Ljubljana, četrtek 1. septembra I932
Cena t Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana gelen-burgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St 8122, 3123, 3124, 3125 to 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel. št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
Grožnje nemškega generala
Izjave vojnega ministra Scbleicherja v fašističnem listu — General napoveduje prelom z Ženevo in oborožitev Nemčije na lastno pest
Pariz, 31. avgusta. AA. Havas poroča iz Berlina: Nemčija je pri francoski vladi izvršila demaršo o razorožitvi, ki jo je že nekaj časa napovedovala.
Skoraj istočasno i& general Schleicher dal pomemben »tervju fašističnemu listu »II Resto del Carlino«, v katerem objavila podrobnosti o nemških zahtevah. General Schleicher pravi, da so njegove izjave le veren izraz Hindenbursoveea nazi-ranja. Ce Nemčiji ne bo v razorožitve-nern vprašanju dana satisfakcija. se bo njena delegacija odstranila s konference. Schleicher celo napoveduje, da ni izključen o, da Nemčija v tem primeru izstopi iz Društva naroaov.
Intervju torej Drvič javno odlkriva načrte-, ki jih ima nemška vlada v vprašanju razorožitve. Nemčiji gre zdaj na prvem metstu za pravico d-o popolne enakosti v oborožitvi z drugimi državami, z drueiim besedami, govoreč o razorožitvi in svojih pravicah misli na oborožitev do višine drugih narodov.
Schleicherjeva izjava je vzbudila v Berlinu veliko zanimanje. Vsi popoldanski listi jo priobčujejo z debelimi naslovi. Zanimivo pa ie, da nemška vlada ni hotela objaviti vesti o svoji demarši v Parizu.
Vsenemško giasilo »Die Deutsche Zet-timg«, ki po splošnem mnenju tolmači na-zirania ministra za narodno obrambo, priobčuie Schleicherievo izjavo pod naslovom »Schleicher napoveduje razdor z Ženevo«. V dolgem članku napada Francijo in ji očita, da govori o miru, med tem ko se> "oborožuje za vojno. Ust smatra, da
med Italijo ta Nemčijo obstoja popolna Istovetnost v vprašanju oborožitve in da Je njuno stališče napram Franciji enotno.
List zaključuje svoja izvajanja s tem, da Francije po 13 letih diplomatske neiskrenosti isn političnih laži m mogoče smatrati za partnerja na mednarodnih pogajanjih. To piše list v trenotku, ko je nemška vlada povabila Francijo k pogajanjem o oborožitvenem vprašanju Nemčije.
Berlin, 31. avgusta, s. V svoji izjavi berlinskemu zastopniku gResta del Carli-no« pravi general Schleicher med drugim: »Nemčija želi slej ko prej odločno in naglo razorožitev in se v tem o žiru popolnoma strinja z Italijo. 2e danes je treba z vsem poudarkom naglasiti, da bo krivda za morebitni neuspeh razorožitvene koeferen-ce padla na one države, k: bi rade ustvarile enostransko varnost in večno trajanje nepravične razdelitve pravice in sile.«
Na vprašanje, kaj razume pod enakopravnostjo v razoroži tvenem vprašanju, je odgovoril general Schleicher, da zahteva Nemčija glede organizacije in razdelitve 6voje vojske, glede njene oborožitve m glede izdelovanja orožja popolnoma enake pravice, kakor jih zahtevajo zase vse
ostale države.
Na vparšanje, kakšne posledtice namerava nemška vlada izvajati, če bi bila njena zahteva za enakopravnost v oboroževanju odklonjena, je odgovoril minister, da bi potem Nemčija ne sodelovala vec pri delu na razorožitveni konferenci. Kaj bi to pomenilo za obstoj Društva narodov, je na dlani. Razen tega bi bila nemška vlada prisiljena urediti svojo nacionalno varnost po nacionalni poti, če bi je ne mogla urediti po mednarodni.
Bork med vlado in parlamentom v Nemčiji
Hmdenburg je odgodil sprejem predsedstva novega parlamenta - Hitlerjevci kot branitelji parlamentarizma -
Berlin, 31. avgusta, g. Glede notranje politične napetosti v Nemčiji je danes gotovo dvoje, in sicer, da pristanek Hindenbur-ga, ki ga je dobil državni kancelar Papen v Keudecku, ni nobeno pooblastilo in bian-co m da se ni posrečilo vključiti državni 2-bor v neudeške sklepe. Državni kancelar Papen se je z resornimi ministri, ki so ga spremljali/ davi vrnil v Berlin. Komunike, ki je bil izdan včeraj o sklepih v Neudecku, je bil danes nekoliko popravljen m ugotavlia sedaj, da bo državni kancelar stopili glede vseh podrobnosti v nadaljnjem političnem razvoju za vsak primer posebej v stike z državnim predsednikom. To po-aneni, da je državni predsednik načelno pristal na razpust državnega zbora, ki ga smatra državna vlada za neobhodno potrebnega, da pa hoče biti, če bo prisilo tako dali ec, še enkrat vprašan in si je potemtakem končnoveljavno odločitev še vedno pridr-ižal. Že na včerajšnji seji državnega zbora se o skorajšnjem razpustu državnega zbora ni več govorilo z ono gotovostjo kot dan poprej. Povod za to so dali očividno razgovori med centrumom in narodnimi socialisti glede sestave večine v državnem zboru in v pruskem deželnem zboru.
Od včeraj je Hitlerjeva stranka vsa navdušena za obrambo pravic ljudskega zastopstva proti državni vladi in celo proti državnemu predsedniku.
Berlin, 31. avgusta, g- Državni predsednik von Hindenburg je na brzojavko predsedstva državnega zbora, ki je zaprosilo za sprejem v Neudecku odgovoril negativno. Državni predsednik je hkrati sporočil, da se bo v teku prihodnjega tedna vrnil v Berlin in da bo takrat po parlamentarnem običaju sprejel predsedstvo državnega zbora v prestolnici.
Pariz, 31. avgusta AA. Havas poroča rz Berlina: Borba med vlado in političnimi strankami se nadaljuje. V obeh taborih so na čmevnem redu neprestani .posveti. Papen računa s polnomočjem. ki ga je prejel od državnega predsednika za razpust parla-
menta. Njegova okolica smatra, da sedaj obvladuje položaj.
Po drugi strani p« se tod i nacionalni socialisti z drugimi strankami nočejo odpovedati svojim pravicam. Vse politične stranke pritisikajo na to, da bi se Papen umaknil.
Predsedniški kabinet namerava nastapd-ti proti taktičnim potezam nacionalnih socialistov in centroma s protiukrepi. Nacionalni socialisti to oentrum skušajo za-enkrat odložiti razpravo o političnih -vprašanjih. S tem hočeta ti dve stranki vzeti vladi možnost, da razpusti parlament.
Vlada bo, kakor trde poučeni krogi, že na prvi prihodnji sejd pozvala voditelja nemške nacionalne stranke Hugen¥erga, naj zahteva zaupnico za P aipen a. To bo povod, da vlada v primera nezaupnice razpusti parlament.
Protivladna demonstracija pruskega deželnega zbora
Berlin, 31. avgusta <L V političnih krogih je vzbudilo posebno pozornost zadržanje narodnih soaijalistov v pruskem deželnem zboru. Vsa seča pruskega državnega zbora je apotekla v znaku najostrejše opozicije .prosti Papenovi vlatdi .in njegovemu komisa-rijatu na Pruskem. Pruski deželni zbor je z glasovi vseh frakcij sprejel resolucijo, v kateri izraža Papenu popol.no nezaupnico im obsodfbo njegovega postopanda. Z enako večino je bil sprejet tudi socialno demokratski predlog, s katerim se proglašajo vse zasilne uredbe državnega komisarja za neveljavne Z glasovi narodnih socijalistov in komunistov je bil sprejet tudi predlog, po katerem se odivezujejo pruski uradniki dolžnosti pokoravati se ukrepom državnega komisarja Uradnikom pruske komisarijat-ske vlade je prepovedan vsak dostop v prostore pruskega deželnega zbora. Prav tako je bilo sklenjeno razveljavljen .je vseh prepovedi javnih zborovanj itn demonstracij ter prepovedi izhajanja listov.
Krvava revolucija v Equadorju
V pouličnih bojih je bilo nbitih več tisoč ljudi — Po zadnjih vesteh je
sklejeno premirje
New Y°rk> 31. avgusta, n. Vstaši v Ekvadorju so zapustili glavno mesto Qui-to ter se umaknili pred ofenzivo vladnih čet, ki jih vodi novo izvoljeni predsednik'. Bonifaz. V okolici mesta pa so se ustavili in prešli v protinapad. Kmalu so spet zasedli nekatere dele mesta. V bojih je bi'o na obeh straneh več sto mrtvih in Ta njenih. Vladnim četam je pričelo primanjkovati streliva. Vstaši so zasedli ar-zenal. Veliki transporti streliva so na poti iz Guavaquik v Qu.ito. Vlada namerava izdati povelje za letalski napad na glavno mesto. Zato je pozvala vse inozemce, naj čim prej zapuste mesto. Včeraj se je pojavilo že nekaj vladnih letal nad Quitom. Na mesto so metali bombe. Ena je padla na letališče, na katerem je bilo mnogo ljudi. Več gledalcev je bilo hudo ranjenih. Druge bombe so poškodovale razne stavbe v mestu. Vstaši pa so kljub temu nekoliko capredovali in so zasedli električno centralo in vodovod, ki so ju zaprli, tako da je ostalo mesto brez vode in elektrike. Tudi železniški promet je prekinjen. Vlada dovaža y mesto živila s tovornimi avto-mofcotli.
Quito, 31. avgusta. AA. Uradno poročajo, da je bilo med upornika in vladnimi četami sklenjeno premirje. Med obema strankama so posredovali člarri diplomatskega zbora. Za začasnega predsednika ekvadorske republike je bil izvoljen s pristankom obeh strank Albornos. S tem st« odpadla dosedanja predsednik« Baqueriso in Bonifaz. Še tik pred premirjem so bili po glavnih ulicah Quita krvavi boji, v katerih je padlo nad 5000 ljudi.
Sovjetsko notranje posojilo
Riga, 31. avgusta. AA. Notranje posojilo, ki ga je Sovjetska Rusija razpisala 20. avgusta, je bilo podpisano do 8?.7%>.
Če se skregajo bikoborci
Madrid, 31. avgusta. AA. V Almadru so se med predstavo sprli bikoborci. To pri-ko so biki porabili, da so po stranskem izhodu ušli iz arene v mesto, kjer so po ulicah povzročili strahovito paniko. Redar-stvo je moralo bike postreliti. Razjarjeno občinstvo je pobite bike doslovno razreza-to na komade in se tako oškodovalo za vsttumlua, Id Jo Ja plačate za pcizecBte«.
OBRISI NOVE SVETOVNE POLITIKE
Pred sporazumom Rusije s Francijo in Ameriko — Presojanje v Angliji — Japonska vztraja v nepopustljivosti
London, 31. avgusta d. Po informacijah v tukajšnjih diplomatskih krogiih se pogajanja za sklenitev nenaipadalnega pakta med Francijo in Sovjetsko Rusijo intenzivno nadaljujejo im mislijo, da bodo že v kratkem uspešno končana. Sovjetska vlada je pripravljena sprejeti vse zahteve Francije, dasiravno še pred par tedni ni hotela o vsem tem niti slišati. Ta pogajanja ikakor tudi .pogajanja, ki so se nedavno vršila med Sovjetsko Rusiijo im Poljsko ter Rumunijo, ne vznemirjajo angleških vladnih krogov, ker je fra.noo9ko-angleški pakt obnoviii tesno sodelovanje med Londonom in Parizom. Zaradi tega sodijo, da ureditev firanoosko-ruskih odnošajev ne more prinesti mikakih presenečenj, še manje pa kake škode za Anglijo, marveč bi bila po sodbi angleških krogov s tem sporazumom le še ojaičana akcija, ki jo v duhu lausannskega sporazuma skupino izvajata Francija in Anglija v svrbo stabilizacije splošnih prilik v Evropi. Sicer pa mislijo v tukajšnjih krogih da je predsednik francoske vlade na sestanku z angleškimi ministri dal vsa potrebna pojasnila o pomenu in Enačaju francosko sovjetskih pogajanj.
S tem večjim vznemirjenjem pa }e bd.la v anigileških diplomatskih in političnih krogih sprejeta vest, da bodo Zedinjene države v kratkem dejansko priznale sovjetsko vlado. Vprašanje priznanja sovjetske vlade je bilo načeto že pred štirimi leti v Wa-shiiingtonu, ko se je senator Borah izjavil za to, da zavržejo Zed,injeme države vse politične predsodke napram Moskvi ter da z ozirom na svoje gospodarske interese vzpostavijo normalne odnošaje s sovjetsKO Rusiijo. Senator Borah je odtlej vztrajno branil svoje stališče. Podpirali so ga pri tem zlasti ameriški industrijski ln finančni krogi, ki so aktivno udeleženi pri izvajanju peti etike v Rnsi.ji.
V angleških diplomatskih krogih danes ne dvomijo več o tem, da Je Borah uspel s svojimi načrti dm da je pridobil ameriško vlado za to, da se naglo odloči za formalno priznanje Sovjetske Rusije. Predsednik Hoover je bil doslej v tem pogledu dokaj skeptičen, toda zadnji dogoditi na Daljnem vzhodu, kakor tudi sklepn britanske impe-rijske konference v Ottawi in izjave njegovega protikandidata v predsedniških volitvah g. Roosevrelta, da bo, ako bo izvoljen xa .predsednika, potoval v Sovjetsko Rusijo, so ga doved&i do tega, da je sprejel načrt senatorja Boraha. Prvi korak na potu k priznanju sovjetske vlade bo potovanje ameriške anketne komisije v Rusiijo. Od poročila te komisije bo odvisno, ali bo ameriška vlada poznala sovjetsko Rusijo aH ne. že v naprej pa se mora po mnenju angleške diplomacije izključiti vsaka možnost da bi bilo poročilo te komisije negativno, ker bd ameriška vlada s tem sama pospešila neizogibni diplomatski spor z Moskvo, ki bi ne rodil za Ameriko prav nJkaikih koristi.
Zaradi tega smatrajo v atrgleSklh poflt!6-nih In diplomatskih krogih zbližanje med Moskvo in Washingtonom za izvrieno stvar ter računajo s tem, da bo v najkrajšem času ameriška vlada de Jure priznala Sovjetsko Rusijo. Na ilzpremembo stališča Amerike do Sovjetske Rusije je zlasti vplivalo po sodbi angleškega opozicijskega tiska tudi neodločno in kolebajoče stališče angleške vlade Zediinjenfh držav. S priznanjem sovjetske vlade upajo a/mer. krogli zar gotoviti si sodelovanje Moskve v diplomatski akciji, Iki jo pripravlja ameriška vlada v pogledu agresivne politike Japonske na Daljnem vzhodu. Omozictiski tisk, zlasti .pa vodja liberalcev Dloyd Georges, .Izkorišča to priliko za ostre obtožbe proti Maodo-n atolov! vladi, češ da je na ottawski konferenci bila preveč popustljiva napram domin ijonom ter je na korist Kanade (izrinila z angleškega trga rusko žito in ruski les.
Japonski zunanji minister grozi z vojno
London, 31. avgusta, d. Vse bolj očitna akcija Ze din jenih držav proti japonski politiki na Daljnem vzlhodu vzbuja v japonski politični javnosti veliko vznemirjenje. Nedavna izjava ameriškega znuanjega ministra Stimsona, ki je najavil ostro demaršo Zedinjenih držav v Toleiju, kakor tudi najnovejša atkcija ameriške diplomacije 2a enoten nastop sovjetske Rusije in Amerike v mandtžurskem sporu dajejo japonskemu tisku povod za hude očitke na račun
Amerike in zapadne Evrope. Skoro vsi listi
Eozivajo vlado, naj se ne da plašiti po ta-ih diplomatskih poskusnih balonih m naj odločno vztraja na dosedanji liniji svoje zunanje politike.
To stališče japonske vlade je izrazil tudi zunanji minister Ušida v svojem včerajšnjem odgovoru na interpelacije, ki so bile vložene v parlamentu v zadevi ma.n-džurskega vprašanja. Naglasil je, da je vlada trdno prepričana, da se bo ves spor uredil v korist Japonske. Če pa bi se zgodilo nasprotno in bi bili ogroženi japonski interesi, tedaj japonska vlada ne bo popustila, marveč bo posegla po skrajnih sredstvih, da da poudarka svojim zahtevam.
V japonskih političnih krogih je bila ta izjava zunanjega ministra sprejeta z velikim odobravanjem in jo tolmačijo kot napoved vlade, da v takem primeru izstopi iz Društva narodov in se ne odreče niti vojni kot skrajnemu sredstvu pri izvajanju svoje zunanje polifike.
Japonski parlament je sprejel poročilo zunanjega ministra z veliko večino glasov. Minister Uši da je še dodal, da so odnoša-.ji z Zedinjenimi državami normalni. Japonska vlada pa bo zahtevala od ameriške
pojasnila glede sklepa ameriškega admi-ralata o nadaljnjem zadržanju ameriške vojne mornarice na Tihem oceanu.
Tokio, 31. avgusta AA. u^isti komentirajo izjavo japonskega zunanjega ministra t,.ko, da bo Japonska v gotovem primeru izstopila iz Društva narodov. Iz izjav vlade v zbarmrici izhaja, da nameravajo japonski pomorski stroKovnjaki zgraditi v Port Artur-ju pomorsko oporišče za obrambo mandžur-&ke obale
Washington, 31. avgusta AA. Vest o po-eetu japonskega admirala in bivšega vojnega atašeja v Washingtonn, admirala Namu-re je izzvala v ameriških političnih krogih veliko presenečenje. >Veselimo se prihoda admirala Namure, prarijo »Newyork Times«, toda ni nam jasen cilj njegovega potovanja, ker ima Japonska svojega posla-niika v Washington.u in admiral gotovo ne •bo mogel uspešneje izvršiti svoje misije, kakor diiplomatstci predstavnik Japonske«. List dodaja, da se v ■vvashiingtcmskih političnih krogih smatra, da se je japonska vlada odločila .poslati admirala Nam uro v "Washingifcon na predlog vodilnih osebnosti japonske votjske in mornarice.
Zagoneten Herriotov Izlet
Ugibanja listov o vsebini razgovorov med francoskimi in angleškimi ministri — Priprave za svetovno gospodarsko konferenco
Pari«, 31. avgusta. 5. Tukajšnji listi se obširno bavijo z -bivanjem ministrskega ored-sednika Herriota na otoku Yerseyu. Naravno je, da pripisujejo potovanju ministrskega predsednika velik političen pomen. Listi govore o prizadevanju Herriota, da bi pri-vedel do obnove >entente cordiale« med Francijo in Anglijo. Listi pravijo, da je mogoče kljub tajnosti, v kateri se vršijo razgovori na otoku, soditi, da bo prišlo do no-vesa sporazuma med Londonom in Parizom.
| St. Pierre (Yersey), 31. avgusta, s. Danes so prispeli semkaj francoski ministrski predsednik Herriot, angleški notranji minister sir Herbert Samuel, francoski notranji minister Chautemps in francoski mornariški minister Meyer. Sprejela jih je velika množica ljudi- Na vprašanje, kaj je z noto nemške vlade glede reorganizacije nemške vojske, je Herriot odklonil vsako izjavo, dokler ne bo videl besedila note, ki mu bo že zvečer predložena v Cherbourgu.
London, 31. avgusta, č- >Daily Herald* meni, da sta potovanji angleškega finančni-
V ELESEJEM
»Ljubljana v jeseni«
od 3. do 12. septembra 1932
Kulturna in gospodarska razstava. Kmetijstvo (razstava mleka, sira, medu, zelenjave, jajc, vina).
Perutnina, konci, goveja živina (3. In 4. EX.), konji (11. IX.), psi (8. IX). Alpinska razstava, tujski promet. Razstava slovenske knjige, umetnosti, fotografij.
Razstava »Domače ognjišče«. Industrijski in obrtni oddelek. Revija narodnih noš 4. IX. Tekmovanje harmonikarjev 11. IX.
50 % popust na ietezmiesih. Legvtiniiu*]« po Din 90-— M dob« pri denarnih »vodSh, iupnih in občinskih uradih, večjih postajah dr »-rake banovine ki bflOoUr-
Mh »Mufc*«, k Prenoči 56» preefaMjen«, fMBt
ba Montagua Normana v Ameriko in notranjega ministra Samuela na otok Yersey. kjer se mudi francoski ministrski predsednik, v tesni medsebojni zvezi. Angleška vlada se intenzivno pripravlja na bližnjo svetovni gospodarsko konferenco. Montasru Norman je že govoril z vodilnimi ameriškimi bankirji o stabilizaciji avlute, na otoku Yerzeyu pa se pripravlja skupna angleško - francoska fronta na omenjeni konferenci.
Pariz, 31. avgusta, g. Ministrski predsednik Herriot in angleški notranji minister sir Herbert Samuel sta danes dopol-dtne s svoiiim spremstvom na parniku »Mi-notanrus« odpotoval a na otok Ouemesev, od koder bo ministrski predsednik Herriot zvečer potoval dalje v Cherbourg. Tam bo z ministrom Austenom Chamberla:nom večerjal v njegovi jahti. V teku noči b» Herriot s posebnim vlakom odtpotoval v Pariz, kjer bo jutri predsedoval seji ministrskega sveta.
Pogajanja med Anglijo in Irsko
London, SI. ar^gusta AA. Listi! prlpdeujje-jo veKk pomen ra-zgovorom, ki so 6e v zadnjem času vršili med angleSkimn ln trškimi delegati o ureditjvi angleško-irakega spora. Zdi se, da bodo nova pogajanja, ki so pred durmi, ta spor spravila z dnevnega reda. Dubltaskti poročevalec iomdonskega >Tknesa< javlja, da je vsa irska javnost naklonjena novim pogajanjaan z Anglijo >Irska država«, pristavlja poročevalec, si v celoti žel: sporazuma z Anglijo.
London, 31. avgusta AA. Nadaljnja pogs^ (Janja * Irsko se bodo vršitla Sele, ko bo dubllnska vlada določila dan novega sestanka o vprašanju agrarnih amu'itet Uradni krogi so mnenja, naj bi Anglija v tem primeru uflrimtla nadaljuje pobiranje posebnih carin za uvoz rz Irske.
Reforme v španski diplomaciji
Pariz, 31. avgusta. A A. Havas javlja iz Madrida, da je na včerajšnji seji Španske vlade zunanji minister prečital uredbo o novi ureditvi španskega ministrstva zunanjih zadev. Po tej uredbi lahko minister zunanjih zadev odpusti ali stavi na razpoloženje vsakega diplomatskega uradnika, k? se n« bi strinjal z novim političnim stanjem v Španiji. Nova uredba razen tega pooblašča zunanjega ministra, da lahko postavlja za opolnomočene ministre in konzule v tuiih državah tudi osebe, ki niso v diplomatski kariieri. Predsednik republike bo podpisal to nredbo še danes, parlament pa io bo sankoijoniral jutri.
Nove aretacije v Španiji
Madrid, 31. avgusta. AA. Policija je are-t:rala več aristokratov, o katerih sumi, da »o v zvezi s prevratnim poskusom z dne 10. avgusta. Pri vseh je našla velike zaloge orožja m municije. Med aretiranoi je tudi sevillski vojvoda, ki je v najbližjem sorodstvu z bivšim španskim kraljem Alfonzom.
Avstriisld kancelar
v Nemči ji
Dunal 31. avgusta, i. Avstrijski kancelar dr. Dollfuss odpotuje Jutri v Nemčno. da zastopa avstrijske katolike na nemškem katoliškem shodu v Essenu. Kancelarja spremljata pravosodni minister dr. buseh-nigg in msgr. Friede. 19. septembra bo avstrijski zvezrni kancelar odpotoval v Ženevo. da sodeluje pri mednarodnih konferencah.
Mednarodna radioRratekf konferenca
Barcelona. 31. avgusta. A A. V kratkem se bo vršila v Madridu mednarodna konferenca n radiotelegrafijo.
Konverzija državnih rent v Franciji
Pariz, 31. avgusta, s. V poučenih krogih' se z gotovostjo zatrjuje, da se je vlada načelno odločila za zeLo obsežno konvertiranje številnih visoko obrestovanih državnih rent Ker mora takšen ukrep odobriti parlament in se konvertiranje ne sme izvršiti prepozno, bo parlament že sredi septembra sklican na izredno sejo. Ministrski svet se bo s tem vprašanjem še izčrpno ba-vii na jutrišnji seji. Potrebne zakonske predloge je finančni minister Germain Martin že sestavil.
Nevarnost prometne stavke v Londonu
London, 51. avgusta, č. Zastopniki avtobusnih in ostalih šoferjev so sklenili pozvati vodstvo sindikatov, naj proglasi stavko prometnih uslužbencev. Avtobusna in druga slična podjetja so namreč znižala svojim uslužbencem plače- Če bi sindikati zares proglasili stavko, je pričakovati. <ia^ bodo pričeli stavkati tudi tramvajski uslužbenci ter nameščenci pri podzemski železnici.
Letalske avantnre
Eiampes, 31. avgusta. AA. Letalec Mar-oel Haglen je davi poskušal postaviti nov hitrostmi rekord na razdalji 5f&0 km s 5fl0 kg tovora. Po končanem poletu, ki ga je izvršil s povnrečno hitrostjo 2^5 km, se je Haglen hotel vrniti na letališče, ki pa je bilo v gosti megli. Zato se je letalec vnovič dvignil v zrak. Ker pa megla ni hotela izginiti, se je drzni letalec vrgel na zemljo s paidalom. Pristal je nepoškodovan, letalo pa se je le lahko poškodovalo. Dosedanji rekord je postavil češkoslovaški letalec Kal-la z 276 km. Haglenov rekord pa uradno ne bo priznan, ker ni pristal na izhodišču.
Weinber£er aretiran v Opatiii
Zagreb. 31. avgusta, n. Kakor poročajo n Sušaka. je bil v Opatiji aretiran Branko \Veimberger, za katerim je baselsko državno tožilstvo izdalo tiralico zaradi ponarejanja vrednostnih papirjev. V Opatiji, kamor je prispel pred dnevi, se je nastanil v hotelu »Regina«. Spremljala ga je njegova prijateljica. ReSki policijski organi so prišli po Weinbergerja z avtotaksijem in odpeljali njega in spremljevalko na reško kve-shiro. Branko Weinberger bo najbrže izročen švicarskim oblastem.
Povečana hitrost na angleških
železnicah
London, 31. avgusta. AA. Angrleške železnice bodo uvedle septembra meseca na vseh svojih progah pospešeno vožnjo. Na nekaterih progah bodo vozili najhitrejši DB. sveta,
šola in knjiga
Ni dvoma, da je bilo v prejšnjih časih zanimanje za lepo knjigo in posebno za slovensko knjigo med mladino večje, nego je danes. Slovenski dijak je bil najbolj goreč bralec in kljub svoji gmotni stiski tudi dober kupovalec naših knjig. Stritarjev »Zvon«, Janežičev »Slovenski glasnik« sta izkazovala med svojimi abo-nenti največji procent dijakov. Pa tudi sodelavci teh listov so bili v veliki meri študentje srednjih in visokih šol. Zanimanje za slovensko literaturo je bila osrednja točka v stremljenju našega inteligenčnega naraščaja.
