala dve milijardi zlatih mark in 25 odstotkov od dohodkov izvoza ali namesto tega ekvivalentno vsoto v gotovini. Tekom kratkega roka bo morala v zlatili markah ali v tujih devizah plačati 150 milijonov zlatih mark, kakor tudi 650 milijonov zlatih mark v treh mesecih. Načrt zavezniških zahtev predvideva sestavo gospodarske komisije pod nadzorstvom reparacijske komisije, v kateri bodo zastopani vst zavezniki, tudi Zedinjene države ter nevtralci, ki so podpisali obligacije. Nemčija bi z naturalijami in delavnimi močmi lahko tudi olajšala vzpo-slavitveno delo v razrušenih krajih
Nemčija bi bila vsled obligacij odgovorna za svoje dolgove ne samo zaveznikom, ampak tudi nevtralcem.
Berlin, 3. maja. (Izv.) Kakor se doznava. je vlada odposlala v soboto novo noto Zjedinjenim državam, v) kateri so natančno obrazloženi nemški predlogi.
Washington, 3. maja. (Izv.) Nemški poslanik je bil obveščen, da Je Nemčija pripravljena svoje zadnje predloge tako spremeniti, da je upanje. da jih Francija ne bo mogla odkloniti.
London, 3. maja. (Izv.) Od petka je tukaj opažati močan preokret javnega mnenja glede nadaljnih korakov^ napram Nemčiji, čeprav se dosedaji še ni ničesar odločilo, vendar prevladuje mnenje, da Francija s Svojimi načrti ne bo uspela. Ta preokret bo Francijo vsekakor iznenadil, ketf je upala, da s svojimi prisilnimi odredbami ne bo naletela na nikak odpor, sedaj pa so njeni predlogi posebno v londonskih trgovskih in industrijskih krogih povzročil veliko' razburjenje in nezaupnost. Po predlogih Francije bi si Anglija in Francija razdelili zasedeno ozemlje na ta; način, da bi dobila Anglija nemško barvno industrijo. Francoska pa železno industrijo, v čemur pa slutijo angleški vcleindustrijalcl poskusi ustvaritve velikega trusta. ki bi angleške interese mečno oškodoval.
RAZMEJITVENA KOMISIJA V LJUBLJANI.
Ljuljana, 3. maja. Danes so dospeli z avtomobili v Ljubljano italijanski delegati topograil, da sc določi kraj in čas začetka razmejitve v terenu.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
3. maja.
Valute in devize.
(	; Dunaj:	Valute:	Dolarji 593—602,
marko 950—956, funti 2410—2480, Iranki 4755—4795, Uro 2932—2932 ln pol, dinarji 1753—1773, poljske marke 72.75—71.75, švicarski franki 40.675—10,725, češkoslovaške krone 852-858» ogrske kj-one X prlvatM^n
prometu 3—3.05, v bančnem prometu 3.03f do 3.10.
Praga: Berlin 11.75, Curlh 1283.50, Milan 348, Pariz 560.50, Pariz 560.50, London 287, Newyork 72, Beograd 202.50, Dunaj 11.15, Varšava S.37.
Curlh: Berlin 8.77 ln pol, Newyorti 2253, Pariz 4130, Milan 2755, Praga 7.92 Irt pol, Budimpešta 2.85, Zagreb 4.05, Buka, rešta 9.30, Varšava 0.68, Dunaj 1.70, avstrijske krone 0.98.
Efekti.
Zagreb: Banka za Primorje 920—0, Jadranska banka 0—3000, Jugoslovanska tanka 575—588, Llubljaaska kreditna bankrtj 0—980, Riiečka pučka banka 440—445, Pra-ihidieaa 9550—9625,
Stran 2. J—— ------------
Pismo iz Rima.
Rim. dne 28. aprila 1928. Rimska konferenca nasledstvenih
držav za likvidacijo v St. Germam >ki pogodbi nerešenih vprašanj je ta koj na začetku imenovala juridično-administrativno in ekonomsko-finan-čno komisijo, ki sta potem proučava-\ije posameznih vprašanj poverile pododsekom. Do sedaj je imela juri-iično-administrativna komisija 8, a ekon.-fin. 7 sej; podkomisije pa so tudi po dve in tri vsak dan zasedale. Vkljub temu je delo le zelo počasi napredovalo, ker so bile nekatere delegacije brez potrebnih navodil. Zlasti Ogerska se ni spuščala v nikako meritorno razpravo. Radi zelo različnih interesov bode 'e glede malega Števila vprašanj prišlo do splošnih konvencij; največ se bodo sklepali sporazumi od države do države.
Do sedaj se je načelen sporazum dosegel glede pravne pomoči med našo državo. Italijo in Avstrijo. Italijanski strokovnjak izdeluje na podlagi tega sporazuma načrt dotične Konvencije, ki se bo v glavnem vje-mal s konvencijo, sklenjeno pred vojno med Srbijo in Avstrijo.
Tudi glede razdelitve arhivov in registratur je pričakovati zadovoljivega uspeha.
Pri drugih vprašanjih pa se stališča posameznih delegacij včasi zelo razhajajo. Posebno težavno je vprašanje glede valute in tečaja, po katerih bi se imeli med strankami nasledstvenih držav, izvzemši Avstrijo in Ogrsko, plačati dolgovi. V tem oziru 6e je glede nas in Italije sprožila Ideja. da bi se ti dolgovi poravnali v jugoslovanskih kronah.
Veliko se je razpravljalo o dokazu državljanstva, o državljanstvu trgovskih družb, o razdelitvi premoženja javnih juridičnih oseb (občine, okraji, pokrajine, javni zakladi itd.), o dvojnem obdavčevanju, o izvršil-nosti razsodb izrečenih na zasedenem ozemlju, o zasebnih zavarovalnih družbah, o socijalnih zavarovalnih zavodih, o penzijonistih itd.
O večini teh vprašanj so se i? > lali načrti za rešitev istih. Ker st a .vse delegacije izjavile, da brez i-svetovanja s svojimi vladami in bit-z novih navodil, ne bi mogle pristopiti k sklepanju konvencij. Je konferenca Sklenila, da do 18. maia ne bo držala plenarnih komisijskih sej. Nameravalo se je sicer nadaljevati z delom v pododsekih, a tudi to se je izkazalo kot nemogoče, ker so nekateri strokovnjaki že odpotovali. Tudi iz naše delegacije odpotuje danes in jutri večina strokovnjakov. Od tega. kako Stališče bodo sedaj vlade zavzele na-pram posameznim vprašanjem, je odvisna nadaljna usoda rimske konference.
Vzporedno s to konferenco so se začela v Rimu tudi pogajanja med našo vlado in Italijo o ureditvi razmer glede Zadra. Na naši strani se pogaja dr. Ryb£F, kateremu je v to svrho dodeljen Dalmatinec Kasandič. Italijansko vlado pa zastopa dr. Sa-lata. Pričakuje se na naši strani Se en strokovnjak iz Dalmacije.
Na javnost v Italiji uplivajo zelo neugodno vesti, ki prihajajo Iz Dalmacije in ki poročajo o »nasilstvih« z naše strani. Posebno razburljiv je sklep splitske odvetniške rbornice, s katerim so bili laški odvetniki izbrisani. ker niso položili na novo predpisane prisege. Z ozirom na to razburjenje je italijanska vlada ustavila evakuacijo druge zone. Italijanska javnost je sedaj tim bolj občutljiva, ker vlada že radi volitev in neprestanih krvavih pobojev med fašisti in socijalisti po vsej Italiji velika razdraženost. Vsako vest Iz Dalmacije izrabljajo ekstremni nacijonalistični
elementi za napade proti vladi, zlasti proti zunanjemu ministru grofu Sfor-zi. in za hujskanje proti Jugoslovanom. S tem se bo moralo v Dalmaciji računati, ako se želi, da se evakuacija nadaljuje.
Četrti razred.
