Stev. 245.
PoitntM platana v gotovini*
V Ljubljani, sobota, 29. oktobra 1921.
Leto 1.
izhaja vsak de-mik popoldne
CENE PO POŠTI:
M celo leto K 144*—. pol leta K 72*—-
v OPRAVI STANE MESEČNO K10-
NOV
Uredništvo in upravništvo t Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon =. upravništva štev, ?Ž8 c=>
CENE PO POSTI:
za četrt teta K 36’— ta en mesec K 12*—
TSIFir.«	JLJLST	POSAMEZNA	ŠTEVILKA	80	™'
Uitejlz pfOEgu g»il88 si celi držael.
21. de 38. Seta vsimoSki. — Sklep vls.de. — SCSe la
parlamenti
m a d. Z ozirom na to bodo morali oditi na vojaško službovanje vsi moški od 2t.
Belgrad, ‘29. oktobra. (Izv.) Naša vlada Ba včerajšnji ministrski seji sklenila, ^ 80 ^ZVr§i mobilizacija celega pr-® S a poziva ostalih treh
do 30. leta. — (Kaj pa parlament?)
at-
Velika SBifenfa suari prid a»oisfeo.
Angleik© svarilo, — Češkoslovaška vlada proti
ententi.
nih	29.	oktobra.	(Izv.)	V	politič-
S1*1 se zatriuie. da ie mali ententi
izročen ““‘j00 zatriuie> da je mali ententi tej not-a °a velike entente nova nota. V v*drži seJBala ententa svari, da naj se Žargki	e °horožene akcije proti Ma-
hnilo
°n, 28. oktobra. Reuterjev urad ved0	da v zunanjem uradu ničesar ne
žaraki \akem ultimatu male entente Makro«; ‘ splošnem so angleški politični odreči m"enja’ da se mora bivši cesar ali
Odstav,T^rfStolu’ Pa se niora oiicielno *- ■	v tej točki se velika in mala en-
iitjg-. Popolnoma strinjata. Angleški po-ben ! kr°gi menijo, da ultimat ni potre-t0jjj’ se da vprašanje rešiti mirnim polteh -F Se mora ohraniti, ker se even-čjj« hnančne ali teritorialne kompenza-.7- ?^°do Mažarske ne dajo spraviti ' z mirovno pogodbo.
Boj iftamanii ž
Voh, je preživel strahovito svetovno Pr^nes^a nad človeštvo toliko ben^!*a H1 telesnega gorja, da ga no-je prišla * um izmeriti ne more. Nato
Prestami mir> leta brez P°k°ia> )eta ne_
sPodarsk ^ennrjenj, negotovosti in go-se prefi stiske. In danes stojimo tresoč Prinest br!kodnj° uro, ki nam more zopet Presta V°ino- ^je ie t’sti prokleti vir ne-do p0]ne^a razdora, ki človeštvu ne da priti
Kri
Ij&l s hotel in je dolga leta priprav-hanr>V^tovno vo.ino — morda nemško ali H,u °sk° ali rusko delovno ljudstvo? Te-njjj e ,° vojni do zadnjega hipa niti sanj^. nh dasi je moralo končno z delov-r0(j Množicami vseh drugih prizadetih na-Vje 0 ravno ono nositi popolnoma vso težo, h°tejj 0zote in vse žrtve vojne. Vojno so k8{ * Politični raogtci in denarni velikaši, Veg lai jo postajalo področje preozko. Še f^zloff h 8e vea denarja! To je bil pravi hezaf za vojno, vse drugo je bila le pre-
kj n^do je sklenil nasilen, sebičen mir,
ljaj 081 v sebi nešteto kali za nove zaplet-
Uje-’ kdo je deželam določil nenaravne
^Ocn arneriene P° enostranskih interesiii
skj aejših, kdo je umetno dušil gospodar-
Ppir ^ZV°j’ kdo se je v posameznih državah
r uveljavljenju pravega demokratiz-
kar 111 Pravični ureditvi socialnih razmer,
*°Pet^e -S° nuine zahteve časa? Ali ne
k*Ši Politični mogotci in denarni veli-
Boče’’ • kljub vsem svarilnim znamenjem
ohla10. izlepa popustiti niti trohice svojo
Ulili; ’ n’h vinarja svojih nagrabljenih ‘Jonov?
je povročil zadnji dogodek na rskem, ge danes tvori nevarnost **kižadogledne krvave zapletljaje — ali M^f8k° ali kako drugo delo\mo ljudstvo? sjtg^ki kmetje in delavci so na Mažar-btu? odkritosrčni nasprotniki Karla Habs-i'6g keg3) ter so nasprotniki režima, kate-stoja0h nosi. Tudi za mažarskim pučem teljj zopet isti politični in denarni čini-tCvn’ katerim se imamo zahvaliti za sve-0 vojno in njen enako nesrečni mir.
botra •• tem ne moremo prezreti tesnih Ujjijh vezi, ki vežejo politične ih de-činitelje; prvi hočejo oblast zaradi d0na^h dobrin, razkošja in časti, ki jih vbr&h ’ a drugi potrebujejo te oblasti v '^ svojega nagi'abljenega bogastva in Oja Svitve neoviranega novega pridobiva-*namenje obojih je M a m o n.