Iz literarne zgodovine vemo, kako vlogo za naš slovstveni in ves duševni razvoj so imeli dijaški listi, ki so jih izdajale več ali manj tajne dijaške organizacije. Znane so »Vaje«, v katerih so pričenjali objavljati prve poskuse poznejši nositelji odličnih pisateljskih imen. Znana je posebno ljubljanska »Zadruga«, katere člani so bili utemeljitelji naše moderne literature. Pa tudi poleg teh pomembnih organizacij ni bilo srednješolskega zavoda, kjer bi ne bili obstojali večji ali manjši dijaški krožki za gojitev literature. Prednjačila in prevladovala je lepa književnost, vzgojili pa so nam ti krožki najboljše kasnejše narodne delavce.
Danes so taki krožki na naših šolah zelo redki. Zanimanje mladine se obrača drugam, kjer je udejstvovanje lažje in so uspehi bolj vidni. Zeleno in belo £ sortno polje mrgoli naših dijakov. Literarnih krožkov skoro ni, ali so le maloštevilni. Pa tudi posamezniki, ki se oklepajo literature, so bele vrane.
Nikogar ni več, ki bi odrekal športu In sploh telesni vzgoji silen pomen ali zanikal njune koristi. Ne smemo pa pozabiti na staro rečenico »mens sana in corpore sano«. V zdravem, čvrstem telesu mora biti tudi zdrav in čvrst duh, drugače je človek nepopoln. Duh pa je enako kakor telo potreben vežbanja, ali če hočete, treninga, ako naj postane in ostane krepak in prožen. Zmanjšana duhovnost naše mladine gotovo ni pojav nekake degeneracije mladih, kakor se rado trdi. Darovitost in dovzetnost našega naraščaja nista manjši, kakor sta bili v nekdanjih generacijah. So pa zunanji razlogi, ki ne pripuščajo onega razvoja, kakor bi ga mnogokrat želeli.
Predvojno dijaštvo je našlo pobudo za svoje udejstvovanje v samem sebi. Skoro nikdo ni dijakov navajal, da bi se zanimali za lepo knjigo. Zlasti tega ni storila takratna šola, saj so bile tajne združitve oficijelno celo prepovedane. Dijakom se je priporočalo čitanje nemških knjig, silila jih je k temu tudi šola sama, v kateri brez nemščine ni bilo mogoče doseči uspehov. Slovenščina je bila uboga pastorka. V tistih bornih dveh urah, ki sta ji bili na teden odmerjeni, ni bilo časa niti prilike, pridobiti si vsega znanja, potrebnega za poznavanje jezika in slovstva. Slovenščina je bila tudi v vsakem oziru quantite negli-geable. Zelo mnogokrat so bili njeni učitelji nekvalificirani za predmet, zgodovinarji, matematiki, pogosto kateheti.
Tudi izven šole ze bila slovenščina brez prave veljave. Ljubljana je sicer imela slovensko gledališče, druga mesta niso nudila ničesar. Pa ravno to je dovedlo mlade entuziaste, da so se z vsem ognjem oklenili zapostavljene, zaničevane materinščine. Nacionalni odpor mladih src, upornost teptanega, ponos — vse to niso bili zadnji motivi za dijaštvo onih časov, da je posvetilo vse svoje zanimanje slovenski literaturi. Vsaka nova knjiga je bila dogodek, notranji doživljaj. Ker sredstva niso dopuščala posameznikom, da si nabavljajo vse knjige, so se — zlasti v zadnjih letih pred vojno — združevali celi razredi in si s skupnimi pri-sp '.vki ustanavljali svoje razredne knjižni e. Nepoznanje slovenske književnosti se je občutilo kot sramota.
Tega notranjega kategoričnega imperativa današnja mladina nima in ne more imeti. Gojenje slovenskega jezika nima danes več pomena narodnostnega boja, nacijonalne samoohranitve. Slovenščina in njena literatura sta danes šolski predmet, kakor vsak drugi, in ta lastnost ne vzbuja nedeljenega zanimanja, kaj šele navdušenje. Danes knjige zanimajo samo vsebinsko in to snovno zanimanje je odvisno v veliki meri od okusa in od temperamenta čitateljevega.
Zato pa je danes — bolj ko v prejšnjih časih — naloga šole, da vzbudi v mladini zanimanje za lepo knjigo, da obrača okus in spoznanje dijakov v pravo smer. Ni dovolj, da se nudi dijakom oni eksistenčni minimum znanja, ki je potreben za dosego razrednega cilja. Najlepša je naloga učitelja slovenščine na naših šolah, o katerem je dejal Stri-
tar: »Mladina za vse lepo, blago vžga-na, očeta naj te ljubi in vodnika.«
Seveda pa ni dovolj, da se govori in svetuje, dati se mora tudi dejanska možnost čitanja. V današnjih dragih časih je kupovanje knjig mladim ljudem omogočeno le v ozkih mejah. Zato pa je tem večja važnost knjižnic. To je spoznal ves svet. Vzor. kako naj se dela za narodno kulturo potom knjižnic, nam je lahko češkoslovaška država, ki je preskrbela knjižnice celo vojakom v kasarnah. V Ljubljani, v Mariboru in morda še kje obstojajo javne knjižnice. V vseh drugih mestih so šolske knjižnice edina možnost, preskrbeti dijakom dobro šti-vo. Zato je treba tem knjižnicam posvetiti vso pažnjo in vso ljubezen.
O stanju dijaških knjižnic nam dajejo precej informacij šolska izvestja. Iz-vestje enega naših največjih zavodov ugotavlja: »Novejše izdaje naših piscev se niso mogle nabaviti, zlasti pa je mladinski oddelek zelo iztrošen in je potreba, da se z novejšimi knjigami izpopolni«. Na tem zavodu je bilo izposojenih v celem letu 720 knjig, povprečno niti ena knjiga na učenca. Skozi celo leto! Druga izvestja tako kritičnih pojasnil ne podajajo, niti ne najdemo podatkov o izposojanju. Te številke knjižničnega stanja povedo dovolj. Zavod n. pr., ki ima nad tisoč učencev, ima knjižnico z manj ko tisoč izvodi. Drug velik zavod,, eden najstarejših, izkazuje prirastka 11 slovenskih in 4 srbohrvaške knjige. Prirastki so sploh neznatni, gibljejo se med števili 6 in 22. Le nekateri zavodi so pridobili nekaj več knjig z darili. Vse to nam kaže, da so dotacije naših šolskih knjižnic več kakor nedostatne. Brez gmotnih sredstev tudi najvzornejši knjižničar ne more delati čudežev. Pri važnosti, ki jo moramo pripisovati šolskim knjižnicam, pa poudarjamo z vso odločnostjo potrebo, da se stanje izpremeni.
Sredstva, ki jih imajo danes srednješolske knjižnice, ne zadoščajo niti za nakup vseh slovenskih knjižnih izdaj tekočega leta. Prirastki obstoje večinoma v edicijah Mohorjeve družbe, Vodnikove družbe (in še te ne povsod), izda-nja Slovenske matice so v večini slučajev že predraga. Treba je sredstev tudi za izpopolnitev in ohranitev knjižnic. Sajfl.jje naravno, da se vsaka knjižnica že sama na sebi v teku let obrabi. Slovenske šolske knjižnice v dravski banovini pa si potrebne regeneracije. Že s početka so bile slabo založene, ker za slovenske knjige v Avstriji ni bilo denarja. Prišlo je potem še »čiščenje« v letih vojne, ko so se morale vse knjige, ki so le od daleč dišale po »narodnosti« izločiti.	.....
Strokovno usposobljenih, za stvar vnetih knjižničarjev je dovolj na vseh zavodih. Pa tudi največji idealist bo izgubil veselje, ako ne bo imel sredstev, da se udejstvi. Sredstva se pa morajo najti. V normalnih razmerah bi bila skrb za nje pri državi, in banovini. Celo v sedanji dobi po višji sili diktiranih proračunskih redukcij spadajo šolske knjižnice med one postavke, ki bi se v interesu narodne kulture in narodne prosvete ne smele obravnavati po mačehovsko. Čim se finančne razmere izboljšajo, bo dolžnost ljudskih zastopnikov, da poskrbe v državnem in banovin-skem proračunu za zadostno dotacijo. Do takrat in tudi še pozneje pa si moramo pomagati s samopomočjo. Nekdaj so pri vpisovanju učencev zahtevali še poseben prispevek za šolsko knjižnico. Danes, ko so starši že itak nad mero obremenjeni, je to izključeno. Iskati bo treba drugih poti in prepričani smo, da jih bo ob primerni iniciativnosti tudi mogoče najti. Uspehi bodo morda skromni, a tudi najmanjši napredek je koristen in potreben. Vsekakor pa je gotovo, da bo vsaka pametna akcija v tem pravcu našla polno umevanje in tudi podporo javnosti.
Nove telefonske relacije z Avstrijo
BeogTad, 31. avgusta. AA. Z odlokom prometnega ministra je otvorjen telefonski promet med Ormožem In nekaterimi mesti v Avstriji; taksa za navaden razgovor ene časovne enote z Innsbruckom znaša 5.10 zlatih frankov, s Salzburgom 3.90, s Celovcem, Beljakom in Velikovcem 3.45 zlatih frankov. Telefonski promet s temi mestih se prične 1. septembra.
Povišanje nekaterih carin
Beograd, 31. avgusta, d. S sklepom mi-histrskega sveta se uvede uvozna carina na grenko sol (magnezijev sulfat), ki bo znašala po maksimalni tarifi 15, po minimalni tarifi pa 12 zlatih dinarjev za 100 kg. Obenem se poviša uvozna carina na solno kislino na 8, cdnosno 7 zlatih dinarjev za 100 kg.
žrebanje v drž. raz. loteriji
V. razred.
Dne 29. avgusta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 8.000 št. 19.591, 84.493. Din 3.000 St. 42.522. Din 2.000 št. 86.695.
Din 1.000 št. 4.416, 4.461, 5.964, 13.001, 13.078, 19.564, 22.773, 22.778, 23.439, 31.113, 35.523, 35.541, 35.566, 35, 569, 37.024, 37.054, 42.545, 42.599, 45.720, 45.751, 45.761, ► 45.782, 51.584, 52.215, 54.275, 54.276, 58.389, 62.201, 62.202, 62.213, 62.257, 65.350, 69.497 73.377, 75.614, 75.620, 81.713, 81.735, 81.747, 86.618, 86.674, 88.213, 88.226, 88.260, 88.297, 98.679.
izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da ima vsak igralec priliko Igrati do konca, to Je na največje dobitke.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Po Ušidovem ekspoze ju
Pariz, 28. avgusta
Za drugo polovico septembra se napoveduje prihod Lyttonove komisije v Evropo in petem je pričakovati pri Društvu narodov cdnosno v ženevi odločilnih diskusij o japonsko-kitajskena sporu in njegovem jedru, mandžurskem problemu. Vse te zadeve so se s postavitvijo preiskovalne komisije temeljito zavlekle, ali pokopale se niso, kaj šele spravile s sveta. S povratkom Lyttonove komisije se vrača afera zopet pred isti mednarodni foaim in s tem se pričenja uveljavljati aktualnost problema z vsemi neprijetnostmi ter zadregami, ki so se pojavile pred ženevskim forumom pred meseci.
Uverturo v pričenjajočo se novo politično fazo v problemih Dajnega vzhoda je napravil japonski zunanji minister Ušida, ki je podal te dni prsd parlamentom obširen ekspoze o vnanji politiki ter zelo določno, pa tudi odločno označil japonsko stališče glede spora s Kitajsko in odno-šajev do Mandžurije, hkrati pa tudi do ostalih velesil, ki imajo opravka v vzhodni Aziji in ga želijo imeti še nadalje. Ušidov govor je napravil v evropski in ameriški politični javnosti, kamor je bi! seveda v prvi vrsti namenjen, zelo velik vtis in po pravici ga povsod smatrajo za nič dobrega obetajoč uvod v bližnje mednarodne debate, še pomembnejši je po tem, ker prav za prav že polemizira z ugotovitvami l.yttonove preiskovalne komisije, o katerih se lahko po strani čuje že v naprej, da ne bodo ugodne za japonsko stališče.
Minister Ušida je z mirno odločnostjo ponovil japonsko stališče, da japonski nastop v Mandžuriji in šanghaju nikakor ni pomenil kršitve določb po Kellog-Briando-vem paktu, marveč je bil povsem enostavno samo akt obrambe lastnih nacionalnih interesov in njihova pravočasna zaščita. Podpisniki imenovanega pakta se takim pravicam niso odrekli in tudi Japonska se ni. Pri tem je Ušida namignil na sličen nastop drugih držav, ki v podobnih primerih niso drugače postopale. Posebno se je obrnil Ušida zoper očitek, da bi morala nastopiti Japonska napram Kitajski z mirovnimi sredstvi, ne pa tako, kakor je nastopila. Zopet postavlja Ušida negiranje, da se v tako neurejenih razmerah kakor so kitajske sploh ne more drugače postopati, pri tem pa je prav neženirano opozoril velesile, da same niso nastopale prav nič drugače na Kitajskem nego z uporabo sile, kadar so bili tamkaj prizadeti njihovi interesi.
Končno se Je Ušida obširno bavil s pojavi mandžurskega separatizma, kakor je on izvolil označiti ta pojav, ki ga vidi sedaj svet v obliki »samostojne« mandžurske države. Ušida je pripovedoval, da je ustanovitev države Mandžurije seveda delo tamkajšnjega ljudstva, ki ima do takih činov pač pravico, saj mednarodne pogodbe, kakor je znana pogodba med devetimi silami, ne prepovedujejo separatizma v kitajskih provincah; pojaviti se more v tej ali oni pokrajini ter doseči končno obliko v ustanovitvi samostojne države. Mar ljudstvo nima pravice do tega? Zato Japonska ne more, da ne bi priznala nezavisno-sti Mandžurije. Ampak Japonska nima pri tem n:kakih imperialističnih teženj, nima niti najmanjših poželenj. In za bodočnost je Ušida izrazil željo po sodelovanju med Kitajsko, Mandžukcu — tako je ime samostojni Mandžuriji — in Japcnsko, v namenu, da se ohrani in varuje mir na Daljnem Vzhodu.
To so poglavitne misli USIdovega govora, ki pomeni japonski program, japonsko stališče in japonske smernice za bodeče mednarodne razgovore o vzhodnoazijskih problemih. Popolnoma določno se vidi iz tega, da Japonska ne misli prav nič odnehati, marveč da misli odločno vztrajati na vseh v Mandžuriji pridobljenih postojankah brez ozira na to, kaj bo odnosno je ugotovila Lyttonova preiskovalna komisija. Zato ni čuda, da so postali marsikje tako silno pozorni na Ušidov ekspoze in f»e nad njim močno razburjajo. V Parizu in Londonu neposrednega razburjenja ravno ne more biti, zato pa so v Washingtonu bolj hudi in cd tam se je protfjaponska kampanja že pričela. Največ.,e vznemirjenje pa bi morali pričakovati prav za prav iz Moskve, zakaj nobena država ne bi bila tako neposredno in tako močno prizadeta, ako se Japonci končnoveljavno utrdijo v Mandžuriji, kakor sovjetska Rusija, ki se ji s tem zapira pot k morju. Toda iz Rusije ravno sedaj ni pričakovati posebnega upora, kakor pričajo izkušnje iz zadnjega leta, bodisi, da so se Rusi na tihem nekaj pogodili z Japonci, ali pa da mirujejo, ker so si v svesti, da v odločilnem trenutku ne bi mogli in smeli nič tvegati. Prav za prav se enako resno vprašanje postavlja tudi glede Amerike in podoba je, da je ravno od odgovora na to zavisen nadaljnji razvoj vzhodnoazijskih zadev. Japonska gre za svojim ciljem s hladno-
krvno doslednostjo in samozavestno brutalnostjo; Ušidov ekspoze potrjuje stare domneve, da se od te poti ne bo prav nič odmaknila. In zdi se, da prav za to, ker se ji m treba bati, da bi imel kdo enako trmasto in odločno namero, za vsako ceno ji zmešati račune. Amerika? — Ne; ce nejše so Lyttonove komisije, vsekakor pa manj riskantne: če ne vodijo do zažeijene-ga uspeha, no, bogpomagaj, nekaj mednarodnih konferenc, pa se tudi neuspeh pozabi in zabriše.
Taka se zdi situacija po Ušidovem ekspozeju; bližnji tedni in meseci bodo pokazali, da taka presoja ni bila prepesimi-stična.
Polovična vožnja za kmečki praznik na Bledu
Beograd, 31. avgusta, p. Prometno ministrstvo je s svojim odlokom štev. 19.783 z dne 29. avgusta t. 1. odobrilo polovično vozno ceno na vseh progah iugosk)venskih državnih železnic po-setnikom kmečkega praznika na Biedu dne 8. septembra t. I. pod običajnimi pogoji. Pri odhodu kupljena in z mokrim žigom odhodne postaje opremljena vozna karta velja za brezplačni po-vratek.
Ljudski tabor v Beltincih
Koikor je jJufcro« ie poročalo bo v Beltincih v nedeljo 4. t. m. veliko manifesta-cijsko zborovanje JRKD. Na zborovanje pri-dejo zastopniki viade in Narodnega predstavništva; svoj prihod so obljubili gg. minister dT. Kramar, senator dr. Pioj !n narodni poslanci Benko, Dobrovclija-c, Drago-vič, Hajdtetjiak, Mravioe, Perko, Prekoršek in Zemljič. Ako mu bo mogoče se bo zborovanja udeležil tudi minister za poliedelstvo g. Dem etrov i č.
Pripravljalni odbor ki Je bil tevolj«n za organizacijo shoda, je sku.pno s sresk^m odborom JRKD v Dol. Lendavi storil vse, da bo to zborovanje moeročen ljudski taboT, kakršnega še Prekmunje mi priredilo.
Po prihodu jutranjega, vlaka bo na belti.n-ski postaji- sprejem dragih gostov. Sprejema se udeležijo: domača g>g. poslanca, lendavski sreski od.bor korporatvvno in zastopnici sobotkega sreskega odbora, zastopniki vseh krajevnih organizacij lendavskega sreza in razna druga društva. S postaje se bo razvil sprevod v katerem bodo kolesarji, (konjeniki in okrašenj kmečki vozovi. Ako bo vreme vsaj za silo, bo udeležba gotovo ogromna, ker je po vseh občinah za ta zbor izredno zanimanje.
Popoldne bo v Beltincih otvoritev strelišča strelske družine, s čimer bo združena lepa narodna slovesnost.
Velik zbor pravoslavne duhovščine
Beogrod, 31. avgusta, p. Danes se je vršil občni -zbor društva pravoslavne duhovščine iz vseh pokrajin. Na dnevnem redu 510 poleg raziath cerkvenih zadev tudi mnoga stanovska vprašanja. Dosedanji občni zbori udrn-ženja pravoslavne duhovščine so se vršili n.a Cetinju, v Nišu, Šibeniku, Bitolju in v drugih mestih, letošnji pa je v prestolnici. Ravno tako kakor vsi dosedamji, je manifestiral edinstvo srbske pravoslavne cerkve in njeno posvetitev narodni ideji in prosveti. To je prvo zborovr^nje po novi cerkven: ustavi m bodo zborovalci poleg drugih stanovskih zadev razpravljali tudi o pokojninah pravoslavne duhovščine. Pravoslavni duhovniki v naši državi namreč nimajo pokojnin. Mnogi vztrajajo po 40 in še več v službi po še tako zapuščenih krajih, ker so brez vsake oskrbe na stara leta in ke* dušebriiništvo ni zvezano z dohodki, ki bi omogočili ostarelemu duhovniku zasluženi pokoj. Zato pravoslavna duhovščina želi in zahteva, da se čimprej uredi pokojninsko vprašanje njenih članov. Zborovanja se je udeležil tu-di patrijarh Varnava, ki je imel ob tej priliki nagovor na zborovalce o vzvišenosti duhovniškega poklica ter o moralnih dolžnostih duhovništva. Po svečani otvoritvi zborovanja, s katerega je bila po^ slana vdanostna brzojavka NTj .Vel. kralju, je skupščina prešla na dnevni red. Zborovanj« bo trajalo več dni.
Naši teniški igralci v Rimu
Rim, 31. avgusta. AA. »Agenzia Štefani« poroča iz Benetk naslednje rezultate mednarodnega teniškega turnirja:
Za Volpijevo nagrado sta Jugoslovena Schaffer in Kukuljevič premagala Avstrijca Artensa in Hinzla 5:5, 7:5, 6:1, 6:3. Za pokal piemontskib princev je v singlu premagal Italijan Rado Jugoslovena Kuku-Ijeviča 6:2, 4:6, 6:1. Nemec v. Oranim pa Schafferja 6:3 in 6:4.
Izjava ravnateljstva Prve hrvatske štediomer v Zagrebu
Prejeli smo:
V zvezi s članki, ki so izšli v nekih naših dnevnikih in ki pravilno naglašajo. kolikšna je škoda, ki jo trpe vlagatelji, če prodajo svoje vložne knjižice z znatnim popustom, izjavljamo — to smo v ostalem že nekoč poudarjali —. da ravnajo vlagatelji, ki se dajo prestrašiti z raznimi vestmi in ki zaradi tega prodajajo vložne knjižice našega zavoda s popustom, na svojo očitno škodo, zlasti če se pri tem upoštevajo še zavodove rezerve in njegova imovina. Nakupovanje zavodovih vložnih knjižic bi no našem mnenju moral biti prestrašenim vlagateljem najjasnejši dokaz, da kupci vložnih knjižic zaupajo tem vlogam, oziroma v njihovo izplačilo, ker je le minimalen del teh vložnih knjižic . mogoče unorsbiti za poravnavo dolgov. Zavod se pri podeljevanju kompenzacij ravna po zelo strogih določbah uredbe in jih dovoljuje le s posebnim dovoljenjem komisarja ministrstva za trgovino in industrijo.
Vesti, da bi bil naš z m-o d kupo\'al za »i"oj račun vložne knjižice, so docela neresnične, tendenčne in lažnive.
Pri tej priliki se moramo dotakniti tudi vesti, ki so jih zlohotno rarširili v javnosti. češ da je Prva hrvatska štedionica razprodala veliko število svojih nepremenin. Res je le, da je prodala samo dve zgradbi v Zagrebu, in sicer eno, ker ie bila zgrajena haš za prodajo, drugo na, ker jo je Prva hrvatska štedinnica svojčas prevzela za delno pokritje svoje terjatve.
Obseg teh prodaj, ki so bile v ostalem za zavod prav ugodme. je malone neznaten, če upoštevamo, da znaša vrednost nepremičnin Prve hrvatske štedionice nad IGO milijonov dinarjev.
Kar se tiče vknjižbe režijskih stroškov, moramo izjavili, da je bilo v tem cziru storjeno pravočasno vse, kar je bilo mogoče. Zavodova personalna režija je b'la znižana deloma z redukcijo osobja. deloma z znižanjem prejemkov in zavodovih pokojnin za približno 7.5 milijona Din letno. Pristavljamo k temu pa tudi to. da se je pri izvedbi teh prihrankov ravnalo po pravičnem načelu, da je treba obenem z znatnim znižanjem celokupnih prejemkov vseh funkcijomrjev, ravnateljev in nameščencev »avoda obdržati v služHi vse tiste, ki bi sicer zašli v hudo bedo, če bi se naj prihranki dosegli z odpustom čim večjega števila personala.
Zagreb, 31. avgusta 1931
Ravnateljstvo Prve hr\'atske štedionice.
Vlomilec s strupenim plinom
Split, 31. avgusta.
Včeraj zjutraj je bil policaji prijavljen zločin, kakršen še ni bil zabeležen v policijskih analih. Zločin je prijavil sluga hotela »Central«, pozneje pa je žrtev predrznega zločinca, češkoslovaški železniški inšpektor .Tosip Frijišek, opisal naslednji svoj doživljaj:
Precej pozno zvečer se je podal k počitku v najeto hotelsko sobo, ki pa je ni zaprl za seboj. Kmalu po polnoči pa se je prebudil zaradi škripanja vrat in ko je pri-vil električno svetilko, je zagledal v svoji sobi tujega, dob.o oblečenega moža srednjih let, ki je brez besed stopil proti postelji, dvignil roko im inšpektor je imel v istem hipu občutek, da je padel naprej nanj nekakšen prah. potem pa drobne kapljice neke tekočine. Na enkrat je bil ves omamljen, da mu je zastala beseda v grlu. ko pa se je spet zdramil, je občutil popolno otrplost. Videl pa je natančno, kaj se godi v sobi. Neznanec je odpiral njegove kovčege in dobro je videl, kako je iz enega izvlekel listnico, v kateri je bilo okrog 1400 Kč. Tat je denar spravil, prazno listnico položil nazaj, potem pa je iz obleke vzel še zlato uro z verižico ter se pred očmi lastnika, ki se ni mogel geniti, mirno odstranil iz sobe, ko je poprej še previdno utrnil luč. Šele zjutraj je prišel izropani inšpektor toliko k moči, da je lahko alarmiral hotelsko osobje.
Policija je ugotovila, da je izvršil predrzen zločin neki mednarodni pustolovec, ni pa še popolnoma ugotovljeno, kakšnega »mamljivega sredstva se je pri tem poslužil
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za ?e«rtek: Sem in tja zelo oblačno; verjetno tudi lahen dež. Podnevi majhne spremembe v temperaturi.
h	■ i.-tj-,. . L - .. • -. zf . --• *.
vV.-.; ..-.-M-š i-.;:-"-f:,.-. ?. . --- 4 .'V >vr:-.	.■-
„.m '.Vfi •	x- .j-;--. •	■ v.v. • "r,'•
Po dolgem, mucsaem, heroično hrabro in Boga vdano prena-šanem taljenju, previden s sv. zakramenti isa s posebnim blagoslovom sv. očeta je preminul danes
gr.f ALFONS ZABEO
komornjk Nj. Svetost! papežev: Leo XIII., Pius X., Benedikt XV. I11 Pius XI., komendator reda sv. Groba, častnik grškega reda »Salvator«, imejitelj Križa »Pro Ecciesia et Pontifice« in Marijinega križa reda nemških Vitezov.
Pogreb se bo vršil iz Snpne cerkve Maria Immaculata v sredo 31. avgusta ob 9« uri v rodbinski grob na mestnem pokopališču.
Padova, 28. avgusta 1932
11246
Vdova grofica CLELIA ZABEO roj. grofica DI VELO, in IVAN grof ZABEO — Hčere: MARIA CAROLINA por. GLANCNIK, MAKIA ANTONIA, redovnica sv. Srca Jezusovega — MARIA PIA, MARIA ANNA, FRANCISCA por. W6GERER, BEATRICE — Zet je: Ritmojster PAUL GLANCNIK in DR. HERMAN VVoGERER — Sestra: N. D. MARCHESA PIA BUZ-ZACCARINI DI S. RAFAELLE — Brat: CAMILLO ZABEO S. J. in ostali sorodniki.