Na shodu NSS. ki se je vršil dne 24. p. m. v Mestnem domu v Ljubljani, je govoril g. Pesek o komunalnem programu 'NSS ter med drugim omenil tudi. da bi bilo dobro za Ljubljano, da bi se na železnicah upeljal 4. razred. Iz te zahteve se »Jutro« in »Pondeljek« norca dela, češ g. Pesek je zahteval naj se za delavce »peljejo živinski vozovi. Da javnost vidi, kdo ima prav priobčujemo dotični del govora g. Peska: »Aprovizaciji Ljubljane bi bilo zelo ustreženo, da bi se na naših železnicah upeljali osebni vozovi 4. razreda, kakor jih imajo v Nemčiji. Ko sem potoval po Nemčiji, sem videl. kako velika dobrota je za ljudstvo 4. razred. To so lepi osebni vozovi. ki nimajo klopi, kakor naši vozovi 3. razreda, temveč imajo le ob straneh ob steni po eno klop. sredi vagona je pa velik prazen prostor, kamor postavljajo prtljago, ki jo vzamejo s seboj. Prtljage lahko vzame vsakdo s seboj, kolikor more. Z Jutranjimi vlaki se pripeljejo v mesta od blizu in daleč ljudje z dežele ter peljejo s seboj velike jerbase in cele koše zelenjave in drugih živil, ki jih potem na trgu prodajajo. Videl sem ; ženice, ki so imele s seboj velik koš in še velik jerbas poln živil za trg. Pri nas bi tako velikega koša oz. jer-basa ne smel vzeti s seboj, saj se že malo večjega nahrbtnika ne sme vzeti s seboj v vagon. Pri nas se mora vsa prtljaga posebej oddati ter za njo posebej plačati, tega bi pri 4. razredu ne bilo treba. Poleg tega je še vožnja v 4. razredu cenejša kakor pa v 3. Jasno je. da bi ženice in kmetje mnogo več prinesli na trg, če bi smeli vzeti več prtljage s seboj, če bi za vožnjo te ne bilo treba posebej plačevati in če bi bila vožnja za osebo v 4. razredu še cenejša. Na ta način bi prišlo mnogo več in še celo cenejšega blaga na trg. kar bi bilo za aprovizacijo mest. posebno pa za Ljubljano, nuino potrebno.
Uvedba 4. razreda bi pa bila ugodna tudi za (iste mestne prebivalce. ki si hodijo sami po živež na deželo. Marsikdo ima sorodnika ail znanca kje bolj v oddaljenem kraju, ki bi mu rad dal zastonj ali po znižani ceni ta ali oni živež, če bi prišel sam ponj. To se pa ne zgodi, ker pride predrago. Veliko ne more s seboj vzeti, za malo količino pa je vožnja predraga In se ne izplača.
Sedaj smo navezani Ljubljančani samo na živež, ki ga dobivamo Iz najbližje okolice, če se pa upelje 4. razred, ga bomo dobivali tudi z oddaljenejših krajev, kar bo le v korist Ljubljani.
Pa tudi za kmetsko ljudstvo bi bila upeljava 4. razreda prava dobrota. Kmet bi nakupil še marsikaj v Ljubljani, v centrumu, kjer je cenejše kakor pa pri vaškem kramarju., če bi mogel večjo prtljago s seboj vzeti v vagon kakor pa more dandanes. Na ta način bi rasel promet med mesti in deželo in dobiček bi imela oba meščan in deželan.
Naša zahteva je, da sc naj čim prej upelje pri osebnih vlakih 4. razred in sicer če ni mogoče pri vseh pa vsaj pri tistih, ki prihajajo zjutraj v Ljubljano in odhajajo popoldan oz. zvečer iz Ljubljane.«
Iz te zahteve se »Jutro« in »Pondeljek« norčujeta! Prav! Saj druze-ga od teh ljudi tudi ni pričakovati.
_____ rTTTTT---------------------
Pravijo sicer, da so naprednjaki, to je pa tudi vse. kar je naprednosti pri njih. Nemci gotovo niso nazadnjaki in če se je obnesel 4. razred pri njih, pri nas gotovo ne bi bil v škodo ljudstva. Kakor z zahtevo upeljave 4. razreda na železnicah, je tudi z drugimi zahtevami, ki bi bile v korist ljudstva. Frakarski bankokratl se seve norčujejo iz zahtev, ki so v korist ljudstva, zato pa jiii to čedalje bolj zapušča, kajti kdor ni za ljudstvo, je proti ljudstvu.
Proslava 1. maja v Kočevju.
Razvitje nar. - socialistične zastave.
Človeku utripa srce od radosti. Na velikanskem mlaju, ki so ga postavili tovariši rudarji, vihra narodna zastava. Izgleda kakor za časa prevrata, ko so tudi naši rudarji pozdravili z navdušenjem osvoboditev našega naroda. Ako bi bili rudarji takrat prišli v narodne organizacije, bi bilo prihranjeno mnogo bridkega razočaranja. Socijalna demokracija Je šla po prevratu pot svojih starih metod. naša vlada in naši kapitalisti so postopali z rudarji trdovratno in ne-socijalno. vsled česar se je nacijonal-110 navdušenje prvih dni umaknilo sovraštvu proti nečloveškemu sistemu, ki je pogostokrat dobilo značaj proti-državnega gibanja, ker delavstvo, ki ni narodno, navadno ne loči vlade In kapitalizma od države. Na mah so bili rudokopi v Kočevju v komunističnih rokah. Vztrajnemu delu narodnih socijalistov. ki bijejo odločen boi proti kapitalizmu in absolutističnemu režimu v državi in pri tein vedno naglašajo ljubav do naše zem- j Ije. priborjene s tolikimi žrtvami, se je posrečilo pridobiti velik del delavstva zopet na narodno idejo. Temu primeren je bil tudi prvi majnik v Kočevju, ki ga je proslavljala edino narodno-socijalistična stranka. Vsled dežja se manifestacijski shod ni mogel vršiti na prostem pred restavracijo Belan. kjer stoji že omenjeni velikanski mlaj z narodno.zastavo. temveč v notranjih prostorih imenovane restavracije. Shod je otvoril ob 11. uri dopoldne rudniški paznik tovariš Miklavčič in pozdravil številne zborovalce, nakar je železniški odpravnik Pompe razvil med velikanskim navdušenjem narodno - socialistično zastavo. Zastava, ki je krasna, je ru-deča z narodnimi trakovi. V sredini ie všit znak narodnih socijalistov: kladivo in pero (telesno in duševno delo), obdan z lipovim vencem. Ut predstavlja slovanstvo. Za tem je govoril narodni poslanec tov. Brand-ner. ki je primerjal položaj delavstva za časa nekdanjih in sedanjih majniških proslav, med katere ie prišla krvava vojna, ki se ji mednarodna socijalna demokracija ni mogla upreti, ker ni ostala zvesta svojim principom. oznanjenim s tolikim povdar-kom pri vsakoletni majski proslavi. Smo proti vojni za interese zapadnlh imperijalistov! V naši državi stoji delavsko ljudstvo v borbi z absolutističnim režimom, ki si hoče z reakci-jonarno ustavo podaljšati svo0e življenje in grozi pripraviti delavstvo še ob te skromne pravice, ki jih je bilo doslej deležno, kar dokazuje uredba ministra Kukovca o podaljšanju delovnega časa. Letošnji uspeh, ki ga vzame delavstvo z zadoščenjem in veseljem na znanje, je poraz stranke kapitalistov pri občinskih volitvah v slovenskih mestih, ki pomeni odločno obsodbo sedanjega režima.
Popoldne se je vršila v istih prostorih veselica, ki so se je udeležili pripadniki vseh slojev, kar dokazuje, da uživa naša stranka velike sunpa-
tije. Poslanec Brandner ie pozdravil občinstvo v imenu načelstva NSS. V svojih nadaljnih Izvajanjih je razpravljal o narodnem socijalizmu, katerega simbol predstavlja prapor, ki je bil razvit na dopoldanskem shodu. Na koncu se je govornik zahvalil vsem, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli, da se narodno - socijalna stranka tako lepo razvija, posebno pa gospej profesor Polovičevi. ki je s svojo požrtvovalnostjo v prvi vrsti pripomogla, da imajo naši tovariši v Kočevju zastavo, simbol narodnega socijalizma. ki so lahko ponosni na njo. Veselica in veselo razpoloženje je trajalo do polnoči.
Beležke.
»Slov. Narod« so sramuje!
Ker naročniki trumoma odpovedujejo »Slov. Narod«, se je upravnl-štvo silno ustrašilo tega ter jih skuša na vse načine ohraniti. Na odpovedi pošilja sledeča pisma:
»Vašo odpoved »Slov. Naroda« smo vzeli z obžalovanjem na znanje, vendar pa moramo Vašim odpovednim razlogom najodločneje ugovarja-
ti. Ako ste pravični, morate priznati, da je bil »Slov. Narod« v tej volilni borbi najdostojneji. kar pa pišejo drugi JDS časopisi, pa pač ne zadeva našega lista in je torej Vaša odpoved Iz tega razloga neutemeljena. — S spoštovanjem: Upravništvo »Sloven-? skega Naroda« v Ljubljani: Kopi-' tar s. r.«
»Slovenski Narod« se torej že sam sramuje pisave JDS časopisja. To je značilno! Original v našem uredništvu na vpogled!