-tarin 'e dsfi zločinec, ki brez pre-; r-Ka izpodkopava mir sveta, ki demokratično in socialno pravično opra ®v P03ameznih dežela in neti s tem
ika
-c
(ip -v Posameznih dežela iS-- odP°r in za vse Pogubno revo-lo od spodaj. Ta zločinec se odeva y.č&
m.
Praga, 28. oktobra. Kakor se doznava, je češkoslovaška vlada naznanila vrhovnemu svetu, da za sedaj z ostalimi državami male entente ne bo storila nobenega koraka, katerega ne bi preje odobrila velika ententa. Češkoslovaška vlada upa, da bo velika ententa v sedanji akciji v vsem podpirala malo enteuto. Če bi pa velika ententa načrtom male entente nasprotovala, je Češkoslovaška pripravljena, da na lastno pest izvrši svoj načrt v dosego zahtev, ki jih je madžarski vladi naznanila. — V pokritje morebitinh vojnih stroškov bo češkoslovaška vlada izdala kratkoročne državne obveznice, da se izogne tiskanju novih bankovcev. Finančni minister je zaradi posojila že stopil v stik s češkoslovaškimi bankami.
tih v monarhistični, včasih v nacionalistični ali kak drugačen plašč, a je vselej in povsod eden in isti: Brezmejno pohlepen, nenasiten, brezsrčen do grozovitosti in slep za vse, kar se dogaja izven njegovega kroga. To je oče marksizma in najmočnejši zaveznik rdečega Ljenina.
Vojna je pahnila vse prizadete države v strahovite dolgove in gospodarsko stisko. Ljudska sodba je bila povsod soglasna: Tisti, ki so spravili v svoje žepe večino tega, kar so morale države in ljudstva plačati za vojno, naj vrnejo sedaj vsaj del nagrabljenega bogastva; gmotne dobrine naj se vsaj nekoliko pravično razdele, da jih bo deležno tudi delovno ljudstvo, ki koncem koncev nosi vse na svojih ramah. V tistih viharnih dneh se tej splošni zahtevi nihče ni upal odkrito staviti po robu; po vseh deželah so se sklepali zakoni o delni oddaji premoženja, o davku na vojne dobičke, o agrarni reformi. Toda kje so se ti zakoni tudi dosledno in brezobzirno izvedli? K večjemu na Nemškem in v Avstriji in vsaj deloma v Češkoslovaški. Vse to so na novo nastale demokratične republike, v katerih predstavlja visoko izobraženo in trdno organizirano delavstvo tako politično in socialno moč, da se nihče ne usodi proti njej vladati. Povsod drugod: v Italiji, Jugoslaviji, Rumuniji, Bolgariji in drugod so ostali vsi ti zakoni o obremenitvi vladajočih meščanskih kapitalističnih slojev samo na papirju. Ti sloji so si znali v navedenh deželah ohraniti nadvlado in premalo zavedni in premalo organizirani delavni ljudski sloj nima moči, da bi jih z legalnimi sredstvi vrgel s krmila. V svoji obupni nemoči in brezbrambnem ogorčenju se zato mnogi lotevajo nezakonitih sredstev in kuhajo maščevalne prevratne naklepe. Tedaj pa dvigajo krik pravi ir, edini povzročitelji revolucionarnega duha — meščanski mogotci in pravijo, da je domovina v nevarnosti. Pod to pretvezo izdajajo izjemne zakone proti revolucionarnim elementom in ukinjajo še tisto malo svobode in pravic, ki jih je imelo delovno ljudstvo v boju proti njim, svojim izkoriščevalcem in zatiralcem. Kdor pri tem ne tuli z njimi, ga proglašajo za izdajalca domovine. Sam bivši večkratni italijanski ministrski predsednik Giolitti je te dni te kroge pred vso javnostjo postavil na sramotni oder in povedal, da dvigajo mnogo več upornega krika kapitalisti, ko gre za davek o prevelikih vojnih dobičkih, nego ga je dvigalo ljudstvo, ko se mu je podražila še tista skorjica trdega vsakdanjega kruha. Ameriški, francoski, angleški kapitalisti hite znižavati delavske plače in niso pripravljeni žrtvovati od ogromnih, v vojni nagrabljenih vojnih dobičkov niti vinarja, najsi tudi s svojim početjem spravljajo v nevarnost mir in red in splošno blaginjo y.
državi. Mažarski velikaši so pravkar iz strahu pred izvedbo agrarne reforme poklicali v državo Karla in tvegali obstoj lastne države in mir cele Evrope.