Naši kraji in ljudje
Dež v Ljubljani, nevihta s točo v tržiškem kotu
Ljubljana, 31. avgusta Po celih dveh mesecih solnčnega in sušnega poletja je žejna zemlja učakala močo, od soparice omoteni ljudje pa željeno ohlajen i e. Davi okrog 3. je začelo mirno a izdatno deževati. Lilo je nekaj ur, vendar je zemlja sproti posrkala vso vlago. Dopoldan je bil spet soparen, a popoldne 6« je javilo grmenje, nakar je o mraku spet začelo pohlevno rositi. Ozračje se je ohladilo, vendar stoji živo srebro še vztrajno nad 20 stop. C; tudi barometer je padel, vendar je zvečer že vztrajal na 770.
Tudi na deželi so dobili željeni dež, a iz Tržiča smo prejeli naslednje poročilo o hudi nevihti s točo:
Tržiški kot je dolgo časa pogrešal mokrote, dokler je ni prinesel v precej čudni obliki zadnji avgust. Kmalu popoldne se je nebo do črnega pooblačilo, strele so švigale in ljudje so hiteli pod strehe. Pa se je vsu-la nevihta, kakršne letos tržiški kot ni doživel. V Tržiču samem je padel gost dež, pod Križami pa je bila že pomešana kakor grah debela toča, ki je oplazila vsa polja doli do Žej. V Spodnjih in Zgornjih Dupljah je vse pobelila kakor sneg. Pred vi-eoko ajdo je zbila nazaj v zemljo in okle-»tila jablane, da so sadeži na debelo pokrili Kemijo. Trak, ki ga je zasegla toča, je dolg kaka 2 km in širok nad 1 km. Škoda je veji ika, ajda je v tem predelu popolnoma uničena. Nevihta je trajala nad pol ure m je Sila v smeri od Begunj proti Domžalam.
Priprave za veliko strelsko tekmovanje
Ljubljana, 31. avgusta.
Strelski pokret je v naši državi, zlasti na 5«gu, že zelo razvit. Prav je, da se je ta viteški šport v zadnjih letih močno udomačil tudi pri nas. Zlasti veliko navduše-trje zanj je zavladalo med jugoslovensko »mladino. Govoriti o njegovem pomenu in (o zadovoljstvu, ki ga proži, je pa res odveč. Jugoslovenski strelci prirejajo po svojih predpisih in tradicijah vsako leto svoje državne strelske tekme. Letos je zanje izbrana bela Ljubljana. Vršile se bodo od nedelje do naslednjega petka. Z otvoritvijo bo zvezano tudi svečano razvitje zastave, ki jo je zvezi strelskih družin kraljevine Jugoslavije poklonil Nj. Vel. kralj Aleksander I.
Tehnični spored tekem je prav zanimiv. Vrste tarč so: predvsem »Spominska«. Vanjo je dolžan vsak strelec oddati pred tekmovanjem strel m se bo tarča shranila v društvenem arhivu. Druga tarča je: »Zmagovalna«. Streljalo se bo z vojaško puško kal. 7 ali 7.9 mm. Vpisnina bo 30 Din. Strelec, ki doseže tu najboljši rezultat, bo proglašen za državnega prvaka za leto 1932. Strelci, ki bodo imeli največje število točk v posameznih stavili, pa bodo šteti kot po-samni prvaki. Vsak strelec mora oddati 60 strelov, serija po 10 strelov se mora izstreliti v 12 minutah. Nagrad je 25 v skupni vrednosti 10.000 Din. Tretja tarča je »Na-
Danes otvoritev nove sezone!
Izvrstna ljubavna komedija ■	I V
I
rodna«. Streljalo se bo z enako puško ter velja vpisnina 10 Din. Tu mora oddati vsak strelec 21 strelov brez prekinjenja v vseh treh stavih. Nagrad je 75 v skupni vrednosti 25.000 Din. Četrta tarča je »Primor-je«. Na tej bodo tekmovale petčlanske eki-p. vseh strelskih družin za pokal, ki ga je poklonil visoki zaščitnik zveze strelskih družin, kralj Aleksander. Vsak strelec posamezne ekipe mora izstreliti 60 strelov v treh stavih. Vpisnina za celo ekipo je 100 Din. Peta tarča bo »Beograd«. Vpisnina 10 Din. 10 strelov se mora izstreliti v eni minuti. in sicer v ležečem stavu. Pri tej tarči bo 30 nagrad v vrednosti 10.000 Din. Šesta tarča je »Cetinje«. Vpisnina 10 Din za prvih pet serij. Za vsakih nadaljnjih pet serij se bo vplačala vpisnina ponovno. Dovoljeno je tudi ponavljanje. Na tarči »Cetinje« bodo nagrajeni samo oni strelci, ki dosežejo najmanj" rezultat najmanj sedmih krogov. Razpisanih je 50 nagrad, skup-
no 25.000 Din v gotovini. Sedma tarča je »Zagreb« ter bo izstreljenih 120 strelov v vseh treh stavih. Nagrad je sedem v skupni vrednosti 4000 Din. Osma tarča je »Novi Sad«, 40 strelov v ležečem stavu. nagrad pa je sedem v skupni vrednosti 2000 Din. Deveta tarča je »Ljubljana« s skupnim številom strelov 30 v treh stavih, 30 nagrad v vrednosti 12.000 Din. Deseta tarča »Omla dina« in nadaljnjih sedem tarč pod nazi vom »Rožnik«, »Avala«, »Maribor«, »Sara jevo«, »Spominska tarča«, »Srnjak« in »Zla-torog« bo prav tako imelo lepe nagrade pod sličnimi pogoju
Z nacionalno manifestacijo jugosloven-skih strelcev bo Ljubljana v bližnjih slavnostnih dneh veliko pridobila, zato je njena dolžnost, da po vseh močeh pripomore k čim bolj učinkovitemu uspehu prireditve. Omladina dravske banovine je še posebno vabljena, da se zbere pod zastavo strelskih družin.
29 milijonov za živila na trgu
Kaj in kolko je Ljubljana konsimrirala v prvem polletju
Ljubljana, 31. avgusta.
Vsakdanjega obiskovalca ljubljanskega trga bo pač zanimalo, kolikšne množine raznih živil in drugih potrebščin konzumi-ra Ljubljana. Statistika naj govori o tem. Našemu poročevalcu je na mestnem doho-darstvenem uradu ravnatelj g. Zupan rade-volje tolmačil marsikatere, na videz paradoksne -podatke. Za danes le statistiko o živilih, ki jih v pretežni večini, najmanj 70 odst., dovažajo na živilski trg, da tako prilično osvetlimo, kako velikanski je promet samo na trgu. Vsi podatki obsegajo prvo polovico letošnjega leta,
Ljubljana je letos do 30. junija porabila točno 2,898.906 jajc. Če računamo povprečno ceno 1 Din za komad, so ljubljanske gospodinje samo za jajca izdale presenetljivo vsoto. Glavni dovoz jajc prihaja iz Dolenjske, odkoder dovažajo tudi največ perutnine. Piščancev in kokošk so pripeljali na trg 32.921, puranov, gosi i.n rac, ki so si jih Ljubljančani privoščili le ob velikanskih praznikih in posebnih svečanostih, pa 3179. Če vzamemo, da so bile kokoši in piščanci povprečno po 30 Din, purani rn gosi pa po 80 Din, je Ljubljana potrošila zanje 912.740 Din.
Od maja do oktobra je na sadnem trgu naj živahnejši promet. To kažejo tudi podatki o dovozu sadja, ki od maja naprej stalno narašča. Letos do konca junija je Ljubljana konzumirala 351.4R2 kg domačega svežega sadja, v prvi vrsti češenj. Suhega domačega sadja ter limon m rožičev so Ljubljančani konzumirali 153.974 kg. V tej številki pač za 80 odst. prevladujejo limone. Za 164.525 kg smo letos že uvozili domačega južnega sadja iz Dalmacije in pomaranč iz Italije, od drugod pa je prišlo 52.805 kg raznovrstnih južnih sadežev.
Ljubljana je torej skupno porabila v šestih mesecih 722.786 kg raznega sadja, če
računamo, da je stal kg sadja povprečno 5 Din. je mesto izdalo samo za sadje 3,613.930 Din.
Glede prodaje medu ni mogoče navesti točne statistike. V Ljubljani je namreč 35 čebelarjev, ki imajo sveje čebelnjake na ozemlju mestne občine, a čebele vozijo poleti daleč na deželo na pašo. Ti čebelarji ne plačujejo od medu nikake trošarine. Trošarini podvrženega medu se je v Ljubljano uvozilo le 7151 kg. Ljubljanskim rodbinam, osobito deci, je mleko napotrebnej-še živilo. Statistika priča, da se mleka v mestu vžije trikrat toliko, kakor alkoholnih pijač. Okoliške mlekarice, ki jih je do 500. in posamezne mlekarske zadrutfe so v prvih šestih mesecih pripeljale 3,396.362 1 mleka, za kar so gospodinje potrošile 8,490.905 Din, če računamo povprečno tržno ceno 2.50 Din za liter.
Na živilskem trgu bo kmahi nastopila sezona za krompir, zelje in repo. Vseh teh pridelkov je Ljubljana že do 30. junija konzumirala 1.022.470 kg. Cene krompirju so se gibale od 1 do 1.50 Din. zelje in repa sta bila dražja. Po lanski hudi pravdi so zeijar-ji letos začeli zelje prodajati nekoliko ceneje. Ostalih poljskih pridelkov in rame povrtnine je bilo na trg pripeljanih 177.614 kg. Ribji trg letos v splošnem ni bil prav živahen. Še le zadnji čas, ko se je pojavila močna konkurenca, so cene ribam, zlasti ščukam, padle. V prvi polovici se je letos prodalo 22.925 kg raznih rib, zlasti veliko morskih. Slanikov in polenovke je šlo 3896 kg.
Tako je torej pustila Ljubljana za najpotrebnejša živila in sadje v prvem polletju na trgu že okrog 20 milijonov dinarjev. To solidna in varčna Ljubljana. Koliko pa je šlo za razne alkoholne pijače, o tem prihodnjič.
Roparski zaklad v votli bukvi
Kratka sreča revnega kmeta z najdenimi cekini in srebrniki iz dobe
kralja Milana
Wffly Fritsch — Camilla Horn
Ralph Artnr Roberts
Bomba smeha, film galantnega kavalirstva, pesem najslajše ljubezni
Kot dopolnilo najnovejSi TTftn zvočni tednik.
Predstave ob 4., % 8 in %10
zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Beograd, 30. avgusta. V vasi Slivice blizu Vranja se je že pred nekaj dnevi raznesla vest, da je kmet Sta-nojko Stojčič kar čez noč obogatel. Va-ščani so govorili to in ono in so se vse govorice širile iz ene vasi v drugo, dokler se za zadevo niso začela zanimati tudi oblastva. Kmet Stojčič, ki je spadal prej med najskromnejše vaščane, je res v zadnjem času najel rokodelce, ki so popravljali in urejevali njegovo skromno domačijo. Vaščani so trdili, da je hotel delo plačati z zlatniki in da je potem odpotoval za par dni iz vasi, da je svoje cekine izmenjal. Splošno se je govorilo, da je dvignil velik zaklad in poljski čuvaj Vlaj-ko Ristič se je tedaj spomnil, da je pred par tedni naletel v gozdu na Stojčida, ki mu je kazal zlatnik m ga povpraševal, koliko je vreden. Poljski čuvaj se je sprva seveda čudil, pozneje pa je na vse pozabil in mu je vse spet prišlo v spomin, ko se je začelo govoriti o skrivnostnem zakladu do tedaj revnega kmeta. Oblasti so se začele tzanimati za stvar najbolj zaradi tega, ker je neki sosed takoj, ko je slišal pripovedovanje poljskega čuvaja, prijavil
sreskemu načelstvu, da je Stojčič gotovo našel denar, ki ga je skril v začetku svetovne vojne njegov stric, ko je bežal pred Bolgari. Bolgari so tega strica ubili leta 1915„ ni pa nihče zvedel od njega, kje je skril svoje premoženje. Ko so oblasti dobile še nekaj podobnih prijav, so začele posredovati in prišlo je do hišne preiskave pri kmetu Stojčiču. Kmet je oblastnim organom sam takoj pokazal 50 zlatnikov-
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja sve-dočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
aapoleonov ki precej srebrnega denarja is dobe kralja Milana Obrenoviča.
Ves ta denar je našel pred par tedni, ko
je prevzel svoj delež od občinskega gozda in posekal staro bukev, ki je imela trtilo m vodo deblo. Pri delu je bil sam in ko je parkrat zasekal v trhlo deblo, se je iz njega na mahovita tla v njegovo veliko začudenje vsulo par zlatnikov. Seveda jih Je hitro pobral, ko pa je bilo deblo preseka no, je videl v votlem štoru še več zlatih in srebrnih novcev. Iz svoje torbe je takoj se9ul svojo skromno južino — kos kruha in čebulo, v torbo pa spravil najdene kovance in potem vse skril v bližnji jarek.
Ko je svoje delo opravil in zvozil drva domov, se je še enkrat vrnil v gozd in skrbno preiskal votli štor. V njem je našel še par srebrnjakov. Denar je nekaj časa skri val doma in ni nikomur ničesar povedal o najdenem zakladu. V zadnjem času pa je le vnovčil par zlatnikov.
Oblasti so bile sprva prepričane o resničnosti te prostodušne izpovedi, nevosčlji-vost sosedov pa je vendarle dosegla, da je kmet osumljen, da ima še nekje drugje skrite zlatnike in srebrnike. Ugotovilo se je sicer takoj, da ni govora o zapuščini kakega begunca pred bolgarsko invazijo in da je ves najden denar plen nevarnih zločincev, ki so se potikali v teh krajih v dobi kralja Milana Obrenoviča, preiskava pa gre vendarle svojo pot.
Kmet Stanojko je imel le kratko veselje t najdenim tolovajskim zakladom in ker ni najdbe pravočasno prijavil, bo najbrž izgubil še delež, ki mu pripada po zakonu.
Nova velikomestna pridobitev
Ljubljana, 31. avgusta.
Ljubljančani so pričakovali otvoritve Slamičeve restavracije v povsem prenovljenih prostorih na Gosposvetski cesti kot svojevrsten dogodek. Včeraj se je zgodilo in so se občinstvu odprli res krasno, a ob-eenm prijetno domače urejeni lokali. 2e takoj pri vhodu, kjer je v veži urejen najmodernejši avtomatski bife, dobi gost prav prijeten vtisk. Nudijo se vsakovrstni prigrizki po solidnih cenah. Dojem pa se stopnjuje, ko prestopiš mramorne stopnice, vodeče v prvo nadstropje. Vprav tam te zajame ona fletna domačnost, čeprav je vseh pet restavracijskih lokalov urejenih na moč moderno. Takoj nad stopnicami, na desni steni je naš priznani umetnik, akademski slikar g. Stane Cuderman upodobil pohod Slovencev h Gospe Sveti v narodnih nošah. Sijajno je rešen v restavracijskih prostorih tudi problem razsvetljave. Ob izvrstni večerni razsvetljavi vabijo intimni kotički, kjer se bodo zlahka udomačile številne družbe. Posebno je učinkovita lovska soba, ki ima poleg običajnega lovskega okrasja naslikano tudi smešno lovsko skupino, takisto posrečeno delo mladega mojstra Cudermana. Kakor restavracijski lokali so najmodernejše urejeni frud? drugi prostori, tako točilnica, kuhinja, klet in pritikline. Zlasti prijetna je izredno prostorna terasa odnosno veranda, za katero je v delu še posebna kmečka soba.
Sinoči, na predvečer oficijelne otvoritve restavracije je lastnica ga. Josipina Slami-čeva povabila lepo število gostov, v prvi vrsti žuoana g. dr. Dinko Puca z občinskimi svetovalci, predstavnike raznih društev, tiska in ljudi iz ljubljanske družbe. Z ogledom prostorov so bili vsi kar najbolj zadovoljni in v marsičem prijetno presenečeni. Sledila je zakuska. Danes pa se je že razvil promet, ki bo gotovo ostal vedno živahen. Z novo restavracijo je Lju-bljana mnogo pridobila tudi v tujsko prometnem pogledu, zraven pa je šteti tudi socijalni moment, saj bo to novo podjetje zaposlovalo okrog 70 uslužbencev, ceneno prehrano pa bo omogočilo vsakomur. Povrh je treba naglasiti, da so vsa dela po načrtih arhitekta Osolina izvršili samo domači obrtniki.
Gospodarsko prosvetni praznik v Slov. goricah
Sv. Botfenk pri Središču, 30. avgusta. Vroča poletna meseca sta za nami: neusmiljeno je žgalo solnce in bogato sipalo svoj blagoslov po goricah. Toda že po Veliki maši so se oglasili po vrheh prvi glasniki jeseni in zorečega grozdja: klopotci med težko obloženimi trtami. V tem prehodnem času je doživel zeleni griček Sv. Bolfenk velik in nad vse pričakovanje uspel gospodarsko prosvetni dan.
V nedeljo je namreč priredilo prosvetno društvo »Lipa« s sodelovanjem Društva kmetskih fantov in deklet ciklus gospodar-
eko-proevetnfli predavanj. Vkljub nekaterim, nasprotstvom s strani nekdanjih »politikov«, se je zbrala v šoli po rani in pozni maši polna dvorana odraslih poslušalcev, celo na hodniku m pred okni jih je bilo polno. Z zanimanjem so sledili odličnim govornikom, ki so se radi odzvali vabilu prirediteljev, in to iz Maribora, Ormoža in drugod. Predavanja dopoldne so bila namenjena predvsem moškim in odrasli mladini, po večernicah pa ženam, materam in dekletom. Dopoldne so govorili živo in prepričevalno gospodje: živinozdravnik J. Nar-din o svinjski rdečici in kugi, nadalje inž. F. Lupša, ki je obravnaval vprašanje izvoza naših pridelkov v vzhodne pokrajine (Si-jam). Zadevno akcijo za otvoritev novih tržišč v Aziji vodi točas predavatelj sam. V posebnem govoru je Lupša nato še pojasnjeval odrasli mladini gospodarske ter kulturno-življenjske in verske razmere bajne Indije ter primerjal tamkajšnjo ljudsko kulturo z zapadno civilizacijo, ki gleda v vsem samo na — denarni profit. Z uspehom je govoril tudi dr. Igor Rosina v obliki praktičnih primerov o zemljiški knjigi in hipotekah. Veleposestnik Košar pa je nazorno kazal moderno odpremo svežega grozdja na trg, kar velja posebno za naše vinorodne kraje.
Popoldne so se zbrale v šoli žene in dekleta, ki jim je govorila s toplim občutjem voditeljice gospodinjske šole na Humu, ga. A. Vadnjalova o pravicah in dolžnostih kmetske žene v domači hiši. Mnogim so se med predavanjem zasvetile solze v očeh, tako globoko je zadela predavateljica v srca poslušalk. Njeno predavanje je nato dopolnil g. upravitelj T. Vadnjal z razlago o jetiki kot socijalni bolezni Slovenskih goric. Predavania in rrzgovore pa je vodil predsedink wLipe«, šolski upravitelj Albert Žerjav.
Uspeh tega 'gospodarsko prosvetnega dneva in tečaja ni samo v golih številkah: 7 predavanj in več sto poslušalcev, temveč predvsem v združitvi vseh pozitivnih gospodarskih sil v kraju za kulturni m socijalni napredek domačinov. Ta praznik je dokazal dovzetnost ljudstva za vse probleme, če se vedo predavatelji približati ljudem z resnično ljudsko besedo in mislijo. Na tej poti bosta imenovani društvi delovali naprej za trojnimi cilji: izobrazba^ sloga m napredek...! Čestitamo prirediteljem k dosedanjim uspehom!
Zaradi bogastva v smrt
Roparski umor stare bogalašice
Novi Sad, 30. avgusta.
Iz Temerina javljajo, da je bil v torek ponoči izvršen roparski umor, ki je tem bolj razburil vse mesto, ker je bila žrtev Elizabeta Kovačeva posebno znana v Teme-rinti hi daleč naokoli. Umorjenka je štela kakih 65 let, bila je vdova in ie živela sama zase. Bila je zelo bogata. V Temerinu so jo šteli med najbogatejše. Bila je v resnici nekaka zasebna bankarica, ker je denar posojala vsenaokrog, zlasti pa kmetom. Kakor se trdi, je imela tako izposojenega denarja gotovo najmanj do 200.000 Din. Bilo pa je tudi znano, da je hranila precejšnje zneske doma, zlasti ker so ji dolžniki vračali posojila in prejetih zneskov ni vlagala v denarni zavod, da jih je imela na razpolago za nova posojila.
Kovačeva je imela navado, da je zjutraj zgodaj vstajala. Zato se je v torek zdelo čudno sosedom, da so hišna vrata še vedno zaprta, dasi je bilo že sredi dopoldneva. Ker starke le ni bilo na izpregled, so šli pogledati, mislec, da je morda obolela. Vrata so bila zaprta, ne pa zaklenjena, a ko so prišli v sobo, so ugledali starko mrtvo na postelji, ki je bila vsa krvava. Na star-kkii glavi pa so videli veliko rano. V sobi je bik) vse razmetano. Omare in predali so bili vlomljeni, stvari, zlasti pa listine, ki so se nahajale v njih, pa raztresene po tleh. Bilo je jasno, da je tisti, ki je vdrl v stanovanje, hotel okrasti bogatašico, ki pa se je prebudila in se mu postavila v bran. Ropar jo je najbrž udaril s sekiro po glavi m je bil udarec seveda smrten. Nato je pa poiskal denar in izginil.
Takoj obveščeno orožništro je nemudoma uvedlo preiskavo, ki jo je nato nadaljevala sodna komisija. Splošno mnenje, ki se naslanja na dejstvo, da so bile po sobi razmetane vse listine o dolžnikih, njihove zadolžn.ice, da je roparski morilec najbrž eden starkinih dolžnikov, ki je med drugimi listinami iskal svojo zadolžnico, pri čemer pa je najbrž pograbil tudi ves denar, kolikor ga je našel po predalih.
Ker je bila Elizabeta Kovačeva znana tudi v Novem Sadu, vlada tudi tu največje zanimanje za ta krvavi dogodek in vse pričakuje z veliko nestrpnostjo, kak izid bo imela preiskava.
KULTURNI PREGLED
Srbohrvaščina v naših šotah
Duhovno edinstvo je važen smoter naše
državljanske in kulturne vzgoje in temu smotru se z vidno ljubeznijo posveča vse naše šolstvo. Pojem duhovnega edinstva se niti zdaleč ne krije s kulturnim izenačenjem in jezikovno stopitvijo, marveč pomeni samo to, da skušajmo mlademu rodu vcepiti neomahljivo zavest ne samo politične, marveč tudi duhovne skupnosti. V neprestanem sodelovanju naj se organično razvije skupna, z eno zavestjo prežeta jugoslovenska kultura.
Vzgoja za duhovno edinstvo se začenja že v ljudski šoli, zlasti pri pouku srbohrvaščine kot prvega državnega jezika. Tu je prav za prav najvažnejše, ker zajema najširše narodne plasti in polaga semena, ki utegnejo ostati živa vse življenje. Zaradi tega je pisec teh vrstic z zanimanjem vzel v roke novo šolsko knjigo, ki jo je pravkar izdal pri Učiteljski tiskarni uči teli srbohrvaščine Tomo Jedrlinič. Gosp. Jederliniča poznamo že kot sestavljalca druge srbohrvaške čitanke za naše ljudske šole, poleg tega je slovenskim učencem spisal slovnico in kratek pregled srbskohrvaške književnosti. Pisec, kj živi že precej časa med nami, smatra za svojo nalogo, da našemu naraščaju s primernimi knjigami kar najbolj olajša učenje bratskega jezika. Tudi njegova »Treča srpska »H hrvatska čitanka« je nastala iz tega prikupnega stremljenja.
Z našega kulturno - političnega zreMšča je Jedrliničeva »Treča erpska ili hrvatska čitanka« vredna posebne pozornosti saradi tega, ker je namenjena oni slovenski mladini, ki po dovršitvi višje osnovne, meščanske ali strokovne šole pretežno stopa naravnost
v praktične poklice, v delavnice, v pisarne in podobno. Ta knjiga bo torej znatni plasti našega naraščaja, in sicer oni, ki delno ne bo več imela prilike, da bi se bila učila srbohrvaščine kako drugače kot v praktičnih stikih, odpirala svet srbskohrvaške književnosti, kazala lepote bratsKega jezika in našo mladino morda za vse življenje utrje-vala v spoštovanju do srbskega ali hrvaškega pismenega jezika.
Sestavljalec je svojo čitanko zasnoval tako, da je obenem majhen cvetnik srbskohrvaške poezije in proze. V knjigo je sprejel mnogo izbranega narodnega blaga in tekste najboljših pesnikov in pisateljev. Naravno je, da narodno - zgodovinsko, krajepisno in patrijotično gradivo zavzema znaten prostor. Omenjam, da sta srbska in hrvaška veja zastopani v pravičnem razmerju; latinica in cirilica, ekavski in ijekavski govor uživajo polno enakopravnost. Sestavljalec je kajpak tudi upošteval, da je knjiga namenjena slovenski mladini in je priobčil nekatere opise naših krajev, med njimi odlomek Senovo novele »Karanfil s pjesnikova groba«, ki opisuje Bled in Bohinj. Takega gradiva bi želeli še več, saj ne dvomimo, da bo mladina najrajši čitala sestavke o domačih krajih. V srbskohrvaškem prevodu je zastopan tudi Cankar s črtico »Domovina, ti 8i kakor zdravje«. Izmed večjih tekstov omenjam odlomek Radičevičeveera »Djačkega rastan-ka«, Vojnovičevega »Kneza od Ssmberije«, Sremčevo povest »Izdajnik« in dr. Čitanka ni preobložena z akcenti, ker je sestavljalec označil samo kratki in dolgi znak, izvzemši nekoliko beril, ki so zaradi vaje natisnjena s polnimi naglasi. Pravopis je dosledne prilagojen novim predpisom. Zdi se mi pa nekoliko pretirana uslužnost, da sestavljaliec
imena avtorjev piše strogo po zakonu o imenih in tako prihaja navskriž z našo staro in lepo tradicijo; zares ne bi hotel videti n. pr. literarne zgodovine, v kateri bi bila imena pisana tako kot v kakem uradnem aktu: Prešeren France, Nazor Vladimir, Zupančič Oton.
Vsekakor je želeti, da bi Jedrliničeva »Treča čitanka« pripomogla k spoznavanju lepega srbskohrvaškega jezika, ki spada med najbolj blagoglasne v Evropi in ki mora biti Slovencu več kot samo najsorodnejši jezik: drugo oko njegovega očesa, druga beseda njegove besede.	—o.