Dvomimo, da bodo te jeremijadc kaj pomagale.
Doslednost na taka.
»Priznati je treba, da je bila zadnja volilna borba mlačna ter da naša stranka ni vodila intenzivne agitacije zlasti ne od moža do moža«, tako je pisal »Siov. Narod« v nedeljo. Sinoči — komaj 2 dni potem, — pa pl: še: »Naš nedeljski članek (Abstinenca) je v vsej naši javnosti žel splošno odobravanje. Posebno med našimi agitatorji, ki so za. zadnje volitve storili kar se je storiti dalo ... Imamo ljudi, ki so se skujali in se skrivali po vseh kotih, ko jih je prišel agitator opominjat njih strankarske dolžnosti.«
Razna poročila.
Besedilo Kuoiove resolucije. »Ne\v York tlerald« priobčuje besedilo Knosove resolucije, ki jo Je sprejel ameriški senat. Resolucija obsega štiri točke: Prve tri se bavljo z vzpostavo miru z Nemčijo, a četrta točka trdi, da se razveljavlja sklep kongresa z dne 7. novembra 1917, s katerim so Zedinjene države bivši Avstro-Ogrskl naznanile, da sc nahajajo z mo v vojnem stanju S tem je vojno stanje končano in morejo se začeti pogajanja z nasledstvenimi državami, da sc vzpostavijo prijateljske razmere in trgovinski odnoš.iji med Zedinjenimi državami ter narodi bivše avstro-ogrske monarhije.
Mobilizacija v Franclji. Takoj po svo-
jem povratku s seje vrhovnega sveta o!) 21.3/« je Bršand vojnemu ministru Bartheuju brzojavil, naj nemudoma izda povelje za vpoklic letnika 1919. Z ozirom na to naročilo jc vojni minister sklenil, vpoklicati letnik 1919 z individualnimi povelji. Vsakdo, ki je prejel povelje, se mora podati v svoj mobilizacijski okraj, ki ga predpisuje mobilizacijsko povelje. Vpoklieancl sc takoj opremijo in oborožc. Uvrščeni bodo v dopolnilne oddelke, ki so nainenjesi za rensko armado.
Stavka rudarjev v Gornji Šlezijl. dosedanjih poročilih stavka kakih 80% darjev gornje-šlezkega ozemlja. Od tisoč delavcev jih dela 190.000.
Pa
ru-
210
Gospodarstvo.
+■ Olajšava carinske revizije. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Glasom poročila iz Beograda se carinska revteiia pri mednarodnih brzovlakih Duna)-Trst, Dumil-Zagreb In Praga-Trst, Prasa-Zagreb olajša tor ostanejo ti vlaki še nadalje v prometu. — Brzovlak št 3 vozi prvikrat zopet z Dunaja dne 4. maja, češkoslovaški brzovlak št. 7/505 pa iz Pra«e dne 5. tnaja. V obratni smeri vozi zopet prvikrat brzovlak št. 4 iz Ljubljane dne 5. maja. češkoslovaški brzovlak št. 506/8 pa iz Zagreba dne 7. maja. Dokler traja železničarska stavka v Julijski Benečiji, vozijo tl brzoviakl samo do Ljubljane, odnosno iz Ljubljane.
-f »Slovenski sadjar«. Višji sadjarski nadzornik Humek je začel zopet izdajati svoj, že pred vojno Izhajajoči strokovni list »Slovenski sadjar«. List je društveno glasilo nedavno ustanovljenega sadjarskega društva za Slovenijo in prina&a v svoji prvi številki poleg pravil omenjenega društva več prav lepih koristnih člankov z Ilustracijo ter nekaj beležk in koioriranKi prilog. Listu, ki obeta biti našim sadjarjem prav dober kažipot, želimo krepkega razvoja. Naročnina, oziroma članarina znaša 40 K letno.
+ Llcataclia odpadkov v delavnici za vojaške obleke v Vevčah. Uprava delavnice za vojaške obleke v Vevčah priredi dne 23. Junija 1921 ob 9. uri II. oiertalno licitacijo Izločenih odpadkov, ki so v njenih skladiščih In ki jih je dosedaj okoli 192.186 kg. Odpadki so iz starega usnja, sulcna, platna in jute, potem iz raznih starih vrvi, kožuhovine, različne pločevine Iz medi, konečno novi odpadki sukna, platna bi črnega satina. Reflektanti si omenjene predmete lahko ogledajo do dne licitacije, katere se morajo pa osebno udeležiti v
Glasbena Matica".
Pevski zbor »Glasbene Matice« priredi v pondeljek, 9. maja 1.1. koncert. na katerem se bodo izvajale poleg Rubinsteinovcga »Jutro« same doslej še neizvajane skladbe naših domačih skladateljev, in sicer Pavčiča »Na Krki«. Šantla »Aganče Bo-žij«. Adamiča »April«. Lajovica »Lan« in p. Hug. Sattnerja kantata za mešan zbor, soli in orkester »V pepelnični noči« na besedilo Simona Gregorčiča. — Ni ga slovenskega pesnika, ki bi se narodu tako hitro priljubil, kakor Simon Gregorčič. A tudi ni pesnika, čigar pesmi bi bile jako prikladne za skladbo kakor Gregorčičeve in le malo je še njegovih pesmi, ki bi ne bile še uglasbene. Stvar je jednostavna: Oregorčič Je lirik, in lirična pesom najhitreje najde glasbenega interpreta, pa tudi uaj
manjših Gregorčičevih pesmi najprej »Nevihto« za moški zbor. potem kantati »Oljki« in »Soči« z orkestralnim aparatom, ki jih je »Glasbena Matica« izvajala pred leti z velikim uspehom. Njegovo najnovejše delo pa je kantata »V pepelnični noči«. Skladatelj ima navado, da par let molči; vemo pa. da na tihem snuje novo delo, ki se naenkrat pojavi. Prijatelji so mu prigovarjali, naj se loti »Pepelnične noči«, ki je v sedanji dobi ravno tako aktualna, kot je bila svojčas »Soča«. Danes je to delo pred nami.
Kantata se prične z osem taktno temo v e-molti, katero prične vijolon-' čel. povzame vijola, II. in 1. vijolina, dočim jo drugi glasovi primerno kon-trapunktirajo, vedno bogateje in sil-neje. Uvodni stavek se umiri in celi zbor vstopi nnisono... Polnočni zvon z visocih lin krepko zaklenkal lažje odeniva v lirično navdahnjenem j je... V funglranih stavkih slika ko-5I0 venskem srcu,	nec predpustnih veselic In zbiranje Y.
P Hug Sattner je uglasbil poleg \ svetišču božjem. Sopranski samo--	—	"	•	------- spev vstopi in v lepi kantilem riše
krasoto božjega hrama. • . Glej. božji hram tam sred poljan dviguje se v nebo ... Krepak moški zbor vpade In naznanja vrvenje krdel v svetisče; seveda sama košata gospoda, naki-čena z dragulji in biseri, gospoda, kateri je v zabavo celo kontrast med ravno minulimi bakanalijami in resnobno pepelnično nočjo. . * - .K0* reke v morje vanj nocoj krdela silno vro... Zbor precej razprežen. odločen tn kremenit, čigar konec je odprto vprašanje. V tem hipu čuje pesnik skrivnosten glas: Kar zreš jih Pred seboj, zapiši mej mrliče mi s pepelom tem nocoj. — V dolgem, pomenljivem samospevu popiše pesnik svoje sanje. Najprej sebi vsuje pepela na teme — utopljen v neme misli... . Pepela zdaj na teme sem najprvo sebi vsul... nato pozove krdela in mešani zbor se obrne do njih, preteč in svareč kro-oane glave, katerim se bo kmalo.
strlo žezlo in prestol v prah. ... Oj grešniki maziljeni, proč krono in škr-Iat... Istotako krivičnike, ki reveže zatirajo; dalje one. ki z umom in cvetom let veseli se bahajo: vsi bodo prah in pepel <,. Ritem se spremeni in v šestosminskem taktu priskaklja sedaj še ... roj neskrbnih jasnih lic in lepši od cvetic ... eleganten, dvoglasen salonski valček za soprane in alte. polu mladeniškega ognja in raz-boritosti:.. Nazadnje roj še priskaklja neskrbnih jasnih lic... Naj li tudi te zaznamujem za smrt? — Resnobni akordi spremene situacijo in bariton z drhtečim glasom peva ... Za-plakal nad tem krasom sem. še te s tresočim glasom sem zaznamoval za smrt. ... Smrtna tišina zavlada v orkestru. — Končano! — Ne Tam
doli duri zaškripljejo... In nove trume v božji hram skoz nje se vsipljejo... Mešan zbor v poljudnem tonu ... Ne, teli ne bom pepelil. to pač je narod moj! ... Bariton zopet zavza-
omenjeni delavnici. S ponudbo vred moralo ponudniki položiti kavcijo in sicer: naši državljani 10%, tuji 20?» celokupne pomidene svote.