Zločinec torej, ki neprestano izpodkopava miren razvoj človeške družbe je Marnom Njemu veljaj boj vseh, ki so v evajgjelskem smislu dobre volje.
otnilna s fiibanili.
Belgrad, 29. oktobra. (Izv.) Z albanske meje poročajo, da je naša vojska ponovno zasedla vse ozemlje do meja, ki so bili od naše vojske zasedene že leta 1918.
V vojaških krogih se govori, da je ta oka* pacija nujno potrebna, da se enkrat za vselej obvarujemo neprestanih napadov s strani Amavtov.
ni odločitvijo m Hiaiarabem.
Rumuniis nas pustila ns cedilu.
j
i t'
Belgrad, 28. okt. (ZNU) Ministrski svet je imei danes popoldne od 16. do 20.40 sejo, na kateri so se razpravljala poročila, ki so tekom dneva došla iz Prage, Bukarešte in Pariza o našem zunanjem položaju. Ravno tako se je tudi prečitala obširna brzojavka, ki jo je poslal ministrskemu svetu min. predsednik Nikola Pašič. Med sejo so ob 17.30 došli k ministrskemu svetu zastopniki velike entente, in sicer Italije, Francije in Anglije, ki so predali vladi demaršo, katera je bila na enak način izročena tudi pri vseh ostalih vladah držav male entente. Seji ministrskega sveta je ves čas prisostvoval tudi vojvoda Bo-jdvič. Ob 19.40 je ministrski svet radi nekaterih vprašanj konsultiral češkoslovaškega poslanika Kalino. Istočasno se je vršila v vojnem ministrstvu konferenca načelnikov vojnega ministrstva. Ministrski svet bo nadaljeval posvetovanja jutri pred sestankom narodne skupščine ob 9. uri dop. Bržkone bo ob tej priliki padla definitivna odločitev naše vlade o postopanju proti Mažarski.
Belgrad, 28. okt. Vprašanje ultimata še ni rešeno. Sploh še ni gotovo, ali se ultimat izroči ali ne. Pričakuje se odgovor Pasica. Širi se vest, da je Rumunija — vsekakor pod vplivom Italije — pustila malo entento na cedilu. Rumunski poslanik je na našem zunanjem ministrstvu izjavil, da zastopa Rumunija stališče, da v sedanjem položaju vojaške odredbe proti Madžarski niso potrebne, marveč da zadostuje diplomatska akcija. Izjavil je tudi, da Rumunija od Madžarske ne bo zahtevala povračila, mobilizacijskih stroškov, ker bi jih Madžarska itak ne mogla plačati. Rumunija se popolnoma zanaša na diplomatsko akcijo velike entente.
NA MAŽARSKEM JE MIRNO.
Budimpešta, ‘28. oktobra. Stacijski poveljnik v Subotišču general Artner je izjavil, da ni nikakega povoda več za vznemirjanje, ker se je na Madžarskem povsod že vzpostavil mir in red in je ukrenjeno vse, da se preprečijo kršitve miru. Prebivalstvo pričakuje nadaljnejga razvoja dogodkov s popolnim mirom. Za stroge ukrepe ni nobenega povoda, radi tega so bile razveljavljene že vse izjemne naredbe. Po odloku državnega upravitelja morejo oni, ki so se udeležili restavracijske akcije, upati na ob širno amnestijo.
KARLOVE GOSPODARSKE RAZMERE.
Ženeva, 28. oktobra. Karlovo družino je obiskal zastopnik švicarske vlade in dognal, da so Karlove gospodarske razmere popolnoma razdejane. Za družino in spremstvo je izdajal letno do dva milijona švicarskih frankov, Zapustil je v Švici velike dol gove.
RELGRAJSKI ITALIJANSKI UPRAVNIK 0 MADŽARSKEM VPRAŠANJU.
Zagreb, 28. oktobra. Agramer Tag-blatk priobčuje pogovor svojega beograjskega poročevalca z italijanskim upravnikom Simontelem. Simonte je rekel, da je smatrati Karlovo avanturo kot končano. Italija je — tako je nadaljeval Simonte — od vsega začetka zastopala stališče male entente in ga ne namerava nikdar opustiti. Solidarnosti male entente je zahvaliti, d; je ostala vrnitev Karla Habsburga bre; uspeha in da se je končala z zmago mah entente.
KAREL SE NOČE ODPOVEDATI.
Budimpešta, 28. oktobra. Kakor se doznava, se Karel dosedaj odločno upira odpovedi na ogrski prestol. Vlada je sedaj poslala k njemu primasa kardinala Czer noha.