Zagrebško pimo
Prvi dogodki t gledališča. — Načrti m nor© sezono. — Sterilna domača dela t drami.
Zagreb, 30. avgusta.
Nada Auer - KSnigova, bivša članica našega gledališča, ni že dalje časa nastopala. Sedaj se zopet vrača v gledališče in je te dni uspešno nastopila v Nedbalovi operet? »Poljska kri«. Njena muzikalnost in odrska sigurnost učinkujeta še danes zelo dobro.
Dubrovniška komedija »Ljubovnici«, ki so jo uprizorili minulo sezono prav ob koncu, je ponovno prišla na oder. Ker sem bil takrat zadržan, naj ob tej priliki informiram o njeni uprizoritvi. Dt. Petar Karlič, ki ie odkril stari dubrovniški rokopis, zatrjuje, da je to odlično komedijo spisal Marin Dr-žič. Vsi poznejši raziskovalci pa so zavrgli to podmeno in tako je bilo popolnoma do-gnano, da je D rži 6 ni spisal. Kdo je potemtakem njen avtor, ni znano. »Ljubovnici« so zares izborna komedija z mnogimi duhovitimi zapleti jaji kakor pri Shakespeareju: močna, prepričevalna in originalna. Tipi so prikazani tako dobro, da bi bili tudi današnjemu avtorju v čast. Naše gledališče je imelo srečno roko, ko je to staro domačo komedijo postavilo na oder.
Zagrebško gledališče ima že nekaj časa pripravljen repertoarni načrt za prihajajočo 6ezono. Ker ga »Jutro« doslej še ni objavilo, naj v informacijo njegovim čitateljem navedemo nekatere pomembnejše novosti. Izmed domačih piscev bo drama uprizorila Deme-trovo »Teuto« (v spomin 601etnice smrti moža. ki je imel velike zasluge za hrvaško gledališče), dalje Vojnovičevo »Ekvinocijo« (v sjx>min 751etnice velikega dramatika, ki je umrl 1. 1929.), dramo znanega epika naše Istre, Cara Emina »Vicencieo«, »Kapetana Niko«, ki ga je spisal Božo Lovrič, Petra Pre-radoviča ml- komad »Covjek bez svjedodž-be«, Tita Strozzi.ia komedijo »Kako se osvajajo žene«, Miroslava Feldmana dramo »Zec«, Bore Stankoviča »Jovčo«, Ranka Mla-denoviča »Covjek ponosan što nema sreče« in Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«. Jugoslovenski avtorji so potemtakem zastopani izredno močno. Iz ostalih slovanskih literatur pridejo na vrsto: Turgenjeva »Mesec dni na kmetih« (v spomin SOletnice avtorjeve smrti) Katajeva »Difravdanti«, Slowackega »Balladyna« in Ceha V Wer-nerja komad »Pravica do greha«. Iz klasične literature nam obetajo Shakespearejeve »Kralja Leara«, »Beneškega trgovca« in »Vkročeno trmoglavko«, Molierejevega »Namišljenega bolnika«. Schillerjeve »Razbojnike« in Kleistovo »Penterilejo«.
Izmed tujih sodobnih piscev pridejo v tej sezoni na vrsto: Bjornson s svojo dramo »Paul Lange in Tora Parsberg« (v počastitev lOOletnice rojstva velikega norveškega pisatelja), Hauptmann s svojim najnovejšim dra-matskim spisom »Pred solnčniin zatonom« (ob 701etnici rojstva), Maeterlinck s »Pestro Beotrico« (ob 701etnici), izmed ostalih pa omenjamo Rostandovega »Orliča« in Piran-dellov komad »Človek, zver, krepost«.
V operi obetajo med drugim »Porina« (Li-8inski), Hatzejevo opero »Adel in Mara«, Jeremiaševe »Brate Karamazove«, Janačko-
vo »Katjo Kebanovo«. Nadaljnja imena soi Mozart, Glfick, Strauss, Auber, d'Albert, Giordano in Puccini. V opereti: Albinijeva »Bosonoga plesalka«, Benatzkega - Stolzea »Pri belem konjičku« in »Madame Dnbary«, Suppejev »Bocaccio«, Abrahamova »Havajska roža« in Ellisa - Myersa »Jim m Jilk. Balet bo dal tri samostojne predstave, in sicer: Stranssovo »Legendo o Jožefu«, Ra-spighijev »Belkis« in Straussovega »Le Bourgeois gentilhomme«.
Redna sezona se bo pričela že 1. septembra, in sicer z Demetrovo »Teuto«. —Zb__
Hitlerje vuka agitacija eoper mane književnike in intelektualce. Nacijski tisk v Nemčiji prinaša v zadnjem času ostre napade na one sloveče književnike in dnige intelektualce, • ki ne prikrivajo svojih simpatij za mednarodni sporazum in evropsko uniio. Tako je v zadnjem času stalna tarča nacil-skih pamfletistov rodbina Mannov s pisatelji Thomasom (Nobelovim lavreatom) in njegovim sinom Klausom ter bratom Heinrt-chom Mannom. Vsa trojica je že znana v Evropi in odločno protihitlerjevska. Re-marque in Emil Ludwig sta se zaradi nacij-skih pretenj izselila v Švico in Lndwfg (e že sprejel švicarsko državljanstvo. Zdi se. da bo tudi Albert Einstein zapustil Nemčijo, kjer tega slovečega fizika stalno napada ro zaradi njegovega židovskega porekla. V težki nemilosti Hitlerja in njegovih so hidi Ar-nold Zweig. Wicki Baum in mnogi drugi pisatelji meščanske barve, da ne govorimo o sociialističnih in komunističnih.
Goethejeva nagrada ca 1. 1932.; najodlič-nejša nagrada Nemčije, je bila ob zaključku Goetejevih jubilejnih slavnosti v Frankfur-tu podeljena Gerhardu Hauptmannu v po-čast njegove sedemdesetletnice in ko* priznanje njegovega obsežnega dramalskega dela.
Razstavljalci velesejma!
Storite vse, da bo vaša udeležba na velesejmu tudi uspešna! Predvsem zainteresirajte javnost za svoje izložbe na velesejmu. — Opozarjajte z *g!asi v „ Jutru" na paviljon in na ko jo, v ka-
teri razstavljate.

če vesli
♦	Vse one spoštovane naročnike, M
jim je naročnina potekla, si dovoljujemo opozoriti na položnice, priložene današnji številki. Prosimo, da se jih poslu-žijo za vplačilo nadaljnje naročnine, in sicer prve dni septembra, da olajšajo red v upravi in ekspediciji lista. Kdor je morda še v zaostanka, naj blagovoli priložiti k redni naročnini tudi ostali znesek. S točnim plačevanjem naročnine se varuje pravica do »Jutrovega« zavarovanja za primer smrtne nezgode. Naročniki, ki se vračajo s počitnic, iz kopališč in letovišč, naj blagovolijo sporočiti povratek, da bo zagotovljeno nepretrgano dostavljanje »Jutra«. Imenujejo naj vselej stari in novi naslov. Premem-be, ki jih upravništvo dozna do 5. ure popoldne, se izvrše takoj naslednjega dne. — Uprava »Jutra«.
♦	Velika skupščina Družbe sv. Cirila te Metoda bo v Slovenski Bistrici 11. sept. (r nedeljo). Ob 10. bo zaupan shod, na katerega imajo dostop delegati, zaupniki, pokrovitelji in obr. kamnarji; ob 11. pa slavnostno zborovanje, na katerega imajo dostop vsi Ciriilmetodarji. Skupščin ara em je dovoljena polovična vožnja od 9. do 13. t. an. Vsak naj si oskrbi celo vozovnico na odhod® i postani, kjer naj zahteva mokri žig. Ta 'vozovnica velja za povratek, zato naj se v Slovenski Bi strici ne OKida. L/egitkiiacije za polovično vožnjo dobi vsak udeleženec na veliki skupščini Prvovrstno skupno kosilo bo stalo 15 Din, za katerega se pa mora vsak zglasiti .pri C. M. podružnici v Slovenski Bistrici vsaj par dni prej. Vodstvo va4»i vse rodoljube na veliko skupščino, da se prepričajo o dolu in nalogah Družbe sv. Cirila, in Metoda.
♦	Rudarska deputaclja pri predsedniku vlade. Po vesteh iz Sarajeva je predsednik v.!ade v ponedeljek popoldne sprejel v Slldži številno deputacijo rudarskih delavcev iz Vareša, Kaknja, Zenice in Breze, ki jo je vodil Mato Marič, tajnik Zveze rudarskih delavcev. Deputacija je predsednika vlade prosila, naj vpliva na to, da se rudarskim delavcem uredijo plače. Predsednik je deputacdtji obljubil pomoč, ban drin-sike banovine pa je prevzel nalogo, da se bo obljuba izpolnila.
♦	Spremembe v gozdarski službi. V Su-marskj službi so imenovanji za višje šu-marSke svetnike: Karel Tavčar nri šumar-skem oddelku banske urorave v Ljubljani; Zmago Zirnfeld upra/viftelj gozdarske šole v Mariboru in Emil Punis sreski šumarski referent pri sreskem načelstvu v Mariboru; za podšumarje 1. razreda AdoLf Busbach pri sreskem načelstvu v Ljubljani, Rafael Bumik pri sreskem načelstvu v Litiji, Fr. Primožič pri sreskem načelstvu v škofji Loki, Edvard Sernec pri sreskem načelstvu v Slovenjgradcu. Anton Knez pri sreskem načelstvu v Krškem; Bogomir Šinkovec za šefa šuimarskp uprave v Skopju, Srečko Zalakar za višjega tehničnega manipulanta pri šumskem ravnateljstvu v Ljubljani, Anton Hanzlovski pa za podšuimartfa 1. razreda pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici
♦	Razpis zdravniške službe. Oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje kr. banske uprave v Zagrebu je razpisal natečaj za popolnitev službenega mesta sreske-sra zdravnika v Prelogu v Medmuruu. Prošnje je vložiti do 15. t. m.
♦	Službeno mesto honorarnega duhovnika na Golniku. Kr. banska umraiva v Ljubljani razrrisuje v banovinskem zdravilišču na Golniku službeno mesto honorarnega duhovnika, ki bo vršil vso dušnonastirsko službo v zavodu in poleg tega še administrativne posle Poleg mesečnega honorarja 1400 Din ima honorarni duhovnik pravico do brezplačnega stanovanja z vso oskrbo in brezplačno prehrano v zavodu. Prošnje za to mesto, za katero morejo priti v po-štev tudi duhovniki-državni upokojenci se sprejemalo do 30. t. m. pri kr. banski upravi v Ljubljani
♦	Promocija. TCa tehniki Charlottenburg-BcrlLn je promoviral za doktorja kemloe g. inž. Metod Pogačnik iz Podu ar ta. Čestitamo!
♦	Avtobusni teleti Zveze za tujski promet. Za časa velesetfma se bodo vršili vsak dan z odnrtimi avtobusi izleti na Lnubelj in Jezersko. Odhod oib 13.15 izpred velese.ima. Cena vožnje tja in nazaj 69 Din za osebo. Prijave in vozovnice pri Putniku ali na nred oilhodom avtobusa Dri šoferju. Nadaljnji izleti bodo: v soboto 3. seotem-bra izlet na mcrte v Bakar. Odhod ob 4.45 in novratek v nedeljo popoldne. Cena vož-nie 120 Din za osebo. — V Logarsko dolino je odhod ob 16. in povratek v nedelijo popoldne. 120 Din. — V nedelio celodnevni izlet na Vršič. 110 Din brez hrane in Logarska dolina 125 Din (zajtrk in obed).
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čaa opazovanja. 2. stanje barometra. 2. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5 smer tn brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta palavln. 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pumentio najvišjo, druge naj nižjo.
31. avgusta
Ljubljana 7, 762.3, 18.0, M, SE1, 10, 8.0 dež, LJubljana 13, 760.9, 25.0, 60, WSW1, 6, _; Maribor 7, 7G0.6, 20.0, 70, NW1, 9, —, _ Zagreb 7, 761.6, 20.0, 70, S2, 9, Beo-grad 7, 760.8, 22.0, 70, mirno. 1, _; Sarajevo 7, 763 7, 14.0. 70. m:rao, jisno,--;
Skup1;? 7 T63 8, 18.0, SO. ni o jasno---
So i 7, 761.7, 23.0, 80, SE4, 6. —, Kum-
bor 7, 762.0, 22.0, 90, mimo, jasno, _, _;
Rab 7, 7«2.3, 22.0, 90, SE6, 1, _.
Temperatura: k/iubljana 30.0, 18.0; Maribor 25.0, 19 0; Zagreb 30.0, 17.0: Beograd 30.0, 17.0; Sarajevo 29.0, 10.0; Skoplje 27.0, 12.0: Solit 29.0, 21.0; Kumbor —, 21.0; Rab —, 2L0.
♦	»Službeni list« banske uprave dravske banovine št 69., z 31. t. m. objavlja uredbo o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah, odločbo o izračunu cen« zemljiščem, odločbo o katastrski upravi v Radovljici, pravilnik o bolmičnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovimslkih bolnicah in botaičnih ambulancah, pojasnilo po zatonu o zaščiti kmetov, tolmačenje § 8 zakona o državnih monopolih, razveliia videnje odločbe o prodajanju ino zemskib plačilnih sredistev, razne popravke in objavo banske uprave o pobiranju občinske trošarine v občini Ko.t v tekočem letu.
♦	Nove poštne znamke v seriji 6 komadov je izdala jugoslovanska poštna »prava ob priliki mednarodnih veslaških tekem v Beogradu. Znamke so se že razposlale poštnim uradom, ostanejo pa le malo časa v prometu. Cena je za 1.50 Din višja nad normalno ceno v korist športne zveze.
♦	Prodaja žrebcev. V žrebčarnS na Selu pri Ljubljani se bo dne 13. septembra ob 9 dopoldne prodalo na javni dražbi več toplokrvnih in težkih žrebcev.
♦	Jugoslovenski ženski savez poBtva Sanice vseh slovenskih ženskih društev, da si ogledajo razstavo »Domače ognjišče«, ki jo prireja >Zveza gospodinj« za čas vele-sejma v Ljubljani v paviljjonu K.
♦ Društvo Bela Krajina v Ljubljani prosi vse fotoamatertje v Beli Kraj kil in Ljubljani, da darujejo po eno kopijo za album »Bela Krajina v slikah«. Slike nad bodo na zadnji strani opremljene s napisom, kaj slika predstavlja, datum in ime amaterja. Ker je zelo veliko lepih ®Kk pri raznih amaterjih brez vrednosti, hoče društvo združiti vse v lep propagandni album Po pregledu vsega materijala se bo ugotovilo, kaj še vse manjka in potem bo priredilo društvo Izlet s fofcoma/barjd z velikimi ugodnostmi v Bedo Krajino, da se zbirka izpopolni.
♦	Nameščenci — delegati v Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. V adbo-to, 3. t. m. ob 11. dopoldne se bo vršli v predavalnici Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-b, sestanek nameščenakih delegatov v Pokojninskem zavodu sa nameščence v Ljubljani Na sestanku bo poročal podpredsednik Pokojninskega zavoda g. E. Lovšin. Vsi delegati so vabljeni in naj se sestanka gotovo udeleže.
♦	Družba sv. Cirila in Metoda. V dneh od 4. do 9. t. m se bodo vršile v Ljubljani velike državne strelske tekme pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Vodstvo družbe sv. Cirila ta Metoda vabi članstvo ljubljanskih C. M. podružnic na udeležbo teh slav-nosti.
Novi »Adresar Ljubljane" Izide.
Stane Din 160, naroča se v tiskarni »GRAFIKA«, Ljubljana, Resljeva cesta Štev. 1 11179
♦	Uradne ure pri sodiščih v Ljubljani.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani nam javlja, da so uradne ure pri sodiščih v '.Mjuihljani od 1. septembra do 1. oktobra 1(932. od 7.30 do 12.30 in od 1«. do 18. ob sobotah od 7.30 do 13.30, a ob ne-nedljah in praznikih od 9. do 11. Vložišče je odprto ob delavnikih od 8. do 12. in. od 16 do 17„ ob sobotah od 8. do 13. ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11.
♦	Poroka. Poročil se je v Ljuhl&ani pri sv. Petru g. Dolef Prešeren, šolski upravitelj v Kužlju, z gdč. Vido Jernejči-č e v o, učiteljico v Banjaloki. Poročni obred je izvršil dir. Josip Demšar, njun bivši katehet Novcuporočencesma iskreno čestitamo!
♦	Hrvatski turisti v Sloveniji. Hrvatsko
planinsko društvo priredi v nedeljo skupni imlet na Vršič. Odhod i® Zagreba z izletniškim vlaKom do Kranjske gore.
♦	Proščenje pri Treh farah pri Metliki
je obiskalo letos izredno veliko število Ldubldančanov, ki so se deMli na Trnovsko-Krakovskl pevski zbor, Drčarjev klub in >privatnike«. Na kolodvoru je pozdravil izletnike zastopnik metliške mestne občina Izletniki so si ogledali slikovito Metliko to šli k znamenitim Trem faram, kjer se je trlo ljudstva. Bilo je dovolj znamenitosti to tudi dovolj slastne na ražnju pečene pečenke in dobre belokradtoske kapljice. Da ni bilo izletnikom dolg čas, je skrbelo pevsko društvo, ki so se mu številni poslušalci zahvalili z obilnim ploskanjem. Zelo lepo je Igral tudi znani Alojzij Kokalj, harmonikar od Radia Ljubljane. Popoldne so nekateri uživali izredno ugodno kopel v Kolpi, ob 18. se je družba izletnikov prav dobre volje odpeljala proti Ljubicami. Marsikdo, ki je bil prvič v Beli Krajini, je tofl tako navdušen, da bo odslei stalen gost onih krajev.
♦	Otrok utonil v gnojni Jami. Ko sta bila zakonca Pernek v Novi vasi pri Ptuju zaposlena s hišnimi posli, se je njun petnajstmesečni fantek igral v bližini gnojne jame ter se je pri tem na glavo prevrnili v gnojno janao. Preden »o ga mogli potegniti iz jame, je bil že mrtev.
♦	Obravnava o ostudnem zločinu. Dne 15. t m. Sb bo v Beogradu vršiila sodna obravnava proti nekemu Hinzmann«, ki le izvršil gnusen zločin nad desetletno deklico ter Jo potem zadavil. Obtožnica zahteva za zverinskega zločinca smrtno kazen aM vsaj dosmrtno robifjo.
♦	Tatvine na Potoku. Te dni se Je vtihotapil neznan tat v času, ko domačih nI bilo doma, v hišo posestnika Franceta Jak-šeta na Potoku pri šmihelu ter odnesel iz omare zlato žepno uro * zlato verižico, dalje dolgo verižico s štirioglatiimi členki, srebrno žensko uro, dva zlata poročna prstana, več zlatih zaponk in komoletuo moško obleko. Oškodoval je Jakšeta za okroglih 2900 Din.
♦	Christofov učni zavod, satana najstarejša in najbolje obiskovana privatna šola v iuijubljani, vpisuje še ves september vsak dan v lastni novi vili, Domobranska cesta 15. — Vpisnina 20 Din, šolnina mesečno 120 Din, revni popust, šolsko leto se prične nepreklicno 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe.
Jngo-Lotz peči, Ljubljana, giska.
♦	Internat »Vesna« v Mariboru sprenema učenke vseh srednjih šol. Pomoč pri učenju to skrbno nadzorstvo. Vpisovanje v šole zavoda bo 12. in 13. t m.
♦	»Franz-Josefova« grenčica povzroči lahko odvajanje.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plistra in lika tovarna Jos. Reich.
♦	Za žene neobhodno potreben — Lvsa-form.
Iz Ljubljane
u— Akademskim društvom! Akademska podružnica CMD ponovno ooozarja bratssa akademska društva na meddruštveni sestanek drevi ob pol 19. v klavirski sobi Akademskega kolegija. Pros; za številno udeležbo.
u— Elitni kino Matica otvarja svojo novo sezono z Verneuilovo komedijo, kri tudi raz filmsko platno izvrstno učinktuie na gledalce, človek se zabava, ko gleda pred seboj mladega, zaljubljenega kavalirja, ki neprestano dvori ženi, katero poročiti si je vtepel v glavo. Njegove drzne avanture ga privedejo često v mučen položaj, toda iz vseh takih težav se zna fant vselej spretno toviti in sledmjiič je sam »petelin na svojem dvorišču.« Film nam predstavlja Ralpha Arturja Roberta kot moža dra-žestne mlade Camille Hornove, katere ka-valir je Witly Fritsch. Else Elster predstavlja kokoto. Ves fislm [Je močno živahen to Elitni kino Matico bo že s svojim prvim programom zadovoljil občinstvo. Kot dopolnilo se bo predvajal prvi Ufin zvočni tednik z zanimivo vsebino. Premiera bo jutri zvečer.
VSE MADEŽE
na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti
ČISTEM
(ni vnetljivo). Zalogo ima staroznana
Drogerija Kane, židovska 1
Tobačni upokojeno! In upokojenke
so nam poslali: Glede na članek v »Slovencu« št. 179 z dne 29. t. m. ponovno ugotavljamo, da društvo nima prav nobenih zaslug pri sedanjem izplačilu razlike, če bd bilo društvo res tako deLavno, bi bila razlika izplačana že zrtavnaj to v taki meri, kakor nam pripada z drugimi državnimi upokojenci že leta 192(1 je b-ido za nas vse pravilno urejeno ter tudi nakazan denar za izplačilo tako kakor drugim upokojencem. Strokovno društvo de pa vse to odklonilo, češ, da Je za nas preveč. Leta 1926. je glasovalo društvo za pravilndk službene dobe iz 35—40 let to za 250 Din pokojnine *<ar prenos iz finančne k monopolski upravi Vse to delo je doka«, da se morajo tofoačni upokojeuci zatekati zdaj v hiralnice in ubožnice ali pa beračiti Po zgledu mlajših upokojenk, ki so si brez strokovnega društva v letu 1923-24 prit>oriLe pokojnino 300 do 360 Don, česar mi starejši z vsemi povi-ški še do danes nimamo, smo začeli delati sami leta 1925. Od taffcrat smo že neštetokrat pismeno, še večkrat pa osebno prosili pri m«rodaJn-ih činitedjih t Ljubi jami to Beogradu, da bi se to vprašanje končno uredilo. Vsa podpora, ki smo jo dobile upokojenke, je bila le kaplja v morje pri izdatkih, ki smo Jdh imele pri tem. če bi ne imele osetonih prijateljev v Beogradu, bi sploh ne bilo mogoče delovati. Pričakuje mo od tobačnih upokojencev, da bodo iz tega pravično presodili položaj ter upošte vali naše delo. Obenem čutimo dolžnost, da se ponovno zahvalimo vsem merodajnim čtaiteljem za njihov trud tn naklonjenost, prav posebno pa še ministra g. dr. Kramarju to ljubljanskemu županu g. dr. Pucm.
u— Zahvala. Prejeli smo: Vsem, ki so ob tragični smrti našega nad vse ljubljenega sina Marijančka pripomogli do prevoza trupelca v Ljubljano, nas tolažili v bridki uri ter ga spremili na zadnji poti, najsrčnejša hvala! Posebna hvala pa bodi Izrečena gospe ravnateljici dečjega doma Gašperlinovi, gdč. učiteljici Cednarjevi g. županu dir. Pucu, g. dr. Rusu, g. ravnatelju pogrebnega zavoda šaplji, g. Turku, časopisju ter vsem prijateljicam to znancem za sočutje in darovano cvetje. _ žalujoči: oče, mati ta sestrica Mara Topiikar.
ZOBNA PRAKSA
dentista Pavla Vrankarja
zopet redno ordinira.