+ Francoska industrija. Francoska velika industrija zahteva, da vlada podpira izvoz francoskega žeieznega blaga v Švico, Italijo in prekomorske države. Vlada bi morata organizirati oddajo nemškega koksa Franciji po nižjih cenah. Nemška težka Industrija pravi, da bo Francija z okupacijo Poruhrja dobila tolike količine najboljšega koksa, da bo lahko prehitela angleško in. dustrijo.
+ Finančne vestii z Romunije. Finanči ni minister Titolescu, ki se trudi izboljšati romunski menični tečaj v inozemstvu, je dosegel, da je romunska vlada sklenila s Francijo pogodbo glede izvoza 25.000 vagonov žita v Francijo. Cena vagonu znaša 40.000 lejev. S 25% skupne svote se bodo krila vsakoletna odplačila posojila, ki ga i° minister nalel v Franclji za ra£un Romunije, ko je bil zadnjikrat v Parizu. Ostanek pa se bo porabil v to svrho, da se pokupi lfle na pariškem trgu, kar naj prepreči špekulacijo z romunsko valuto. Nadalje do-* voljuje finančni minister le z njegovim osebnim dovoljenjem oddajati romunske zakladne bone v inozemstvo. S to odredbo hoče preprečiti zmanjšanje vrednosti zakladnih bonov, katere prodajajo prejemniki v Inozemstvu za 30 In 40% vrednosti, ter povzročajo na ta način padanje romunskega meničnega tečaja. Romunsko finančno ministrstvo prične zopet z izplačevanjem obrestnih kuponov romunske rente v Švici. Izplačevali se bodo, kakor se čuje, kuponi, na katere sc od leta 1916. ui ničesar izplačalo in sicer ie na kupone onih ront, ki so jih švicarski državljani nakupili pred 10. avgustom 1916.
me svoje mesto in izvrši hvaležno svojo nalogo: ... Vstani, vstani, borni narod moj, pepelni dan ni dan več tvoj. tvoj je vstajenja dan!... V ta spev vpade celi zbor in orkester in v mogočnih akordih slavi slovenskega naroda vstajenja dan... vstajenja dan, vstajenja dan. vstajenja dan.
O skladbi bo sodila javnost; lahko pa se reče. da je to delo, četudi po obsegu ne najdaljše, vendar po glasbeni vsebini in čutu našega skladatelja najboljše delo. Je moderno; vendar ne v tem smislu, da bi delalo velikanske skoke in daleč za seboj pustilo ljudstvo, ki ne more slediti; marveč je nova etapa, do kateie se bo slovenska duša lahko in rada jio-vspela; je skladba, ki jo bo narod radi zdrave melodike in globokega čuta utnel; skladba, ki ne bo počivala v arhivu »Glasbene Matice«, mar-« več bo radi prikladnosti in ker je pre-i pojena narodnostnega idealizma, na--šla pot med slovenski svet. X«
Dnevne vesti.
*— Vrnitev naših članov razmejitvene komisije z Italijo. V soboto, 30. aprila so se vrnili general Maister, Polkovnika Jcčtnenič in Daskalovič ter dr. Šmalc iz Benetk v Ljubljano. Delegacija je dospela na torpedovki iz Benetk v Baker, ker so fašisti zopet zagrozili, da bodo našo delegacijo napadli. To nam jasno dokazuje, kako je italijanska vlada brez moči na-pram fašistom.
— Volitva v trgovske zbornice Po celi naši državi se morajo izvršiti do konca junija t. 1. Izide potrdi minister trgovine.
— Korito se maje. V Uradnem listu razpisuje generalna direkcija državnih dobara službo upravitelja na bivših posestvih nadvojvode Friderika v Baranji, katera sinekura je bila takorekoč že zagotovljena Ant. Kristanu. Ne vemo, ali se je barantHa razbila, ali pa je razpis le »zaradi lepšega«.
— Strokovni časopis za novinarje. Kakor poročajo iz Beograda, bo JUgoslov ko novinarsko udruženjc v kratkem začelo izdajati svoje glasilo »Novinar«, ki bo prinašal društvene vesti in strokovne članke.
— Cenzura pisem se je razveljavila za Colo S d venijo.
— Izpreraernba imena poštnega urada Slovenji Gradec v Slovenjgradec. Po od-lo&u ministrstva za pošto in brzojav se tepremeni ime poštnega urada Slovenji Gradec v Slovenjgradec.
— Uvedba sels^e službe. — Z 16. t. m. sc uvede pri poštnem uradu Apače dostavljanje poštnih pošiljk po setskem pismonoši v sledečih krajih: 1. okraj: Segovci, Mali ^egovci, Plitvica,	in	Lešane. II. okraj:
Grad Freudonau, črnci, Mehovci, Jankova •fli Nasova. Postavljalo se bo v prvem olcraju vsak pondeljek, sredo in petek, v K. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto.
— Razveljavljena	policijska	naredba.
Narodba poverjeništva za notranje zadeve Elede nadaljnjega bivanja pripadnikov nam sovražnih držav	v	policijskem	okolišu
jubijaue. Maribora in Celja je razveljavljena.
Za slepci	Kot	ustanovni	dami so
pristopili k Podpornemu društvu slepih v Ljubljani sledeči gg.: dr. Ant. Bonoventura Jeglič, knezoškol v Ljubljani, Ant. Krisper, galanterijska trgovina v Ljubljani, (ne ko-lotrijalna, kakor je bilo že pomotoma ob-iavljonol, Karol Pollak, tovarnar usnja v Ljubljani, Modič, Rakovec in Zanki, tovarna barv v Ljubljani. Posnemajte plemenita Srca in podpirajte vedno Podporno društvo slepih v Ljubljani, Wo!fova ulica 12.
— Iz seje mestnega šolskega sveta. Stalni suplent Ivan Kocijančič in stalna su-Dlontka Albina Kocijančičeva, prej v Btt-šoči vasi, sta nastopila svoji tukajšnji službi: prvi na L mestni deški, druga na prvi mestni dekliški ljudski šoli v Ljubljani. — Ljudmila Cedestinova, zadnji čas učiteljica na Viču, je sprejeta za suplentko na zasebni meščanski šoli v Licht. sirotišču. — Vsled obolelosti ravnateljice sc poven začasno vodstvo lil. mestne dekliške šole stalnt učiteljici Klotildi Golfovi, ki jo v razredu nadomešča izprašana učiteljica Marija Smoličeva. Ker je Janez Jalen, pomožni katehet na mestni pomožni šoli, postal katehet v Mostah, stopi na njegovo mesto na Pomožni šoli g. Metod Valjavec, stalni katehet na L mestni dekliški ljudski šoli. — Marija Jeglieova, na mestnem dnevnem zavetišču, je zopet nastopila službo, izstopila pa jc njena namestnica Brigita Balohova. Več prošenj za dovoljenje daljših dopustov, aJi pa za podaljšanje že dovoljenih dopustov sklene se višjemu šolskemu svetu na podlagi izjave in priporočila mestnega lizika ta predložiti v ugodno rešitev. — Na znanje sc vzame »Letno glavno poročilo o stanju ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol za leto 1920« z dostavkom, da je bilo višjemu šolskemu svetu predloženo v odo-hrenjc. Za razpisano učno mesto strokovnega učitelja I. skupine na I. mestni deški meščanski šoli se predloži višjemu šolskemu svetu predlog. — Na znanje sc vzameta poročili okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanju III. mestne dekliške ljudske šole in pa šišenske deške ljudske šole za šolsko loto 1920/21, ki se predložita višje-mu stilskemu svetu v odobrcnje.