Spisal Henrik Conscience —- prevel M. J.
(Dalje.)
Tedaj je deklica obstala kot da Ie z bolestjo zapušča kraj trpljenja. Ker pa so bile moževe grožnje neizprosne, je odšla počasi in s trpkim jokom po stezi mimo hrastja na polje, dokler ni izginila ljudem na dvorcu izpred oči.
Še vedno ni dvignila glave, še vendo si je pokrivala obraz, da bi zastrla solze, ki so ji močno lile po licih.
Toda ali je tičal vzrok v toploti pomladanskega solnca. ali v tisočih in tisočih glasovih prepevajoče prirode — njeno srce je občutiio*vso to neizmernost na blagodejen način. Kmalu je obstala in se ozrla naokoli.
Začudeno in presenečeno je pogledala v sinje nebo in ruzprožila svoj pogled nad vsem stvarstvom z rastočim ugodjem.
Polagoma se je na njen, preje razbo-lesten in zajokan obraz razlila priprosta, čista otroška blaženost in nepopisen nasmeh. Srce se ji je razveselilo, giava se ji je vzpela, oči so ji čudežno zažarele. Obe roki je razprostrla in z lahnim, a od razburjenja in vzhičenosti prevzetim glasom vzkliknila:
' Svoboda! Svobodah:
In zatem je zamahnila po zraku, kot da je hotela objeti vse vesoljstvo.
Nekaj časa je obstala v stanju duševne razburjenosti, dokler niso njene oči vsega pregledale in objele, kar so mogle doseči. Nato se ji je šele povrnila speča samozavest. Toda počasi ji je spet omahnila glava na prsi, smeh na njenem obrazu je spet zamrl: ozrla se je v tla in se zamislila v svojo usodo.
Nekaj minut zatem je zapustila svoj
prostor in s sanjavimi koraki odšla po peš poti. Komaj pa je zavila za gozdičkom, je nenadoma kriknila od presenečenja: prer njo je stal —- Bart.
Ob tem nepričakovanem srečanju se je na obličju obeh pojavil blažen smeh odkritosrčne radosti, toda kmalu zatem sta se oba spogledala z izrazom groze in bolesti, Brez besed sta sklonila glavo in se razjokala.
Prvi je prekinil molk mladenič, ki je vzdihujoče vzkliknil: »Cecilija, o ti uboga, kako bleda si in izmučena!
. In ti, Bart, saj te več ne spoznam!-je zaplakala deklica, obrnjena k tlom.
Jaz?- je odvrnil mladenič obupno. »Ah, kaj jaz?i Toda ti, Cecilija, ti, dobrota sama, angel nežnosti... o, zakaj si morala tako trpeti? 0, da si morala, jagnje, neme umirati v rokah tega zločinca! Od bolesti sem si grizel roke. Bog me vari, sicer še danes zdrobim ta strupeni nestvor! — Toda, Cecilija, kaj pomeni ta zavoj? Kan greš?«
»Zapodili so me iz hiše,, je zastokal# osolzena nesrečnica.
»Zapodili? Za vedno?-Za vedno!« je potrdila deklica z žalostnim glasom.
»Kaj, Cecilija in ti jokaš? je vzkliknil mladenič.
»Mesece in mesece si morala presedeti v temnici, podlež te je tepel, mučil in trpinčil do smrti. In, ah, ko smo obupali, ko smo že mislili na smrt kot edino rešiteljico, pa ti je Bog povrnil prostost. Prosta si, svobodna si, svobodna... In ti plakaš in s žalostna? 0, glej me!«
Pri tem je povzdignil roke k nebu ih navdušeno zaklical s pogledom obrnjenim v višave:
»Bog, ti si jo rešil! O. hvala, hvala ti za tvoje usrailienie!«
Pernat tireatasp
fn' p»@t5
M6USUi.&i*
Zagreb, 29. oktobra, (Izv.) Včeraj so zborovali poslanci hrvatske seljačke stranke in razpravljali o političnem položaju. Pri seji je bilo navzočih tudi več poslancev strank, ki pripadajo Hrvatskemu bloku. Danes zborujejo stranke Hrvatskega bloka vsaka posebej, jutri pa se vrši skupna seja. Tej seji bo prisvostvoval tudi dr, Trumbič, ki je danes prispel v Zagreb. Sej se bo udeleževal tudi glavni urednik »Radikala« dr, Momčilo Ivanič. Stojan Pro-tič ni mogel priti.
KRALJA ŠE NE BO NAZAJ.
Belgrad, 28, oktobra. (Izv.) Sinoči je prispel v Belgrad osebni zdravnik kralja Aleksandra, dr, Subotič. Izjavil je, dai^e z ozirom na zdravje kralja potrebno, da ostane še nekaj časa v inozemstvu. Kralj se zato vrne šele meseca novembra.