LJUBLJANA, Sodnijska-Tavčarjeva ulica 2/L	H247
u_ Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da se vrši vpisovanje v prvi letnik gremtfatoe trgovske šole od 1. do 7. septembra t L v pisarni Združenja trgovcev od 8. do 12. tu od 2. do 5. popoldne. Vpisovanje v H. ta ni. letnik bo 5. septembra (.ponedeljek) od 2. do 5. popoldne. Vpisovalo se bo le proti predložitvi zadnjega šolskega spričevala. Vsak učenec (ka) plača za I. letnik 500 Din šolnine in 100 Din vpisnine. Šolnina za BI. in m. letnik znaša 500 Din. Brez plačane šolnine ne bo nihče sprejet. Redni šoteki pouk se prične v ponedeljek 12. septembra t 1. ob 2. popoldne. Razredi, ki pridejo v poštev ta dam, bodo razvidni na šolski deski, kakor vsa ostala navodila.
u— Društvo »Tabor«. Drevi db 20. bo Imel na članskem sestanku komemorativen govor pesnik g. Ailbert širok. CJanl to prtia-teMi, počastite soomin naših velikiih rouče-nikov!
u— Odbor Šentjakobske krajevne organizacije JRKD se najtopleje zahvaljuje vsem, ki eo na katerikoli način pripomogli k tako krasno uspelemu šentjakobskemu sejma ta s tem pomagali lajšati socijalno bedo prebivalstva tega okraja.
u— Preporodovei! V začetku novega šolskega leta poziva odbor vse članstvo na ponovni vpis t društvo. Vpisovanje se bo letos vršilo v društvenem lokalu (Arena Narodnega doma, Tamanova ulica 3.) vsak dan od 11__12. dopoldne in od 5.—6. popoldne. Vsakdo, ki se žeM vpisati v društvo, naj se zglasi ob navedenih urah pri
dežurnem odborniku, ktfer bo ddbfl ttufl. vsa
potrebna navodila glede poslovnika in ora-vilnika.
u— Društvo absolventov državnih trgovskih šol vabi absolvente to absolventinje na redni mesečni sestanek drevi ob 20. v restavraciji »Zvezdi«
u— Jezdni odsek »Ljubljanskega Sokola« poziva vse člane, da se polnostevil-no udeleže povorke, ki se bo vršila 4. septembra ob praliki saveznega tekmovanja strelskih družin. Prijave je poslati naidaJije do 3. septembra opoldne v pisarno »Ljubljanskega Sokola«, Narodni dom. Zbirališče v nedeljo ob 8. ari zjutraj v artilerijski vojašnici. Udeležba strogo obvezna.
u_ Dijaški knjižni sejem. Z velikimi rdečimi črkami naznanjajo napis na Krekovem trgu p. n. občinstvu, da se je 30. avgusta pričel dijaški knjižni sejem. 2e v ponedeljek so se na trgu ,pojavili prvi 6ejmar-ji, ki so ponujali na prodaj knjige in >špe hes, a so se kmalu razšli, ker še ni bilo pravih kupcev. Včeraj pa je bil sejem že živahnejši to je trajal do .poldne. Knjige so nakupovali mnogi špekulanti, zlasti take, ki &o redke in jih je težko dobiti. Pravih kupčij pa še ni bilo.
u_ Sadni trg. Kljub jutranjemu dežju je bil včerajšnji sadni trg dokaj živahen 1n bogato založen. Jabolk je bilo do 80 košar in zabojev, posebno lepa so bila štajerska. Cene domačim 3 do 4 Din, štajerskim 4 do
6	Din. Hrušk ;e bilo sicer precetj, toda prvovrstnih maslenk primPT^jknje. Prodajali so lih do 4 do 6 in celo no 7 Din ks. Mnogo je na trgu že domačega grozdja, štajerskega kakor belokrajinskega. Pon«TŠka graščina je .postavila na trg večiio množino le Dega grozdia po 5 Din kg. Dalmatinsko grozdi e je bilo po 5, banaško pa po C In
7	Din. Ogromna je množina bosanskih sliv po 3 Din kg, dočim so domače češplje po 2 Di.n. Vsega sadja je bilo včeraj na trg uvoženega 2 in pol vagona. V ljubljanski okolici so letos paradižniki izredno dobro obrodili, kar se kaže tudi na trgu, kjer so cene v nekau dneh nadle od 4 kar na 1 Din za kg. Mestna vrtnarida bo po približni cenitvi sama pridelala nad 1000 kg paradižnikov.
u__ Policijska ura na vinarskem prostoru Jesenskega Ljubljanskega vel esej .ma od 3. do 12. septembra bo dnevno do 2. ure zjutraj. S tem bo ustreženo tudi v^elefišim obiskovalcem velese jima odnosno vinarskega prostora. OT>&instvo naj takrat zapusti sejemski prostor, ker bodo sicer v primeru prekoračenja policijske ure lastniki vino-točev policijsko kaznovani.
u_ Tlakovalna dela na Gosposvetslci cesti hitro napredui^o. Mudi se z deli, zlast' zaradi bližnje jesenske razstave. Tlakovalna deLa bodo v kratkem dovršena tn je zdaj v akciji tudi že cestni valjar, ki zravnava cesto ob novi Slamičevl restavraciji in pa dalje gori no Novega sveta Obenem e tlakovanjem Celovške ceste bo tlakovan tudi trg pred Figovcem in Evropo. Prej so prostor pred ka-varno Evropo uporabljali za postajališče avtobusov. Ta prostor pa bo sedaj tlakovan in bo zvezan s cesto. Dalje bodo reguliral Ajdovščino. Pri planiranju prostora pred Evropo so našli delavci nekaj starinskih novcev iz Na-poleoinorve dobe in Iz časov Marije Terezije.
u— Poskus samomora v zaporu. Zaradi bližajoče se jesenske razstave so pritisnile v mesto tudi številne ženske. Predsnoč-no'im je polioioa aretirala tri, med njimi Ne-žiko G„ ki jo je stražnik prijel v Tivoliju. V zaporu pa je Nežika ponoči obupala nad svojim žirviljenijem. S seboj je imela kopirna svinčnik, ki ga je razklala in pojedla snov. Obupanka se je pričela naenkrat zvijati v sidnih krčih in pretresljivo vpiti. Z njo vred so pričele kričati tudi druige are-tiranke, nakar je prihitel stražar ter so Nežiko prepeljali z reševalnim avtom v splošno bolnico. Tam eo jI izprali želode* to je že izven nevarnosti.
u— Tatvine. Iz kleti Kortmflcove MSe v Zgornji Šiški je nekdo odnesel na škodo Lojzeta Pečuha različno tesarsko orodje in vodno tehtnico v skupni vrednosti nad 7000 Din. Pred dnevi [je nekdo vlomil v stanovanje Frančiške M. na Tržaški cesti 19., in odnesel več metrov ženskega blaga v vrednosti 700 Din. V Rožni ulici Je včeraij beračil neznan 18 letni mladenič bosonog In razoglav. Pa je stopil tudi v stanovanj Marije Jalkelove ter ji odnesel te kuJiMije črno denarnico z vsebino 180 Din.
u_ K uboju v štepanji vasi. Na odredbo državnega tožilstva so štepanjsftri orofcn*ki aretirali še dva fanta, ki sta bila udeležena pri napadu na Josipa Jagra. Uboj mirnega in poštenega delavca je hzzval v vsej okolici aplošno sočutje. Jos. Jager, ki so ga včeraj popolne pokopali, zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok, starih od 1 do 1 let.
tt— PHmarij dr. Demšar zopet orrfkHra.
a— Sestanek lovcev bo danes zvečer v lovski sobi g. Stepiča.
Iz Celja
e— Celjska sokolska župa objavlja: V
nedeljo bo v Ljubljani razvitje prapora Strelske zveze. Tej svečanosti bo prisostvovalo predvsem Sokolstvo ljubljanske sokol-ske župe s svojo konjenico in god/bo Sokola I. Celjska sokolska župa sporoča bratom in sestram, ki doma in v bližini ne bodo imeli sokolskega nastopa in bi se želeli udeležiti te svečanosti, da bo zbirališče članstva v kroju v nedeljo ob pol 9- dopoldne na dvorišču Narodnega doma v Ljubljani. 2upna uprava ni naročila legitimacij za znižano vožrjo in tudi ne ve. kolikšen je popust na železnici. Udeleženci se naj glede znižane vožnje priglasijo pri svoiih upravah ali pa po prihodu v Ljubljano na prireditvenem prostoru na garnrzi jskem streliSču.
e— Za obe mestni osnovni 5of|, t. j. za
desko in dekliško, bo začetna šolska maša v soboto ob 8. zjutraj v celjski župni cerkvi. Učenci in učenke (tudi novinci) naj se zberejo že ob pol 8. na šolskem dvorišču.
V	ponedeljek se bo pričel redni pouk v obeh učnih zavodfh.
e— Iz zdravniške službe. Sekundam'j javne bolnice v Celju g. dr. France Pucelj je podal ostavko na svojo službo, ker se namerava posvetiti specijalnemu študiju.
e— Smrtna žrfev tepeža v Stranicah. Med drž. oestnim mojstrom Mihaelom Kožičem v Stranicah in Klančnikovimi fanti je vladalo že več let napeto razmerje. Košič je bil med prebivalstvom zaradi svoje siro-vosti in pretirane strogosti nepriljubljen.
V	nedeljo 12. junija letos okrog 22. se je vračal s Štefanom Slapnikom in Blažem Koncem po državni cesti domov v Staniče. Istega večera so se zbrali Franc KlanČ-nik in njegov brat Anton, brata Ivan to Maks Bornšek ter njun bratranec Franc Borašek, da bi zaigrali podoknioo Antonu
PodkrajSkn, ki je fuiel drogi (in (oi Spotoma so se ustavili pred Jerčinovo gostilno, kjer je Franc Bornšek zaigral na harmoniko. Fantje so potem nadaljevali pot proti Konjicam, Franc Klančnik pa je počakal, da dobi od gostilničarja cigarete. Približno 150 korakov pod tfimošnjim klancem je Franc Klančnik slisal prihajajočega Mihaela Košiča, ki je zaklical: »Auf biks!« Nato je Klančnik ponovil ta vzklik. Ko je Kov? spoznal Klančnika. je prihitel na vrh klanca, se zaignal vanj in se začel z njim ruvati. Klančnik je odtrgal iz Kovačevega plota Lato in začel z njo odbijati Košiča. Ker Košič ni odnehal, je priklical Klančnik svojo družbo, ki jc šla precej pred njun. na pomoč. Fantje so takoj prihiteli po cesti. Anton Klančnik je zgrabil Košiča za vrat in ga z glavo butal ob zid, Franc Klančnik pa ga je obdeloval s palioo. Košiču je uspelo pobegniti, a predno so prispeti fantje do njegovega stanovanja, &e je Košič vrnil in se zagnal vanje z odprtim nožem. Najprej je zamahnil proti Ivanu Borasku. Ta je prestregel sunek, pri tem pa se je močno vrezal v desnioo. Košič se je nato zagnal v Franca Klančmka. ki se je začel hraniti s palico. Anton Klančnik m Ivan Borašek sta odlomila s plota vsak po eno lato. Vsi so jeli Košiča obdelavati, da se je zgrudil ves krvav na tla in kmalu izdihnil. Obdukcija jc ugotovila 23 težjih in lažjih poškodb. Smrt je nastopila zaradi hudega udarca na glavo. Vsi trije obtoženi so bili včeraj obsojeni zaradi udeležbe na te-p-sžu s smrtnim izidfsm, m sicer Franc Klančnik na 13 mesecev m Anton Končnik na 12 mesecev strogega zapora. Ivan BornSek pa n« en mesec navadnega zapora. Brata Klančnrka morata tudi plačati odškodnino Košičevi vdovi. Preiskovalni zapor se šteje v kazen.
e— Mestni kino bo danes »aprt. Jtitri ob 20.30 bo otvorj«na nov« serom c n-vnstn.jm zvočnim filmom »Zmaga ljubezni«. V gCavni vlogi Hans Albers. Glasba: H. Mav.
Iz Maribera
a_ Grozdje Iz Slovenskih goric na trgu.
Te dni se je na mariborskem trgu ustavil avto, natavorjen s sladkim grozdjem iz Slovenskih gioric. Po tom grozdju so prav pridno segali Mariborčani dn vinogradnik, ki so je lotil akcije kot zalagatelj trga z groszdjem. je prijel na svoj račun. Saj 3« ^rozdae dz Slovenskih goric slajše in cenejše kot eno, ki ga na trgu prodajajo okoličana in prdkupci. Lastnik ga je pr»> <fajad po 4 Din za kg.
a_ Večerni promenadnl koncert bo
t! ob lepem vremenu v mestnem parku. Koncert priredi Olepševalno druStvo, trra-la bo vojaška godba
a_ Celodnevna kopalna tura na M sj (bor-
akem otoku. Z današnjim dnem je uvedena na MarEborskem otoku celodnevna kopalna tera. Vstopnica, M Jo kupi kopalec zjutraj, je veljavna za ves dan. Od danes naprej bo odhajal zadnji avtobus ls Kan> niče ob delavnikih ob 19.16. ob sobotah nedeljah in praznakito pa ob 19.46.
a— Ogenj na periferiji. Včeraj dopoldne okrog 3. je izbruhnil požar v skladišču tvrdke Aribeiter na Rad-vanjski cestL Skladišče je biLo polno etarih ounj, ki je po jajvl nekega soseda tlelo že prejšnji večer. Hipoma je biJo skladišče v plamenih, osenj je resno ogrožal blizu stoječo hišo izivoščka Voglerja in neki svinjak je pogorel do tal. S težavo so rešili svinje. Na kraj poiar* so poleg mariborskih gasilcev prihitela tudi druga društva iz okolice. Po krartkean času to skupnem gašenju so ogenj omejili Skladišče je biilo zavarovano za 200.000 dinarjev.
a— Pomotoma tepen. Poeesfcnft Jafcob
Pmtlsek is Jabtere je prfSeS v noči &i nedelje na ponedeljek precej vtojen domov, med potjo pa je zašel v sadovnjak poses-t-rrtka Hraša v Pangercah. Gospocar me-nid, da je pr;š*>" nekdo jabolka krast in j t? Potiska ipreeej močno obdelal a kolom. Po-tfslka so roorali pre^c^jat; v bolnica.
Ez življenja na deželi
Iz Hrastnika
h— Tnet<v\x> graščino za Savo. ki je bila last trboveljske občine, je kupil za pol milijona dinarjev trgovec g. Franc Soper. Ta<ko zvano gospodarsko poslopje graščine bo preuredil za skladišča, visokopritličje gratsoine v pisarno in stanovanje, stanovanja v prvem nadstropju pa. bo dal v najem. Iz skupiclca bo občina zgradila izolir-nioo v Hrastniku. Preostanek izkupička eo bo porabil za najnujnejše potrebe Hrastnika.
h— Kino Narodni dom rscSme zopet crtma-tovati po trimesečnem odmoru v soboto 3. t m. Nova sezija se o tvori s prekrasnim filmom »Poljub«.
Iz Novega mesta
n— Izgubil se je 21. vvgusta del rfate, vi»e5e moške verižice in to od mestnega most« <lo kolodvora. Pošten najditelj naj istega odda proti nagradi v podružnici »Jutra«.
Iz Krškega
kr— Športni klub Krško uMtojn v nedeljo popoldne proti enajstonici Elana rt Novega mesta. Pričakovati je številne udeležbe.
BLED. Zvočni kino na Bledu bo predvajal danes zadnjikrat velefilm >Vihar strasti« in Foxov tednik.
šolstvo
Na državnem osrednjem zavodu za
ženski domači obrt v Ljubljani. Novi trg 4-1., bo vpisovanje gojenk dne 1., 2. in 3. septembra vselej od 8. do 12. ure
Na državni manjšinski mešani osnovni Soli z nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini in srbohrvaščini v Ljubljani bo naknadno vpisovanje 5. t. m. od 11. do 12. na Cojrovi cesti št. 5, I nadstropje, desno. — Šolska maša bo 6. t m., pricetek rednega pouka pa 7. t. m.
Vpisovanje otrok v državni otroški vrtec na državnem moškem učiteljišču se bo vrSilo v sobi otroškega vrtca v torek, 6. t a od 9. do 11.
Gremij trgovcev ra srez Kranj sporoča, da bo v nedeljo od 9. do 11. dopoldne vpisovanje učencev v gremijalno nadaljevalno šolo v Kranju, in sicer v pisarni šolskega upravitelja. S seboj je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo ter plačati 100 Din kot šolnino. Novo vstopivši. ki morajo priti k vpisovanju v spremstvu učnega gospodarja ali njegovega namestnika, plačajo poleg šolnine še 50 Dim vpisnine.
Gos
Svetovna kriza na onuSm
Pod pornjim naslovom je včerajšnje >Ju-to-o< prineslo t kulturni rubriki članek, ki ee peča z najnovejšim spisom Feliksa Somalija >Krisenwende«, ki je nedavno izšla pri Fischerju v Berlinu. Ta knjiga je vzbudila posebno pozornost, ne samo zaradi tega, ker pisec napoveduje preokret v svetovni gospodarski koniunkturi, temveč še bolj zaradi tega, ker uživa avtor v najnovejšem času tako med znanstveniki, ie bolj pa med praktiki velik ugled kot nekak gospodarski pro-fet. Somar7 združuje v sebi vse odličnosti znanstvenika in praktika. Kot bivši profesor nacijonalne ekonomije na Dunaju, živi Beda j kot bankir v Čarih u. Med znanstveniki ima redko lastnost, da ostro opazuje in zasleduje tekoče dogodke in da ima nenavaden pogum naglo in originalno formulirali glavne poteze gospodarskega razvoja. Že dolgo pred nastopom krize je pridigoval opreznost in svaril pred bodočnostjo. Frapantno pa je označil položaj ob polomu dunajskega Kre-ditanstalta. Takrat je napisal, da bo treba pred koncem krize še sanirati nemško in italijansko bančno organizacijo, da bo moral še naprej pasti zlati 6tandard v Angliji in da bo moralo še priti do poloma Kreugerje-vega koncema- Takrat, pred dobrim letom, bo te napovedi ostale brez več.,ega odmeva. Panes pa vidimo, da so se vse uresničile. Najbolj presenetljivo je vsekakor uresničenje napovedi glede Kreugerjevega koncer-»a. kajti tudi Soffiary o notranjih slabostih lega koncerna v Času, ko je napove lal nje-pov polom, ni mogel biti informiran. Zlasti v pogledu te točke mu takrat niso verjeli, ker je splošno vladalo prepričanje, da tega koncerna ne more podreti noben vihar.
V uvodu nove brošure se SomarV lahko ponaša z uresničenjem teh napovedi. Glede bodočega razvoja konjunkture pa pisec seveda ne zakriva težkoč, ki še obstojajo v ■vetovnem gospodarstvu in kijih je t^ba še
o Spraviti, če se naj voz izvleče iz blata. ★
Guverner belgijske banke, bivši minister Frank, je imel te dni na občnem zboru delničarjev banke značilen govor, ki ie tudi v drugih državah vzbudil precej pozornosti. Frauk je dejal, da razni znaki kažejo na to. da se svetovna kriza bliža svojemu kpncu. Proces ozdravitve se bo znatno pospešil, če bo uspe!o organizirati sigurnost valute v večjem številu držav in če se bodo čim prej odpravile uvozne omejitve in prepovedi, ki eo jih uvedle razne države.
Gospodarske vesti
= Dvoje obrtniških zborovanj v Ljub-Ijaai. Kakor smo v zadnja nedeljski številki objavili sklicujejo Zveza obrtnih društev m dravsko banovino v Celju, pripravljalni okrožni odbori v Ljubljan-i, Mariboru, Celju in Novem cneitu in Obrtno društvo v Ljubljani za nedeljo 4. septembra ob 9. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti veliko obrtniško »borovanje. Kakor poročamo na drugem mestu, pa skU-cuje tudi Društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani isti dan in v isteta času drugo obrtniško zborovanje, ki se bo vršilo v dvorani hotela »Un-iona« na Miklošičevi cesti. — Od obrtniških organizacij v Zagorju ob Savi smo prejeli v tei stvari protestno resolucijo, ki je bila sklenjena na sestanku zagorskega obrtništva dne 29. avgusta. Resolucija pravi med drugim: Smatramo, da je vprašanje obrtnih zbo." nie za dravsko banovino končnoveljavno rečeno dn zahtevamo, da se ta vprašanja stavijo z dnevnega reda in se vodstva obrt-TM&kih korporacij postavijo z vso odločnostjo in voljo za zboljšanje obrtniškega stanu, ker je po svojih obveznih dajatvah pri minimalnih naročilih in pri slabih plašiih ogrožen njegov obstoj bolj, kakor pri vsakem drugem stanu. Želimo in zahtevamo, da vsa vodstva obrtniških organizacij skupaj nastopijo za dobrobit ogrože-n®i obrtniških vprašanj in smo v tem primeru vedno pripravljeni sodelovati. Le v slogi je moč! Resolucijo so podpisale naslednje organizacije: Obrtno društvo za Zagorje in okolico, Zadruga krojače v in krojači« za sodni okraj Litija v Zagorju, Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov, Zagorje in Strokovna zadruga čevljarjev Za sodni okraj Libija v Zagorju.
—	Veliko obrtniško zborovanje. Prejeli smo: V nedeljo 4. septembra ob 9. uri se bo vršilo v veliki dvorani hotela Uiniona v Ljubljani veliko obrtniško zborovanje. Na zborovanju se bo razpravljalo o vseh perečih vprašanjih za dobrobit splošnega obrtništva in sicer: davčne zadeve, obrtniško zavarovanje, obrtniške organizacije, gospodarska vprašanje obrtnika, spremembe k novemu obrtnemu zakonu, strokovno šolstvo, denarstvo in obrtniški krediti, konkurence in šušmarstvo, obrtniški tisk, obravnavanja o obrtnih zbornicah ali njih odsekih in razna druga važna vprašanja. Na zbor je vabljen vsak samostojen obrtnik. Zborovanja se bodo udeležili tudi srbski in hrvatski tovariši posebno v velikem številu pa tovariši iz bivše Štajerske. Udeleženci imajo četrtinsko vožnjo ako pošljejo društvu brzojavno svoj naslov. — Društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko ba.novkio v Ljubljani.
—	Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Jule Molnar, Grand hotel Toiplice na Bledu (poravm. uprav. dr. Ivan Dobra-vec, odv. v Radovljici; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Radovljici 6. okt. ob pol 10., prijavmi rok do 30. sept.), nadalje o imovini Franceta Jurčeca, pos. in klobučarja v Krškem št. 106 (poravn. uprav. Ivanuš Evard, trgovec v Krškem; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Krškem 4. okt. ob 10., prijavni rok do 27. sept.) in končno o imovini Ernesta Tisch-lerja. pos. in trg. v Vitainju (poravn. upr. dr. Ervin Mejak, odv. v Konjicah; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Konjicah 25. okt. ob 9., prijavni rok do 15. okt., kvota 40 odst.).
== Konknrz je razglašen o imovini Mihaj-la Kuzmiča. krojaškega mojstra v Vadarcih št. 80 (upravitelj mase dr. VI. Skerlak, odvetnik v Murski Soboti; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Murski Soboti 7. septembra, prijavni rok do 30. septembra, ugotovitva-ni narok 3. oktobra).
Hmelj
-f- Žatec, 31. avgusta. Glede na nadaljnjo rezerviranost hmeljarjev in na dvig žateških cen so cene v Savinjski dolirai dosegle danes 17.50 do 18.50 Din za kg. Prodanih je bilo kakih 200 stotov. Deževno vreme je omogočilo basanje, zato bo mor-
ar§|yo
da prišlo prihodnji teden do de!ne*ga zastoja v nakupovanju.
+ Žatec (CSR). Cene hmelja so nadalje
čvrste in se plačuje prvovrstno blago že po 800 Kč za 50 kg (27.05 Din za ke>
Iz Niirniberga poročajo, da je znašal v ponedeljek dovoz novega hmella 60 bal, d očim ie bilo s sodelovartieim nemške Hop f env e r k e h r s.g e settsch a ft prodanih 20 bak Cene se nadalje dvigaj«. Tettenauski hmelj se je v ponedeljek trgoval po 130 do 140 martc za 50 kg (35.10 do 37.80 Din za kig). Za hallertauskj himelij pa so plačevali 120 do 150 mark (32.40 do 40.50 Din).
Borze
31. avgusta.
Na ljubljanski borzi je danes deviza New-york popustila. Tudi London je bil nekoliko slabejši. Vzporedno so več ali manj nazadovale vse ostale devize, razen Curiha.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila (v Beogradu pa je obdržala skoro nespremenjene tečaje). Tudi v ostalih vrenotah je bilo zanimanje slabo.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2302.Si — 2313.71,
Berlin 1357.91 _ 13S8.71, Bruselj 793.02 — 796.96, Curih 1108.35 _ 1113.85, London 198.30 — 199.90, Newyork 5698.53—5726.79, Pariz 224.15 _ 225.27, Praga 169.34 — 170.20, Trst 292.68 _ 295.08.
Zagreb. Amsterdam 2302.35 _ 2313.71, Berlin 1357.91 — 1368-71, Bruselj 798.02 do 796.96, London 198.30 — 190.90, Milan 282.68 do 295.08, Newyork kabel 5720.53—5748.79, Curih. Pariz 20.22, London 17-90, Newyorlc 516.12, Bruselj 71.51, Milan 26.54, Madrid 41.55, Amsterdam 207.70, Berlin 122.60, Stockholm 92, Oslo 90.10, Kobenhavn 92.75, Sofija 3.71, Praga 15-27, Varšava 57.60, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 194 den., za september 192 — 19i, za december 195 bi., investicijsko 49 — 52, 4% agrarne 24 den., 6®/o begluške 3o den.; bančne vrednote: Narodna banka 4250 — 4500. Pri v. agrarna banka 223 — 225.
Beograd. Vojna škoda 193.50 zaklj-. veliki komadi 195 zaklj., 7% investicijsko 41 bi., 4°,'o agrarne 24.50 den., 6% begluške 34.50. 33.75 zaklj., 8% Blair 43 — 45. Narodna banka 4000 _ 4400, priv. agrarna banka 220, 219 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14-20, Staats-eiaenbahngesell. 16.40, Trbovlje 20.30, Alpi-na - Montan. 11-50
BSagovsaa tržišča
ŽITO.
+ Chicago, 31. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 54.125, za december 57.50, za marc 58.875: koruza: za september 32.25, za december 33.50, za marc 39.375, oves: za september 17.125, za dfvember 1975, za marc 22.375; rž: za september 32.875, za december 36.125, za marc 30.375.
+ Winnipeg. 31. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 53.125, za december 57.50. za ianuar 61.125
+ Ljubljanska borza (31. avg.) Tendenca za žito mirna. — Zaključkov m bilo Nudi se pšenica (slov post.. r>o mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh): slavonska, okoli ca Sombor, 79 kg po 200 — 205, ->otiska. 80 kg po 210 — 212.50; moka: baška, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310 — 315. banatska, po 330 — 340; koruza (slovenska postaja, plačljivo v 3<i dneh): baška, po mlevski voznini po 165 do 167.50, pri navadni voznini do 170 do 172.50
+ Novosadska blagovna borza (31. avg.) Tendenca mlačna. Promet 42 vagonov. — Pšenica: baška, okolica Sombor, srednjeba-ška, gornjebaška, 79 kg in baška, okolica Sombor, 78 kg 137.50 — 140: baška, petiska in ladja Tisa, 79 kg 140 — 142-50; gornjeba-natska, 79 kg 135 — 137.50: banatska, pariteta Vršac, 78 kg 132.50 — 135; baška, srem-ska, nova, 76 kg 127.50 — 130; banatska, nova, 76 kg 125'— 127.50; baška, nova. ladja Tisa. 76 kg 132.50—135. Rž: baška 125 do 127.50. Oves: baški in sremski, novi 97.50 do 102.50 Ječmen: baški. sremski, novi 64-65 kilogramov 90 — 95. Koruza: baška 108 do 110: okol. Sombor 110—112; banatska 105—107; sremska 110—112; okol. Šid 112 do 114. Moka: baška. banatska »Og« in »Ogg« 225—235; »2« 205—215; »5» 190 do 195; >6« 165 — 170; »7< 140 — 145; >8« 70 do 80. Otrobi: baški. novi 52.50 — 05. Fižol; baški, sremski, beli 97.50 — ICO-
+ Budimpeštanska terminska borza (31. avgusta). Tendenca slaba. Promet živahen. Pšenica: za oktober 12.75 — 12.77, za marc 13.96 — 13.97; rž: za oktober 8-79 _ 8.80, koruza: za maj 8.12 — 8.13.
Novi grobovi
V	Padovi je po daljšem bolefoanju umrl grof Alfons Zabeo, papeški komornik, imetnik številnih odlikovanj. Njegovi sorodniki žive tudi v naših krajih. Pogreb uglednega pokojnika je bil včeraj v Padovi.
V	Mengšu je umrla gospa Frančiška Kmdušerjeva, soproga trgovca. Pogreb blage gospe bo jutri ob 10.
Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Spori
Mednarodni miting ASK Primorja
Mednarodni miting, ki ga v soboto nedeljo 3. in 4. septembra priredi ASK Pri-morje v okviru proslave lOletnice društva »Soče«, bo brez dvoma najlepša lahkoat-letska prireditev letošnje sezone v Ljubljani, kajti svoje sodelovanje so obljubili najboljši beograjski atleti, člani Jugoslavije in BSK, Pančevčani, Zagrebčani, člani Haška, Concordie, Marathona In Makabi-ja, Mariborčani, člani Maratona in železničarjev. Pričakuje se tudi nastop Grača-nov, članov GAK, Dunajčanov — članov WAT in WAC ter nastop kompletne garde KAC iz Celovca.
Podrobne prijave je dosedaj poslal zagrebški Marathon, ki sodeluje s svojo kompletno gardo na čelu z odličnima allround atletoma — bratoma Kallayi, iz-bornim 400-metrašem FerenšČaJcom, sred-njeprogaši žingerlom, bratoma Kumerjema in skakačem ob palici Feiglora.