=* Proti povišanju stanarine so sklicali včeraj zvečer stanovalci Kobeja. Gosposvetska cesta, k Novemu svetu protestno zborovanje, ki Je bilo zelo številno obiskano. Lastnik Kolizeja je vsem stanovalcem povili _ stanarino tako, da znaša celotni Povišek od leta 1914 do danes 150 oo 200%. Več sto stanovalcev je s Poviškom tem kruteje prizadeto, ker zahteva lastnik hiše plačilo najetmni-,le sedaj naenkrat za tri mesece na-Prej. dočim je dosedaj večina plačevala le za l mesec naprej. V Kollze-ju stanujejo po večini revni ljudje, ki isokih poviškov ne morejo zmagati, »socualno skrbstvo bo moralo brez-
pogojno priskočiti na pomoč prizadetim.
Kinomonopol. Pod tem naslovom je prinesel »Novi čas« notico, v kateri opravičeno graja, da se dopušča večkratnem umilijonarju edino kino-podjetje v Ljubljani, iz katerega črpa ogromne dobičke in izkorišča obenem svoje uslužbence pri dvanajsturnem delu ob malih plačah. Državni davek na svoj dobiček je zvalil na občinstvo, ki poseča njegov, niti najmanj zdravstvenim in varnostnim predpisom odgovarjajoči lokal. Ne spomni se. da bi priredil, kakor je to v vseh drugih mestih navada, par brezplačnih predstav za invalide itd.! — Apeliramo na deželno vlado, da je zavlačevanje prošenj za podelitev kino-licenc nepravilno, ter da se naj pri rešitvi istih upošteva materijelna potreba in strokovna zmožnost. Nedavno je vložilo tozadevno prošnjo več društev; med temi tudi društvo kino-nastavljcncev. ki obljublja poleg druerih zaslužnih obveznosti tudi 10 odstotkov bruto dohodka za invalide. Upoštevanja vredno!
Odbor izobraževalnega društva »Bratstvo« ima v sredo. 4. t. m. točno ob 8. uri v Narodnem domu vazno sejo. Odbornike in predsednike odsekov poživljamo, da se seje gotovo in točno udeleže.
— Zveza delovodij in industrijskih uradnikov naznanja, da ima okrajno društvo Ljubljana dne 7. t. m. ob 7. zvečer v gostilni pri »Zlati ribi« zborovanje. Na dnevnem redu so važne točke ter naj ne zamudi noben član. Sprejemajo se tudi novi člani. Pojasnila se vedno dobe pri tajništvu, Zaloška cesta 2.
— Pobiranje gostaščino v Ljubljani, k!
se je določila z naredo deželne vlade z dne 5. maja 1920, sc podaljša do konca meseca aprila 1922.
— Zakaj sc trpi take ljudi v Ljubljani?
K toj včerajšnji notici Iz Šiške nam popravljajo od popolnoma verodostojne strani, da je g. Zelinka naš državljan, ki že biva v Ljubljani 22 let ter uživa splošno spoštovanje kot zastopnik ugledne tvrdke. Njegova žena in svakinja sta Iz znane narodne rodbine Matičeve, obe radikalni SJo-venki, torej so jim podtikanc psovke gola laž. Istotako je zlobna laž, da kličejo svojega mačka z imenom »Peter«, ker sploh mačke ali mačka nimajo. Pozivamo našega dopisnika, oziroma informatorja, da so pride tokom današnjega ali jutrišnjega dopoldneva opravičit, ker bi bilo sicer uredništvo prisiljeno, njegovo Ime izdati obrekovani stranki. Gotove ljudj moramo enkrat za vselej ozdraviti manije, ker smatrajo časopise za izzivaliilce osebnega maščevanja.
— Policijska kronica. Za včeraj je podala ljubljanska policija 20 poročil, in sicer 4 zaradi cestno policijskega reda, 6 zaradi pijanosti in kaljenja nočnega miru 13 zaradi pasjega kontumaca In 7 raznih poročil.
— Umrl je v Rožni dolini pri Ljubljani dne 2. t. m. trgovec in gostilničar Ivan Končan v najlepši moškj dobi. Pokojnik Jc bil prav! orjak, vendar je moral podleči zastrupljanju krvi.
— Cvetlični dan priredi na Binkoštno nedeljo 15. t. m. »Gosposvetski zvon« s cvetkami, ki jih bodo natrgali in daposlall Korošci sam L V Zvezdi se bo vršil promenadni koncert.
— Društvo slu?, lil. fak. priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v četrtek 5. maja ob 10. dop. Predava gospod stud phil. Albin Zalaznik: »Napoleon Bona-partc, ob 100 letnici njegove smrti«. Vstopnina običajna.
— Češka obec po ra d d dne 5. t. m. v restauračni mistnosti NarodniJto Domu zS-bavnl večirek. Začatck o 8 h večerni. — Vstup vclnv. Hostč vitam.
Maribor.
Aretirani komunistk Aretirana sta biia bivšj urednik »Enakosti« Tone Gmajnar in črkostavec A. S., ker se je dognalo, da sta bila v zvezi z onimi komunističnimi agenti, katero je zadnjič orožništvo v Marbregu aretiralo in ki so razširjali iz Avstrije uti-liotapljeue komunistično letake protidržav-nc vsebine.
Dobičkanosnn podjetje. V Mariboru sc §c pojavil nov prerok v osebi nekega čevljarja, ki je po lastnem receptu prordkoval proti dobremu plačilu Iabkovcrnežem boljšo bodočnost. Za plačilo jc najraje sprejemal zlatnino, dokler mu ni oko postave onemogočilo nadaljevanje tega vsckakoT dobičkonosnega podjetja. Izročen je pristojnemu sodišču.
Samomor. Danes v torek ob 14. url se je v svojem stanovanju v Gregorčičevi ulici ustrelil lesni trgovec Llpperd.. Vzrok samomora ni znan.
Viom. V noči od nedelje na pondeljek vdrli so neznani storilci v klerikalni kon-zum v Studencih ter odnesli moškega m ženskega blaga v vrednost! 20.320 K. V iprodalu se je nahajala gotovina po 5770 K, katere pa vlomilci najbrž e niso našli, ker jc ostala nedotaknjena. Storilcem so baje na sledil.
Tatvina, Ukradeno je bilo dijaku Jos. Zeguij razno spodnje perilo v vrednosti nad 500 K. Pred nakupom se svari.
Svarilo. Radi tatvine je bil aretiran neki H. J., ker si je prilastil razni električni matorijal, katerega je skušal prodati, n
Očesna epidemija »Konjunktivl-tis«. ki se je pojavila v Celju, se spozna sledeče; Očesni veznici postanete rdeči, oko se solzi in bolnik ima občutek, kakor da mu je nekaj padlo v oko. — Mestni fizikat je v preprečenje te epidemije izdal stroge naredbe.
V hotelu »Evropa« pozdravljajo uslužbenci goste dosledno v nemškem jeziku. Ko je plačilno natakarico neki gest na to netaktnost opozoril. se je sledeče obregnila: »A, was gelu mir die Jugoslavija an«! Pa tudi še v nekaterih drugih celjskih hotelih se take netaktnosti dogajajo, na kar se opozarja hotelirje, da napravijo temu konec.
Olepševalno društvo v Celju je te dni po mestu razposlalo nabiralne pole. s katerimi se pobira letna članarina. ki je določena na 24 K in tudi izredni prispevki. Društveni odbor si je stavil za letošnjo sezi.io precejšnjo nalogo, da uredi pota in sprehode nad mestnim vrtom posebno An-ski vrh in takozvani Reiterjev hrib. Za vse to pa je treba mnogo denarja in upati je, da bo občinstvo nabiral-kam naklonjeno in v ta namen žrtvovalo po svoji moči.
PROSLAVA 1. MAJNIKA V ORMOŽU.
Rudarji premogokopa Kijučarovcl pri Ormožu so — dasi še neorganizirani — na iniciativo lastnika rudnika g. Peska tudi priredili skromno, a iskreno majsko slavijo v Ormožu. Opoldne so z godbo prikorakali v Grmož. kjer se je vršil v restavraciji Slcorčič skupen obed. po obedu pa shod, ki ga je otvoril tov. Čebin. V nagovoru je navzočim objasnil pomen 1. maja kot praznik socijalistov ter pozval delavstvo, da se strokov, in politično organizira v stranki narodnega delavstva, v NSS. Program NSS so poljudno razvijali tov. Lenarčič od Kraj. org. NSS v Ptuju in tov. Dobravec iz Maribora. Vsa izvajanja govornikov so našla splošno pritrjevanje in burno odobravanje. Shod je zaključil tov. Ccbin s konstatacijo, da jc^seme padlo na rodovitna tla ter s pozivom, da se vsi navzoči čim prej organizirajo v NSS. Po shodu se je ob godbi in petju razvila neprisiljena prosta zabava do 4. ure popoldne, nakar se je delavstvo v vzornem redu skupno podalo na svoje domove. Z razveseljivo discipliniranim nastopom so rudarji sami na najjasnejši način ovrgli zlobne trditve svojih nasprotnikov o divjaštvu in pretepu-štvu delavstva. Prvi nastop NSS med ormoškimi rudarji je jasno pokazal, da so tudi med rudarji tla za narodno socijalistično idejo zelo ugodna. Se tekom tega meseca se ustanovi za rudnik Ključarovci podružnica Nar. Soc. Zveze in organizacija NSS.
VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVENSKO MATICO«!
Poslano.*)
Vzor »jugoslovan.« držav, uradnika,
ati: Trebuh v Jugoslaviji, srce v — Šva-bljl.
Na farizejsko-lažnjivi, brezstiden Članek »Nemško stanovanjsko uasalstvo v Ljubljani« v štev. 101 »Jutra« z dne 29. aprila t. 1. ugotavljam:
O. M. Kolarič, do nedavna »Matthuus Kollarltsoh, Ic. k. BaukomissSr« izselil se jc Iz nemškega Gradca še le po drž. prevratu l>cd pritiskom takratnih razmer. Ako bi bile zgoraj prehranjevalne in eksistenčne razmere zhosne, ali pa, če bi ostala v vojni ranjka Avstrija zmagovalka, zelo dvomim, da bi ta mož »osrečil« Ljubljano. Jugoslovanstvo je našel še le precej časa po prevratu v ijugoslov. — kruhu. K-o je prtvan-dral v Jugoslavijo, ni znal skoraj niti besedice slovenski govoriti iti danes še občuje s svojo ženo, ki pohaja iz »stramm-deutscti* rodbine Tisof-Grudner, izključno švabski. V tem »blaženem« jezrlku je govorila njegova žena še pred kratkim v ljubljanskih uradih; Istotako se poslužuje tudi on Ob vsaki mogoči priliki in prav pridno švabšSine, ker še slovenski ne zna.
G. Kollaritsch laže v njegovem članku, ko trdi, da bi dosegel tudi jaz sodnijsko odpoved in uprizarjal z go. Lukman-ovo nalašč piepire zaradi tega stanovanja. Ravno nasprotno je res in po raznih indiferentnih pričah tudi srxJnijs!co dognano, da se je pregrešil on tako grobo zoper hišni red in uprizarjal v hiši take škandale, da je izrekel sodnik vkljub temu, da danes zakon ščiti najemodajalce, sodbo, da mora on stobo ge. Lukman-ove na Aleksandrovi
cesti 9, katero mu je dala edino ona sodnijsko odpovedati, zapustiti. Vdova Lukman je izpovedala, da se je obnašaj g. Roi-laritsch napram njej v njeni sobi tako surovo in brutalno, da je bila prisiljena iz svoje lastne sobe pred njim zbežati. Sam sodnik je izjavil, ko sta povzročila g. Kollaritsch in njegova žena v sodni dvoran, izredno »fortissime« škandal: «Take stranke bi tudi jaz ne hotel imeti v svoji hiši!« — Jaz sem fungiral pri celi tej »stanovanjski zadevi« edino kot priča ter sem moral izpovedati resnico pod prisego. — Na to je nakazal »Držav, stanov, urad« bivšo Kollaritsch-cvo sobo na Aleksandr. c. 9 gosp. J. K., drž. uradniku v Ljubljani, ki v njej tudi stanuje. Podla laž je toraj Kol-laritscb-eva trditev, da »uraduje sedaj v njegovem stanovanju inozemska zavarovalnica«. Ta »inozemska« zavarovalnica, ki pa je slučajno čisto slovanska, namreč: »Koruna« Prva češka v Pragi, glede katere so si bili že pred vojno časopisi vseh strank v tem edini, da je to izredno na-rodao-požrtvovalen z-avod, mora imeti po zakonu v Jugoslaviji svoje generalno zastopstvo, toraj tudi pisarno. Zadnjo mu ie nakazali »Drž. stanov, urad« z opr. štev. 99-20 z dne 3. maja 1920 na Aleksandr. c. 9 tik bivše Kollaritschevc sobe, namreč eno nemcblovatio sobo ge. Lukman-ove. To pa tudi še le- ko se je »Koruna« na zahtevo »Drž. slan. urada« zavezala zidati v Ljubljani hišo, kar skupno s »Češko indu-strijelno banko« na Prulah tudi že izvršuje. — Tik te pisarne je stanoval g. Kol-laritsoh skoraj eno leto. Tekom tega časa me ie opetovano nahruli, žalil in psoval, na kar radi mojih zelo bolanih živcev dolgo nisem sodnijsko reagiral. Grozil ml je celo z orožjem. Brez dvoma me je hotel iz pisarne izgrizti, kot je to storil z nnojim prednikom, ki je pobrisal iz te sobe vsled napadov g. Kollaritscli-a; zadnjega žena sama je povedala, da z možem v Ljubljani lic rabita stanovanja, ker ostane ona pri svojih stariših, pač pa rabita sobo, da postavita vanjo njuno pohištvo, katero jima je špediter odpovedal. Ta soba bi naj bila toraj magacin za njuno pohištvo. G. Kol-laritsch, ki je tako izzival, me žalil In psoval ter mi dne 27. nov. 1920 celo prodba-cival: »Sploh pa ste mi Vi to sobo ukradli«, je dobil od mene odgovor. Iti si ga taki prepirljivec In žaljivoc odlno zasluži: dal sem mu v javni pisarni zaušnico! To sem priznal prostodušno tudi pred sodiščem vsied Kolaričeve obtožbe, na kar sem dobil po § 431 k. z. »občutno« — denarno globo 30 K. Ce je prinesel g. Kollairitsch iz nemškega Gradca v Jugoslavijo tako slabo kožo, da mu je ista vsled moje zaušnice na obrazu — počila, to ni moja krivda. Možakar namreč ni bil sicer na telesu nikjer poškodovan. Ampak čisto »slučajno« je pozabil ta poštenjakovič v svojem članku povedati, da je bii zaradi razžaljenja na časti po §§ 491 in 496 k. z. tudi on kaznovan na 50 kron denarne globe ozir. 3 dni zapora in povrnitev odvetniških stroškov (U 111 692-20). Najbolj pa karaktcrilzira tega »Jugoslovana«, da je odklonil proponirano izvensodno poravnavo vsled moje zahteve, da mora on In jaz plačati za »Jugoslov. matico« primerna zr.csica; da, isto je storil po svojem odvetniku celo neposredno pred razsodbo U lil 692-20, akoprav sera bil jaz radi dane mu zaušnice že predtem obsojen, a vkljub temu pripravljen mu sedno kazen odpustiti, ako plača 500 K za »Jug. matico«. Pustil se je toraj raje sodnijsko kaznovati in plačati mora nad 1000 K odvetn. stroškov, kakor da bi da! kaj v narodne namene. Zares: prekrasen »jugoslov.« drž. uradnik!
Ako še pripomnim, da sem tega možakarja dne 27. nov. m. 1. tekom ustne kon-troverze imenoval v javni pisarni opetova-Jto lažnika, a da se ni upal mene radi tega sodnijsko obtožiti, da jc skoraj s edim svetom skregan in je stal že na pragu ločitve zakona s svojo lastno ženo, da ga Je radi njegovega arogantnega nastopa dal g. predsednik »Drž. stan. urada« iz tega urada »odstranili« po urad. slugi, da nadalje laže, ko trdi, da jc ga. Lukmau-ova razpolagala čez 2 kompletni stanovanji, obstoječi iz 5 sob in 2 kuhinj (dotično stanovanjc je imelo ta ima le eno kuhinjo), da je dajal »Drž. stan. urad« ga. Kolartč-a mnogokrat v torno za razna stanovanja in meblovnc sobe, kar pa je možakar preziral in se iz trme kaprlciral edino na Aleksandr. c. 9, se pustil nazadnje nalašč celo sodno deložirati, da bi na ta način pokazal strmečemu svetu samega sebe v »nmčcuiški pozi« (danes stanuje brezplačno v svojem uradu), končno pa je objavil oni farizejsko-lažnjivi članek v časopisu, potom pa lahko javnost izprevidi, kako ogromno »nemšo stanov, nasilstvo« se je izvršilo r.ad tem »vzornim jugoslov.« drž. uradnikom!