DANAŠNJA PREDB0RZA.
Čarih, 29. okt. Na današnji predborzi j je jugoslovanska krona zrastla od 1.75 na 1.85, Berlin (deviza) nolira 3.17, Nevv-York (dev.) 5.45 (1 frank = 15.45 centov), London 21.41, Pariz 39.60, Italija 21.55. — Splošno se pa opaža, da je danes češka kroi' j na padla od 5.50 na 5.15, dočim se mažar- j ska krona trdno drži na 0.70 in rurnunska j valuta vztraja na 3.55. Varšava notira O.lo, J Dunaj 0.25 (devize), nem.-avsirijska valuta j pa le 0.17.
Zagreb, 29. okt. Danes ni borze. V j prostem prometu se drže tuje valute na isti višini kot včeraj.
RAZNE VESTI.
Pariz, 28. oktobra. (DunKU) Zbornica je danes sprejela s 408 proti 174 glasovi zakonski načrt o reorganizaciji francoskih železnic, katerega je izdelal senat.
Innsbruck, 28. oktobra. (DunKU) Dne 26. t. m. je zgorelo v Gardolu (Trient) devet hi, vsled česar je 35 družin brez strehe.
Bern, 28. oktobra (ŠBA) Čisto izključeno je, da bi dovolil zvezni svet spremstvu razcesarja Karla na prošnjo ostati v Švici še dalje, kakor do predpisanega 31. oktobra, na kateri dan mora spremstvo zapustiti Švico. Izvedba težavne finančne likvidacije je, kakor doznava švicarska brzojavna agentura, po mnenju oficielnih krogov stvar mažarske vlade, j?" London, 28. oktobra. Reuterjev urad poroča iz Chicage, da so železničarji zaenkrat odgodili stavko.
3)nevni dogodki
— Vizum italijanskega konzulata na potrdilih o zdravstvenosti za meso in živalske surovine pri izvozu v Italijo, Ministrstvo za kmetijstvo in vode v Belgradu je prijavilo dne 27. t. m, pod vt, št. 7758, da zahtevajo italijanske oblasti na potrdilih o zdravstvenosti, s katerimi so krite živalske surovine in tudi meso, bodisi sveže ali predelano in za izvoz v Italijo določeno, vizum italijanskega konzulata.
— Maksimalne cene za življenjske potrebščine v Zagrebu. Sodišče za pobijanje draginje v Zagrebu je izdalo nove ostre določbe in določilo naslednje najvišje cene živilom: goveje meso po kakovosti od 20 do 30 K, teletina od 18 do 24 K, svinjetina od 36 do 44 K, Špeh od 54 do 58 K (pri nas od 72 do 82 K!), salo 60 K, mast 62 K, kruh od 13 do 16 K 1 kg, mleko 8 K liter, jajca 2 K 50 do 3 K 50 komad, fižol od 10 do 12 K, kislo zelje 14 K, ribe po kakovosti od 16 do 40 K 1 kg. V kratkem izidejo maksimalne cene tudi za vse ostale živ- j Ijenjske potrebščine.	I
— Jugoslovanski tečai na ameriški Columbia Universily. Veliko newyorško vseučlišče Cciitfnbia Universiiy je ravnokar izdalo učni program svojega slovanskega odelka za šolsko leto 1921-22. Slovanski oddelek [Slavonic Department) je bil dosedaj pod vodstvom znanega slavista prof. John D. Prince, ki je bil nedavno imenovan za ameriškega poslanika na Danskem, O jugoslovenskih predmetih predava prof, dr. Milivoj S, Stanojevič. Isti so: dva tečaja za pouk srbo-hrvaščine. eden začetni in drugi nadaljevalni, vsak po dve uri na teden; nadalje predavanja o »moderni jugoslovanski kulturi« vsak petek od 7. do 8.40 zvečer. Vsakdo sme obiskovati te tečaje preti plačilu predpisane vpisnine,
— Po požaru v Goričanah. Požar v Goričanah dne 28. t. m. sta po neprevidnosti povzročila dva delavca, katera sta šla v temi po žveplo in sta svetila v skladišču žvepla z vžigalicami, vsled česar se je žveplo vnelo. Poleg nevarno poškodovanega Janeza Jamnika iz Gorič, katerega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico in je že umrl, so bili ob požaru poškodovani tudi ravnatelj Mahrbacher Konrad in Fr. in Matija Sušnik iz Vaš. Padla je nanje namreč goreča streha.
— Smrtno nevarne poškodovan v. Val, Pečnik iz Ljubnega pri Podnartu. V Trohovi gostilni na Brezjah sta se Jožef Pogačnik in Valentin Pečnik sprla. Pristopil je Janez Ažman, kateri je udaril Pečnika s pestjo po glavi. Nastal je hud vrišč: nad sto ljudi je obkolilo Pečnika in eden, ne ve se kdo, je udaril Pečnika s stolico tako silno po glavi, da se je v nezavesti zgrudil. Smrtno nevarno poškodovanega Pečnika so prepeljali na njegov dom v Ljubnem.