Prireditelj bo nastopil s svojo kompletno gardo in pričakuje, da bo v tej prvorazredni konkurenci častno zastopal slovensko lahko atletiko. Saj »o njegovi čla-
ni, tekači kratke proge: Skok in Kovačič A., srednjeprogaši žorga in Ogrin, dolgo-progaši Krevs in metalci 2gur, Korče, Medica, Slamič, Putinja in mnogi drugI s svojimi dobrimi rezultati v letošnji sezoni dokazali, da se lahko uspešno pomenjo z najboljšimi jugoslovenskimi atleti.
Pričetek oba dneva ob 15. uri, Vstopnina propagandna.
-—--
Zbor lahkoatletsklh sodnikov JLAS, sekcija Ljubljana. Službeno. Za mednarodni miting ASK Primorja, dne 3. in 4. septembra s pričetkom obakrat ob 15. se določa naslednja jury: voditelj tekmovanja: Savo Sancin; pomočnik: dr. Alujevič Branko; vrhovni sodnik: geom. černe Miroslav; starter za teke: Luin Mirko; star. ter za skoke in mete: Windisch Joško; sodniki na cilju in časomerilci: Keber, Stepišnik, Vidic, Cek; Sancin S., dr. Kuhe! j; glavni sodnik za skoke in mete: Ker-mavner; sodniki za skoke in mete: Kos, Griinfeld, Cimperman, Baltič; zapisnikarja: Bradač in Stepančič; števec pretečenih krogov: Stepančič. reditelj za start: Rozman in Rajič Dušan; zdravnik: dr. Prodan Josip; glavni reditelj: Vončina Miro; nadzorniki tekališča: geom. černe, Vidic. Baltič. — Jury mora biti na igrišču oba dreva najpozneje cb 14 15 uri. ASK Pri. reorje ima določiti dva svoja člana za oglašivača, ki sc naj javita vselej eno uro pred pričetkom tekmovanja voditelju tekmovanja in šest rediteljev, ki se morajo javiti vrhovnemu reditelju Vončimi najpozneje cb 14. Predsednik Slamič s. r.
TSK Slovan. Drevi ob 20. pri Sokolu, lovska soba, obvezen sestanek vseh igralcev I. in rezervnega moštva zaradi nedeljskih tekem, volitve novega kapetana in dr. Posebno pa: Zavrl I. in II., Marchiotti I., Grm, Volkar, šlegel, Ključec, Thuma, Uhan, Srebotnjak, Sluga, šorn, Poljšak. Naprošamo Marchiottija II. in Lumbarja I., da se sigurno cdzoveta.
SK Svoboda, Ljubljana, Danes ob 17. dalje redni trening I. moštva in rezerve na igrišču Primorja. V nedeljo ob 17. bo igrala rezerva na Rakovniku proti I. mo. štvu SK Korotana. — Drevi bo redna o.-l-
b o rova seja ter rabim vse cdbornfke h* nadzorstvo, da se točno ob 20. se-ie udeleže. — Predsednik.
Pari in termini za finale v drž. prvenstvu. Kakor smo poročali včeraj, se je na ponedeljkovi seji JNS vršilo žrebanje parov za finale tekme za drž. prvenstvo. Seja je bila precej burna in dolgotrajna, ker je šlo za sporazumno določitev borečih nasprotnikov, čemur pa se je do konca upirala zagrebška Viktorija. Zato je imel končno besedo žreb, po katerem pojdejo v nadaljnjo borbo naslednji pari: Concordia— Viktorija, Hajduk—Gradjanski, Jugoslavija—Vojvodina in BSK—Bask. žreb je bil torej najbolj naklonjen Jugoslaviji, ki bo igrala najprej z Vojvodino, nato pa z zmagovalcem s tekme Concordia—Viktorija. Termini in nasprotniki so naslednji: 11. IX.: BSK : Bask v Beogradu; Jugoslavija : Vojvodina v Novem Sadu; Concordia : Viktorija v Zagrebu. 18. IX.: Jugoslavija : Vojvodina v Beogradu: Gradjanski : Hajduk v Zagrebu. 25. IX: BSK : Bask v Beogradu; Hajduk : Gradjan3ki v Splitu; Concordia : Viktoria v Zagrabu. Tekme se vršijo po dvojnem cup-sistemu.
Tekma za evropsko veslaško prvenstvo v Beogradu. Jugoslovenski veslaški savez je določil za nastop na tekmah za evropsko veslaško prvenstvo double scoule zagrebškega »Gusarja«, ki pojde brez tekmovanja v borbo za evropsko prvenstvo. Razen zagrebškega »Gusarja« bodo izmed naših veslačev nastopili na teh tekmah »Gusar« Split, Krka Hrvatski veslaški klub Pančevo, Beograd in Smederevo. Velika in huda bo borba naših mladih veslačev z najboljšimi in rutiniranimi predstavniki Evrope. Zagrebški Gusar se zaveda izrednega položaja, do katerega jtf prišel po srečnem naključju, in bo gotovo napel vse sile, da z uspehom opraviči to svojo prednost. S pomlajenimi silami in velikim elanom so začeli Gusarjev! veslači ns jresnejše trenirati. Kakor smo izvedeli, se hranijo kakor tudi mnogi drugi čJani ve3laških klubov z Ovomaltinom, da nadomestijo veliko izgubo moči v času treningov, da ne bi oslabeli in si povečali zalogo er Jrgiie za veliki in važni nastop. Prepri-
Cani smo, da bo kateremukoli od naših veslaških klubov uspelo dokazati Evropi, da morajo sem in tja tudi starejši in bolj izkušeni odstopiti mesto mlajšim, ki imajo še ves elan in jačjo vo^o do zmage
Repertoarji
Gledaliike predstave na nrostem med jesensko razstavo Ljubljanskega velesejma.
Sobota, 3. septembra ob pol 20: Slehernik, Kongresni trg.
Nedelja, 4. ob pol 16.: Prodana nevesta, Tivoli.
Torek, 6. ob pol 20.: Sen kresne noči, Tivoli.
Četrtek, 8. ob pol 16.: Mascotta. Tivoli.
Sobota, 10. ob pol 20.: Sen kresne noči. Tivoli.
Nedelja, 11. ob pol 16.: Mascotta, Tivoli.
Nedelja. 11. ob pol 20.: Slehernik, Kongresni trg.
KRUŠNO
Grdo obliko nosu
odpravite s ip&rafaai za
oblikovanje nosu »Ontbo-dorc, ki odstranjuje obenem vse skašene kaJcor tudi ra.kriivij.etM>, de4>e-!«>, Široko, dolgo, kratko, topo itd. obldko nosu, s Čemer »i olepša-te i<n »plemenite izraz otJičia. Or-thodor je urejen za vsako obliko in vefckost nosu. Cena Di.n 90.—. Preparate SchrSder-Schen-ke razpošilja prMii prod-pia<5ilu (poštnina Din 6.—) odi povzetja (pošt. Din 15) dapo za Jugoslavijo »Oranja« oddriek 1/6, Zafrreb, Draškovi^eiva 27. Zahtevajte brezplačni 2 ust n rani ce«nik.	87.17
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN Ljubljana Stari trg št. 32.
1S0
ki krepi Is zdravi
edini proizvajalec
LOVKO SEBENIK Ljubljana VIL
IN svETrc Čitajte tedensko revijo
{ffirediltzšsieegca
met str &
IŠČEMO za ureditev kardir strojev (Krempelmaschine) proti nagradi.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »VATA«.
OPOZORILO!
Čast nam je javiti cenjenemu občinstvu in našim cenjenim naročnikom, da smo svoj UMETNIŠKO-FOTOGRAFSKI ATELJE
PRESELILI V NOVE, NAJMODERNEJŠE OPREMLJENE PROSTORE.
11214
Posebna
^šmarješke toplice"
od 1. do 30. septembra
skrafsso nizke cene!
11251
Soko peči
čudovito poceni m dobre 291
Za kurjenje z vsakovrstnim
kurilnim materijalom. Dobiva se v v sok i trgovini z železnino.
Izdeluje:
Vojvodinska livnica d. d. Novi Sad.
Zagreb,
Telefon 48—68
11227
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je umrla naša predobra soproga in mali
roj. Cunder
trgovčeva soproga m posestcica
danes, dne 31. avgusta 1932 ob 14. urL
Pogreb bo v petek, dne 2. septembra 1932 ob 10. dopoldne na farno pokopališče v Mengšu.
Vsi, ki ste jo poznali, jo ohranite v blagem spominu!
M
Mengeš, dne 31. avgusta 193.
(190 kv. m., dvigalo)
LJUBLJANA, Miklošičeva c. 7.1. nadstr.
se takoj odda z inventarjem vred. Informacije: Oblačilnica za Slovenijo, istotam pritličje.	1H53
Žalujoči ostali
I3B

glas
Dalmatinska vina
Kr. kotarski sud oglašuje ovime, da je Gradska štedionica u Sušaku zatražila kod ovog suda dobrovoljnu javnu dražbu svojih nekretnina upisanih u gr. ul. br. 390 p. o. Podvežica, sastoječih iz hotela i kupališta »Jadran« u Sušaku, sa svim pravima i pripadnostima sa istima skopčanim, te da je draž-beni rok odredjen za
dite 22. septembra 1932 u 15 sati.
Dražbeni uvjeti stoje na uvid kod ovog suda i Gradske štedionice u Susaku. — Isklicna cijena 1,700.000 dinara.
Kr. kotarski sud,
u Sušaku, dne 27. avgusta 1932.	11237
Starešina suda: Dr. Ivo Stoič.
Ugodno lahko kupite
šivalni stroj ali kolo po znatno znižani ceni, in sicer:
ŠIVALNI STROJ s central bobin čolničkom,
KOLESA original Kohler po Din 1.750, — Orion po Din 1.600, — Torpedo po Din 1.350 le pri stari tvrdki
s KOLESNIMI, AVTOMOBILNIMI in ZIMSKO ŠPORTNIMI POTREBŠČINAMI
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvarjam 1. septembra VINOTOC na Cankarjevem nabrežju št. 5 (poleg frančiškanskega mosta), kjer bom točil vsakemu dobro znana zdrava in naravna vina iz lastnih vinogradov. Več let sem točil v gostilni Tratnik, sedaj točim na Bregu št. 2, vsled tega lahko zagotovim vsakemu dobro in solidno postrežbo.	11217
Cenjenim gostom se priporoča
A. SUNARA.
Srednješolski
dijaški g»en%io5iaf
v centrumu Ljubljane, pod strogim vodstvom profesorja in prefeli-tov, SPREJME še nekaj srednješolcev.
Prospekti na razpolago. Informacije pri g. Bombažu, šol. slugi II. državne gimnazije na Poljanski cesti .	11252
J. Goreč nasU Auerhammer
družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 30.
Ogrin
11242
Zahvala____
Za izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega preblagega očeta
Alojzija Trohefa
šolskega ravnatelja v pokoju
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Nadalje se zahvaljujemo prečastiti duhovščini in gg. govornikom za tolažilne besede, stanovskim tovarišem, vsem društvom, pevcem in v obče vsem dragim prijateljem in znancem, ki so spremili blagopokojnika na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi vsem mnogim darovalcem cvetja, kakor tudi vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način počastili blagopokojnika.
Šoštanj, dne 30. avgusta 1932. 11234	Rodbina Trobe.jeva.
Iz življenja in sveta
Zaključek Goethejevega leta ▼ Frankfnrtn
Ogromno število letošnjih Goethejevih svečanosti ob stoletnici smrti nemškega genija je zaključil prošlo nedeljo Gerhart Hauptmann z velikim govorom v Frankfurtu. Hauptmannu je bila tudi podeljena Goethejeva nagrada, ki pa jo je Hauptmann sprejel le moralno, kajti denarno vsoto je poklonil pisateljskemu društvu
Komet Peltier VVhipple
Odkar so to repatico pred kratkim od .krili, se je že znatno povečala. Le težko jI je bilo spoznati tako zvano glavo. Proga, po kateri se sprehaja, je parabola, krivulja .ki gre v neskončnost, in zato je po njenem izginotju ne bomo videli nikoli več.
Danes doseže ta repatica točko, ko bo soncu najbližje in še nekoliko dni bo trajal njej največji sijaj. Posebno nje konma, megleni obrobek glave, se močno sveti, do-čim se je rep, ki je dosegel velikost meseca doslej bolj slabo videl. Pač pa se bo ta rep po vsej priliki zdaljšal in po svetlobi ojačil.
Po današnjem naziramju s« repovi kometov daljšajo in razsvetljujejo pod vplivom sončnega žarilnega pritiska, kajti njih masa je navzlic temu, da so čestokrat neznansko veliki, le malenkostna in privlačnost med posameznimi njihovimi delci je zato tako majhna, da jo žarilni pritisk pogostoma prevladuje. Zaradi tega izžareva masa iz kometa, kar nam postane potem vidno kot rep. To naziranje podpira še dejstvo, da so vsi repi obrnjeni od sonca.
Zemlja je od sonca oddaljena 149.5 milijona kilometrov, repatica pa se mu danes približa na 155 milijonov kilometrov, zato ni čudno, da bo po Halleyevem kometu 1. 1910. najsvetlejša repatica, kar smo jih v tem času videli. Navzlic temu je bilo mogoče še te dni opazovati skozi njeno glavo
Sodnik — samomorilec
Sodni svetnik Wibel, «rodja obravnave v zadevi Calmetteovega cepiva proti zdravnikom v Lilbecku, je izvršil samomor zaradi melanholije
Ženske noge se večajo
Na mednarodnem kongresu izvedencev za ženske noge v Ohteagu so prišli na podlagi konkretnih dokazov do spoznanja, da fjo se ženske noge v zadnjih 25 letiih povečale povprečno za eno tretjino. To dejstvo velja po sodbi strokovnjakov pripisati športnemu udeistvovanju ženske v najrazličnejših panogah.
Država brez brezposelrfii
V Vatikanskem mesta je trenutno zaposlenih okolu 5000 delavcev, ki zidajo in popravljajo papeževe stavbe in poslopja. V tej državici ne poznajo ne brezposelnosti ne gospodarske krize. Največja palača, ki jo gradijo, je poštni in brzojavni urad. Istočasno se v vatikansikih vrtovih polaga nov vodovod. Dela vodi papežev nečak inž. Franoo Rat+i. Namatkanre nasadov v papeževih vrtovih se bo poslej vnšillo avtoma Hč-Vatikansko mesto bo s tem prihranilo stroSke za delovne moči, zlasti vrtnarje. Tudi dda pri vatikanski postaji so skoro že dovršena in zidarji, kri jiih Vatiikan m-PO«nje ▼ tej splošni lcriri. so tz hvaležnosti dali rago-toviti spominsko kolajno ter jo poklonili Pi ju X.
Za zračni promet med Ameriko fn Evropo
V dobro poučenih ameriških krogih pripisujejo veliko važnost sestanku, ki so ga imeli pred kratkim Lindbergh. Moli bon in miss Erhartova. Trojka je razpravljala o rednem zračnem prometu med Ameriko in Evropo. Napravila je sklep, da so za zračni promet nad Atlantikom potrebna letala z več stroji, popolna oprema z radijskimi aparati in čim popolnejša sluižiba vremenskih opazovalcev, ki naj zagotove letalcem vsaj za 30 ur vnaprej točno vremensko napoved. V Londonu se bodo v kratkem sestali meteorologi, ki se bodo posvetovali zlasti o tretji tooki tega sestanka.
»Lokalni kolorit"
Kadar umre na Kitajskem kakšna viSja glava, n. pr. general, nosijo za njegovim pogrebom izdelane luksuzne avtomobile, konje, letala... Ob njegovem grobu jih esežge-!o. Po cele ure počiva na cesti ves promet, kadar gre mimo takšen porebni sprevod, ki mu ni konca. Na Kitajskem velja pravilo, da ni spodobno, če kažejo pogrebci svojo žalost — zato nosijo kuliji na obeh straneh napirnate stene, da jih zakrijejo ...
Eksotični kakor ti pogrebni sprevodi bi Be nam videli često tudi kinematografi po velikih kitajskih mestih. Zvočni filmi in palače za 2000 in več gledalcev niso v Sanghaju in Pekingu nič izrednega. Po srednjih kinematografih pa je v modi še film z nadaljevanjem. Grozotne drame, polne krvi in ljubezni, se hipoma prekinejo na najbolj razburljivem mestu in na platnu se pojavi kakor v časniških romanih opomba »Nadaljevanje jutri«. To posebnost je videti še tu pa tam na evropskem jugu, toda Kitajska ima še svoje specialitete. V kino greš lahko, ne da bi plačal. Po enem ali dveh dejanjih se dvorana razsvetli in možje v modnih kaftanih začenjajo pobijati vstopnino, če ti film le ugaja, lahko greš, če ti ugaja, ostaneš in
plačaš,..
Navzlic temu, da se razširja po vsem svetu izenačevalni Internaeionalizem, da nosijo iste konfekcijske obleke na otokih Južnega morja in v New Yorku, da nosijo ljudje iste klobuke v Johannesburgu in v Ljubljani, da poje radio po vsem svetu, da brnijo povsod aeroplani najnovejšega tipa, so ohranile še cele celine svoj »krajevni kolorit«.
Ta kolorit se da za vso latinsko Ameriko izraziti z besedo »Manana« — >jutri«. »Jutri« pride za vsakega pravega južnega Američana morda velika sreča ... »jutri« prične delati... »jutri« prnvi minister, če ga zaprosiš za podpis ali intervjuv... »jutri« vlada v vsej Južni Ameriki nad posli, politiki, ljubeznijo, nad življenjem
doma, na cesti in v salonih.
•
V Afriki izražata Isti pojem dve besedi iz suahelskega jezika: »bardo kidogo«. Toda izgovarja jih desetkrat v uri vsak Kafer, Hotentot, Masajec, Herero, Nandi-jevec ... »Bardo kidogo« pravijo v Afriki, če zahtevaš kakšno delo, če nekaj ni uspelo, če je kdo kaj pozabil. Celo beli uradnik pravi »bardo kidogo«. Ta pojem pomeni »jutri«, »pozneje«, »morda«, tisoč drugih stvari in izraža prav dobro psibo črnega kontinenta, ki ga obvladuje navzlic avto. mobilom, letalom in motorjem, ki se na-( pram njihovemu hrupu ce more več uve-:	rjovenje levo*.
Cepivo protE bradavicam
Dermatolog dr. Biberstein je izumil cepivo, ki odpravlja tako neprijetne kožne bradavice. Cepivo injecira v kožo spodr^e lakti, in sicer dvakrat tedensko po 2 de. setinki kubičnega centimetra. Po 15 do 20 injekcijah izginejo bradavice popolnoma in metoda se je obnesla zlasti v primerih, ki se nagibajo k recidivam. Cepivo sestoji iz tvari bradavic samih, ki jih zdrobijo v možnarju in obdelujejo potem še s primernimi kemikalijami.
Izumitelju so oporekali, da »o njegovi uspehi mogoče samo učinek sugestije, ki včasih tudi zadostuje za odpravo bradavice. Dr. Biberstein pa je nato pokazal učinek svojega cepiva na govedi, ki je trpela na papilomatozi, goveji bradavični bolezni, in tudi pri teh četveronožcih, ki si gotovo ne dado ničesar sugerirati, so bradavice izginile.
Herriotov obisk britsko* normanskih otokov
^srpettCinorc
ubertus
milo
za žehto v avgustu
Francoski ministrski predsednik Herriot se je te dni vkrcaj v Le Havreu na ladlo »Minotaure« in se je z njo odpeljal na britsko-normanske otoke Jersey in Guerne-sey. Herriota je zanimalo videti kraje, kjer je nekoč živel pisatelj Victor Hugo. Na sliki zgodovinski grad v Jerseyu. V desnem ovalu ladja, s katero se vozi Herriot
Do onemoglosti je plavala
in rep druge zvezde, kar je razumljivo zaradi silno majhne gostote teh nebesnih teles. Znam so celo primeri repatic, ki so jih opazovali ob belem dnevu s prostim očesom, a če so šle pred sončno oblo, so postale mahoma nevidne. Njih masa je malodane enaka ničli, dasi so n. pr. v 18. st. opazovali repatico, v katere prostornini bi bilo dovolj mesta za nad 12 milijonov zemeljskih obel. Tudi repi so često veli. kanski. Halleyev komet je imel 1910 24 milijonov kilometrov dolg rep, tako da je ob njegovi sončni bližini tudi zemlja šla skozenj. Takrat so se ljudje silno bali, da bodo morali zaradi tega »trčenja« pomreti, ker so menili, da sestoji rep iz strupenih plinov. To je bilo zmotno mnenje in pri tem prehodu skozi rep nismo na zemlji opazili sploh nič posebnega.
Letno se pojavi na nebu 7 do 8 novih repatic, ki so vidne večinoma le z daljnogledom Mnoge med njimi nimajo niti repa. Njih brzina je včasih tako velika, da je opaziti, kakor pri repatici Peltier-Whip-ple, spremembo njih lege napram drugim zvezdam že po nekoliko minutah. Naša repatica se giblje ta čas na meji ozvezdij žirafe in Zmaja, potem pojde v smer Velikega voza in končno proti Lovskim psom in Bootesu. Ce prenesemo razdaljo obeh skrajnih zapadnih (levih) zvezd v Kasio. peji približno petkrat proti zapadu in iščemo v smeri levo ob zvezdi Severnici bomo repatico lahko našli.
Popolen sončni mrk
Iz Newyorka poročajo, da je opazovalo sončni mrk 31. avgusta v vzhodmh in severnih provincah Kanade na desettijf-če ljudi. Ameriške železnice so morale eks-pedirati nad sto posebnih vlakov. Posob<to so se zanimali za naravni fenomen ameriški, ruski in angleški zvezdogledi. N'ek; znani ameriški biolog je opazoval živali v velikem zoološkem vrtu, da bi ugotovil vplv pojava na živalski svet. V New Hampshi-reu pa je neki psihiater opazoval umobolni-ke in študiral vpHv sončnega mrka na njih stanj«.
2ensSta s tremi podložniM
Nedavno .smo pisali o Nini Deme. prvi ženski razriskovaliki sedanjosti, ki jo je moskovska vlada poslala na najsevernejši konec sveta. V provinci, katero upravlja Deme, živijo samo trije ljudje in dežela leži tik ob robu Ledenega morja.
Na StUfserjoch!
181etna Rut Litzig je potolkla vse dosedanje vztrajnostn® rekorde v vodi, kjer je vzdržala 74 ur. Vsekakor so jo potem nezavestno dvignili iz vode in jo peljali naravnost v bolnišnico
Waleški princ in Francozinje
Angleški prestolonaslednik »Prince Char-ming«, ka'kor ga imenujejo njegovi častilci v domovini, se je nedavno mudil v Can-nesu. Pripeljal *e je z bojno ladjo »Shrop-sliTre« z Malte. Na obrežju se je zbrala ogromna množica ljudstva, ki je prirejala popularnemu princu burne ovacije. Posefono ženske, ki so prišle v kopalnih pižamah, so ga viharno pozdravljale. Ko se je izkrcal ter se peljal z avtom vzdolž obale, so miu metale poljubčke, da je vozilo konaj rinilo skozi množico. Mučni sprevod ga je spremljal do hotela, iz katerega je dal oblegani princ razglasiti, da se bo preselil v Ri-irritz, če se ne bo takoj nehalo to neumno in ne-zmiselno čaščenje.
Mednarodni alpinfsflčni kongres
V Chaanonixu se }e pr;d kratkem *TŠil mednarodni alpinistični 'kongres ki mu je predsedoval hribolaz^c Fscrarra. Udeleženci so obravnavali iazna vprašanja mednarodne alpinistike »n so sklenili, da se na alpinističnih kongresih 'ahko razpiavlja v francoščini, angleščini, nemščmi in italijanščini.
Aljehinova zmaga v Kaliforniji
V Passadenii je bil zadnje čase šahovski turnir, katerega se je izmed evropskih ša-histov udeležil samo Aljehin, ki je tudi odnesel palmo zmage. Drugo mesto je za-sedel Kishdan.
Od krošnjarja
do milijonarja
Na svojem Jmenj-u v West-Cotita2s-vroodu (država Newvork) je uanv te dni 73-letni ameriški filan trop S. Canning ObfkL Amerika ga dobro pozna, ker je ustanovil kakšnih 12 bolnic, več cerkva in otroških bolnic. Njegova zadnja človekoljubna ustanova je bila bolnilca za rakaste bolezni na Dunaju.
Življenje velikega 5!ovekoI>uiba je s*, mmivo, L. 1860. se je Camning OiM lod-S v anglešSki vasici Wakefield kot sin Tevoe-ga delavca. Tri leta. starega sta ga vzel« oče in mati s sdfroj v Ameriko xn ko mu je bilo pet let, je moral deček prodajati po cestah milo v kosih m škatlice vžig®-1.1C. Pozneje je kolportinal časopise ter bil prodajalec in tehta! moko. S svojo izredno marljivostjo pa .-»i je že od bornega zaslužka prihranil v -petih letih 100 dolarjem. S to osnovno glavnico .je začel semostnmo življenje. Podnevi je ihrffoval. ponoči ČTtal m študiral knjige. V šestih letih je na ta način zferal že 10.0CK) dolarjerv. Imel pa je vrhu tega še srečo, da je našel finančnega podpornika, kš je imel zaupanje v mladega priseljenca ter mu priskočil na pomoč s posoji?om. ki mu je omogočilo zgraditi lastno trgovsko hišo.
Tam je gerealni rrtlad-i mož prodajal v*e mogoče predmete: od blaga mirno krompirja do wr?rmh š?e+ in avtomobilov. Trideset let tafcšrasja življenja .je rodilo CMdu obilne uspehe. Mož sa je v tem času sezidal 163 trgovskih hiš in je zaposloval t njih nad 300.000 oseb. Tedaj pa je n jegova oboževana žena dobila raka. ChSldu je bilo to resen opomin, d<a je treba nekaj storiti proti tej davilki človeštva. V neka j letiih je razdelil nad šest milijonov dolarjev za bolnice in ustanove ta zatiranje mka.
Strela treščfla v gledališče
V Rodhefortu eirr Mer je udarila med neko operetno predstavo v ondotno gledališče strela. Trije igralci so omedleli, med občinstvom pa je nastala nepopisna panika, da se je morala predstava prekiniti
KARIKATURA
Avtomobilska cesta, ki drži na Stilfserjoch, je najvišja dirkalna cesta v Evropi. 14 km ceste, ki se vije v cikcaku, se d vidne v tem predelu za 1200 m. Na tej progi je letos zmagal Hans v. Stuck z vozom tipa Mercedes
Pri obledeli sivoromenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefovac voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Jo-sefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
K Papenovemu govora v Munstru
Predsednik Vargas
(k revoluciji v Braziliji
ANEKDOTA
Sedemdesetletni Clemenceau je Ime! na deželi, kjer je preživel zadnje desetletja svojega življenja, mlado, lepo prijateljico, čije mož se je mudil večinoma v Parizu. Clemenceau jo je lahko precej redno obiskoval dvakrat na teden. Nekega dne se je šetal z nekim prijateljem. Ta ^a je hipoma vprašal: »Gotovo ras zadržujem in bi rajši šli k svoji mladi prijateljici?« — »Danes to ni mogoče, danes je stari pri nje}«, je zagodrnjal Clemenceau.