Izza dijaških let delujem na jugoslov.-na rod nem polju, kot član »Sokola« nisem skozi 15 let do danes nikdar omadeževal svete sokolske zastave, bil sem se in tolkel vedno z dušo in telesom za Jugoslavijo, to coJo takrat, ko bi lahko bila za to krogla moje plačilo, pa Vam pride taki prl-vandranec iz nemškega Oradca in me vrže brez vzroka v koš »nemško-stanovanjskega nasilstva«. Povrh pa sc najde časopis, ki takemu lažniku nasede, sc ne Informira čisto nič glede njegove narodne kakovosti in skuša oblatiti čisto po nedolžnem člo-
veka, nevedoč, kako krivico mu s tem stori. Zares, kurijozum svoje vrste!
Gu. Matthiiusu Kollaritsch-u bi dal ta dober svet, naj si čimprej preskrbi rjuho, s katero se naj očistj ostudne gnojnice, katero je hotel izlitj na druge, pa se je polil sam ž njo! Take rjuhe ima v zalogi »Jugoslov. matica* v Ljubljani, Pražakova ulica 3, I. nadstr.
Poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani pa se mora najlskreneje častitall na pridobitvi takega »jugoslov.« držav, uradnika, ki tako krasno varuje uradniško dostojnost izven urada!
Ivan Tomažič,
generalni zastopnik »Korune« v LjubljanL
* Za dopis pod tem naslovom odgovarja uredništvo, le kolikor določa zakon.
Poslano.*)
Na napad »Slovenskega Naroda«, W skuša zadostiti svojj časti, ne odgovarjam in prepuščam zadevo popolnoma javnost!.
Novomcsto, 1. maja 1921.
Stefanovič EtniL
* Za dopis pod tem naslovom odgovarja uredništvo, le kolikor določa zakon.
DVE KOMPLETNI POSTELJI
malo rabljeni in en umivalnik s kamnito ploščo ter ogledalom se ceno proda, —. Poizve se v upravi »Jugoslavije«
HIŠA S POSESTVOM
se proda v Zalogu pri Ljubljani št. 30. 776
CIGARETNI PAPIR
Olleschau z. vojakom in ptičkom, Altese, Abadie (Patc-nt, z zlatim tiskom in brez tiska).' Stročnice: Abadie, Jakobi, Altese, Derbi in Mira. Pisemski, trgovski, štnlrgel In steklen papir. Koverte, sukanec, motvoz, toaletno milo, kremo za čevlje, ličilo, črnilo itd. razpošilja po najnižji ceni A. Krker, Ljubljana, Resljeva c. 20. Slomšlcova u. 11.
776
HIŠA NA GORENJSKEM
z vsem gospodarskim poslopjem in velikim lokalom pripravnim za vsako trgovino ali obrt se takoj proda. Ponudbe pod »Hiša« na upravo lista.	749
SVILEN IN KREP PAPIR VSEH VRST. 2ico za rože In cvetlice vse številke. Perje za rože vse vrste. Vence in šopke za neveste in birmance. Svilene trakove vse barve in širine. Cigaretni papir: Olleschau z vojakom in tičem z vodenim tiskom Abadie, Golub, Altesse Itd. Stročnice št. 2 in 3. Razpošilja papirnica J. Uran, Ljubljana, Mestni trg 11.	723
VEČ ZABOJEV velikih starih Cena in naslov v upravni-štvu Jugoslavtje.	61<
PRODAJA KOČIJE!!!
Proda se iz proste roke krasna skoraj nova, popolnoma Izborno ohranjena kočija. Cenjene ponudbe prosim na upravuištva Jugoslavije pod »kočija«.
se:
VRBO IN PROTJE
kupim v vsaki množini. Ponudbe na Viktor Horvat, Radovljica.
VEČJE POSESTVO
v prijaznem kraju blizu žel. postaje najraje na Gorenjskem se kupi. Ponudbe s popi-som posestva in kraja ter navedbo cene pod F. H.	768
£
ZANESLJIVA MOČ
v vsaki stroki, vešč več jezikov išče službe. Sprejme službo v katercmslbodi zavodu. Nastop takoj mogoč. Ponudbe na upra-vo tega lista pod »Uradnik 4000«.	774
GOSPODIČNA
uradnica, ki je zaposlena samo v dopoldanskih urah, išče službo za popoldan. Ponudbe pod št. 100 na upravo lista.
IVAN KOŠAK sobni slikar, BloUvcisova c. 15 — sprejme 2 pomočnika.	776
Rsms®:
DVA GOSPODA sc sprejmeta v stanovanjc cventuelno hrano. Ravno tam sc proda nekaj ponošene moške obleke. Naslov pri upravi »Jugoslavije« pod 39.	775
PROSTOR
pripraven za mizarsko ali pleskarsko delavnico se cla v najem. Resljeva cesta 29.
775
TRGOVINO ALI GOSTILNO
na deželi vzame takoj v najem; kdo pove uprava lista.	748
Zastopstvo
veletrgovine ali tovarne za Ljubljano ’a celo Slovenijo se sprejme, kjer so skladišča in velik lokal za depot na razpolaga Cen. ponudbe pod »Zastopstvo* na upravo »Jugoslavije«
NA DOBRO DOMAČO HRANO se sprejmeta dva gospoda. Naslov pove uprava »Jugoslavije«.	777
Triporcča se prvovrstni atelje za erkos!!-karstvo FILIP PRISTOV, hotel Malič LJUBLJANA.
S Iran 4.
»JUGOSLAVIJA,, dno 4. maja 1921.
■ —mmaza^am a«rt;nHW<Mr
ll>5. islev.
A. K. Gr cen:
IMesestlaa
skrivnost.
(Dalje.)
»Kako se osvobodim, kadar pride ura, ki me stori tvojo ženo, ti nočem odkriti poprej. Morda bi se branil sprejeti od mene tolikšno žrtev (da-bi hočeš žrtve in jo zahtevaš); tudi sc bojim še vedno, da se ne bi načrt ponesrečil in pokopal vseh najinih nad. Zato je bolje, da molčim, da molčim tik do blaženega trenotka. Tedaj se boš veselil uspeha z mano yrcd tudi ti in boš s ponosom gledal na ženo, ki se je rada odrekla celo svojemu bistvu, da je mogla postati ivoja.«
»Mati je hotela povabiti na poroko trumo družic, toda jaz sem sc uprla; kako naj se Mildred ubranila vprašanj in ostrili pogledov ženske radovednosti? Slavje bo tudi brez tega dovolj sijajno, da se lahko uveljavi vse bogastvo hiše. kar moja mati tolikanj želi. Dospela so že krasna darila; kako bo Mildred vesela teh lepih stvari!«	^
»Vse to omenim le. ker se čutim srečno v zavesti, da 5i lie zavidam ničesar.«
»Mildred šiva krasne obleke, nco in dan. Ako pojde vse po sreči, jili ne bom nosila jaz, marveč ona. Naj bodo še tako lepe, mene veseli samo ena izmed njih: tista, ki sem jo določila za dan najine združitve.«
»I.ehko bi zdaj obsipala ubogo šiviljo z zakladi, ki bi jih cotcm sama rabila in uživala, toda srce mi ne da. Nevesta Julija Molesvvortha naj nc dobi ničesar, kar ji no bi šlo Po pravici, ako bi bila res ubogo dekle, za katero se izdaja. Ta popolna in neomejena žrtev ie edino, kar ine zadovoljuje, tem bolj. ker vem. da jo pohvališ tudi ti.«
»Razžalila sem doktorja Kanie-rona, ker sem se ponovno branila sprejeli ga; ali drugače ne more biti. Lažnivo in nezvesto bi ravnala, ako bi mu zdaj še dala prijeti roko, ki jo hočem položiti za zmerom v tvojo desnico. Mildred bo stokrat popravila vse. kadar stopi na moje mesto.«
»Le še malo dni. in najina usoda
bo zapečatena. Bog ve, ali bi mogel ti tako mirno izvrševati svoj poklic, ako bi vede!, kaj sc približuje?«
»Odkritja pred poroko se nc bojim. Nemir iti razburjenje, ki vlada pri takšnih in podobnih prilikah, bosta zabranila, da ne zbudi Mildred sumnje s svojim nepoznanjem naših razmer. Toda kaj bo potem? Pri tej misli trepečem in sc vprašujem, ali ne bi bilo bolje za naju obe. da bi skočili v reko in si končali življenje, namestil da se popeljeva na drugi breg, v tisti mali kraj, kjer hočeva v samoti pokopati svoje nekdanje bistvo. Tamkaj zamenjava imeni in vso najino osebnost ter začneva novo življenje.«
»Moj strah je neutemeljen. Razen tebe ne ve živ človek, da sva dve; vsi, ki so poznali skrivnost, so jo varovali skrbno. Ako poreče ali stori nevesta doktorja Kamerona kaj nenavadnega, ne bo nihče slutil pravega vzroka. Čim bolj se približuje na-iin dan. tem bolj pozabljam sebe in mislim samo še nate. Kmalu, kmalu sc ti razjasni mrklo čelo. in srečen smehljaj zaigra okrog tvojih ust. Te-
ma in zapuščenost, ki te od a ja zdaj, se umakne moji ljubezni; svobodna in lahka se vzpne tvoja duša v višave, kjer je doma.«
»Moj poslednji dan v tej hiši! Davi sem obhodila še enkrat vse prostore. da vidim, ali mi bo pri slovesu upadal pogum in utripalo srce v tesnobi. Toda čutila nisem ničesar. Širni mostovži in krasne sobni ;e s slikami, kipi ter neštetimi dragocenostmi in umetninami, ki polnijo sleherni prostor in sleherni kot. mi niso povedale ničesar; da bi se preskusila, sem se prestavila v duhu v tvojo mračno, otožno sobo. toda videla sem zgolj tvoj obraz. Vsa krasota okrog mene je izginila, takisto pa tudi nisem opazila revščine in tesnobe, ki bo poslej obdajala moje življenje. Tako velika ie ljubezen, ki ti jo prinašam v poročni dar. Ali se zadovoljiš s to doto? — Ločiti se od njiju, ki sta me od malega zasipala z dobrotami — da, to boli. Razodetja zadnjih mesecev so sicer jako zrahljala vezi, ki me spajajo ž njima, toda moja hvaležnost za vse, kar sta mi dala, se vendar upira misli.
da ju ostavhn brez slovesa. A tudi to čuvstvo žrtvujem tebi!«
»Odšla sem z doma; zdaj živiva z Mildredo v majhni penziji v Ne-^ '.varku. Kako sva veseli! Ona je zdaj gospa, jaz njena strežnica. O vsem jo moram poučiti; zato govoriva in govoriva brez prestanka. Le kadar je moj pouk pri kraju, si dovolim v plačilo, da govorim o njem. zaradi katerega se bo zgodilo tisto nezaslišano. kar sva sklenili. Kmalu bo vedel vse.«
»Dejanje je storjeno, Rubikor prekoračen. Mildred je šla v moj' bivšo domačo hišo na trgu Sv. Nikolaja. jaz pa čakam tu. v hotelu, in sem tvffja koprneča, srečna nevesta. Kako lepa je ta ura! Tresem se. toda od radosti. Le še malo minut, in vrata se odpro: vstopil boš ti, z žarečim obličjem, da izpolniš vse 'e upe. O. da bi že prišel! Vrti se mi v glavi od tolike sreče, in .*
(Dal)e prllij
Pošljite naročnino!
J
m
ZLATOROG
Dokazano je, da je importirano, inozemsko milo mnogo dražje, kakor domače
„ZLATOROG-MILO“
=== zategadel rabite v svojih potrebščinah edinole to mi!o. s= Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. B R O S v Mariboru,
za Kranjsko: R. BUNC in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
ZLATOROG
Obvesti!®.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela In popravila po naj nižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi.
Turistovski čevlji lastnega Izdelka. Ant. in Jož; Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) it. 1.
SpacHciJstta tvrdka
id.
na RAKEKU
oskrbuje točno, najhitrejSe vse v spe-dicijsko stroko spadajoče posle, tudi ocnrtnlenjc.
L. MfKUS
Ljubljana, Mi fig 15.
priporoča evojo zalogo
dežnikov io scUiv ter sprehajalnih palic.
Popravita •« izvrfiaje'0 točno lu solidno.
oblastveno poverjeni stavbni inžener
LJUBLJANA,
Hilšerjeva ulica Štev. 7.
fipecijel. stavbeno podjetje y.a betonske, zelezobetonske in vodno zgradbo.
Izraba vednlii sil.
Prvovrstna
Es-ka
kolesa
£obcf@hnfčnS EiePje
najmodernejše optemljen (električna, piinova in vodovodna napeljava) na zelo prometnem kraju, obsloječ od leta 1906, z ali tudi brez oprava zn stanovanje se takoj proda. Vprašanja pod »Zobozdravnik*, Anončna pisarna Gaisser, Maribor.
PoEnogumiJastS obroči
za tovorne avtomobile Pnevmatiko za kolesa in avtomobile Kolosa Avtomobili
najceneje.
J. Goreč,
Ljubljana. Gosposvetska ce&ta 14.
Ruska
mehaniCna delavnica in kliuMMo
,Jakorj‘
Montaža raznih strojev, remon-taža avtomobilov, motociklov in koles (biciklov), poljedelskih strojev in ključavničarska dela.
Narožtia se sprejemajo.
Odgovorna dela pod nadzorstvom ruskega inžinirja.
LJUBLJANA
Karel Kotnikova uS. — Ledina.
'9
Triglav’
sSadrs® kav®
kavine konserve s sladkorjem kavine konserve brez sladkorja marmelado
nudi po liajnižji dnevni ceni in v vsaki množini
Selniška fliilia JSIfilfif"
Prmia angleški Kristal
HeJftneJSa	^
precteojK©	KUS?	i	jr	^
™	!	JSOraKS
J. Goreč
timijana
Gosposvetska c. 14. | Ljubljana, Gradile 9/1.
Sovama hranil
v Šmalci p. Kaenniku
Kupuje tudi tozadevne surovine.
vsaka množina so dobi po K 31-— franco skladišče. — Naročila na
PROMET
tehn. industr. podjetje d. z o. z.
Manufaktarna trgovina M. Hribernik Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26.
prodaja vse vrste niciinfakitire po k o 11 kure nčis ik cenali. —
V zalogi ima tudi srkuncc po K 110*—.
300 volt, 10 konjskih sil z 1200 do 1600 obratov na minuto. — Ponudbe pod „MOTOR" na upravnišlvo „Jugoslavije“.
HHBMnnnHinnBinaiBisHGnMisfliHi
Po najnovojži rapdi ^.deiujd tiiajelcganInejo moške obleke, modni atelije
Frair« MaSis, : Efrojai t
® Ljubljana, v Rebri It. 2. (Stari trg).
Trgovci!	Trafikanti!
POZOR!
Cigaretni papir, stročnice vseh vtsI, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe riDariee. ksnjske Ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, žale, žabcc, aukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, eesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago kupite najceneje in po konkurenčnih cenah
pri tvrdki
Oroslav Certalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33.
Proda se motor
220 volt, 8 konjskih sil s 600 obralov na minuto. — Naslov pove upravništvo »Jugoslavije".
Gričar & Mejač
Ljublfana, Prešernova ulica 9.
Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Blago za obleke in plaSče.
Mete bo meri se žmIiiBo lotim 110 Mij.
Konfekcija za dame.
Dežne plašče
iz nepremočljivega angleškega Waterproof CFotha kakor ravno takega blaga na metre, po zelo - - - znižanih cenah priporoča tvrdka - - -
dobro ohranjen, se takoj kupi. Cenjene ponudbe prosim na
valjčni In parni mlin Honlg, Havas & Forga
Topoia, Bačka.
F. BRUHAT
UUBLMKA
Manufaktura in tkanine.
1
NUDIMO:
Glavnike, lasne zaponke, teoičene zaponke,
KoSc, vilice, SHce, lesno robo;
Parfum, mazilo za brke, puder, briljantine( Veziva, čipke, vrvice;
Trakove za Jealje, stenj, naramnice; BroSe, prsta« e, uhana;
ClMsvsSse, sukanca;
Svinčnise, peresa, gobe.
Sžstke sveti vrst!
In euo ostalo galanterijsko in nirberiku robo!
STfocJeJa SEitto t*a velike! ProcJBja samo na vetife©!
Brača Sv!eiii, lagrafe
Telefon 23 «44. PeSrSnfska ul. 5. Telefon 23-44.
—im^s—b——a——
Koloture za štednfake
(Herdringe)
rešetke m peči (Koste)
i sav ini trgovacki lijev izradjuje i dobavlja:
lini M\m JIH", tmta lojen u Mm
Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo4
Odzovorni urednik Anton Pesek,
Tiska »Učiteljska tiskarna« y Ljubljani