£]ub!|attsM dogodki.
lj Zveza tobačnih vpekojencev naznanja svojim članom in članicam, da se bo braia za rajne člane sv. maša z iibero v cerkvi sv. Jakoba v četrtek 3. novembra ob 7. zjutraj. Dolžnost veže vsakega člana, da se sv. maše udeleži. — Odbor,
lj Prodaja mleka v Ljubljani. Od mesi- ; nega magistrata je došlo javnosti siedeče obvestilo: Mestni magistrat objavlja, da ie cd 1. novembra 1921 prepovedana v Ljubljani vsaka prodaja mleka po ulicah in trgih,, ker je uspešna kontrola tega mleka nemogoča. Istotako je prepovedan direkten dovoz od mestnega magistrata nepreizkušenega mleka posameznim prekupče-v a 1 c e m in zavodom. Mesina mlekarna v Ljubljani, Vojaška u 1 i c a š t. 10, pa spreema vse mleko z dežele, ako odgovarja minimalnim kakovostnim zahtevam, ter plačuje ndeko po maščobi, Potvorjeno mleko se neplačano zavrne. Kmetovalci bližnje ljubljanske okolice pa smejo svoj zajamčeno j lastni pridelek mleka dovažati v Ljubljano strankam direktno na dom, ako se izkažejo s tozadevnim potrdilom dotične stranke, ki se ima vsak mesec obnoviti, in s potrdilom županstva domačega kraja dovažalca, da dovaža lastno mleko v Ljubljano. Mleko kmetovalcev, ki bodo dovažali svoj lastni pridelek strankam na dom, se bo od strani mestnega magistrata stalno preiskovalo. Strankam, ki se bodo preizkušnjam protivi-ie, ali pri katerih se bo dvakrat konštati-rala potvorba mleka, se bo prepovedalo za daljši rok dovažanje v Ljubljano m se bodo ovadile državnemu pravdništvu. -— Mi imamo k temu pristaviti sledeče: Misel, i ki je tu povedana, je dobra. Potrebno pa je, da se tudi pravilno izvede, sicer je akcija že v svojem početku kompromitirana.
; Nam se ne zdi pravilno, da se tako važna j zadeva izvaja brez vednosti občin, sveta; pravilno pa tudi ni, da javnost ničesar ne ve o razmerju takozvane mestne mlekarne
do Mlekarske družbe; še manj pa je pravilno, da zasebni prodajalci prodajajo boljše in snažnejše mleko ko ga dobiva mesto od Mlekarske družbe. Pritožbe so v tem oziru splošne. Zato naj bi se v tej zadevi zaslišalo mnenje občinskega sveta.
lj Sodišče za pobijanje draginje v Liiib-i Ijani je začelo z dnem 24. oktobra 1921 po-j slovati. ScdTee je sestavljeno sledeče: j predsednik g. Franjo Rupnik, občinski j svetnik v Ljubljani, poslovodja dr. Mirko j Kuhelj, komisar oddelka za socialno skrb; ostali člani so: gg. Adamič Viktor, dež. svetnik, Jože Golmajer, strokovni tajnik, Fran Tumpej, jetniški nadpaznik in Ivan Kralj, občinski svetnik. V 'u uredbe o ' pobijanju draginje življenjskih potrebščin se opozarja vse, ki prodajajo življenjske potrebščine, na trgu ali na drugem kraju, da morajo označiti cene posameznim predmetom tako, da jih vsakdo lahko jasno vidi. Od te dolžnosti so izvzeti samo proizvajalci, ki nimajo stalnega kraja za prodajo lastnih proizvodov. Prestooki tega predpisa se kaznujejo z zaporom od desetih dni do treh mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev. V smislu iste uredbe je strogo prepovedano prekoračenje maksimiranih cen in prekupčevanje na trgih, dolder traja semanii dan. Ravnotnko se najstrožje kaznuje dotičnik, ki plačuje višje cene kakor so določene. V ostalem se občinstvo opozarja na uredbo št. 2^3. ki ;e objavljena v Uradnem listu št. 07 iz 1. 1021. lj »Mlinar in njejroTa liči.« Na prašnik ; Vseh svetnikov v torek 1. nov. ob pol 20. j uri vprizori to obče priljubljeno žaloigro j Ljudski oder. Vstopnice se dobe danes in | v ponedeljek ter na dan predstave vedno vsak čas v II. nad'dt op ju Ljudskega doma. Motam jih more dobiti občinstvo jutri ob prilike vprizoritve »Grajskega gozdarja«.
lj Pozor!! V nedeljo zvečer vsi v Ljudski dom k gledališki pred davi »Grajski gozdar«, ki jo priredi šišensko prosvetno društvo. Začetek ob pol 8. uri. Vstopnice se dobe pri Ničraanu in v šiški v Reining-hausu.
Jiaša društva,
d Št Vid nad Ljubljano. V nedeljo, 30. oktobra, priredi Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano v Ceba-vovi dvorani Lovski tat«, ljudska igra v petih dejanjih. Začetek ob pol 4. uri pop. Vsi prijatelji poštene zabave, dobrodošli!
d Tovariši in tovarišice! Jutri v nedeljo dne 30. oktobra se vrši točno ob 14. uri v Akademskem domu na Miklošičevi cesti XIII. redni občni zbor Slov. dijaške zveze. Nobeden in nobena naj ne izostane!
d Zastopnike podružnic SDZ opozarjam, da morajo podati na jutrišnjem občnem zboru SDZ kratko izčrpno poročilo o delovanju podružnic. Poročilo mora biti spisano. — Predsednik SDZ.
d Šentjakobska prosveta. V nedeljo, 80. t. m. ob šestih zvečer bo predaval prof. dr. Josip Debevec. Vabimo k obilni udeležbi. Vstop prost.
d Rokodelski dom. Jutri, v nedeljo, ob 11. uri bo redna pevska vaja pevskega zbora katol. društva rokodelskih pomočnikov. — V četrtek, 3. novembra, točno ob 8. uri zvečer bo prva skušnja za igro Štempihar.
@snuft&Si sluSberoega m SeE&zni&rjie.
(Dalje.)
§ 83. a) V uporabni skupini I., III. in IV. napredujejo uslužbenci z nižjo šolsko izobrazbo brez l ličnih rokodelskih izpriče\al. b) V uporabni skupi-j ni I, II. napredujejo uslužbenci z nižjo š61sko iz-I obrazbo, ter samo rokodelci raznih strok z učnimi I | ali obrtnošolskimi izpričevali, c) V uporabni sku-| pini V. in VI. napredujejo uslužbenci z nižjo šolsko izobrazbo z učnim rokodelskim in brez učnega j izpričevala, d) V uporabni skupini VII. napredu-1 jejo uslužbenci s srednješolsko izobrazbo (maturo).
c) V uporabni skupini VIII. napredujejo usl #
ci z višjo šolsko izobrazbo (tehniko,	?	rw
V uporabni skupiai I. so sluge, v II., Ul* ‘ poduradniki, v V. in VI. uradniki statusa •>
VII. uradniki stat. II. in v VIII. uradniki stat.
Vsake izpremembe pod a), b), c), d) in e) so tt
§ 34. Vsako napredovanje po Pote^u,^Ki,^t
kutivnih ali 30 neeitsekutivnih koledarsKili let je nedopustno. Računajoč omenjenega sluz nja za vpokojitev, se potom posebne listo® V® ter je merodajno nanicščenje. Opomba:^GIM	^
stitve nenameščenega osobja, ki že služi 1 brez vsakega napredovanja.	.	u
§ . 35. Napredovanje višjih zneskov kal razvidno v § 23., člen IV. ali kratenje napredovat kakor je razvidno v prilogi II, je nedopustno.
§ 36. Napredovanje imenovanega name« ki opravlja službo v drugi uporabni skupi t vrši po skupini, v kateri je bil nameščen 311 preden. Po položenem izpitu in po doloženero kakor tudi po predpisani čakalni dobi, se g viša v dofičiio uporabno skupino, za katero J pravil izpit ter v isti napreduje redno dalJe*
§ 37. Napredovanje osobja v eksekutivni ® n„ katero se radi naporne službe fizično in du popolnoma izrabi, jim je dana le edina ugo da se njihova časna napredovalna doba za en skrajša (glej § 32.).	.	Ba.
§ 38. V slučaju kazenskega postopanja » pram uslužbencem po § SO c, člen VII, se ® ^ predovanje ue sme kratiti, dokler ne	Y
sodbo od uslužbencev izvoljen ž”lezn’ški 0 j.!nra Vsako sklepanje brez železniškega 0«	•>>
(zastopnikov) je v tem slučaju nedopustno- 9 § 30. Vsako napredovanje se od min,s. ^ saebra.'aja, od uradov in ravnateljstev ni'1” J.
I rejenih (spadajoči!:') ws'u?!>encev uradnim P iz\ ni.
Člen VI.
Uii»x>rouenj9.
fc -io. ..;-r .	;■	.
i.ut-'!’, i,*.\
lij-; luikir j- uj< gova dosedanja. — -
L. ua pc .itigi viiiuiija pruv i mo izvrši* ^ s e za raipt.-auo iuv.sio tem primerili uslužbenk javi, se ujiaprtuenje uradnim polom ivzede. V si utaj a o.ilGtuji zciezniojii odbor.
g 41. Predpogoj vsakega unapredenja.	-
bonccm višje uporaune skupine je, vseh pogojev. — V mimogredoči potrebi) tudi samo poskusne uporabe uslužbenca v * r0. nih uporabnih skupinah se unapredenje L, izvede, temveč se uslužbenca*, kaieri je sp0®®^ f brez spremembe pia.ee, izvzernši pavšala, P°°. sti v doticno službeno vrsitev.	u«*
§ 42. V slučaju unapredenja iz ene uP°f,ejj. skupine v katerokoli drugo, se mu njegova na plača poviša toiiko, kolikor odgovarja plačilni razred uporabne skupine, v katero J ^ predovai (glej pavšala S 27., člen IV) *er napreduje redno dalje.	an
§ 43. Unapredenje različnih strok, v eU.°vrji drugo uporabno skupino: a) Unapredenje se “dp redno po položenem predpisanem izpitu v up0 e no skupino III, IV, V in VI. — b) Iz uP?r““^j skupine 1 eksekutivne službe (sluge) po Slir^jj časni dobi, neeksekutivne službe po šestletni dobi. — c) Iz uporabne skupine II eksekuu' stužbe (poduradniki) po štiriletni časni dobi, ,, eksekutivne službe po 12 letni časni dobi.
Iz uporabne skupine III neeksekutivne sW°. (poduradniki) po šestletni časni dobi. — e)J_ uporabne skupine IV neeksekutivne službe (Ir uradniki) po štiriletni časni dobi. — i) Iz up^ rabile skupino V in Vi eksekutivne in neekse^' tivne službe (uradniki slat. III.) se nadaljno u»® predenje ne izvrši ler ostanejo v isti do VP° > jilve (glej § 34., člen V.). — g) Unapredenje ^ imenovanje v višje plačilne razrede v uporabu skupinah Vit in Vlil se izvrši po predpisanih vršenih izpitih.	4	:
§ 44. Unapredenje po predpisanih polo^L izpitih: a) Iz J. uporabne skupine v III ali I''.L prvem položenem izpitu. — b) Iz II. upor»Dj|] skupine v V, to so strojevodji, po prvem v VI, to so rokodelci, po drugem položenem	V
— c) Iz III. uporabne sk. pine v VI, po , položenem izpitu. — d) Iz IV. uporabne skup1®^, ! V, to je vlakcspremno osobje, po drugem P°}° nem izpitu. — e) Iz uporabne skupine Vil-
VIII. glej § 34., točka g, priloga VIII. V slu^* nedovršenega izpila ene ali druge uporabne s?r°^e v eni ali drugi uporabni stroki se unapredenje * proizvede, temveč napredujejo dalje v isti, v y teri so bili nameščeni ali v katero so dospeli ysl(e, unapredenja (glej S 32. in 34., člen V.). — V1* nje celokupnega osobja se prične po prvem P°* ženem izpitu.
§ 45. Položitev službenih izpitov za višja sta je vsakemu uslužbencu na razpolago. N* upravičen zahtevati unapredenje na višja Jiie-h ali uporabne skupine brez predpisanih položi": izpitov in tudi dokler ni predpisana službena za imenovanje oziroma unapredenje dovršena » g 43. in 44.).
(Dalje.) _______________
Urednik in odgovorni urednik Franc Kreniža*' Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani*
rr:^. trni
Poštni ček. rac. št. 11.323 Telefon štev. 54t.
Maripn trg MSev. 8.
r. z. z o. z, v LJUBLJANI.
Sprejema hranilne vloge in trlocje na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim roko m se obrestujejo po dogovora.
Denarni prostat v iamsSiam Salsi: 128,000.030 krosi.
Trgovski kredifii pod nalsagodKeJšisEsi pogoji.
Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
uSi^a ŠLI.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
!C|
S 2 II
Z^vo?J ie neposredno pod državnim nadzorstvom.
Čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poStne položnice, izdaja fiaka, naksznise in akreditive na vsa tu- In inozemska mosta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrsdnostna papirje in na blago, ležeče v javnih skladisčlh. Jamstvena gSawn:ca 2 in pol mEliJena Itron.
Zadružna Gosp
Ljubljana, Dunajska cesla štev. 38|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).	Telefon	št.	21.
Pcaružatce: DJAS0V0, UUBOB, SARAJEVO, SOSBffi, SPLIT, ŠIBENIK.
Eksjjzfiura: BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatiijsko banko d.d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital i’n raserva skupno z affliljacijami e©* k 5©,000.00©*—.
brnim d. d.
H
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valuie in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
z7zrry/—7/—7/—7/—7/—y/~
n