Vsak dan ena
Nemški kancelar von Papen je imel prošlo nedeljo v MUnstru senzacionalen političen govor, ki je napravil največji vtis tudi v inozemstvu. V ospredju slike na levi von Papen, desno od njega predsednik kmečke ptraoke <fc Dieckm&an
-2»
»čemu JočeS?
»Moj brat in jaz nisva znala v šoli na.-toge. pa je učitelj mene dvakrat nabil na-mestu, da bi enkrat men«*, drugič na nle-
MIchel Zčvaeo:
132
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Se enkrat ga Je prešinila bojna strast Vse mod Je napel Rezilo njegovega meča se je pošastno za vrtinci lo v zraku... Hrop-Ijaj: eden izmed napadalcev se je mrtev zavalil po tleh... Vzkriik: še eden! In še in še je žvižgal in slkal smrtonosni rapir.
»Prekleto!«
Longval se je zgrudil.
Trinajst jih je ležalo! Usodno število: tudi prej, ko so ga naskočili, jih je bilo trinajst — s Cancinijem vred.
A to je bilo res vse. Konec je prihajal. Megla se je spuščala Jeharru na oči. Začutil je, da je izgubljen.
In prav ta mah se je zapodil proti njemu Roouetaille, edini izmed plemičev, ki je še stal na nogah. V svoji besnosti nad porazom tovarišev in v žefe'i, da bi jih maščeval, je pozabil gospodarjev ukaz in zatulil:
»Crkni, pes!«
In njegov meč se je sprožil proti Jehanoviin prsim.
Strahovita kletev mu je bruhnila iz ust: strnil je bil v praznino.
Jehan je bil izginil!
Tolpa je osupnila in obmolknila. Nato se je iznova vzdignil trušč: kletve, psovke, grožnje! Vsi naimah so se lotili vrat in jeli udrihati po njih s pestmi, nogami in ročniki mečev.
A vrata so bila trdna. Niso se vdala. Opričniki so stekli kakor iz uma okoli vogalov, da bi našli kak drugi vhod.
Samo Concini je ostal na mestu. Bled in obupan je strmel zdaj |
▼ zaklenjena vrata, zxtaj na oesto, pokrito z negibnimi trupi! ta
dirgetajočimi telesi njegovih opričnikov, okoli katerih se je v temnih lužah razlivala kri.
In zdaijci se je spomnil Escargassa, GringaiHa in Carcagna. Kdo Je pa vedel, 'ali ni bila ta hiša zavetje teh razbojnikov? Kaj, če bi bilo res tako? Če bi vsi štirje planili po njem? Sodeč po strašnem delu, ki ga je bM opravil edini Jehan, bi Concini s svojimi ljudmi kaj malo tehtal, ako bi imel posla s temi razbojnki. Najbolje je bilo vzeti podplate pod pazduho. Prej ko mogoče!
Poklical je svoje ljudi. Poražena topla se je s pofoeSenimi glavami molče vrnila proti mestu ter odnesla mrtve in ranjenoe s seboj.
7
še med tem, ko se je boril, je Jehan slišal za seboj rahlo škripanje, kakor da bi nekdo previdno odmikal zapah. Razumel je. Prav nič se ni zavzel. Njegova prva misel je bila:
»Bogme! Saj sem vedel, da ne morem tako pogintti!«
V napeti pripravljenosti je segel z roko za hrbet in jel tipati po vratih. Obenem je pa zbral vse moči, kar mu jih je bilo še ostalo, da bi se ubranil mečev, ki so silili proti njemu.
In zdajci je začutil, kako so se vrata za njim na stežatf odprla. Ne da bi se ogledal, je zadensk: odskočil. Tisti mah je nekdo zaloputnil vrata, jih zapahnil, dvakrat obrnil ključ in ga — kakor da bi bilo vse to premalo — celo potegnil iz ključavnice.
To se je zgodilo hitreje, nego je moči opisati.
Mračilo se je. Jehan je v mraku zagledal drobno postavo mlade ženske, ki je bila delavka, sodeč po obleki. Ni si je utegnil ogledati, niti ne zahvaliti se. »Tiho!« je zamrmrala in se v napetem prisluškovanju sklonila k vratom.
»Odhajajo!« je rekla, ko se je vzravnala. »Pojdiva.«
j Tako govoreč se }e obrnila prod nJemu.
Bila je prelepo deflcle dokaj visoke rasti in droijne, nožne postave, Njena poit je bila bela kakor mleko, glavo so ji obdajali krasni kostanjevi lasje. Vsa njena vnanjost in vsi njeni gibi so izražali nekaj plemenitega. Kopreoa otožmosti ji je odevala resni obraz.
Jehan Hrabri se H Je ftibezehro priklonil:
»Madtame,« je pričel.
A tedajci je obmolknil in vzkliknil:
»Za Boga! Saj si ti, Perrette! Moja ljuba, zala sestrica!«
Perrette, Gringailleva sestra m Carcagneva oboževanka, se je ljubko nasmehnila. Njen smehljaj je bfl poln naravnega čara. Ko je pa začula besedo »sestra«, ji je nekaj bolestnega spačilo lepi obraz. Vendar je ta senca hitro izginila in njene mlade ustnice so se spet zaokrožile v cvetoč nasmeh.
Jehan jo je objel, jo vzdignil od tal in ji pritisnil na žametni lici dva bratovska poljuba. Perrette je pri tem komaj vidno prebledela.
»Stopiva!« je ponovila, kakor da bi se ji mudilo končati ta prizor.
Skoraj bolj omotičen od srečanja z njo kakor od nezaslišanega boja, ki ga je bil prestal, jo je Jehan mehanično spremil k hiši, ki je stala sredi vrta.
Perrettine davne sanje so bile, da bi postala Jehanova žena. Ta misel jo je bila ohranila nepokvarjeno sredi okoKce, ki ni poznala čistosti. Res je, da je pomagal tej misli tudi njen prirojeni dekliški ponos. A zdaj je bilo že dokag' časa, odkar se je bila hrabro odrekla svojih sanj.
Naravna razumnost, resen značaj, plemenitost srca hi ponosna
nrav so pri njej nadomeščale vzgojo in izobrazbo, o katerih skoraj ni bilo sledu.
Ceng malim oglasom
k dapisvvimjai rsaka beseda Din i— ter enkratna pri-
ttojbina ta titro ali za dajanje naslova Din 5---s Oglasi trnovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda Din Po Din L— za besedo f računajo nadalje vst oglasi fc* spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, *Auto-moto«, »Kapital«, »V najem*. »Posesta, »Lokali«, »Stanovanja oddaa, Stroji«. »Vrednote«, a/ n formacije«, »Živali«, •K>brt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zašlo-tek«, če te g oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika Kdor * pa vod tema rubrikama išče zaslužka al! tlužba, plača za
Za odgovor
i*afc® besedo 50 par. Pri vseh oglatih, Id m zaračunajo po Din L—
ta besedo, w zaračuna enkratna pristojbina Din - za itfro aH ta dajanje naslova. Vti ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseda Enkratna pristojbina za tifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaia Din 3.—. SajmanjlB znesek prt oglasih po 50 pat ta besedo, j* Din 10
Vi oglasih po J Din za besedo pa Din 15.—, Vse pristojbine za male oglas« je plačati pri predaji naročila, roma fih je vposlati v pismu obenem g naročilom.
Službodpb
-L.__.» 'V. ••J- -
Vsaka (*««da 50 par; »a dajanje naslovu »H za iltro p» 3 Din. fl)
Plačilno natakarico
•takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jut.ra« 33253-1
FHzerko
»toji 10, dobro izurjeno moč — ali pa
pomočnika-onduterj a
sprejme taikoj Mar liro Gjurin T Ka-moiku.
3340S-1
Natakarico
sprejimem tafcoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3348^1
Izzai
irja
jirrovretiHga sprejme Ogo-reioc v Žalcu. 33335-1
Izvežbano pletiljo
sprejmem .-ak/oj. Naslov i oglasnem. -.oddelku »Jutra.
33504-1
Korespondentinjo
* perfektaim z.nair>>m slo venskega in nf«m£kega je rka ter strojepisja, sprejmemo.	ponudbe v obeh iezšfciih s priiožMi-o Dfjtografijio na ogrlae. od-d 'I"k »Jutra« pod rnaf-K« »Nastop tekom 1 mr^eoa« 33560a-l
Upokojenca
ali obrtnika
ki se razume na vrt —
sprejmem kot hišnika za ■vilo na deželi v bližini L.rj-Mjaoe. — Ponudbe na o.pi&s. oddelek »Jutra.« i>od £i:ro »USniik«. 33578-1
Več gospodičen
sprejmem za prodajo pijač ta Sas velesejan«. M. Ha-no Pred Škofijo štev. 31.
33G88-1
2 plesk. In sobosllk. pomočnika
prvovrstna sprejme takoj Josin Mani, Ehmajske cesta St. 9.	336104
Damskega frizerja ali frizerko
diotoro m.06, s hrano in stanovanjem v hi® sprejme taikoti K aH Do'e?a l, Stožioe št. 150. 335874
Postrežnico
pridno ini snažno iSčem. Predsta.vifti se le z dobrimi sprjčeivaAi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
336354
Poštna pomočnica
dobro izv.e2hama, E?5-e službo. Booudt>e poŠti Store.
33482-2
Kot vrtnar, hišnik
ali kaj slišnega iSčem zaposlenje. Ponud.be na o.g-1. oddelek »Jutra« pod Šifro »Samec«.	33553-2
Štikarica in šivilja
sposobna, pride tudi na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33551-2
Inštruktorja iščem
za svojega sina, ki hodi v mešč-ain-sko šolo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inštruktor«.
33381-4
Klavir in soiopetje
priTa»tno pou£uje profesorica Milima Verbi&e-va — Stan iti dom 15. 33473-4
Postrežnica
zdrava in mlada, ki zna kuhati ter opravMati hišna dela, želi zaposlitve. Krojaška ulica 6 — blizu Mestnega trga. 33011-2
Dve prodajalki
Bednr-ga nastopa-, iščem xa čas velesejma. Naslov' T og-iasnom oddelku Jutra 3a%4-l
Pletiljo
Aob-v> izurifiruo sprejme M. Babšek. Rožna doliina — cesta II/^3.	33562-1
Brivski pomočnik
prvovrsten ■Jobi takoj me-na (ležr-Ii. Nadaljnje informacije daje g. Na-■vijiš.jk, fcrfvoc v Ljubliani 335674
Služkinjo
f"*š-k let, išče mamjSa <yb:>teJj Štirih Claacrv, 'za v^e hiš-ne poo'e, ra®en ku-wi.'j. Pcnudibe na naslov P. PoptKvid, A'ekfina.c — Kralja Aluksamdra št. 33. Moravska banovina.
33374-1
Dober rehjšer
za povečane sliks, dobi takoj zaposlenje. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Retušer«.	33592-1
Šiviljo
prikrojevalko, ki Je sposobna v postrežbi strank in pomirjanju damskili oblek ln plaSčev, sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddel. »Jutra« 33588-1
Prazno ie mesto
pri večjem podjetju za prvega prekajevalskega pomočnika. Biti mora samostojen. — Ponudbe naj se pošlje pod štev. »3326« na oglasni oddelek »Jutra«.	33614-1
Zaposlenje
i£če gospod v vseh trgovskih zadevah verzirain in juridiMno ioobražen. Prevzame tudi priprave za pora vnarve, ureditve premoženjskih ra®mer, dav&ne zadeve et.c. Poinud.be pod »Komerciijaili?t<r na podr; »Jutra« v Mariboru.
33605-2
Baritonist
iS!e t^ikrSn.oScoili sluizbo — po možnosti v m«stu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33474-2
Vajenko
m danw»fci salon za klo<bn-k« telkoj sprejimem. Yipra-ša.ti: EE'te, Ptuj, Miikioši-čeva nI. 12.	33477-1
Po odlični metodi
poučuje profesorica francoščino, aemtščino in italijanščino. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33507-4
Fran?ais
eose®gn6 par fran^aise Mf-thode ra.pide — Dunajska cesto 1.	33612-4
Slovensko-nomško stenografijo
pora?ujein po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »J-litra«.	33000-4
Čevlji »Tempo« na obroke
Ljubljana. Gledališka nllca št- 4 (nasproti opere).
23001-6
»hn 2059
PREMOO suha drva
' POGAČNIK Bohoričeva ulica it. S
j
Kd<w	zaslužka,
plača ia vsako besedo 30 par; ia naslon ali Šifro 8 Din. — Kdor n o d i laslniek, pa ta vaako besedo 1 Din, dajanje naslova al: za šifro pa 5 Din. (3)
Vsaka bsseda 50 par: za dajenje tias4oTra aH za šifro pa 3 Din. (2)
V boljšem kuhanju
se želi pri boljši gospodi izvežba.ti 19 let s.tara šivilja. Gre tudi brezplačno Pomud^ na naslov: A. D., Marenberg št. 26. 33369-2
Mesto poslovodje
ali knjigovodje-blagajnika
e perfokiten bHancist, orgaimzaitor ind. podjetja. Siužbo aprejmo šele po odipore^di sedanjega mesta Ponudbe oa og^.as. oddelek »Juitra« pod šifro »Stiri-doaetletem«.	33469-3
Frizersko vajenko
spre jim« sailon šekš, Ljubljana VH, Cernetova 23.
33531-44
Učenca
z« BM-Tinfaktuiroo trsovimo v Ljubljani sprejmem. — Naeiov v oglasnem oddelku »Juit-ra«.	8361/7-44
		
		
Beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali ia šifro 5 Din. Dijaki, ki ižčejo iostr-A<vije, pla-5ajo -veaiko besed« 50 parj za 6.itr« aJl za dajanje naslova 3 Din. (4)
Gosli poučuje
bwv§5 nčiteij bonservatorija Studemtovska ulica it. 9/1 32379-4
Absolventinja
trgov, šole z znanjem nemščine, kuhanja, šivanja, s prakso v trg. In gost. Išče namestitve pod »Vztrajna ln vestna«.	33616-2
Klavirski pouk
TS*iteljica sprejme r skrbni privatni pouk 1 ali 2 učeuca (ki). Cerij. dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Večletna praksa«. 32825-4
Zastopnike (ce)
vpeJjane, itčem za proida.
jo šivalnih stro-jev in kole«. Franc Saunig, Ljubljana, Dunajska ceeta št. 36 33609
Kič« išč* mesto potnika, plača za vaako besed« 50 par; m dajanje naslova tli m šifro S Dim. — Kdor »prejema potnik«, pla-
!»
. .	r----C«. .
6a besedo po 1 Din;
za dajanj« naslova ah u &ifro pa 5 Din. (S)
Sopotnika
ki sna šofiratd, ižčeim pod u ?o linimi pogoji. Zagri-jažekv, Videan-Krako.
33382-5
Vsaka besed« j Dui: '•a dajanj« oagiovm «{1 »a žitro p« 5 Dj®. fjg)
Ed^ar Rice Burroughs:
, kralj
DRUGI DEL
43.
A kmalu gn je vznemiril drugače« glas. Nobeno doveSko uho, razen njegovega, ga ne bi bilo spoznalo. A Tarzan je dobro razločil korakanje precejšnjega števila bosih nog. Tiho, previdno so se mu bližale izza hrbta,. Zasledovali so ga! že davno je bil prepričan da 90 mu za petami najeti morilci.
Družabnika
agiJaega, z nekaj gotovi-ne, ki bi oe^bnio sodeloval sprejano reoiomfirama industrij«, Prednost kn^ dobro vipeijain lastojurnk. — Dejiiise na og^asrai oddelek »Jutra« pod »Ma.rljivo3t«.
33350-il6
Jabolk za prešanje
nekaj vnjonov, ka>k.or tiidi
namizno sadje
prodaja Hrastnik, Slovenske Konjice.	33457-6
Plišasta garnitura
zofa, fotelji, 2 c<mari ia 2 postelji poceni naprodaj na Domoibransti costi 17/1 38500-6
Gramofon, plošče
od 30 din — kakor tudi
gramofone
od 800 Dot prodaja »Sla-gfr«, Aleksandrova št. 4, prehod »Vikitiorie« paia^.e.
254-G
Velik f oleandri
poceiai naprodaj. Naslov t o^Jasneim odd^&u »♦Tutfrp® < 33535-6
Senzacija na ve! esej mu
za gostilničarje, restavraterje in kavarnarje I ! !
Tvrdka B. MAKEVKOV iz Fruške gore, Sremski Kar-lovci, je razstavila svoj lastni proizvod:
Berm&t vlsao čsrssi&o 12 FrssšSse gore.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi me-dajlami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in poskusite Bermet vino iz F ruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora.
k
f| Velika izbira f) blaga za
damske plašče
finih kvalitet ^ ugoden nakup
A. Zlender
Ljubljana, Mestni trg 22
Avto
pogoni pnodaim. Sprejmem tudi hranilno knjižico. — Garala IOupač, BleiweifrO-v3 cesta..	33472-10
Rezervne dele
za v?» italijanske r::amke avronw)'bi!ov dobite pri Dučič, LjmMjaoa, Kapitelj-tka uiicu. 3.	335-5-10
Avto
Voziček za dvojčke dobro oiiranjeji, takoj po-conj prodam. Nais!ore- po^e o-gSasod oddelek »Jutra«. 335(20-6 Gostiln, inventar kro^mrke, stjpklraioe, kn- hiin.'5ko poe<wlo in drupe predmete prodam. Pojasnila daje M. Guček, Bežigrad, S;.a.nii'Jova ulAea. 6-S33C6-6	žen, odprt, vofcen 20.i*>0 km, ki porabi malo bencina, proti go&ovind prodam po zelo nrr.H ceni. Pojasnila daje Hioko Se ver, knjigarna, Ljubljana. Stari trg 34. '33615-10
	
	za besedo. Oglasi »o-cijal-oega značaja po 50 par besoda. Za da janje nasi-ora ali m šifro 3 IHn. oairoma 3 Dia. (KI)
Večjo množino vreč bale za oglje ta fižol, proda A. G-rebemc, Thir.n,j-ska cesta 36. SS595-6	
	»\yanderer* kolo s prvovrstnim »Sachs« motorjem je najpopolnejše ln najcenejše vozno sredstvo. Tipa 1932/ 33 dobite le pri »Tehnik«, Josip aBnjai, Ljubljana, Miklošičeva 20, palača Okrožnega urada. Telefon 3419.
Za narodno nošo prodam bomoletoo zlato starinsko petdelno garnituro nakfei. — Poi;ai?inila daj« Milan K očak, Cankarjevo Dabrežje gteiv. SI. 33521-6	
Enosob. stanovanje
s kuhinjo oddajn v Pod-gori 6t. 38, ,&t. Vid nad LjufbljaJM).	33518-21
Dvosob. stanovanje
v viSd pod Rožiiacom oddam. Večiia pot 'SU 14/1.
30407-31
Lepo stanovanje
»obe in kuhitoje tafeoj oddam. Naslov v oglasnem oddellbu »Jutra«. 33471-31
25.000 Din
rabim za dobo i
ia Baibaj) SeSpedj, hrnSk in gromd ja ia kuihainje žgamja — pmorts visokiiim obrestim ali deložm na doibiAku. — Booudibe m ogla«, odde-leik »Jutra« pod šifro »Hitro lashržemo«.	33560-16
200.000 Din rabim
!& Izplačilo banke. — Vknjižba na prvo mesto Vrednost cca. 500.000 dinarjev brez inventarja. Sodelovanje nI pogoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Absolutno varno«.
33570-16
m r*
r
trg. _
1 Din beseda; jati j« naoi«nw aii m šifro 8 Dia. — Oftaal •vociaioeg« mačaja tw-ka beteda 00 par: aa dajanje nario>r« a8 m kfro pa I Din. {«)
Poni voziček
naiprodaj v KodiodviorsM ufiroi št. 25.	33666-6
2 nova Erneman aparata II
in sroftna	bHo
n godno naprodaj. — Po-nudibe na oglaRik o<Me!e& »Jutra« pod »Ugodnost«.
328336
Anbe
prodajm. — Na Ofrfed pri
Manj« KvTvčk, Z.jtiWiajia, Pražatorva ulioa 5t.f»v. 8.
83618-6
Kupim
Otfffi trg. enačaja m 1 Dw beseda; i« jaaja &»siora	ta
5 Dia. _ Ofiaai foefalneg, aMfiaja Tga-k» beseda 60 pa« ca dajanj« naslova ali xa tiiro pa 8 Dia. (7)
Vsakovrstno zlato
knpnje po naJrLSja cenah
CERNE — Juvelir
Ljabljana, Wolfova aH ca 3
Spalno opravo
sa samca, ia rioSj&v« fe-
lenno pne^eljo kujam. — Poiuudhe na ogiaa. oddel«k »Jutra« pod Sdfro »Spalna oprava«.	33608-7
Avto, moto
Dvokolesa, šivalni stroji
mAommhm de^i ia pocum-
viia ikajoeiK-.io pri Franc Saorag, Ljubljana, Dunajska c«3ta 36. 3361<Ma
Pohištvo
Vsaka bmeda 1 Din-M dajanj« naslova aH
«a Sfr« p« 5 jxn. (jg)
Pohištvo
Velika izbira modernih spalnic iz mehkega ln trdega lesa, kuhinjske oprave in razno drugo pohištvo po znižanih cenah priporoča Matija Andlovlc, K ameriškega Ulica 34.	33620-12
Stanovanje

Vaata boMda t Umi
** M4*I» I3 •
» Kh* pa » Dia. (10) f
Motorno kolo AJS
s prikolico, looo kub. cm, prodam. Pranj o Ku-novar, Sv. Križ, LJubljana.	32155-10
»Wanderer« kolo
s prvovrstnim »Sachs« motorjem Je najpopolnejše ln najcenejše vozno sredstvo. — Tipa 1932/33 dobite le pri »Tehnik«, Josip Banjal Ljubljana. Miklošičeva c. 20. Palača Okrožnega urada. Telefon 3419.
33095-10
Trsgob. stanovanje
"»•proti bamfce uhtutp oddam. Dopise na oglasni odd«i<* »Jutra« pod Šifro »Trisobno 45«.
Prijeten dom
nad! inteNgeotaa dama koncem 40 starejšim gospodom, H lelijo ndjo&Mi dom, na krasno ležečem posestmi, 2 uri od Maribora. Prvovrstna postrežba. vHflca ltnjiintea, lepi sprehodi, sadine, (frondDe » mlečne kure. Vprašanja na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Sifno »lldo-beo dom«.	33330-31
Stanovanje v vili
obstoječe te S sob m modemih priitiifclui, i pioseb-n:.m sbopmjii&em, oddam s 1. ofaBobrtum ali 1. novembrom v IiutiarboM iri. 20. Naslov v agl&saam oddolko »Jutra«.	33437^31
Dve stanovanj
eaiosoboii i knfiinjo oddam v Zg. ftigkš &t. 316 — za hribom.	83540-31
Stanovanje
2 m<> in kabineta odldam z oktobrom. Nasloiv potve ogiasaj orideldk »Jutra«.
33Ti85-31
Stanovanje
»<*i>Sno ia »ve«lio, otm«o-joč« is 3 Mib, kabaneta, kuhiHije z baJkornmn, pred-sofee, rfrraimbe ln prinklia za Bežigradiom oddam za oktoi>ar ali n«>v«nibeT solidni rtraiTrfri. Mewftna na jmiTrina 8C0 Din. Naotov v oglasnem edd«Jfco Jn«tra 39007-81
Sobo in knhinjo
z vrtom oddam ▼ Mmf jamj. Nasior po«v« ofda«. oddelek »Jutra«. 83289-21
Opremljeno sobico
iščem v bife™ remtra. l)o«pise na oglasni odd«4ek »Jutra« pod sna«ko »Navedba cene«. 3JC66-^8/a
Prazno sobo
na prometnem kraju, pripravno za krojaško obrt iščem za takoj. — CenJ. ponudbe na oglas, odd. j-Jutra« pod »Svetla soba«.	33S96-23a
mirEmnr
Vsrka beaada m iajMi* aa_ ■ UM I Dh.
3 m
Tri sob. stanovanje
r bliftnj bansk« sprave oddam. PooiKtbe na oiriac. oddolek »Jutra« pod Šifro ■Udobno*.	38543-21
Šestsob. stanovanje
( kopainfoo, flUnU sobami; ia Številnimi prMkU-nami, primerna n zdravnika »Ji slišno, v strogem coirtro mesta oddam. Pa-nudlbe na og1a»BB oddelek »Jutra« pod »Komfortno«.
S3344-2B
Solnčno stanovanje
oddam tak«} doM »vil J, ali mirni »trasiki S oseb. KrZomiSka tridc* M. 14.
83565-21
2 opremljeni sobi
s posebnim vbodom tabo; oddam. Naslov v oglaa. oddeJfcu »Jutra«. S8SŠ4-2S
S<Ao z 2 posteljama
▼eRfro. Sabo in sotatao, s	vfeifk-
trfbo in paHcntom, z zajtrkom oddam takoj ▼ bližini Zve s da
2 stalnima gospodoma
Naa3w porr« ag?«s. oddelek »Jatea«.	33002-38
Solnčno sobo
t hrano, ▼ bfffin* obrtne M« oddam drema dijakoma. Koiesijska nI. 31/1
Sobo
ifarijsio li itn^v separiraoo oddam bolj6o-m, cUtaem« foapodn ▼
v4K na Mvja, t bJižini obrtne kole. Kui«r pore oglasni oddelek »Jotra«.
33344-23
Separtrano sobo
i 1 ali 2 posteljama oddam prj obrtni Soli. Našlo* pove oglasni oddelek »Jutra«.	33390-23
Opremljeno sobo
t posebnim vbodom, f hrano sli brez oddam na Dolenjski češ« »ter. 18/1.
33400-23
Sobo
▼ atropem centra mtaCa oddam boijieinra gorpodn. Naslon r oglasnem oddett« »Jutra«.
Triaob. stanovanje
kmtn+ortn«, ▼ soiinJSni legi, z vrtom oddam. Nasionr ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 33810-91
Dve stanovanji
gnosotono tak«] In iw>sofc-no z novembrom oddam. Narior ▼ oglasnem oddolk^ »Jutra«.	33669-21
Sobe išče
Petsob. stanovanje
s korpataioo In (■'v i itti. ▼ n. nadstropju oddam s 1. novpimihrom v Taivfarjeri 'ili<ii. Na^ov v ocls-mem oddelku »Jutra«. 33468-21
Boljšo sobo
opremljeno, s po«bnilra vhodom, ) i ž e gospod za takoj. Ponudbe Da oglas, oddelek »Jutra« pod ftfro »BoJjša »oba«. 33560-33/»
Opremljeno sobo
odda« ▼ lontiijaak Trita-Ska eeata 2L 39483-23
Opremljeno sobo
■ poeeibnim vbodom oddam na Rimski cesto St. 5/n, desno.	33ffi0-33
Opremljeno sobo
s majhno knimn^o takoj oddaim T vili. Nasionr pove ogfooni odd«iek Jutra.
886M-aS
Opremljeno sobo
c pos«tnim vbodom — ▼ krasni legi pod Rofeikom oddam. Pojasnila ▼ trgo-rita z^mcm, Woiforva 5.
33508-33
Opremljeno sobo
■ ktair^rjero • d d a m po oent t Ooetovj nI. ^ VL	»49^23
2—3 gospodične
Spfejmem na stamovamje — eremrt. i bran«. Koiiaoj, 9L	SMSO-23
Opremljeno sobo
S^rto in Bofačno, z eiek triioo raem*ot,ii»vo tako, oddam end aii dvema osebama. — Reber Steiv. 7.
SM91-33
Opremljeno sobo
» poeeb. vfcodom is elektrik« oddam tak«M solidmi ose«. Naslov v oglasnem oddelka »Jvtra«. 33508-83
Komfortno sobo
»olnftno, zračno in mirno, t pala« bfeu poŠte oddam takoj boij« stalni o«e4>i. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.
Sostanovalca
»pranem r 9p. SošM VerovSkm* vtika. št. 22/H.
53578-33
Lepo s(Hx>
tftmtjmo, tnd? g eeb>-ditrevmo prair dabro hrano, blosa poftte oddam s 35. Be^rteimbnoim 1 aM 2 odraslima. fjnčma in dobro soitnirnunama oaebama. — Beethonrorva ulioa St. ffi, doano stopnpSSe, HI. vrata 14.	33583-23
Prazno sobo
refflk«, sflpairirsmo, šolnino, g parketom in elektrik« oodom. — Bifterj« 3 za dr. Kamftov« hd&o).
33586-23
Boljšo sobo
• VMporabo kmpalini««, poletnim vbodom in elefctr. raaav«(fjwvo oddam ▼ een-tro nvesta. Naslon t ogl. «dde&a »Jutra«. SSMSn-SR
Sobo
▼	eeotra mearta odda vdove KarojRemu goepoda, kf je ▼ »talni slnriM. Naslov
▼	oglaarvem oddelku Jetra
33501-23
Sobo
lnpa <Hptesnljena. s poseb-n im vbodom oddam na
Miklo«Kovi oerti. Naslov T oglasnem oddelku Jwtr» 83910-33
Sobo
H>a Ia irafam, « posebnim vbodom in dektriPoo razsvetljavo pocemi takoj oddam t Jemfcovl nI. 13/1
Opremljeno sobo
s eno ali drema posteljama oddam t židovski ml. St. M.	385M-33
čisto sobo
na ffikloši6evi eeeti takoj oddam. Naslov v ogias. oddoltoa »Jutra«. 39536-23
Sostanovalca
sprejmem po nizfc£ eeni i vw> oefeit>o na stanovam ie v zračrao »obo. FIorjančiE. Flori^anska sika St. 19/11 desrav.
Sobo
oddam 1 ali 3 dijakom -dijakinjam s h™« aH brez v neposredni bližini Poljanske gimnazije. Naslov pri liišnici.
33622-23
Opremljeno sobo
lepo z elektriko, parket, posebni vhod. centrom, oddam takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
33599-23
Stanovanja
Enosob. stanovanje
s kuhinjo te pritlSkliijaanM, oiir. s kabinetom, po možnosti ▼ modema rili, oddaljeno največ lO—15 minut od centra mesta, išče samostojna m nriraa goa}<a brei otrok. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod Siro »(L ofctober«^
3338^-21/a
Pol leta plača naprej stanovanje
v a 11 k e »obe in knUn je mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »L oktofcer«.
33^33-31/a
Stanovanje
! sob in kufamjo, ▼ vflt
B6e tričlanska družim« za oktober. Poraudbe na o^l. oddelek »Jntra« pod Ififno •Stalno«.	S36(»-ai/a
Opremljeno sobo
poleg aodn*j« oddam bolj-lemu gospodo aii gosipo-dSfmi. Naslov y offlaOTem oddelki »Jutra«. 33530-23
Sobo
veeo*re meata takoj »d
dam. Naslov v og-lasnem oddrffcn »JutaK. 33537-33
Opremljeno sobo
« > posteljama oddam ta-— tndi dijakoma ▼
Bo4m mSci 18. 33591-23
Prazno sobo
Mparirano, z elektriko oddam gnopodtfoi. — Janko,
G^poaka vi. sersei-ss
Opremljeno sobo
meeefao, g souporabo kopalnice, ovent. s hrano oddam t Praiftakovi ulici it. MB. deent*. 33554-33
Avtolastniki
(Herrptifahrer). — ISfeim einosobno, prostorno ter solnčno stanovanje g pri-tikUnami. Ker sem iavei. bam. bi v prostem fatn oskrboval av+o. Center ali neposredna bližina. Cenj. dopfee p«J »Vewt«i jn msVeo 3S« na oela«. oddelek »Jutra«. 339ie-3;/a
štirisoh. stanovanje
9 kopalnico in pritiUdima-v solnčni le^i igfe tri^anska rodbina s U foVuariem. Pomudbe pod šifro »Prosforno« na osfl. oddelek »Jutra«.
33577-21/1
Stlrlsob. stanovanje
z v^eim komfortom in centralno kurjavo, v ewotrn mesta B?.em s 1. februarjem. Ponudbe na opli^nlf oddeJek »Juitra« pod Šifro »Solnfina lega«. 33576-31'»
Stanovanje
2 sob ln prftfklm i i ? e dobra strabka 8 oseb za 1. oktober aM november. Ponudbe na .ida*. oddelek »Jntira« pod znaSfco »Pal-veratna stranka«.
3K50-31/«

fata 3945-03
Za gospodinje:
Za vsakdanjo uporabo praktičen in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji.
DELAMO NA TEM, DA PREBIVALSTVO NAŠE 7Q DRŽAVE PRIHRANI LETNO 1,400.000.000-- dinarjev
V zadnjih 2 mesecih smo znižali cene čevljem povprečno za 50 Din. 14,000.000 Jugoslovenov potrebuje letno po 2 para čevljev, to je skupno, 28,000.000 parov čevljev. Računajoči 50 Din po paru, za kolikor smo z našim delom uspeli, da se znižajo cene čevljem, pomeni, da smo prebivalstvu kraljevine Jugoslavije
omogočili prihranek od ene milijarde štiristo milijonov Din letno
Izdelujemo obutev z rokami jugoslovenskih delavcev, iz usnja izdelanega v jugoslovenskih tovarnah. Odstranjujemo brezposelnost Omogočamo vsem odjemalcem, tudi onim najrevnejšim, da se z malim denarjem preskrbe z dobro obutvijo.
Vrsta 2927-15
Okusni moški polčevlji iz govejega boksa z močnim usnjatim podplatom. Rjavi Din 89.—, črni Din 79.—.
Vrsta 3925-03
Praktični polčevlji iz črnega boksa s trpežnim podplatom. Udobni so, za vsako gospodinjo, ko gre na trg in delo.
Lufov vložek Din 5.—
Žlica in kljukica Din 4.—
Vrsta 1937-22
Moški polčevlji iz črnega ali rjavega boksa s prožnim gumijastim podplatom.
99."
69.-
49.-
49.-
Vrsta 2945-11
Čevlji iz rjavega ali črnega boksa. Praktični in elegantni. Ravno taki iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 129.—.
Vrsta 2842-05
Otroški čeveljčki iz finega laka ali rjavega boksa z usnjatim podplatom in peto. Iz boksa za Din 59.—.
Vrsta 3641-0
Otroški visoki čevlji iz rjavega ali črnega boksa s trpežnim usnjenim podplatom. Isti v raznih kombinacijah za isto ceno
Vrsta 3162-00
Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Neobhodno so jim potrebni za vsakdanjo noš-njo.
Vrsta 0167-00
Cižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materija! jamčimo. Za delo na polju in vsak štra-pac.
129.-
59."
49.-
109.-
Vrsta 1845-01
CJdobni in lahki čevlji iz laka z nizko peto. Iz baržuna in satena Din 59.—.
Vrsta 2942-00
Praktične in udobne sandale s podplatom in peto iz krapoma. Za malo denarja mnogo zadovoljstva.
Vrsta 2642-05
Ce ima otrok nove čevlje, je vedno vesel in razpoložen. Zato smo naredili te čevlje iz finega rjavega boksa.
Vrsta 3222-00	Vrsto 3957.22
Trpežni polčevlji iz dulboksa z močnim gu- Udoben čevelj široke oblike iz močnega bo-
ksa in gumijastim podplatom, ki izd rži tri-B-33-ju. krat toliko kot usnjeni podplat-
mijastim podplatom in peto.
ZA VSAK PAR JAMČIMO, DA JE IZ DOBREGA MATERIJALA IN DOBRO IZDELAN.
Dijaike sobe
Vsaka beseda SO pw: m dajanj« naslova afi u Šifro 3 Din. (22)
Dijaški internat Legat, Maribor
Vrazova olica 2 Mran realne gimnazije, meščanske šole im dragih srednjih sol, »prejema tudi; dijake drugih zavodov.	32504-22
1 ali 2 dijakinji
eprejmem v vso oskrbo lo zmerni ceni. Nemška in francoska kon-Terzacija ln polnoč pri tičeaju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32988-22
Dijakinjo
eJSjOl razredom sprejmem ▼ vao oskrbo k domači hčerka (prvošolki) poleg ^e.eja. Naslo-v pove ogl. oddelek »Jutra«. 33313-32
Dijake
sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Elektr. raaevet-I;«va. Naslov pore oglas, oddelek »Jutra«. 333ŽJ-22
V Škofji Loki
sprejmean v vso oskrbo : j a k«, ali dijajkinjo me-Jrareke šoie, iee boljše družine. Pomoč pri oženju lil klavir. Naslov v Oglas, oid-eikn »J-utra«. 33358-22
Dva dijaka
anreimeim v vso oskrbo v Wižini vseh šol. Velika, krasna in eolmčna snba s posebnim vhodom, kopalnica in velik vrt. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33363-22
Dva dijaka (inji)
mrežnem v centru mesta v lepo sobo, a popolno vestno oskrbo. — Sekula, Gradiš?« 17..	33371-22
Dijaka
•prečim« učiteljska družina ▼ t?o oskrbo. — Center, strogo nadzorstvo, pomoč prt ofemj-n, klajvrr. nemška k-mrvenacija. Naslov pove eglajsro oddelek »Jutra«.
33430-22
Dva dijaka
spre-jimem v le-jo sobo z vso oskrbo za 4 fl Din. Nemško občeva-b i«. Tramvaj poleg. — Zapan, Cesta na Brdo 6.
3:1408-22
Dijakinik)
c ffi.Mlb šofl spreimem v vso oirbo k hčerki iestoSolki za 500 Din mesečno. Soln-?e>« soba v I. nadstropju, (■' ektrikn jn klavir. NTa-s'ov potvo oglasni oddelek »Jutra«.	33493-22
Dva dijaka (inji)
spre jim« učAtelj.iea v dobro cvkrbo. NennSčina im klavir. Čevljarska uliea 2/III .— nad trgovino Podkraj-traven Jurčičpvesra trga.	33514-22
Dva dijaka
eprejmem na stanova.n'e in hra.»o, a'li ?3mo z zajtrkom blizu realke in obrtno šole. Gerbičeva nI. 5.
33519-22
Mansardno sobo
IfTO, po zfi<o mabi eeni oddam emeimu aLi dvema 41 Uricama. Naslov v ogl. »ddelfeu »Jutra«. 38475-22
Profesorska obitel
sprejme m>laj&o dijak m jo iz dioibTe hiše, k domača hčerki, na bra.no in stanovanje. Na razpolago ko-pailniica, vrt im eveiat. pomoč pni nčffnjiU. Naslov v ogl aenem oddeLbu »Jutra 33456-32
1 ali 2 dijaka
sprejmem v do<bro in vest-m> oskrbo v sredini mest« blizu pošte. Lepa in zračna »oba, domača hrana ter kopalnica. Naslov v ogjaeneim oddelku »Jutra« 33400-22
Dva dijaka
srednješolca sprejmi« boTj-ša rodlbina v lopo sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33494-22
Tri dijake (inje)
v popolno oskrbo po 450 Din sprejmem v 2 zračna sobi. Istotaim oddam tudi
opremljeno sobico
s poeebmiim vhodom za 100 Pita.. — Jerakio, Gaijeviea št. 22S, pr>i diolenjskeim kolodvoru.	33495-22
Dijaka
k osmošolou sprejmem z vso oskrbo v Rožni dolin? cesta IV/26.	33500-22
Mlajše dijake
sprejmem v StreliSki tri. št. 4, pretlii&je. 33199-22
Dva dijaka
sprejmem v lepo šn šolnino sobo, s prvovrstno hrano in oskrbo, v bližini realke in obrtne 5ole. — Istotam oddam tudi malo
sobico s hrano.
Nasl ov v oglasnem od d rilcu »Jutra«.	33466-22
Dijake
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	33if70-22
Dijaka nižješolca
siprejme bodjga družina v vso osikrbo k sinu tretje-šnleu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33456-22
Dva dijaka
sprejmem z vso osJcrbo
v svetlo itn soinčno sobo ele-ktrično razsvetljavo. Ljubi iana, Reeljeva cesta št. 3/II, levo. 3ft462-22
Dva dijaka
sprejmem po zmerni earai na stano^Mij« in hrano v sredi™ mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33492-22
Dijakinjo
n nHSjega raizreda »prejme boljša obitelj. Ponudbe na ojrlae. oddelek »JmtTa« pod šifro »K svoji bčerki«.
33486-22
Dijake
sprejmem na stanovanje in hrano, pojasnila daje Fre-ce, Moste, Zaloška e. 10.
3349H-22
1 aH 2 dijakinji
nižjih razredo«v sprejmem. Klawir in nemšlka konver-zacija. — GledaliBJca ulica št. 12/m, VT3:ta 10.
Dijaka aH
akademika
sprejmem za 900	Din na staittoivamj® j vso	oskrbo, k sdnu arhitektu.	Bolgarska ulica 34.	33484-22
Dve cfijakinji
▼ e«lo oskrbo sprejmem ▼ bliiKai veeh jrednjih šol, Nemščina in klavir. Naslov pove oglasni oddalek »Jutra*.	33489-22
Dijake
sprejmem t velikio solnčno sobo z dobro oskrbo. Naslov ptrv« oglasna oddelek »Jutra«.	33498-22
Dijakinjo
boljša rodbina. — NemSka konrverzacija. Naslov por« »glasni oddelek »Jutra«.	33608-23
Dijaka
sprejmem ▼ bm-too Ib sto sobo na Sv. PeAra e. Narfov v oglaanem oddelku »Jutra«.	33487-22
Dijakinjo
9pr«Juke ▼ vso orferbo dffu-
Šna r NiSiini nčSteijSč«. Soba leipa in eoJnčma. Na-sl-ov pove oglasni oddelek »Jnirtra«.	33532-22
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje t
zajtrkom, aH z veo oskrbo. Naslov
oddelek »Juttra*. 83603-22
Dijaka
odOam Mina srednje Whr.
šole majhno sobioo z r»o orferibo. Na«(!ov pove ogl. oddelek »Juitra«. 93020-22
Dva dijaka
(braita) Bčeta (stanovanje
za.jtrkom — ki plačata mesečno skupno do 300 Dim. Potxud.be na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Dva braita«.
3352T7-22
Dva dijaka
sprejmi« po nizki ceni ša rod'bitna v dobro osikrbo v blii®ni rea^Ve. Nss^iov v oglasnem oddelku »Juitra« S36SR-52
V Gradišča
aprejmam	2 (fijlakinjS na hramo im	stanovanje. Naslov	ogia«i< oddelek Juifera«.	80638-22
Dijaka
sprejmero n® hrano ste-novamje. Naslov r oglas-odddlku »Jmtra«.
Tri dijake
na sta^icvam.*« in brom* sprejme Pmkelstein. Sv. Petra eeerta štev. 46.
83994-?!
Tri dijake
sprejmem ▼ vso os Vi bo. N»«Sov v oglasnem oddelku »Jutra*.	33522-22
Dve dljakinB
po 560 DVn mesečno sprejmem v vso K^krho v sredini mesta. Na.slov v ogl. oddelku »Jtutra*. S3.516-22
1 aH 2 dijaka
siprejmem v vso oskrbo v bližini r pajke ki obrtne Sode. Naslov v ogfasnem oddelku »Jutra«. 38546-32
Dijaka
ki oW*kuje prvi ali drugi raared gimnazije, sprejmem v vso
JCTTMl §mn. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*.
Dva dijaka
sprejmem ▼ ▼ §o prt-e^ realke.	pove
Ogfasni oddelek »Jirtra«.
93660-82
Dva dijaka (inji)
qprqjmem t dobro oekrbo v solnčmo sobo s kopai niico, poleg gimna,zije na Poljanah. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 33597-22
Dva dijaka
srednješolca sprejmem na Miklošičevi cesti 4/1 levo.
33396-22
Deklico
srednje&>lko sprejmem ▼ rzvrstoe oskrbo v oenAm mesta. Naslov v oglasnem oddelka »Juitra«. 33575-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem v lepo ln solnč-no sobo s kopaduico. Prvovrstna oskrba. Gledališka ulica. Naelov t oglasnem oddelku »Jutra«. 33589-22
Dijake
sprejmem t rnwSi>o stajoo-vanj«, ervenrt. tudi i dobro brano, po oiaki ceni. Miklošičeva cesta št. 6/II lev« stopnjice desno.
33579-212
Dva dijaka
sprejme učiteljska rodlbnma t popoirao oskrbo, biku srednjih šol. Nasiov pove podružnica »Jutra* v Ma riboru.	83607-22
Tri dijake
ht MjSiih biž, sprejmem v vso oikirbo sredi mesta, bliru v»eih Sod. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33627-22
2 mlajša dijaka(inji)
sprejmem v sončno, lepo sobo z dobro hrano na Mlrju. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
33581-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem v snažno sobo z elektriko. Rimska cesta 2-1., KuneJ.
33594-22
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje s ' popolno dobro oskrbo. Nemška konver-zaclja ln klavir. Naslov oglasnem oddelku
un«m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jotra« pod šifro »Reso«**.	83434-20
Hišico z vrtom
v ceni do 36.000 Din kupim proti piačiSu 2 treitji-r gobovini. Ponudbe na podružnico »Jutra* t Mariboru pod Šifro »Posredovalec izključen«.
33606-30
Kupim 500—600 m'
v na.jlbl.i4j6 periferiji mesta. Pomud.be na oglaeni oddeJek »Jutra« pod šifro »oO—60«.	33S73-20
Novozidano vilo
z gospodarskim poslop Jem ln 5 orali zemlje kraju pri Dobo vi, prodam. Prevzamem na račun tudi hranilne knjižice. Kupčija ugodna — Klrblš Josip, Celje 33600-20
V najem
Vsak* beseda t Dtn: • daja^s m*tmm di H IKn ft I Oh. (H)

Pekarijo
s trgovskim lokalom ln koamplefir.fai stanovaivjem, na najbolj prometnem kraju na Jeseoiicaih, kjer je uspeh zasiguran, oddaim v nagem takoj ali s 1. oktobrom 1932, radi spremembe lastnika. Reflekti-ram le na prvovrstne obrt-nike. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Gorenjsko«.	334(76-17
Parno pekarno
dotro idmčo oddam v najem. Naslov po.ve oglae. oddei^efc »Jutra«. 3360447
. "S
p» t Um. (ar*
2 dvoriščna lokata
poipoJmoma removirana, za
mirnejšo obrt ali pisarno
takoj oddam v Ljubljani. Frančiškanska ulica št. 8 3348vl9
Delavnico
ali skladišče
4.C0 X 8-50, na Mestnem trgu St. 9 takoj ugodno oddam za miroo obrt.
33559-19
»Jutra«. 33584-22	Lokal pripraven za večjo trgovino »H gostilno, orir. to-PiJiniioo, takoj oddam. Po-i®ve se na Celovški oesti St. 81. 33557-19
Posest ]	
Vsaka bsssds 1 Dtaj ss daW* sa^s.a ail as Ura pa i Dte- (90)	
	
Mlin v mestu prodam ali taasnjam ta mlin na deieli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlits«. 92737-20	Obrežni peosion »Kvarner« v Bački na Kriru, daje prvorazredno oeiriio z* 60—66 Din inkliua. ves taikoe. 31333-38
Trgovsko hišo t dobro vpeljano trgovino mešanega blaga prodam. Hiša je na telo prometnem glavnem trgu manjšega mesta Slovenije. Interesen« naj pošljejo naslov na oglasni oddelek Jutrt pod »Ugodna prilika«. 82851-20	
	[Glasbila
	Vsaka beseda t Maj aa dajaaj* aaslov« al ta Sff pa * Dim. (U)
	Pianino ali kraiteik klavir (nekaj dobrega) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra _— j n;__^_ Min. cm
Vilo t dvenri trieotttrimi tfaoo-	
Dober klavir
kupim takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Giaeovir«. 33501-26
Dobro vijolino
ugodno prodam Pred Skw<Rjo l/I levo. Ogledati dopoldne do 13. ure.
83582-36
r* T*
Vsak« [>e»e<la 1 Din. ia dajanj« oaalova ali ta Šifro pa 6 Din. (M)
Češplje
za kiitianje žga-nja kupujem. Točme in solidne ponudbe franko vagon, pošljete na naetav: Ekeport Jnjeip KirbiS, Celje.
33601-34
Pridelki
Vsak*	1 Dui.
M dajanj« naslova ali
M iifro pa 5 Din. f33~,
Gorenjski oves
lep, domač, kakor tud<
lečo
po aajnttji ceni nod| Lf* devirt Src, Kranj.
93666-83
Dopisi
Vaaka keaoda t DU . m dajanje n<m Jt Ulr* pa t Dim. CM)
C. T. D.
Dvigni pismo. 33358-31
Solnček!
Zaka(j dvom®. Ljubim Te brozm^jjM. Pismo prejmeS v soboto. Oblak. 33181-^1
Hiromant-grafolog
"Honofejev, sprejema v ho-teiu »Son«, soba št. 72^11 33598-34
Živali
NAZNANELO OTVORITVE!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem OTVOBILA v LJubljani, Tavčarjeva ulica štev. 4	11235
TRGOVINO S KLEKLANIMI ČIPKA m, PREDTISKARIJO, ENTLANJEM in GALANTERIJ O. Cenjeni odjemalci bodo v vsakem oziru kulantno postreženi.
Za obilen obisk se vljudno priporoča	Ivana Primožič.
Sladkega sena
▼ei vagonov kupi ali zamenja za vino Z e m i j i i Jakob, tur. posl., Slatina Radeoce.	33050-33
Prehrana
Kdor * a d I prebrano plaia ta vsako besedo 1 Din; kdor ii&e prebran« pa ta besed« 50 par; ta dajanj« naslova ati tifr* | Din. m kroma 5 Din. H 4) -rgor&i egi| bfa,
Dva otroka
sprejmem v dobro oskrbo po dogovoru. Naelov pri podružnica »Jutra« v Mariboru.	33603-14
Oblačila
•a dajMjs
ta Hfrs pa • Dte. (27)
l Dto;
•M
Mlado psico
dolgodlako Jazbečarko, 5 let staro. Izvrstno za j a' mo ln pogon, ter dva braka jazbečarja, pes ln pslca, stara 2 leti, zelo dobra, vsi rujave barve, po zelo ugodni ceni proda zaradi pomanjkanja prostora Franc Zupan, gostilničar ln posestnik, Trbovlje II.
33571-27
Informacije
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« oslova ali m Šifro pa 5 Din. (31)
Trg. oglati p® 1 Din beseda; aa dajanj« naslova aH ta iifr« 5 Din Oglasi socialnega im-fiaja vsaka beseda BO par; ta dajanje nadeva aH «a iifro S Dta. (19)
Za šoloobvezne deklice
nudimo: izgotovljene klo-taste haJjic-e, obleke, li-ster,_ klot in kTeton predpasnike t vseh veilik«6tšb, plašoke, pletene jopice, jioigavice, aktovke, kakor tudi raano manufakturno blago ta obleke in perilo po jak« nizkih cemaib. — F. I. GoriMr, Ljubljana, Sv. Petr» oesta Stev. 29.
32840-33
Vsaka MtMda 1 Din: ta dajanj« ustava aH ta Kfro pa 5 Din. (89)
Pisalni stroi
mamke »Adier«, dobro ohranjen, prodam vsled opostitre pisarne. Naslov oglasnem oddelku Jutra 33812-29
Električni motor
10 konjskih sil, proda Ivam LočmiSker, Šmartno pod Šmarno goro. 33613-29
Pek kupi
{e rabljen strog ta d«ijs-nje testa mlin u dmb-tin« ▼ i elotnem koritu _ peko. K. Ka«e, pe-koveki mojster, Trbovije.
33602-89
Preklic!
Podpisana prokločujem v?e neref.n«6n« besede, kj sem jih govorila [vmr. Ant-nmi-j« Proeeoc. I. KianžiSar, Trbovlje.	3356S-31
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« naslova ali
ta Iifro pa 5 Din. (37) - ~
Dražba vina
Uprava patrijarških dobara u Dalju prodavače u svojoj kancelariji, dana 10. septembra o. g., u 11 sati prepodne putem ofertalne i eventualno ustmene dražbe vino iz 1928. i 1929. go-dine i to: 20.000 lit. rožice, 9.600 lit. bele slankamenke, 8.500 lit, kadarke, 1.000 lit. rizlinga.
Oferti ima ju sadržati 10 % cd celokupne ponudjene vsote u ime žaobine.	11203
U Dalju, 27. avgusta 1932. L
Uprava.
Ugoden nakup
dobro ohranjenih avtomobilov in motornih koles. Prodamo: 4—5sedeien Pon-tiak osebni avtomobil. 6 do 7«ede4«n odprt osebni avtomobil, 2 benoinmotorja m večje čolne, »troje ra kompleitino fevomaco trikot rokavic in eamaš. — Nt ogled vabi Kimovec k Co., d. t o. t., LjubJjana, Tr-iaSki cesta 10/1. 10771-10
Vinske preše
redno ▼ »aiogl prt Strojnih tovarnah ki Livarnah d. d., Ljubljana.
Opozorite.
Vse cenj. interesente opozarjam, da razstavim na ljubljanskem jesenskem velesejmu v paviljonu H, najfinejše jesenske in zimske modne in strapacne moške tkanine, ki mi jih je po meni zastopana tovarna v Angliji za jesenski velesejem poslala, in pričakujem pošiljke koncem tega tedna. Med temi so registrirane in specijalne kvalitete, na kar posebno opozarjam, da se cenjeni reflektanti na velesejmu krijejo s prihodnjo potrebo, ker je po sedanjih deviznih razmerah uvoz otežkočen.
Cenjene dame pa opozarjam, da dobim za zimsko sezijo najnovejše in najfinejše angleške volnene tkanine pričetkom meseca oktobra.
KARL M. HAM
SPECIJALNA TRGOVINA ANGLEŠKIH TKANIN KRANJ.	11256
ODPRTA!
Urejuje Davorin Ravijen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Franc Jezerdek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani.