Št. 289 (16.326) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchl 6-Tel. fV OOHCA ■ Drevored 24 rr> '. . : '-'"rtoh^ r i. o-' ■ \ .VtavTOVN •nenlo postale 45% 3M6-Fa*dlfeste P „ 1A. NEDEUA, 6. DECEMBRA 1998 Politiki izgubili zadnji alibi Vlasta Bernard 2 nepričakovano k °vo monetarno pol o so evropske centr Q8nke pod taktirko W Uisenberga dogovor ^^ale ceno denarj Srednje obrestne n .Pustile na tri odstotl j^fitno Italije, kar je gi jjurju Pazin navrglo pi , ritike), so evro] ankirji ubiti dve muh e? Inah. Po eni strani s okrogel mesec anticip ojansko uvedbo evr ojogove učinke, po dni; s° se s tem odzvati na Pojujoci se pritisk e Pskih vlad in se v isti "fresli obtožbe, da so si za ohranjanje visoke Puje brezposelnosti. M i H1' J »"e e _____ .1____ dosegle, se je odgov ji H prevesila nar °a vec kot 16 mi ^onibna pa ni ti • '“'-ui: vzioki vropske brezposi a^irec največ iz strinia ,1 •______ pojav iz pi °avcnega pritiska 8ega trga dela, m e ^edno veljajo ]: , — uiugacnen ^socialnem ok ,. is'ti. ki se sti “jagnozo, so si 8lede terapije: o ^anju politike punske strogo? ttnprej sprožiti ^rme. Reformi 11 socialne drža Posebej velja za I —aen, a m guvemerj nista naključju, saj p “iografekih in , gibanj kaze e^Kojninske v Posredni odvi: llcme aktivne vpa upokojen ?lv'ljenjske dc gospodarske r daliji, ld°je . »a unu Vlce- Rimsk Problema lot zagnanostjo tudi s r.J ljega vent .-“veznega )e treba uk nacin. Ski Volaje pai ITALIJA / MED LETOM NA UR/^ V AVSTRALIJO Predsednik Scalfaro namignil na razpis volitev po referendumu Različno mnenja političnih voditeljev - Pobudniki referenduma kritični MELBOURNE, RIM -Ge bo volilni referendum uspel, bo treba predčasno razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Tako je vCeraj rekel predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro v pogovoru z novinarji na letalu, ki ga je peljalo v Melbourne na večdnevni obisk v Avstralijo. Kvirinal je potem skušal z uradnim sporočilom Scalfarove besede nekoliko popraviti, toda njegove izjave so medtem sprožile plaz komentarjev predstavnikov domala vseh političnih sil v državi. Voditelj Levih demokratov Walter Veltroni jih je v bistvu pozitivno ocenil, drugi pa bolj ali manj kritično. Nekateri so jih kritizirali kot neprimeren poskus vplivanja na odločitve ustavnega sodišča, ki bi se moralo v teh dneh izreči o izvedljivosti referenduma. Na 8. strani Fazio: Zdaj je na vrsti politika RIM - Zdaj, po znižanju cene denarja, je na vrsti politika, opozarja guverner Banke Italije Fazio in dodaja, da možnosti so in da jih morajo politiki spremeniti v dejstva. Za razvoj in delo mora gospodarstvo povečati svojo kompetitivnost, ta pa se začenja pri znižanju davčnega pritiska in reviziji socialne države. Faziu je pritrdil tudi Mednarodni denarni sklad, ki je znova opozoril na previsoko breme pokojninskega sistema. Obe sporočili sta neposredni odgovor na D’Alemov (na sliki) poziv, naj »vlagatelji stavijo na Italijo«. Na 8. strani TENIS / FINALNI OBRAČUN V MILANU Švedska sedmič osvojila Davisov pokal V igri dvojic Kulti in Bjorkman premočna - Polemike znotraj italijanskega tabora Švedski tenisaci so že sedmič (in tretjič v zadnjih petih letih) osvojili Davisov pokal. Finalni dvoboj proti Italiji v milanski dvorani Forum se je razpletel že po drugem dnevu. V igri dvojic sta bila Bjorkman in Kulti za razred boljša od Italijanov Nargisa in Sanguinettija in sta zmagala po samih treh setih igre, napet pa je bil samo prvi set. Glede na zmagi Gustafs-sona in Normana v prvih petkovih posamičnih dvobojih je Švedska povedla v zmagah s 3:0, tako da sta današnja zadnja dva posamična dvoboja povsem brezpredmetna. Švedi so se seveda veselili svojega velikega uspeha, v italijanskem tabora pa se je razvnela žolčna polemika med igralci in vodstvom teniske zveze. Gaudenzi in ostali so zagrozili, da ne bodo vec nastopali za reprezentanco, ce bo vodstvo odstavilo kapetana Paola Bertoluccija. Na 21. strani SSk za dopolnila k zaščitnemu zakonu TRST - Osrednji temi tiskovne konference, ki so se je udeležili deželni predsednik Slovenske skupnosti Bernard Špacapan, deželni tajnik Martin Brecelj ter tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik, so bila dopolnila k zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino in predstavitev bližnjega kongresa stranke. Dokument z dopolnili, ki ga je SSk predstavila na avdicijah v Rimu, je podrobno orisal tajnik Brecelj, ki je uvodoma podčrtal, da je težka preteklost načela vitalnost manjšine in prav zaščitni zakon mora omogočiti, da manjšina znova zaživi. Zato so po mnenju SSk nujni nekateri popravki in dopolnila k poenotenemu osnutku Domenica Masellija. Na 2. strani ji streljali edovalca TRST - V središču mesta je vCeraj odmevalo streljanje, enega od zasledovalcev so oboroženi roparji tudi ranili, na srečo so ga zadeli v nogo in bo kmalu okreval. Do ropa je prišlo v zlatarni v Ul. Trento, kamor sd vdrli trije moški, ki so z dragocenimi predmeti zaceli polniti dve torbi. Lastnik pa je vključil alarmno napravo, roparji so zbežali iz zlatarne, dva sta se odpeljala z motornim kolesom, za njima sta se pognala agenta v civilu in motociklist, katerega so ustavili Sele s strelom iz pištole. Tretjega roparja, ki je zasledovalce ustrahoval s pištolo, pa so kmalu zatem prijeli, motorno kolo, s katerim bi bil moral zbežati, ga je pustilo na cedilu. Na 3. strani /®E> fflSSCTA B® Priznani virtuoz Vam ob spremljavi svojih prijateljev igra z diatonično harmoniko 40 priljubljenih domačih slovenskih . motivov PRVI TOVRSTNI CD V TRSTU opremljen z besediti v slovenščini, Italijanščini in nemSCtr ti v prodaji pri RECORD - ul. Diaz 19 - TRST - TEL. (040) 304669 JRZASKA KNJIGARNA - Ul.S. Francesco20 -TRST -TEL. (040) 635954^ e ženska o moška o otroška e in športna oblačila za letošnjo jesen-zimo NAJVEČJA IZBIRA KRZNA v Furlaniji-Julijski krajini TAX FREE ČEDAD TrgPicco14 tab- ifalljAbltui. P*, bficjrbji. tObJ Pridite si ogledat čudoviti svet mineralov, fosilov, meteoritov, kvarčnih kristalov, ki jih je zemlja hranila tisočletja! * i IPANEMA ROVIS MINERALI OKAMENINE; Ogrlice, verižice, obeski iz jantarja in žlahtnih kamnov, okrasni predmeti za dom in urad, primerki za darila, za zbiratelje ... V NAJPRIVLACNEJ3I TRGOVINI SVOJE VRSTE NA SVETU IRANEMA ROVIS Trst, ul. Galatti 1 - tel. 362106 Božično žrebanje 'i Kupuj v trgovinah na Opčinah ki izobesajo ta znak in vprašaj po srečkah božičnega žrebanja 1998! /jvliiinji1 a 1 Goli 4 Volkswagcn 1 Scooter Sonic Špice 1.4 Air , -1=£ ar Aprilia 8 nakupnih bonov jmSKS \ pol milijon g Se t ' ma. I ■ Č ............. toaroncclli # • | BANCA Dl CHiDIIO COOPiRATIVO DEL CAMO i zadružna kraska banka U- CKfKAbv Ulica Ricreatorio, 2 - Opčine (Trst) - Tel. 040 21491 .vbTLČvo SLOVENSKA SKUPNOST / TISKOVNA KONFERENCA AVDICIJE O ZAŠČITI / OCENASKgZ V osnutku za našo manjšino nujne nekatere dopolnitve Orisali so tudi program bližnjega deželnega kongresa stranke Pozitivni vtisi in prizadevanja za složen nastop Potreba po skupni viziji Dopolnila k zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino in predstavitev bližnjega kongresa Slovenske skupnosti: to sta bili osrednji temi tiskovne konference, ki so se je udeležili deželni predsednik Bernard Špacapan, deželni tajnik Martin Brecelj (oba na sliki F. Kroma) ter tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik. Po uvodnih besedah predsednika je Brecelj podrobno orisal dokument, ki so ga z zelo jasnim ciljem v sredo predstavili na avdicijah v Rimu, pri komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice. Namen teh dopolnil je namreč ta, da bo zakon res dober. Kaj pomeni dober zakon, je pristavil deželni tajnik, pa zgovorno pričajo bodisi zaščitna določila za Francoze in Nemce v Italiji, za Italijane v Sloveniji in nekateri primeri drugih manjšin v Evropi. Prav sklicevanje na evropsko dimenzijo in evropski okvir je tokrat konkretno, saj ne bi bilo sprejemljivo, da bi bila zaščita Slovencev pri nas drugačna, slabša od tiste, ki jo na primer uživajo Italijani onkraj meje, na Koprskem, v Izoli, Piranu. Zatem je Brecelj opozoril, da razmere, v katerih je danes manjšina, niso dobre, težka preteklost je naCela njeno vitalnost. Zakon je važen tudi s tega stališča, moral bo omogočiti, da manjšina znova zaživi, saj med drugim ni več tiste napetosti, ki je do nedavna označevala tukajšnje odnose. Zato so po mnenju SSk nujni nekateri popravki in dopolnila k poenotenemu osnutku poročevalca za zaščitni zakon v italijanskem parlamentu Domenica Masel-lija. V prvi vrsti bi bilo treba poenostaviti sestavo »paritet- nega institucionalnega odbora za vprašanja slovenske manjšine,« tako da bi zagotovili večjo učinkovitost samega odbora. Nadalje bi morali v zakon izrecno vključiti seznam 36 občin, kjer bi Slovenci v vseh treh pokrajinah morali uživati svoje pravice, ne da bi pri tem izključevali delov videmske pokrajine ah pa mestni središči v Trstu in Gorici. Obenem ne bi smeh poveriti Deželi ali krajevnim upravam določanja tega teritorija, ker so večkrat v preteklosti pokazale majhno občutljivost, poleg tega bi to lahko povzročilo nove in nevarne etnične napetosti. Brecelj je poudaril, da na tem ozemlju ne bi nikomur nič vsiljevah, še najmanj dvojezičnosti, le manjšina bi imela pravico, da uživa to, kar ji zakon zagotavlja. Izrecno bi morah tudi predvideti, da stroški za izvajanje zakonskih določil krije država. Nadalje je izrecno omenil Slovence na Videmskem: ozemlje, ki sodi pod Gorske skupnosh Kanalske, Terske in Nadiške doline bi morah proglasiti za nerazvito območje in mu dodeliti posebne prispevke. Na koncu je načel še problem zastopstva na državni ravni (na krajevni je to naloga Dežele): vlada bi morala v doglednem času, na primer v 6 mesecih, odobriti zakonska določila, ki bi zagotavljala izvolitev pripadnika manjšine v poslansko zbornico in senat. Načelno se s tem vsi strinjajo, ko pa je besede treba uresnicih, nastanejo zapleti. Na tiskovni konferenci sta tako Brecelj kot Močnik omenila tudi vprašanje vrnitve Narodnega doma, o katerem je govor tudi v Masellijevem besedilu. Po mnenju SSk gre za pomembno vprašanje, vendar ni osrednjega pomena v zakonu. Poslopje naj ostane last Dežele, manjšini pa naj ga dajo v uporabo. To bi bil znak dobre volje, simbolna gesta, popravljanje zgodovinskih krivic pa poteka tudi s simbolnimi gestami. Nesprejemljivo pa je stališče nekaterih in tudi Levih demokratov, da Narodni dom predstavlja znak razdvajanja. Taka trditev je huda, kot bi bila huda, če bi trdih, da je Rižarna znak razdvajanja. Ob koncu konference je Brecelj govoril o bližnjem 10. deželnem kongresu, ki bo v soboto, 12. in v nedeljo, 13. t.m. Prvi dan, ki bo potekal v hotelu Savoia s pričetkom ob 16.30, bo nekako bolj obrnjen navzven, ob poročilu tajnika bodo imeli besedo tudi številni in ugledni gostje. V nedeljo pa se bo kongres ob 9.30 nadaljeval v Finžgarje-vem domu na Opčinah, kjer bodo med drugim izvolili tudi novo vodstvo. Rimske avdicije v zvezi z zaščito slovenske manjšine so izpostavile nekaj pomembnih dejstev, ki gredo v smer ugodne rešitve za našo skupnost tako pomembnega vprašanja. Takšno je mnenje Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je udeležila avdicij v okviru skupnega zastopstva. Prva pozitivna ugotovitev se po mnennju SKGZ nanaša na dejstvo, da niti v tradicionalnih protislovenskih krogih ni bistvenega nasprotovanja zakonu. Obstajajo razlike v njegovi vsebini in izvajanju. Izredno pozitivno je dejstvo, da so številni župani obmejnih občin iz vseh treh pokrajin ter nekateri upravitelji gorskih skupnosti ter same go-riške Pokrajine zavzeli pozitivno stališče do zakonskega predloga in ga podkrepili v skupnem dokumentu. Takšno stališče kaže na velike spremembe, ki smo jim priča še posebej med Slovenci na Videm- H MILOŠ BUDIN / ZAŠČITA MANJŠINE F Naš cilj zagotovitev slovenske prisotnost danes in jutri Pred nekaj dnevi sva s strankarskim tajnikom Spadarom na tiskovni konferenci orisala predlog amandmaja k zaščitnemu zakonu, da bi prav s tem zakonom namenih bivši Narodni dom Balkan tako slovenskim kot italijanskim kulturnim in znanstvenim ustanovam ter dejavnostim. Namen predloga je seveda zadostiti potrebam naših ustanov v središču mesta, a ima tudi dodatno, širšo pohtiCno ambicijo; bistvo predloga je namreč v tem, da naša narodnostna skupnost tudi spričo prostorske kapacitete stavbe ponudi te prostore, ki imajo različen simbolni naboj, celotni mestni skupnosh kot prostore sožitja, združevanja in evropskosh. Meni se zdi, da je taka poteza odraz gosposkega zadržanja naše skupnosh; da nam pomaga vsehtev v prostore Balkana, ki so za nas posebnega pomena; da vsebuje sporočilo, da nam Slovencem ni do nobene revanše (od nje tudi nimaš nobene koristi!), a da gledamo naprej v možno in nujno sožitje v medsebojnem spoštovanju; da nočemo, da bi postal zaščitni zakon razlog za dodatno ločevanje in da nam ni več do tega, da bi drug drugemu sponašali zgodovinske krivice...magari s komplikacijo nepremičninske recipročnosh... ' Naš cilj je namreč uzakonih pravice, tako da bo v teh krajih slovenska prisotnost zagotovljena danes in JUTRI. Da bo zakon vseboval našim potrebam čim ustreznejša določila in da bo njegovo uresničevanje v realnosti Čimbolj uspešno, pa je potrebno pripraviti teren po politični in kulturni plah. Stvari so šle naprej in danes se ne moremo več zadovoljih z našo dosledno načelnostjo brez konkretnih rezultatov. To je smisel predloga, ki naj bi sprožil med nami razpravo o politični učinkovitosh in ne običajne namige o razprodaji, odstopanjih in podobnem ah še hujšem. Miloš Budin MASELLIJEV OSNUTEK / STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE I. Canciani: Spadaro prehiteva po desni Nesprejemljivo stališče o Narodnem domu - Zahtevam se ne smemo odpovedati Spadarova sla po pospešenem procesu sprave na osnovi enosmernih dejanj odstopanja od pravičnih zahtev že močno preseda. V trenutku, ko se je znala slovenska manjšina v Italiji več ah manj složno strniti okrog nekega skupnega imenovalca, ki ga v danem primeru predstavlja Masellijev osnutek, nas krajevni tajnik LD spet prese-neh s prehitevanjem na desno in nam v bistvu pove, da bi bilo prav, ko bi se odpovedali zahtevi o vrnitvi Narodnega doma. Mimogrede, Masehijev osnutek v svojem »premoženjskem delu« predvideva vrnitev treh objektov: dveh narodnih domov (tržaškega in svetoi-vanskega) in goriškega Trgovskega doma. In nov Spadarov predlog je ravno tak, kot da bi italijanskim ezulskim združenjem predlagali, naj se odpovedo polovici njihovih zahtev o povrnitvi izgubljenega premoženja v slovenski in hrvaški Istri. Bržkone sodijo nova izvajanja krajevne stranke LD med hsta o »novi klimi«, o boljšem vzdušju med italijansko in slovensko skupnostjo v zadnjih letih, recimo od trenutka II- lyjeve izvolitve na krmilo tržaške občine. In res se je klima izboljšala. Pod varno krošnjo Oljke smo Slovenci (k sreči ne ravno vsi) zamrznih vse dosedanje zahteve in kritične pripombe na račun številnih spodrsljajev in nedo-slednosh prijateljskih uprav in političnih krogov in prepričevah ves svoj notranji in zunanji svet, češ, kako nam je lepo v novem vzdušju. Pa se začne preliminarna razprava o zaščitnem zakonu in glej, ugasnejo nam »klimo« in smo spet htovci in »slavocomuni-sh«. Tako nam LD narekujejo naj se še malce potrudimo in naj se odpovemo Narodnemu domu, saj je tam Univerza, saj je stavba prevelika, saj je treba pokazah dobro voljo... Potem ko smo se znotraj enotnega predstavništva dogovarjali celo večnost in kljub še obstoječim razlikovanjem zedinili okrog Maselhjevega zakonskega osnutka v smislu možnega skupnega imenovalca in dobre začetne osnove za razpravo ter v trenutku, ko bi bilo nadvse pomembno brzdati nadaljnje težnje po diferenciaciji in nastopati strnjeno, nam Spadaro kaže svetlo in zvehčavo pot odrekanja simbolom razdvajanja. Popolnoma soglašam s pripombami Močnika in Berdona: Spadarova izvajanja so v danem trenutku za slovensko manjšino izredno nevarna in lahko pogubna. Načelo, po katerem se nihče vnaprej ne odpoveduje svojim zahtevam, ne velja samo na pohhčnem področju ampak pri katerikoli pojavni obliki pogajanja in kupčije. Krajevna LD se s svojim prehitevanjem dogodkov vrinja v sprejete dogovore celotnega predstavništva, pri katerih je tudi sama prispevala svoj delež. In Ce so se že pojavili dodatni ah novi pomisleki in pripombe nad skupno dogovorjeno zasnovo, bi to lahko izpostavili nekoliko drugače za ustrezno obliko obravnave. Est modus in rebus... Po tej pob nas bodo še prepričali, naj se v imenu dobre volje odpovemo še par stvarem, ob koncu pa bomo tudi sami prepričani, da ne potrebujemo zaščitnega zakona, saj se je ozračje v zadnjh letih izboljšalo... Igor Canciani Stranka komunistične prenove skem, kjer se vse bolj utt) je zavest o narodnostni p padnosti. SKGZ v tiskovnem sporočilu navaja, da si je v sj® pnem predstavništvu ak vno prizadevala, da bi tu tradicionalno zastopstv manjšine lahko izdelalo se prepoznalo v skupne dokumentu, tako kot je s o rilo pred leti, ko je iznafj dogovorjeno resolucijo, jo je izročilo Prodijem vladi, ali ko se je odločilo za zadružno rešitev Primor skega dnevnika. Kljub tem pa so predstavniki zastop stva pred Masellijevo kouu sijo spregovorili složno i ob spoštovanju skupnih po gledov. Zaradi tega SKD čudijo nekatere ocene v medijih, ki so avdicijo pri kazali popačeno, kot da tu vsakdo govoril drugačen ]e zik in v nasprotju s predgovornikom. Kar zadeva Sku pno zastopstvo, to ne drži- SKGZ ocenjuje, da m morali tudi vnaprej me komponentami manjšin6 ohraniti določeno skupim vizijo. Spričo zadnjih izjav predstavnikov nekateri komponent, obstaja resna nevarnost, da bi prišlo znotraj manjšine do razhajanj in napetosti. Takšen scena rij pa bi gotovo imel negativne posledice v naši sku pnosti in ne bo prispeval izglasovanju dobrega zaščitnega zakona. V zaključku svojega ti skovnega sporočila Pa SKGZ ocenjuje, da je skupno zastopstvo kljub svo jim notranjim težavam znalo poiskati skupni jezik, k° je šlo za pomembna in življenjsko važna vprašanj3 naše skupnosti. Nesprejemljivo bi bilo, ko bi praV glede tega vprašanja izginuli vizijo po skupnem dobrem. Pred seboj imamo enkra tno priložnost, da bomo de ležni primernega zakonske ga osnutka. Gorje, ko bi to priložnost zapravili žaram naših internih razhajanj ati zaradi nesposobnosti, da o pred tako pomembnimi izzivi ne znali za skupno im zo rešiti morebitna nesogla sja, zaključuje svoje tisko vno sporočilo SKGZ. SSO: Spodkopavanje enotnosti v manjšini SSO zavrača stališča, ki so jih Levi demokrati predstavili v Trstu v zvezi z zaščito manjšine Prejeli smo s prošnjo za objavo Svet slovenskih organizacij se obrača na slovensko javnost v prepričanju, da ni mogoče iti mimo izredne krize, ki jo doživlja slovenska manjšina, prav v trenutku, ko postopek za uresničitev zaščitnega zakona začenja svojo parlamentarno pot. Priča smo namreč stališčem nekaterih slovenskih predstavnikov, ki dobesedno spodkopavajo v preteklosti doseženo načelno enotnost v manjšini. To je toliko bolj nevarno, ker je do odkritega odklona prišlo dobesedno v trenutku, ko so predstavniki manjšine čakali v Rimu na avdicijo pred komisijo za ustavna vprašanja, ki predhodno obravnava osnutek zaščitnega zakona. Tržaški Levi demokrati so si, očitno tempirano, privoščiti gesto, ki ne pomeni nic dobrega in ki jo moramo javno obsoditi. Organizirah so tiskovno konferenco, na kateri so priznali, da na manjšinsko zaščito ne mislijo resno in da jo skušajo v očeh italijanskega javnega mnenja kar se da po-phtviti in razveljaviti, ne meneC se za pravice in pričakovanja slovenske manjšine. Zdi se, da so se sprijaznili z dejstvom, da so v slovenski skupnosti izčrpati morebitne volilce in da se hočejo v skrbi za prihodnost dobrikati italijanskim. Nič drugače si ne moremo razlagati besede Miloša Budina, po katerih slovenska manjšina ne sme pričakovati nobenega privilegija od zaščitnega zakona. Ni ga bilo sram izreči to, potem ko je že pri sestavljanju skupnega predloga zaščitnega zakona zastavil vse sile, da je manjšinske zahteve minimiziral do najnižje možne mere, popolnoma v nasprotju s pravilom, ki velja za vse pogajalce, da moraš zahtevati veliko, če žpliš dobiti vsaj malo. To je še toliko bolj res, Ce se pogajaš z Italijani. Budin - in še kdo mu je pri tem pomagal - je enako vnemo vložil kasneje tudi pri iskanju skupnega stališča do Maselhjevega osnutka, ki je bil zanj sprejemljiv tudi brez sprememb, oziroma le z lepotnimi popravki, za katere bi se dogovorih kar tako, pod roko. Tako je naša skupna delegacija odšla na avdicije brez skupne izjave. To morda ni važno, bo kdo rekel, a vendar kaže na stanje v manjšini, ki nas mora vznemirjati. Se posebej nas morajo vznemiriti - in mi se sprašujemo, ah je naša javnost pravilno dojela pomen Budinovih in Spadaro vih besed - druge trditve, ki so prišle na dan na omenjeni tiskovni konferenci (zaman se petkov Primorski dnevnik Čudi, da je Piccolo komaj omenil nastop slovenske delegacije v Rimu: novica dneva so bila stališča tržaških Levih demokratov). Do neke mere so bila sicer znana, saj v istem ključu že dolgo razmišlja pokrajinski tajnik LD Spadaro, toda tokrat jih je javno podprl in zagovarjal sam Miloš Budin. Sel je celo dlje: 'L‘Hotel Balkan non va resti-tuito" so besede, ki jih je v Budinova usta zmagoslavno dal Piccolo v svojem poročilu o tiskovni konferenci. Težko bi Budin zagovarjal trditev, da nimamo do Narod- nega doma pravice, bolj res bo, da sumi, da ga nismo vredni. Nevarnost naj bi obstajala, da bi ga izkoriščati v nizke, naciona-hstične, s simboh nasičene namene. Tiste namene, ki vznemirjajo Spadara, ko ugotavlja, da je simbolika Narodnega doma ločila duhove v mestu, kar bi lahko pomenilo, da smo sami Slovenci krivi za požig Narodnega doma. Tako brati preteklost, pomeni smešiti manjšino in se norčevati iz njenih pričakovanj. S tem se je Spadaro močno približal, če ne celo prehitel najbolj zagrizene nasprotnike manjšinskega zaščitnega zakona. Od Budina, ki tako govori kot predstavnik vladne koalicije in kot vodilni zastopnik manjšine, s čimer tudi prevzema veliko, že kar dvojno odgovornost, pa bi vendarle radi izvedeti: -na kaj je mislil, ko je govoril o privilegiji! za manjšino? -ah obstaja možnost, da bi z zaščitnim zakonom dobili Slovenci pivilegije? -ah misli, da bi zares prizadeli komu krivico, če bi nam vrnili Narodni dom v Trstu in Trgovski dom v Gorici, da bi z njima zares tudi samostojno razpolagah in se tudi dogovarjali o namembnosti in uporabnosti? -ati misli, da bi bilo zares krivično (za koga), če bi priznati dvojezičnost in ce bi ustvarili delovna mesta za nekaj desetin mladih Slovencev v javnih upravah, v katerih smo Slovenci notorično podpovprečno zastopam? -kako bi ob priznanju dvojezičnosti mogla biti oškodovana italijanščina? -zakaj se boji oznake "etnične značilnosti teritorija" - na tem kosu zemlje, kjer naj bi veljal zaščitni zakon, živijo ah ne Slovenci? Te pojme si moramo nujno razčistiti, da bo naša javnost vendarle spoznala, v čem soglašamo in glede česa se razhajamo. Ce tega ne naredimo, zares ne vidimo, kako bi lahko še nastopali skupno, ne glede na to, kakšen bo učinek v Rimu, domači politiki pa so se tako in tako prepričali, da jim ne moremo biti nevarni. _ Svet slovenskih organizacij TROJICA VDRLA V ZLATARNO / PRI BELEM DNEVU V UL. TRENTO NOVICE Ropar brez razmišljanja streljal in ranil zasledovalca Mimoidoči, lastnik in policijsko agenta so enega od roparjev prijeli .Čeprav so bili roparji oroženi, so se lastnik tr-6°vine in mimoidoči pri-uriižrli policijskima agen-Ria in se pognali za nji-j, ter enega tudi prijeli. ®t je eden od zasledoval-iTv moral v bolnišnico, el pa je ge srec0j Saj so „arii celo streljali, vendar 0 ga zadeli v nogo, huje-°a ti bilo, okreval bo v 15 Oo ropa, ki bi se lahko Prevrgel v tragedijo, je Pnslo okrog 10.45 v zla-Italgold v Ul. Trento ■ prav na vogalu z Ul. 1 ePPa. V zlatarni so bili i^tiik, 58-letni Sartorino eranzina, in nekaj klien-0v- Tedaj so vstopili trije oparji; eden se je ustavil jT* vratih, drugi je prisot-. m grozil s pištolo, tretji j6 Preskočil prodajni pult i .,z dragocenostmi, ki so de v vitrinah ter v želez-1 blagajni, začel polniti Ve torbi. Maranzina pa je sPel vključiti alarmni si-j5 em, kar je roparje prisili-0 ^ begu: dva sta se po-Sdtia na motorno kolo, pri einer sta se znebila obeh Qtb, pustila sta ju na tleh. Alarmna sirena je medtem priklicala policijska agenta v civilu, ki sta bila v bližini. Eden od agentov je roparja, ki je na motornem kolesu sedel na zadnjem sedežu, uspel zbiti na tla, vendar se je pobral in spet skočil na kolo. Za roparjema se je tedaj pognal motociklist, 35-letni Diego Tibaldi, in ju dohitel v Ul. Galatti, blizu parkirišča taksijev. Tedaj pa se je eden od bežečih obrnil in vanj ustreli, zadel ga je v levo stegno. Tibaldija so odpeljali v katinarsko bolnišnico, za roparjema pa se je izgubila sled. Motorno kolo so nekaj po 13. uri našli blizu Ul. Zonta, bilo je ukradeno prejšnjo noC. Tudi tretji ropar, tisti, ki je v zlatarni grozil s pištolo, je poskusil zbežati z motornim kolesom »zip«, vendar ga nikakor ni mogel spraviti v pogon (tudi to kolo je bilo ukradeno) in mu ni preostalo drugega, kot da jo pes ubere najprej po Ul. Geppa in zatem Ul. Ghega do Trga Vittorio Veneto. Za sabo je imel lastnika zlatarne in dve drugi osebi, katerim se je pridružil inšpektor Cosimo Rocco, tisti, ki je peš skušal dohiteti prva dva ubežnika. Med begom je ropar dvakrat ustrelil v zrak, da bi prestrašil zasledovalce, vendar sta ga inšpektor Rocco, kateremu so se pridružili agent Luigi Bonanno in mimoidoči, ustavili. Kasneje so ugotovili, da gre za 43-letnega Giorgia Ermetija iz Rima. Zaplenili so mu pištolo kal. 38 znamke »diamo-drak«, 30 tisoč tolarjev, tisoč nemških mark, 500 tisoč lir, okrog 30 zlatih ve- rižic, denar in dragocenosti, ki jih je uspel pobrati v zlatarni. Naprtil si je celo vrsto hudih obtožb, ob sodelovanja pri poskusu umora do povzročitve telesnih poškodb, kraje in nedovoljene posesti orožja (v pištoli je bilo šest nabojev, od katerih sta bila dva izstreljena). Medtem ko so ga odpeljali v zapor, se je nadaljevalo iskanje pajdašev, ki ju do večera niso še izslediti. V morju umrla ruska mornarja Prepozno so se zavedeti, da so skoraj na koncu po- mola, zaceli so silovito zavirati, na tleh so ostati Cmi sledovi gume, vendar ni nic pomagalo, avto je potonil v morju. V njem sta umrla mlada ruska pomorščaka, 2 3-letni Viktor Batajev in 34-letni Vjace-slav Nagajev, medtem ko je tretji potnik pravočasno odprl vrata in se rešil. Nesreča se je pripetila včeraj pozno ponoči, nekaj pred 2. uro. Ruski pomorščaki so očitno hoteli preizkusiti avtomobil ford escort, ki so ga kupiti dan prej. Izbrali so si ploščad »Adriaterminal« v starem pristanišču, usmeriti so se proti pomolu »Zero«, morda zaradi nespretnosti pa se je veselje sprevrglo v tragedijo, šofer se je prepozno zavedel, da se bliža koncu pomola. Policijo je poklical kapitan ruske ladje, na kateri so bili vkrcani in do katerega se je obrnil preživeli pomorščak, ki je bil sicer v Soku, a ni hotel v bolnišnico. Avto z obema truploma v notranjosti so na površje potegniti potapljači karabinjerjev. BOŽIČ / PRI STARI MITNICI Zupan iz Sextna predal jelko Po mestnem središču sprevod v južnotirolskih narodnih nošah Predvčerajšnja burja na srečo ni prevrnila 25 metrske jelke, ki jo je Sexten v Pustertalu poklonil Trstu, kjer so ga namestili pri Stari mitnici. Potem ko so gasilci pritrdili veliko božično drevo, ga je včeraj popoldne župan južnotirolskega mesteca uradno predal Trstu na koncu sprevoda, ki se je odvil s Trga Unita skozi mestno središče. Sodelovala je godba na pihala Refolo in godba iz Sextena v južnotirolskih narodnih nošah. Ob velikem drevesu so postaviti hutico, kjer so nuditi turistične brošure, kuhano vino in tirolsko prekajeno slanino. Po drugih mestnih trgih so postavili božična drevesa, ki jih je Trstu daroval Gozdni konzorcij Karnije. ■H PROMET / PO PETKOVEM KAOSU h Milejše vreme poskibelo za boljše cestne razmere Petkov kaos zaradi poledenelih cest je včeraj bil samo Se bled spomin: skoraj povsod je promet redno stekel že zjutraj, v dopoldanskih urah pa tudi na zadnjih zledenelih predelih, kot je bil vrhnji del Furlanske ceste, Ul. Bonomea. Ceste so večinoma počistili in posuti s soljo, za boljše prometne pogoje pa se je treba zahvaliti predvsem milejšim vremenskim razmeram, saj se je predvčerajšnjim dramatično pokazala organizacijska nepripravljenost raznih služb, ki so večinoma posegle, ko so ceste že poledenele in torej prepozno za preprečevanje zastojev. Verjetno je pa treba pripisati ostankom ledu na cestišču nesrečo, ki se je pripetila popoldne na avtocesti pri Proseku, kjer je trčilo vec avtomobilov in tovornjakov. Tri osebe so bile ranjene in so jih odpeljali v bolnišnico. Včeraj se je tudi javni prevoz v glavnem odvijal redno. Popoldne ob 15. uri je spet stekel tudi openski tramvaj: v petek zjutraj je zaradi okvare odpovedal vlečni del proge, in to prav v trenutku, ko je zaradi težav na cestah tramvaj bil nujno potreben. Tako so ga morali nadomestiti z avtobusom, ki je peljal mimo univerze in kamnoloma Faccano-ni z dobro znanimi večurnimi zamudami. L : illllll : S Bito:: I -V Sli Našo pnevmatiko dobite pri: S AN Zini GOMME Trst - str. di Fiume, 112 Tel. 040 - 941404 STOLU GOMME Trst - ul. Gambini, 4 Tel. 040 - 763977 LONZA&COGLIEVINA Opčine (TS) - S.S. 202 KM Tel. 040 - 211366 KOMJANC LUIGI Gorica - ul. Rossini, 22 Tel. 0481 - 531821 TUTTO GOMME Monfalcone (GO) - ul. S. Polo, 59 Tel. 0481 -413311 LOCATELLI GOMME Sne Udine - ul. S. Daniele, 11/a Tel. 0432 - 25515 Protestno zborovanje društva Edinost Danes bo od 11.45 do 12.45 na sredini trga Zedinjenja Italije 108. redno mesečno protestno zborovanje, ki ga priredi družbeno politično društvo Edinost v protest proti več kot polstoletni kršitvi 6. člena in X prehodne določbe ustave Italijanske republike, proti 44-letni kršitvi določil Posebnega statuta z dne 5.10.1954 in proti 35-letni kršitvi 3. Člena statuta Avtonomne dežele Furlanije-Jutijske Benečije. S tem zborovanjem se zaključi deveto leto protestnih zborovanj. Ob priliki tega zborovanja bo govor o zadnjih fazah postopka za pripravo zakona za varstvo slovenske manjšine v Italiji. Na Opčinah uspešnica gledališke skupine II Gabbiano V torek bo SKD Tabor nudilo neobičajno prireditev tržaške gledališke skupine II Gabbiano, ki že od leta 1981 nastopa v združeni abonmajski ponudbi osmih tržaških narečnih skupin v gledališču Armo-nia. V teh letih je skupina postavila na oder osemnajst del in z njimi nastopala tudi po drugih krajih nase dežele, Veneta, Poadižja in tudi v Sloveniji za italijansko manjšino. Režiser skupine Osvaldo Ma-riutto je obenem pisec mnogih originalnih del, oziroma že znano prozo prestavil v tržaško narečje, kot je to slučaj uspešnice »Taxi a due piazze« R. Cooneya, ki jo je Mariutto prekrstil v duhu tržaškega humorja »Fin che coro no me ciape«. To je zgodba o taksistu, ki je svoj vsakdan metodično uredil v tri izmene: prvo posveča ženi, drugo službi, tretjo drugi ženi, dokler... Kaj vse si izmisli, da ga ne razkrijejo in da ohrani svoje življenjske razvade, boste lahko gledali v torek, 8. decembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Kdor je pred nekaj leti gledal slovensko verzijo te skrajno duhovite komedije, s katero je pri nas gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja, ve, da smeha enostavno ni bilo konca, kaj Sele, Ce ga zabelimo Se s sočno tržašCino. Za dobro počutje si v torek privoščite veliko mero smeha. Sladko tekmovanje v Slovenskem klubu Z naglimi koraki že vstopamo v božični Cas in pri Slovenskem klubu so si zamislili, da bi tokrat bližajoče se praznike dočakali nekoliko drugače; slajše... Za torek, 15. decembra, so organizirali tekmovanje - pokušnjo božičnih slašCic. Izdelki bodo razdeljeni v dve kategoriji: prva - staro božično pecivo (potica, maslen kruh, prese’nc, kuglof, fancli in štraube) in drugo karznaš (raznovrstno pecivo, piškoti, torte). Nase pridne gospodinje, kuharice, kuharji in nasploh vsi, ki radi pečejo pecivo, se lahko prijavijo do najkasneje petka, 11. decembra, pri Darji Betocchi (040-948080, ura obedov) in Poljanki Dolhar (040-44171, ura obedov). Vsi ljubitelji pristnih domačih slašCic ste torej vabljeni v torek, 15. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. San Francesco 20. Tiepolo na ogled v muzeju Sarrorio Po včerajšnjem svečanem odprtju zbirke risb Giam-battista Tiepola v posebni klimatizirani dvorani muzeja Sartorio na Trgu Papa Giovanni, bodo danes prvi vodeni obiski, in sicer od 9. ure do 12.30. Skupine po 10 obiskovalcev bo vodila umetnostna zgodovinarka Lorenza Resciniti; vsak obisk bo trajal pol ure. VeC kot 200 risb velikega slikarja iz Veneta je na začetku stoletja daroval mestnim muzejem sam baron Sartorio. Jutri ne bo stavke na pošti Postna uprava sporoča, da so preklicati stavko, ki je bila napovedana za jutrišnji dan, in da bodo zato vse službe redno delovale. Brez meja slavi drugo obletnico Ob drugi obletnici delovanja bo trgovina Brez meja v Ul. Toorebianca 29 izjemoma odprta tudi jutri. V prodajalnici proizvodov iz Tretjega sveta bo ob 17.30 praznovanje, na katerem bodo nuditi obiskovalcem prigrizek ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na Zborovsko revijo danes, 6. decembra 1998 ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu Med prireditvijo bomo podelili priznanja organistom in zborovodjem, ki se najdlje posvečajo slovenski glasbi na Tržaškem SmiLM® (lUl®ABJis©E Fran Milčinski BUTALCI priredba in režija JAŠA JAMNIK Jutri, 7. t. m. ob 17. uri v prosvetni dvorani A. Sirk v Križu J. in W. Grimm - M. Košuta JP^Z^CJEK Režija MARKO SOSIČ V soboto, 12. t. m. ob 16. uri v domu Briščiki v BR1ŠČ1K1H Gostuje LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Po motivih bratov Grimm Pavel Polak V nedeljo, 13. t. m. ob 11. uri v Kulturnem domu na PROSEKU OTROŠKA MATINEJA! pod pokroviteljstvom «> O ZADRUŽNE KRAŠKE :» BANKE : kjer bodo sprejeli ^Okretne odločitve, bo ^edvidoma že 14. de-ombra. Ob približevanju ga roka se, razumljivo, . nožijo protesti in reso-C1je v korist ali proti akazanemu zcirUže- čeprav doslej ni a sPrejeta še nobena "ločitev. O tem bo oddala komisija, ki for-nU T0 deluje od konca t okra, odločali pa bodo di v krajevnih ustano-^ 1 ki so dolžne skrbeti , rnaterialne pogoje de- obrn^3 S°^ na njikovem Ob predvidenih spre-ambah - čeprav naj bi a °rmo izvajali postopo-a in naj bi se v celoti Jdasnicila v letu 2000 - je Ho pričakovati različne eakcije. Na take in dru-gacne odzive sta včeraj z aljšim pojasnilom jav-°sii skušala odgovoriti Predsednik Pokrajine 'prgio Brandolin in šol-^ skrbnik dr. Vito Cam-P°. ki sta sklicala novinko konferenco. . Predsednik pokrajine P Pojasnil dosedanji po-atopek tako glede meto-'dogije dela pa tudi gle-6 hiranja informacij in Predlogov. Goriška pok-^'nska uprava dela na ]6rn Področju od začetka 6 °sHjega leta in je doslej jedila veliko. ”Predv-eJH pa so imeli vsi “dojekti s šolskega po-r°čja možnost, da aktiv-o sodelujejo”, je pouda- II Predsednik in poja- da so v komisiji naj-pre) opredelili smernice in cilje in določili tudi pravilnik (poslovnik) dela komisije same. V tem pogledu je Goriška pokrajina pred drugimi v deželi in bo v predvidenih rokih predstavila načrt. Govor je bil nadalje o pristojnosti posameznih ustanov, oziroma služb. Šolski skrbnik dr. Vito Čampo je podčrtal pomen metodologije dela in poudaril, da so bili vsi zavodi izrecno povabljeni, da predstavijo predloge in priporočila, opozoril pa na nujnost, da se vprašanje reforme obravnava z novim pristopom (”Vsi moramo zavestno poglobiti kulturo avtonomije”). Nekaj splošnih smernic o tem, kako naj bi iz- glodala šolska mreža v pokrajini je nanizal predsednik Brandolin, poudaril pa, da ima končno besedo pri tem prav organizacijska konferenca. Glede reorganizacije Sol s slovenskim učnim jezikom je na specifično vprašanje odgovoril, da čaka da se mu dostavijo konkretni predlogi, da je seznanjem z različnimi pogledi glede ureditve mreže obveznih Sol, medtem ko naj bi na področju višjih srdnjih šol z dosedanjih treh polov, nastala dva. Tako predsednik kakor šolski skrbnik pa sta poudarila, da zakon izrecno predvideva tudi možnost, da se za manjšinjske šole, na tem področju ohrani sedanje stanje. Danes množičen obisk na Andrejevem sejmu Živahno je bilo že včeraj Nekoliko ladno in zoprno zimsko vreme je včeraj motilo začetek tradicionalnega Andrejevega sejma, kljub temu so zabeležili živahen obisk. Pravo množico obiskovalcev pričakujejo danes, ko bo dovolj priložnosti za nakupe, saj je razgrnjenih okrog 250 stojnic, otroci (pa tudi starejši) bodo lahko izbirali med skoraj osemdesetimi zabavišči. Krošnjarji bodo stojnice pospravili v torek, zabavišča pa bodo ostala do prihodnje nedelje. (Foto Bumbaca). * ]■Aplavz je imel v tem tednu ve-0 dela, saj je svoj obhod po do-^ ovih in društvih začel že sredi Ha, v petek in včeraj pa je komaj sPel opraviti vse načrtovane in ne-0aCrtovane obiske. Ze v sredo se je mudil v Kultur-‘ein domu na povabilo ZSKD in SZ v0*, oziroma sekcije za ritmiko. V šp m tPvorani ga je pričakalo nad Sqs . set otrok in veliko staršev, ki 81 z zanimanjem ogledali nastop NASTOP GIANNIJA RIJAVCA IN NJEGOVIH FANTOV__________________________________ "Across the boder” z Rijavcem presegel mejo Koncert je bil v petek v priredbi Kulturnega doma in zadruge Maja Giannija Rijavca bi lahko primerjali italijanskim pevcem, po eni strani Ronu, po drugi strani pa Paolu Con-teju. Vladimir Čadež pa je podoben Bocelliju. To je ocena, ki jo je na petkovem koncertu, v okviru niza pobud "Across the border”, izrekel glasbeni kritik Giulia-no Almerigogna. Koncert se je odvijal pod geslom ”Gianni in prijatelji”, v petek zvečer.. Tokrat so na odru Kulturnega doma nastopili pevci iz Nove Gorice in priznati je treba, da so se vsi nastopajoči dobro izkazali in dokazali, da zna biti tudi slovenska popevka privlačna in zanimiva. Najprej je nastopil Big ben quartet (Čadež, Kokoša, Voje in Rijavec). Nato se je predstavil Gianni Rijavec z ženskim triom (Vanja Cencič, Patricija Rijavec in Tina Bole) ter predstavil najbolj znane popevke iz trinajstletne kariere. V posebni točki je predstavil zadnjo kaseto "Sentimenti”. Posebno vzdušje se je ustvarilo, ko je na oder stopila tudi avtorjeva mama Mara Rijavec ter skupaj s sinom zapela ”Iz truda bo pognal rdeči scet”. "Across the border” je tokrat tudi dejansko prekoračil mejo, je v pozdravnem nagovoru poudaril v imenu organizatorjev Igor Komel. Težnja je, da bi tudi s takimi prireditvami prepoznali slovensko ustvarjalnost na področju lahke glasbe. Izbira ansambla je bila glede tega kar se da posrečena. (Foto Bumbaca). MIKLAVŽ / OB SPOŠTOVANJU STARODAVNEGA OBIČAJA Dobri striček je obiskal otroke po domovih ■ Obisk Pri malčkih ŠZ Dom, včeraj popoldne pa v KC Lojze Bratuž najmlajših in članov skupine ” show dance”. Prikazali so šest telovadnih plesov, ubranih na jesensko-zimsko sezono, oziroma živalski svet (na sliki - Bumbaca - je prizor pingvinčkov). Nastopajoče je za nastop pripravila Damijana Ceščut ob sodelovanju Mije Ceščut. Miklavž je vse otroke obdaroval. Včeraj popoldne pa je Miklavž obiskal otroke v KC "Lojze Bratuž”. Tudi tam so mu pripravili sprejem z igrico Sveti Miklavž Franke Ferletič v režiji A. Černič. Nastopila je baletna skupina (v vlogi hudičkov) ter skupina DoMiSol, ki sta jo pripravili Marja Feinig in Damjana Ceščut, medtem ko sta se z baletno skupino trudili Kristina Di Dio in Nataša Sirk. Sicer pa so pri predstavi sodelovali še P. Bertolini (scena) N. Klanjščel (luči) in Nežica Černič (kostumi). Ob zaključku je sv. Miklavž razdelil darila. (Foto Bumbaca). Vse najboljše Mara! Devetdeset je veliko, ampak rojstnih dnevov ni nikoli dovolj! NA ZDRAVJE! Tomšiči in Uršiči z vsemi ostalimi KD SKALA Gabrje vabi danes, 6. decembra, ob 18.30 na miklavževanje. Prireditev bo na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi silvestrovanje, 28. decembra v gostišču Al fogo-lar v Gaglianu. Zagotovljen avtobusni prevoz, Silvestrova večerja z vključeno pijačo, vesele viže godbenika Silva, nagrajevanje jubilantov in nastop skupi-ne»01d Babe Girls«. Vpisovanje pri poverjenikih 'in na sedežu do 9. decembra. SKUPINA MLADIH DRUŽIN prireja družinsko silvestrovanje v telovadnici KC L. Bratuža. Na programu so ob preprosti pa-stašuti igre za male in velike ter ples in zabava ob zvokih domače glasbe. Družine, ki želijo v prijateljskem vzdušju pričakati prihod novega leta, naj se prijavijo do 12. decembra na tel. 0481-536313 in 0481-530063. H3 OBVESTILA URADI v ulici Malta (SKGZ, ZSKD ter ZSSDI) bodo jutri, 7. decembra 1998 zaprti. KNJIŽNICA D. FEIGEL bo jutri, 7. t.m. zaprta. SPDG - smučarski odsek bo 10., 17., 24. in 31. januarja priredil tečaj smučanja in deskanja (začetni in nadaljevalni), 7. februarja pa bo društvena tekma. Prijave za tečaj in avtobus na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in četrtkih od 19. do 20. ure. COKLUB v Sovodnjah sporoča, da so otroške delavnice vsak ponedeljek od 16. do 17.30. Vabljeni so otroci iz vrtca in osnovne šole. S ČESTITKE V Doberdobu slavi danes 70-rojstni dan Jožef Gergolet - Servo. Da bi petja še dolgo ne opustil in se z nami še dolgo veselil mu želijo člani moškega pevskega zbora Jezero. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 28. novembra do 4. decembra 1998. RODILI SO SE: Julian De Caro, Riccardo Vida, Matija Cubrilo. UMRLI SO: 88-letni Emilio Braini, 81-letni Bruno Giurco, 73-letni Celso Macor, 91-letna Giu-stina Bosa, 75-letni Salva-tore La Pasquala, 76-letna Francesca Križanič, 58-let-ni Aldo Andaloro, 80-let-na Hilda Brandner, 78-let-ni Eduardo Flaumene, 86-letna Giovanna Vetrih, 79-letna Giuditta elemente, 79-letni Vittorio Olmi, 65-letni Giancarlo Bertolde, 89-letna Al da Visintin, 57-letni Lorenzo Di Biaggio, 71-letni Aldo Fontanini, 70-letna Domenica Maur, 75-letni Bruno Comino, 49-letna Marina Ambrosi, 81-letni Egidio Borsi. OKLICI: šolski tehnik Roberto Damato in delavka Silvana Patrizia Iliv. POGREBI Jutri: ob 11. uri Teresa Klavcic vd. Matesig iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče. V spomin na Ivana Sirka darujejo sošolci in prijatelji milijon 100 tisoč lir za Sklad Mitja Cuk. 4. decembra je minila 22. obletnica smrti Borisa Mizerita. V spomin daruje žena Ivica z otroki 100 tisoč lir za KD Briški grič. Abrahamovci iz Sovo-denjske občine darujejo 310 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Danes praznuje 70. rojstni dan nono Pepe vse najboljše mu želimo vsi domači KINO GORICA VriTORIA 1 15.20-17.00- 18.45- 20.30-22.15»The aven-gers«. I. Uma Thurman in Sean Connery. VTITORIA 3 15.15-17.30- 20.00- 22.30»Gatto nero, gatto bianco«. Rež. E. Kusturica. CORSO Rdeča dvorana: 15.30-17.45-20.00-22.15»A1 di la dei sogni«. Modra dvorana: 16.00- 18.00- 20.00-22.00»Matrimo-ni«. I. Diego Abatantuono in Francesca Neri. Rumena dvorana: 16.00- 18.45- 21.45»I1 negoziatore«. I. Samuel Jackson in Kevin Spacey. TRZIC ENCELSIOR 15.30-17.45- 20.00- 22.15»Radioifeccia«. COMUNALE 16.00-18.00- 20.00- 22.00»Gatto nero, gatto bianco«. ČEDAD RISTORI 17.30-21.00»Ra-diofreccia«. I. Ligabue. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. France-sco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. Ob smrti dragega Paola Bertinazzija bi se radi zahvalili vsem, ki ste ga z molitvijo in cvetjem ter v tako množičnem številu pospremili na zadnji poti; posebno pa bi se zahvalili vsem, ki ste nam bili ob strani v težkih trenutkih. SVOJCI Ronke, 6. decembra 1998 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi dragega Cvetka Pahorja SVOJCI Jamlje, Devin, 6. decembra 1998 GOSPODARSTVO / ISKANJE SKUPNEGA IMENOVALCA n Udejanjili možnosti je naloga politike Toko meni guverner Fozio, ki spet opozorjo no potrebo po »reviziji sociolne držove« RIM - Okrog relansiranja gospodarske rasti in odpravljanja brezposelnosti se je začel živahen dialog, v katerem sodelujejo vlada, centralna banka in industrije!. Enotni so si namreč o tem, da je Italija na križpotju: ali ji bo uspelo relansirati razvoj, ali pa bo Se naprej stopicala na mestu. Manj enotnosti pa je pri odgovoru na vprašanje, kdo izmed te trojice mora narediti prvi korak. Predsednik vlade Massi-mo D’Alema je v petek iz Catanie pozval industrijce oziroma podjetnike, naj imajo več poguma, naj več tvegajo, kajti »zdaj je trenutek za investiranje«. Odgovor Con-findustrie je bil takojšen in pritrdilen, in-dustrijci so pripravljeni na izziv, vendar pod enim pogojem: prej je treba ustvariti ugodne pogoje, oportunosti, da bi se obnovila klima zaupanja. Za industrijce se lahko to zaupanje ustvari samo s konkretnimi posegi, med katerimi je na prvem mestu znižanje davčne in prispevne ravni. »Ce bo do teh pogojev prišlo in če bo država ohranila stabilno vodstvo, potem se bodo podjetniki odzvali v polni meri,« je izjavil podpredsednik Confindustrie Carlo Calheri. Potencialnosti za zagon »podjetja Ita- lija«' obstajajo, je potrdil tudi guverner Banke Itatije Antonio Fazio, ki pa opozarja, da si mora zdaj, ko je presežena emergenčna faza, politika prva naložiti »zahtevno nalogo, da se možnosti spremenijo v dejstva«. Fazio opominja vlado, da si mora za glavni cilj zastaviti dvig ravni zaposlenosti, kar pa ne bo mogoče brez zvišanja kompetitivnosti italijanskega proizvodnega sistema. Kompetitivnost je • v prvi vrsti vezana na ceno dela, na znižanje davčnega pritiska in na relansi-ranje javnih investicij, je dejal Fazio in znova opozoril na potrebo po »reviziji socialne države«, saj rastoča teža pokojninskega sistema nevarno obremenjuje javne račune. Na potrebo po reformi welfara oziroma nove reforme pokojnin je včeraj opozoril tudi Mednarodni denarni sklad (FMI), ki opozarja, da utegne nadaljevanje nizke gospodarske rasti brez ustreznih korekcij povzročiti zlom pokojninskega sistema. Kljub že izvedenim reformam, dodaja predstavnik FMI Tanzi, je ostalo breme države še zelo veliko in bo v nekaj letih spet nezadržno raslo. POLITIKA / RAZLIČNA MNENJA STRANK Po referendumu predčasne volitve? No to možnost opozoril predsednik Scolforo MELBEURNE, RIM -»Ce bi na referendumu o volilnem zakonu zmagal “da” z veliko večino glasov, potem bi morali razpustiti parlament in razpisati nove volitve, kot se je zgodilo po volilnem referendumu iz leta 1993.« Tako je povedal predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ko se je včeraj pogovarjal z novinarji na letalu, ki ga je peljalo v Melbeurne na večdnevni uradni obisk v Avstralijo. Resnici na ljubo je kmalu potem iz kvi-rinala prišel demanti, češ da je predsednik govoril izključno o tem, kar se je zgodilo po volilnem referendumu v letu 1993, toda Scalfarove besede so medtem že vzbudile plaz reakcij predstavnikov domala vseh pomembnejših političnih strank. Voditelj Levih demokratov VValter Veltroni je dejal, da bi po referendumu parlament moral odobriti nov volilni zakon, nakar naj bi razpisali volitve. Drugačnega mnenja pa je levi demokrat Clau-dio Petruccioli, po mnenju katerega bi pozitiven izid referenduma ne smel imeti nikakih učinkov na dolžino mandatne dobe parlamenta. Petrucciolijeva izvajanja je treba povezati z dejstvom, da gre za enega izmed predstavnikov odbora za volilni referendum. Mnogi člani tega odbora so namreč razumeli Scalfarove besede kot nekakšno opozorilo ustavnemu sodišču, naj pri razsojanju o izvedljivosti referenduma upoš- teva tudi posledice, ki bi jih le-ta imel v italijanskem političnem življenju. Tako jih je razumel tudi podtajnik Ljudske stranke Dario Franceschini, ki je ob tej priložnosti pozval pobudnike referenduma, naj pomislijo na destabi-lizacijske posledice svoje akcije; tako jih je razumel tudi načelnik skupine Nacionalnega zavezništva v senatu Giulio Mace-ratini, ki jih je prav zaradi tega negativno ocenil kot neprimerno vmešavanje v delovanje najvišje sodne oblasti v državi. Zanimivo pa je, da so drugi razumeli Scalfaro-vo izjavo čisto drugače. Voditelj Krščanskode-mokratskega centra Pier-ferdinando Casini je namreč v Scalfarovih be- sedah videl spodbudo ^ razpisu referenduma, P, uspehu katerega na] D razpisali predčasne pa{ lamentame volitve. Vo telj SKP Fausto Bertinotn pa je ocenil, da bi mora1 volilno reformo čim PreJ vzeti v roke stranke parlamentu. Pristavimo naj, da državni poglavar svojem pogovoru z n ar ji na letalu za novi' Mel- bourne omenil tudi možnost. Poudaril je. bi morala volilno reform0 odobriti zelo široka pari® mentarna večina podo no kot ustavne reform®; Scalfaro se je zavzel tu 1 za neposredno izvo!itev predsednika republike 1 ni zavrnil predloga neka terih, da bi sam sebe na sledil. V torek posvet Društva beneških izseljencev ČEDAD - V torek, 8. decembra bo v občinski dvorani v Podbonescu posvet, ki ga prireja društvo beneških izseljencev »Slovenci po svetu« ob zaključku leta, v katerem društvo slavi 30 let obstoja. Posvet nosi naslov »Slovenci doma in po svetu na pragu tretjega tisočletja« in se bo začel ob 15. uri z otvoritvijo in pozdravi gostov. Nadaljeval se bo s poročilom ravnatelja zveze Renza Mateliča, ki bo podal oceno položaja slovenske narodne skupnosti v deželi FJK. Za njim bo dr. Miran Komac z univerze v Ljubljani predaval o razlogih za zaščito manjšin, nakar bo spregovoril senator Stojan Spetič s poročilom »1968: Beneški izseljenci se organizirajo«. Predsednik zveze Dino Chiabai bo imel zatem referat nnaslovom: »1998: Slovenci po svetu, za novo, trdnejšo povezanost.« Srečanje se bo zaključilo s koncertom. KOROŠKA / SEMINAR URADA ZVEZNEGA KANCLERJA Prednosti dvojezične vzgoje Otroci v dvo- ali večjezičnih vrtcih in šolah hitreje napredujejo CELOVEC - Dvo- in večjezična vzgoja v otroških vrtcih za otroka nikakor ni dodatno breme, modelski poskusi in praksa v najrazličnejših državah Evrope in Amerike celo dokazujejo, da takšna vzgoja pospešuje kognitivne sposobnosti teh otrok v primerjavi z enojezičnimi. To je bila skupna glavna izpoved uglednih referentov iz Nemčije in Avstrije na dvodnevnem seminarju na temo večjezični otroški vrtci, ki se je v petek začel v počitniškem naselju avstrijske sindikalne zveze v Hodišah na Koroškem. Udeležence seminarja so v imenu prirediteljev pozdravili vodja ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju Christa Achleit-ner, nadzornica za večjezične otroške vrtce na Gradiščanskem Kor-nelia Bintinger ter namestnik direktorja urada koroške deželne vlade Karl Andervvald. Prireditve so se mdr. udeležili tudi zastopniki manjšinskošolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško ter predsedniki osrednjih političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev. Glavni referent prvega dne Henning Wode iz Kiela v Nemčiji je še posebej opozoril, da so pogoji za uresničitev večjezičnih izobraževalnih modelov v Evropi, začenši pri otroških vrtcih, ugodni kot še nikdar. Tako nacionalne vlade kot tudi evropske in mednarodne inštitucije in ustanove izrecno podpirajo pospeševanje večjezičnosti na vseh področjih in so zato pripravljeni dati na razpolago tudi znantna finančna sredstva. Poudaril pa je, da modeli dvo-in večjezične vzgoje niso popolnoma prenosljivi, zato jih je treba prilagoditi spremenjenim okoliščinam. Razprava o dvojezičnih otroških vrtcih je na Koroškem dosegla svoj višek, potem ko so v zadnjih mesecih občinski sveti v petih dvojezičnih občinah odklonili ustanovitev dvojezičnih skupin v javnih občinskih vrtcih. Nato so manjšinske organizacije zahtevale ureditev tega vprašanja preko deželnega zakona za dvojezične otroške vrtce, kot npr. že obstaja na Gradiščanskem. V nasprotju z Gradiščansko pa koroški deželni politiki ureditvi v obliki javnih vrtcev naspro"-tujejo ter‘zagovarjajo ustanovitev zasebnih vrtcev za slovensko narodno skupnost. (Ivan Lukan) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi včlanjena društva in skupine, da se polnoštevilno udeležijo IZREDNEGA KONGRESA z edino točko dnevnega reda: SPREMEMBA STATUTA Spremembo nalaga zakonski odlok št. 460/97 Izredni kongres bo v sredo, 9. decembra ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah Statut z vnesenimi popravki bo teden pred Kongresom na ogled na sedežih ZSKD. Vabljeni! ZGONIK / ZA MIKLAVŽA ZKB obdarila šolo 1. maj 1945 Prijetna slovesnost ob predaji televizorja Zadružne kraške banke Zadružna kraška banka je poskrbela, da se je Miklavž spomnil tudi zgoniške šole. Ravnatelj banke Brajnik je namreč v petek izočil otrokom in učiteljicam šole 1. maj 1945 nov televizor: šola žal ni razpolagala s sredstvi, da bi si nabavila televizijski sprejemnik in tako ji je priskočila na pomoč Kraška zadružna banka. Na krajši slo- JUBILEJ / VSE LETO VRSTA PRIREDITEV Z nedeljsko prireditvijo v Zgoniku višek proslav ZMetnice zborov Vesela pomlad letni sodelavec zborov Ve sela pomlad, skladate ] Ivan Florjane. Koncertni del večera bo p o vezo va Zvonko Vidau s projekcij0 niza diapozitivov, ki jih j® izbral iz svoje bogate zbir ke prav v ta namen. Družabni del večera b° do oblikovali pevci sann s sklopom razvedrilnih p® srni ter harmonikarji EgoD Taučer, Borut Vidau in Zoran Lupine. Na ogled bo tudi razsta va fotografij iz dvajseti0' tne zgodovine zborov Vesela pomlad, ki bo postavljena kot ozadje in scena na prireditvenem prostoru. Slednja bo pravzaprav le del obširnejše razstav®, ki si jo bomo lahko ogl®" dah v prostorih openskega Marijanišča do konca de cembra. Svojo dvajsetletno j>eV' sko dejavnost bodo zbori Vesela pomlad prikazan tudi v dveh brošurah. Pr^a bo zajemala izčrpen opig dvajsetletnega pevskega delovanja, ki ga bo dopol njevala zbirka fotografijlZ bogatega društvenega arhiva, v njej pa bomo tudi prebrali, kaj mislijo o pet]0 in pevski kulturi in kal nam povedo o svojih izku šnjah iz prvih pevskih 1° nekateri nekdanji pevci 01 pevke Vesele pomladi-Druga, izčrpnejša brošura, pa bo bolj tehnične narave-Vsebovala bo namre množico podatkov o 35 pevcih, ki so peli ali še pojejo v zborih Vesela P° mlad. Navajala bo vse dosedanje pevske nastop®-gostovanja, udeležbo na pevskih festivalih in t° kmovanjih doma in P° svetu, v njej pa bo zastopa na tudi beseda nekdanji in sedanjih pevcev. , Pevci Vesele pomla01 pričakujejo na svojem sla TRST - Letošnje leto je potekalo pri openskih zborih Vesela pomlad v znamenju dvajsetletnice. Vse večje prireditve, od Dneva družine preko praznika Poj, pleši, igraj in še kaj, Poletnih pevskih tednov, Koncerta zborov in družabnega programa v Zgoniku do odmevnega celovečernega koncerta mešanega pevskega zbora Resonet, so se odvijale pod geslom »20 let petja«. Jubilejno leto pa bodo openski zbori zaMjučih v nedeljo, 13. decembra z Večerom srečanja s pesmijo in s prijatelji petja v zgoniškem športno-kul-tumem centru. Prireditev, ki se bo pričela ob 18. uri, bodo oblikovale vse pevske skupine društva Vesela pomlad. Najmlajši pev- vesnosti se je predstavniku slovenskega bančnega zavoda zahvalila didaktična ravnateljica Castellani, sledil je kratek glasbeni nastop učencev IH. razreda, otroci IV. so predstavili pesem o Miklavžu, šolarji V. razreda pa so prebrali svoje spomine na darežljivega svetnika in končno je šolski zbor zapel še dve priložnostni pesmi. ci in pevke pripravljajo pod vodstvom Martine Batič šopek igrivih otroških pesmic, pevke mladinskega zbora pa splet ljudskih, umetno prirejenih pesmi in tržaških plesov pod vodstvom Franca Pohajača, Mirjam Brajko-vič, Martina Vremca in Egona Taučerja ter za družabni del sklop razvedrilnih pesmi z Matejko Bu-kavec. Prisluhnili bomo tudi dekliškemu vokalnemu tercetu Ver Laetum in mešanemu pevskemu zboru Resonet. Po krstnem koncertu te pevske skupine se zdaj veselimo še novega rojstva, ki ga najbolj neposredno doživlja zborova dirigentka Aleksandra Pertot. Prav zaradi njene začasne odsotnosti se zbor pripravlja na nedeljsko slavjepod vodstvom Franca Pohajača. Slednji pa s to zadolžitvijo še ni izčrpal vseh svojih moči. Pod njegovim vodstvom so se z namenom, da tudi sami počastijo okrogli jubilej, zbrali nekateri pevci in pevke, ki ob ponovnem druženju pri pevskih vajah tudi obujajo spomine na leta petja pri Veseli pomladi. Tu je njihove prve korake v pevski svet usmerjal prav zborovodja Franc Pohajati, ki je tudi dal pobudo za ponovno pevsko snidenje. In zakaj bi se v petju ne preizkusili tudi starši pevcev? Zamisel zborovodkinje Zdenke Križmančič o priložnostnem pevskem zboru so nekateri starši vzeli zares in se na svečani dogodek že dalj časa zelo vestno pripravljajo. Radi bi namreč tudi sami pokazali, kaj jim pomeni petje. Vsi zbori bodo poleg samostojnih nastopov na nedeljskem koncertu izvedli tudi skladbo Rast v bodoče dni, ki jo je na besedilo Alojza Kocjančiča za to priložnost uglasbil dolgo- pilL_.CUVU.JCJU 11C1 --- vju veliko ljubiteljev petja’ glasbe in plesa in se ves® lij o snidenja s starimi m novimi prijatelji. Majda DaneV PO AVDICIJAH POSLANSKI ZBORNICI ki so odraz tradi-eionalnih nostal-gičnih pogledov in preteklosti, u o v i h t r a - : ^ i/, z ni e r J Načelno nihče več ne nasprotuje zaščiti, zato preseneča pretirani realizem tržaške italijanske reformistične levice morejo več spregledati - čeprav je tu pa tam še najti tudi take like, kot je župan v Podbonescu, ki se še vedno donkihotovsko bori proti nekim neobstoječim mlinom na veter in je dejansko ana-hronist med anahronisti. Glavne organizacije, kot so Zveza istrskih beguncev, Lega nazionale za Trst in Gorico in »Federazione joverde« so sicer predložile insko omejevalne dokumente, ki predvidevajo med drugim preštevanje in vzporejajo zaščito slovenske manjšine z izplačilom odškodnine za zaplenjene dobrine v Istri, toda njihovi voditelji -niti ne preveč na tiho - priznavajo, da je so predložili svoj pristranski pogled in bi pristali Vojmir Tavčar manj omejevalna stališča predstavnikov institucij. Po drugi strani pa so bili rimski pogovori tudi odraz dejstva, kako počasi meljejo rimski mlini in kako počasi zorijo razmere v Italijanskem parlamentu, ne samo za slovensko narodno manjšino, tudi za ostale manjšinske skupnosti (zgodovinski izjemi sta samo Južna Tirolska in Dolina Aoste). Zbornica je sicer odobrila okvirni zakon o zaščiti manjšinskih skupnosti, sedaj pa se o tem vprašanju mora izreči še senat, toda tudi zgornjemu domu se pretirano ne mudi, ker v tem času usmerja vse svoje energije državnemu proračunu, poleg tega pa so stranke zelo zavzete z dialektiko o ustavnih reformah. Plastično je ta dolgi časovni rok, od kar so slovenske komponente leta 1970 skupaj odpotovale v Rim, da bi tedanjemu premie-ru Emiliu Colombu izročile spomenico, prikazal predsednik Glasbene matice Drago Stoka, ki je poslancem povedal, da je eden redkih če ne edini še živeči član takratne prve delegacije. Kaj več rimski pogovori niso mogli dati in tega tudi nihče ni pričakoval. Poročevalec Dome-nico Maselli je bil s tega vidika jasen. Po teh pogovorih bo ožji odbor lahko delal svobodneje, ker je prisluhnil tudi mnenju krajevnih ustanov in krajevnega javnega mnenja in ne bo izpostavljen morebitnemu očitku, da tega ni storil. Z vsebinskega vidika so rimski pogovori opozorili na en sam, d asi pomemben vozel, vprašanje sredstev. Zelo jasno je bilo poudarjeno, da morajo izdatki za zaščito bremeniti celotno državno skupnost, saj bi zakonodajalec naredil pobtično usodno napako, ko bi odobril še tako dober zaščitni zakon, nato pa breme za njegovo uresničevanje zvrnil na krajevne uprave, ne da bi jih za to (zlasti s fi- ustrezno opremil. To bi po eni strani razvodenilo zaščito samo, po drugi pa bi lahko bilo povod za nova narodnostna trenja, saj bi izzvalo neko nezdravo tekmovanje za sredstva in nove napetosti med italijansko in slovensko govorečim prebivalstvom, v katerih bi zgubili obe strani, pravi poraženec pa bi bila država in sile, ki bi tak zakon brez kritja sprejele. Zato si je poročevalec Maselli postavil kot prioriteto nalogo, da v pogovoru z vlado reši prav vozel finančnih srestev. Drugo vsebinsko pomembno vprašanje, ki je prišlo do izraza, je bilo vprašanje območja, na katerem naj veljajo zaščitne norme. Nanj so opozorili vsi predstavniki slovenskih organizacij in tudi upravitelji manjših občin, Maselli pa je v svojem osnutku nalogo, da to ozemlje določi, prepustil paritetnemu odboru. Na podobnih pogovorih, ki so jih ožji odbori priredili v preteklosti, je bilo vprašanje vsebine zakona bolj poudarjeno. Po eni strani zato, ker je bil odpor italijanske desnice proti zaščitnemu zakonu veliko izrazitejši, po drugi strani zato, ker so bile okoliščine povsem drugačne. Izhodišče za diskusijo so bili v prejšnjih letih vladni zakonski osnutki, ki so bili dokaj omejevalni, tokratno izhodišče je predlog, ki ga je izoblikoval poročevalec Maselli, ki je v svojem predlogu v zelo veliki meri upošteval dokument, ki ga je pred leti izoblikovalo skupno predstavništvo. In tega ni mogoče prezreti, pa čeprav so ocene o osnutku so med Slovenci deljene, saj ga levica ocenjuje kot dobro izhodišče za zakon, medtem ko sta Slovenska skupnost in Svet Slovenskih organizacij veliko bolj kritična. Povedati je tudi treba, da sta vprašanji ozemeljske veljavnosti zakona in finančnih sredstev vzbudili pozornost poslancev, medtem ko do Rima skorajda ni prišel odmev problemov, ki so v teh dneh v središču polemike v Trstu. »Z vsem spoštovanjem do čustev, ki jih lahko vzbujajo, se mi zdijo problemi dvojezičnih izkaznic ali Narodnega doma v Trstu povsem postranski, in vsekakor veliko lažje rešljiva kot ostala dva vozla,« je ocenil v pogovoru za Primorski dnevnik poslanec Luciano Caveri. Zakaj so torej v Trstu prav v teh dneh v ospredju ta vprašanja, ki imajo sicer simbolni naboj, vendar niso taki vsebinski vozli? Zakaj jih hiti tako vneto načenjati tržaški tajnik Levih demokratov? Morda zato, da bi s svojimi pogledi prehitel desnico in ji odvzel orožje, ki ga je pred leti tako vneto vihtela, pa čeprav ga sedaj ne uporablja skoraj več? Osebno se mi zdi, da je bila manjšina v sedemdesetih in osemdesetih letih s svojimi predlogi in tudi v odnosih z državo glede zaščite nekoliko maksimalistična in da jo je komunistična levica v tem nekritično podpirala. Toda današnje zahteve - vsaj tiste zelo trezne, ki jih izraža skupno predstavništvo - niso več maksimalistične, pripravljenost na tvorna pogajanja, kljub razlikam med komponentami, obstaja. Cernu se zdi torej Stelliu Spadam potrebno, da takoj s pismom italijanskemu krajevnemu časopisu zagotovi, da »nočemo neke južnotirolske situacije«? Zakaj je skoraj v isti sapi imel za potrebno dodati odklonilno stališče do vrnitve Narodnega doma? Ali ni ta »realističen« politični pristop prekomerno »realističen«? Podobna vprašanja vzbuja tudi odnos tržaškega župana IIlyja. Pred nekaj leti je prav v pogovora za Primorski dnevnik dejal, da je treba vprašanje zaščite Slovencev reševati postopno »z umirjenim gorskim korakom«. Toda glede na stališča, ki jih je zagovarjal v Rimu, se zdi, da je krepko upočasnil svoj nekdanji gorski korak in to v času svojega dragega županskega mandata, ko bi moral imeti bolj proste roke. V Rim odmev tržaških zdrah prihaja dokaj utišan, kot dokazuje Caverijeva ocena. Nekoliko pa lahko le upliva na stališča poslancev in daje novega kisika nasprotnikom zaSčite. Politični »realizem« je tudi v vprašanju zaSčite manjšine potreben, vendar zdi se, da je v tem primera »realizma« le preveč, načelnega zanosa pa premalo. Po Štirih dneh pogovorov bo delo ožjega odbora prešlo v zaključno fazo. Zaenkrat imajo poslanci čas do 9. decembra, da predložijo svoje popravke, nato bo zaključna debata in zaščitni osnutek bo predan komisiji v na-dalnji postopek. Poročevalec Do-menico Maselli je prepričan, da se bo tokrat parlamentarna pot zaščite nadaljevala in da bo predlog postal zakon, čeprav mu prav debata o ustavnih reformah onemogoča, da bi o rokih tvegal kakršno koli predvidevanje. Kaze, da so tokrat okoliščine ugodne in pogoji za sprejetje zaščitnega zakona dani, dosedanje izkušnje pa le silijo k uporabi pogojnika, navzlic Masellijeve-mu odločno pritrdilnemu tonu. 30 let plodnega dela za kulturo in sožitje Dragoceno poslanstvo društva, ki je v nelahkem okolju doseglo visoko raven splošnega spoštovanja V pravem navalu proslav ob sto in vec letnicah, se zdi jubilej KD Fran Venturini od Domja skoraj »običajno« obhajanje okrogle obletnice ustanovitve paC društvenega jedra. A tako ugotavljanje še zdaleč ne odgo- oljk, postavili temelje strukturam ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT, dalje še hranilnikov Cezal-pskega naftovoda in tovarne Grandi Motori. Hitra preobrazba zunanjega videza je nedvomno vplivala tudi na značajsko podobo prebivalcev tega kraja: Ce je bila zaradi speljane struge nekoč edina zaznavnejša »industrijska« dejavnost Prireditve ob jubileju KD Fran Venturini bo svoj pomembni jubilej počastilo z dvojno prireditvijo: v petek, 11. t. m., bo ob 20.30 pri Domju odprtje pregledne razstave o pobudah in delovanju od ustanovitve do današnjih dni. Poleg gradiva iz društvenega arhiva in zbirke fotografij Marija Magajne bodo v petek zvečer na ogled tudi izdelki klekljarskega odseka društva Jadro iz Ronk. Srečanje v Kulturnem centru Antona Uk-marja-Mira bo popestril nastop pevske skupine Ver lae-tum. Ob tej priložnosti bo javnosti predstavljena brošura, ki jo društvo tudi v naslovu posveča 30 letom dela za kulturo in sožitje. Uredil jo je Jože Koren, za prevode je poskrbel Vojimir TavCar, z zapisi pa so poskrbeli tudi odgovorni za posamezne društvene dejavnosti. Osrednja prjrditev bo v soboto, 12. t. m., ob 20.30 v prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo to prava predstava, v kateri se bo po zamisli Nerine Švab upodobilo življenje tega društva, od ustanovitve z jedrom moškega zbora vse do postopnega razvijanja dejavnosti z ostalimi poustvarjalnimi skupinami. Poleg podeljevanja Gallusovih značk zaslužnim pevcem bo slovesnejši značaj sobotni prireditvi dal še govor sedanje predsednice Nevenke Kozina. varja stvarnosti na tem koncu slovenske zemlje, kjer ima vas prej hibe kot pa prednosti vaške skupnosti, je družb en o-kul turno življenje vse prej kot lahko. Območje, ki ga zemljepisno krije delovanje KD Fran Venturini, obsega pa Domjo, LakotišCe in Kr-menko, je podvrženo izjemnim vplivom, zavzavnim predvsem zaradi neposredne soseščine takorekoC najmanj nedolžnega mestnega okolja. Lahko bi rekli, da je to rob med mestom in vasjo, kjer se mesto in vas istovetita tudi z drugačnim narodnostnim predznakom. Se od prvih povojnih let so se tu ob strugah reke Glinščice in Rosande raztezala plodna zemljišča, ki so jih domačini iz Ricmanj, Boršta, pa tudi iz Boljunca obdelovali v vinograde, sadovnjake, oljene nasade. Hiš je bilo bore malo, pretežno redko naseljenih, zato je bil videz kraja Cisto drugačen od tistega, na katerega smo danes navajeni. Iz starih slik zelo težko prepoznamo območje, ki že nekaj let tesno meji na industrijsko cono, ki mu v kratkem grozijo novi avtocestni nadvozi in skozi katerega so speljane celo tračnice sicer redkokdaj uporabljene železniške povezave s tovarno Velikih motorjev. Sredi ’50 let, istočasno z množično priselitvijo istrskih beguncev, je nastalo Naselje sv. Sergija. Raznarodovalni pritisk je podkrepila še neizprosna razlastitev, ki so jo po političnih uvedle še zahteve po gospodarski okrepitvi višjih oblasti. V najboljšo zemljo so namesto trt, sadnega drevja in pranje volne (veliko naših babic se je s tem ukvarjalo!), je danes to nekakšen zaselek na obronku industrijske cone, ki se že skoro zazira v bivanjski prostor in zato vpliva tudi na družbene dejavnosti tamkajšnjih prebivalcev. Kulturna dejavnost pri Domju zato nikoli ni bila lahka: prav gotovo so bili izredno zahtevni začetni koraki, ki so jih opravili pevci še danes delujočega moškega zbora. Prav tako zahtevno pa je vodenje dejavnosti današnjega društva, ki se ne zavzema »le« za ohranjanje in razvijanje slovenske kulturne dediščine, temveč tudi za spoštljivo uvajanje le-te v Cisto italijansko okolje. Po sili razmer je trojica vasi, kot so Domjo s Puljami, LakotišCe in Krmenka, naseljena s številnimi italijansko govorečimi prebivalci: zato se v teh krajih - skozi šolsko in društveno dejavnost - sooCajo z vprašanjem mešanih zakonov, rešujejo problem odpiranja v večinski prostor, zavzemajo se za vrednotenje slovenskega značaja v stalnem in nujnem spoštovanju prisotnosti tudi italijanskega soseda. Kot drugod se tudi tu pojavljajo »sodobni« problemi s krčenjem števila slovenskega prebivalstva, s Čedalje zaznavnejšo brezbrižnostjo današnjega človeka do prostovoljnega dela za skupnost. Le da so pod okriljem KD Fran Venturini ti problemi še bolj dvorezni: naj se odrečem sposobnemu pevcu samo zato, ker je Italijan? Kaj pa, Ce je nekdo navdušen nad društvenim delom in obenem pripravljen si prevzeti določene naloge: naj ga v strogem načelnem zasledovanju slovenstva za vsako ceno »odpišem«, ali naj ga rajši vzgojim k spoštovanju, ga podučim k sožitju in tako pridobim za skupno stvar? Vse prej kot lahka vprašanja, ki pa so si jih v odboru KD Fran Venturini že precej Časa od tega glasno postavili. In tudi rešili, vsaj v osnovnih potezah, kar je omogočilo društvu obstoj, pogoje za razvijanje živahnega delovanja in zato vsega upoštevanja vreden sloves v stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Verjetno se ne motim, Ce reCem, da je bilo KD Fran Venturini prvo izmed društev, ki je v veliko večino svojih pobud uvedlo dvojezično občevanje, pri Čemer je slovenščina prisotna kot živ, poudarjen, a ne vsiljiv dejavnik v odnosu do jezika večinskega naroda. Rezultat tega je danes slovensko kulturno društvo, v katerem so tudi italijansko govoreči elani, ki - denimo - pojejo slovenske pesmi in v letih odpirajo svoja obzorja v spoznavanju in spoštovanju naše zgodovinsko utemeljene »drugačnosti«. »V odprtosti večinskemu narodu smo našli pot posredovanja našega kulturnega izročila in naše pripravlje- nosti po iskanju skupj11^ elementov za uresničit® naCel mirnega sožitja.» sel, ki jo izluščim iz uvo nika v priložnostno jubilej no brošuro KD Fran Ventu rini, je zapisal Marijan Sp® tic, dolgoletni predsedm društva. Pred letom dni m je nasledila Nevenka KoZ^ na, ki s podporo odboj nikov, pevcev, godcevi ostalih elanov nadaljuje p nakazani poti. Kot dal) piše Spetič v svojem uyo nem zapisu: »Pot , ki )° L opravilo KD Fran Venturio od Domja v teh trideseti letih, je dolga, plodna, P*® menita in nadvse koristn za celotno našo skupnos • Ne smemo pa se uspava ob uspehih preteklosti. L® ta naj nam bo le šola z boljše delo v bodočnosti-rokah imamo danes zakla in poskrbeti moramo, da s nam bo jutri še primeru obrestoval.« ,, Stran je pripravi Damiana 1”“ Od zborovske do široko razvejane, raznolike društvene dejavnosti Kot v vseh naših krajih so tudi pri Domju že v letu, ko je uradno končala druga svetovna vojna, žejno segli po viru kulturno-prosvetnega dela: 5. oktobra 1945 je bilo tako ustanovljeno društvo, ki je nosilo ime po padlem borcu, domačinu Ivanu Kralju-Mirku. Delovalo je z dramsko skupino in telovadnim odsekom, s predsednikom Jožefom Zobcem in tajnikom Alfredom Brajnikom na Čelu se je angažirano vključilo v splošni slovenski preporod in postalo elan tedanje Slovensko-hrvaške prosvetne zveze. Zamrlo je po nekaj letih zaradi globokih in žalostnih ran, ki jih je v naših krajih in med našimi ljudmi odprl kominform. Zaradi političnih sporov, pravzaprav zaznavnih strankarskih vplivov je bilo nemogoče postaviti temelje novemu kulturnemu jedru za dolgih dvajset let. Potreba po prosvetnem udejstvovanju je bila pač veCja od zunanjih pritiskov, tako da je želja po organiziranem družbenem življenju le vzklila. Jutri poteka natančno trideset let, odkar se je skupina mož zbrala v Stranjevi kleti in s prvo vajo »krstila« rojstvo moškega pevskega zbora Fran Venturini. Da- nes je to še vedno krepak sestav, ki pac nadaljuje svoje poslanstvo z ramo ob rami z ostalimi društvenimi odseki, kot so šola za diatonično in klasično harmoniko, otroški in mešani zbor, mladinska in dekliška skupina. Pobudnika moškega zbora sta bila Mirko in Dario Strajn, med ustanovitelji pa gre zabeležiti imeni prvega predsednika Ignaca Samca in njegovega naslednika Petra Krmeca, ki še danes sodi med aktivno prisotne Člane KD Fran Venturini. Nekaj let je zbor vadil s Cvetom Marcem, nato so mu sledili Zidarič iz Sempo-laja, operni pevec Rodolf Francelj in Ivan TavCar, ki od avgusta 1976 do danes zgledno vztraja v vodenju tega zborovskega sestava. S hvaležnostjo se spominjajo začetkov, ko so ob potrebi zboru pri Domju priskočili na pomoC tudi pevovodje sosednjih zborov: Ignacij Ota, Drago Žerjal, Vlado Švara in Drago Petaros. Skupina je kmalu prevzela tudi vlogo skupine, ki je neposredno vpletena v krajevno družbeno življenje in ga tudi z organizacijo značilno društvenih pobud spremlja. Prelomnica v kulturnem delovanju pri Domju je bila leta 1983, ko je občinska uprava poskrbela za izgradnjo in izročitev namenom kulturnega centra. Sicer je stavba, ki je zrastla je na njivi »od SnFkavca«, vse prej kot v sozvočju z okoljem: opravlja pa bistveno vlogo kulturnega doma, v katerem se lahko odvijajo tudi večje društvene dejavnosti. Ime nosi po Antonu Ukmarju-Miru, padlemu borcu z »legendarnim« slovesom, saj se je boril proti Italijanom v Abisiniji, po boju v Španiji pa se je pridružil italijanskim partizanom in postal komandant partizanske edinice, ki je osvobodila Genovo. Po domačinu Ivanu Kralju-Mirku pa so poimenovali prireditveno dvorano. Iz šolskih uCilnic se je v nove prostore preselil otroški pevski zbor, ki ga je po Fridi ValetiC komaj prevzela Suzana Žerjal, ustanovila se je šola za klasično harmoniko, deloval je številen harmonikarski ansambel, leto kasneje pa je za prvi maj zapel prvi Glas harmonike. Dve leti kasneje se je začelo še delovanje prve zamejske šole za diatonično harmoniko, pod mentorstvom Zorana Lupinca vse do predlanskega leta, ko je vodstvo prevzel Denis Novato. Z odraščanjem otrok se je oblikova mladinski zbor, danes je p0*6? omenjenih še dekliška pevska skupi na, ki jo vodi David Žerjal. Pod isti ^ mentorstvom deluje tudi meSal zbor, ki se je občinstvu prvič pre stavil pred dvema letoma. Med dejavnosti, ki jih KD Fran Ven^ turini spodbuja v vsaki sezoni, gr® posebnim poudarkom zapisati trau cionalno netekmovalno prijateljsK srečanje godcev na diatonično na moniko, ki ga društvo z mednarodn udeležbo uspešno prireja na dan p vega maja. Med pobudniki te prisr ne revije je Tiberio Mauri, stras n ljubitelj te glasbene zvrsti, ki se skr ^ tudi za nastopanje skupine domači ljudskih godcev na raznih okoliški prireditvah. Prav tako kot Glas h monike privabi veliko obiskovale® vsakoletna junijska šagra na K menki, v društveni dvorani pa redno odvijajo prireditve ob dne slovenske kulture, osmem marcu, 0 ^ zaključku sezone s prikazom de vanja vseh društvenih skupin, nu lavževanje in božičnica. Vse to »P. potrebi« obogatijo razne pobude, nastajajo po sprotni zamisli in na dihu posameznih elanov. Težave SSk so tudi odraz politične stiske manjšine V soboto, 12. in v nedeljo, 13. decembra bo na Tržaškem de-S(-ti deželni kongres stranke Slovenske skupnosti. Sobotni yavnostni in izrazito politični del skupščine, ki se bo začela ob 16.30, bo v hotelu Savoia v Trstu (Nabrežje Mandrac-chlo 4), drugi delovni del kongresa pa bo dan kasneje na Opčinah (Finžgarjev dom). kongres se bo začel z uvodno pesmijo ženskega zbora Glasbene matice, sledil bo pozdrav deželnega predsednika stranke Bernarda Spazzapana, nakar bodo delegati izvolili Predsedstvo kongresa in njegovo volilno komisijo. Goste in delegate bo nato pozdravil tržaški župan Riccardo llly, sledilo bo poročilo deželnega tajnika Martina Breclja, sobotni del kongresa pa se bo končal s pozdravi delegacij in gostov. V Finžgarjevem domu na Opčinah se bo nedeljski delovni del kongresa začel ob 9.30 s poročili in s splošno debato. Delegati bodo nato izvolili strankin deželni svet, deželni n<*, /A &07TV /klLjV-tov ^ [MU. Bankovec in kovanec Bankovec reCe kovancu: »Ti si zelo težek in v denarnici si samo v napoto.« Kovanec odgovori. »Ti si velik in papirnat, zato se laho raztržeš. Jaz pa se ne, ker sem iz kovine.« Bankovec jezikavo odgovori: »Ti veljaš manj kot jaz. Jaz pa sem veliko veC vreden kot ti.« Martina Starec zWvUG X/yv f&jzi- Zo/mt, VMjjjtArtuiifr vjUyw/ytA/ Jiuumum* Atouvt, IT VLurrUJV*/ ooi?03> nfCHCH /VAM J£ H.ALKAIAI baNKO« STELI m mm Bancomat in blagajna Bancomat reCe -blagajni: »Daj mi denar, ker če ne, si ga bom vzel sam«. Blagajna odgovori. »Jaz ti ga ne dam, tudi Ce prideš sem. Jaz ga izročim samo tistim, ki sestavijo točno osebno številko. Zdaj pojdi proč, ker te nočem veC videti.« Veronika Porro KšdsSBi L hlteSi /t AMMn AL I UlHlAk Pogovor med kuno in marko KUNA: »Živijo Marka. Kako je s tabo?« MARKA: »Živijo. Z mano je vse v redu. Kaj pa s tabo?« KUNA. »Hvala, dobro«. MARKA; »Zdaj sem na počitnicah tu pri Vas, na Hrvaškem«. KUNA: »Pokazala ti bom lepe kank kampe, v katerih boš lahko prenočevala na varnem.« MARKA: »Hvala, zelo si prijazna.« Učenci 3. razreda W BI 51 KUPIL;A;> CE BI MELfA) DENAR ? MAR k.C Šij PADOVA M L j :~::l o iwaa5l?win^ je, \ t iAmilji' Ajvmdv, dtv s —r—'—- “ -n-——■—- ————:—f ■MB C- i VUtlx^ Livljcr lujv^jcr. \ x a JWlinA0-.^y • j ■ ; w o k wm WŠ * • AiN' roMto Daniela 1 1 :cA.HVC Im oc i )BR0T£l IVESelja R/ fcOLlA I0STI PMJ0EU3w Pred desetimi dnevi je bila v Slovenskem klubu predstavitev Velike knjige slovenskih športnih iger. Na tej predstavitvi je zbornik predstavil Sergij Tavčar. Njegov poseg je, tudi zaradi izzivov, ki jih vsebuje, vzbudil veliko zanimanje, pa tudi že nekaj poilemi. Objavljamo ga v celoti, seveda z željo, da bi se nanj odzvali drugi bralci, tako tisti, ki se ukvarjajo s športom, kot tudi ostali. Vsa njihova mnenja bomo seveda z veseljem objavih. Ur. Tema današnjega večera je nekoliko tolažujoCa: povedal naj bi, ob pogledu na preteklost, ki ga nudi ta nov zbornik, kaj se našemu Športu obeta v prihodnosti. Torej ne samo, kaj se je zgodilo, ampak kaj se bo Se. Preteklost in prihodnost se vedno prepletata, kot nam skušajo redno dopovedati profesorji zgodovine, a kaj, ko jih nihče običajno ne posluSa, ali bolje, ko jih ne poslušajo tisti, beri mladi, ki bi jim tak pogled na nenehno dogajanje zgodovine še najbolj koristilo. Ta nizko leteči filozofski uvod naj bi hotel povedati, da moramo dobro poznati preteklost našega športa, predvsem pa njegovo genezo, če hošemo sploh kaj napovedovati o njegovi prihodnosti. Knjiga »tria čudežev« Lakovič - Pavletič - Magajna je naravnost idealno sredstvo, da razumemo, kako je naš šport v bistvu sploh nastal. Na kratko, ker ste pač podrobnosti že prebrah, ali še berete, v knjigi sami: na začetku, približno deset let po svetovni vojni, ah, pravilneje rečeno, 4 leta po priključitvi Trsta in okolice Italiji, se je skupina navdušencev lotila zahtevnega posla preverjanja volje slovenskih ljudi v zamejstvu do športnega udejstvovanja: takrat je vladalo namreč popolno mrtvilo. Pomsile so se strukture, ki so se bavile tudi s športom za časa nedorečenega režima Svobodnega tržaškega ozemlja, in treba je bilo začeti znova. Prvi Slovenski športni dan je imel tak uspeh, da se je kmalu, komaj leto zatem, ustvarilo Športno združenje Bor, prvo naše društvo, ki je bilo izključno športnega značaja. Ta zadnja definicija je hudo pomembna: ni mi namreč znano, da bi kdajkoli v naši zgodovini pred tem sploh kdaj obstajalo izključno športno društvo. Dejstvo, da ni imelo to društvo političnih ciljev, je pomenilo tudi, da ni bilo, formalno vsaj, pod vplivom nikogar. Jasno, vsi vemo, odkod je Bor črpal sredstva za preživetje in kakšen politični predznak je imelo takrat nase gospodarstvo. Ločnica pa vseeno stoji, formalno vsekakor, a pomensko izredno važna, in daljnovidnost ustanoviteljev Bora je še danes občudovanja vredna. Športni dan je postal Športni teden, Športni teden se je razširil v Športne igre in ob tem se je širil naš šport. Siril se je tako, da so skupine športnih navdušencev v raznih naših vaseh začele, najprej iz čisto kampanilističnega zagona, pripravljati svoje skupine atletov za nastope na Igrah. Kontovel je hotel biti boljši od Proseka, Nabrežina je hotela dokazati, da je prva zahodno-kraska metropola, prebudil se je Zgonik, prebudile so se celo Opčine, ena od vasi, o kateri bi človek dejal, da športa nikoli ne bo in da ga ne bo moglo biti. j ^ Nedelja, 6. decembra 1998 NEDELJSKE TEME NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. decembra 1998 ^ Deskanje (bre) dlak na jeziku) po našem športu tieraj, danes in jutri Openci so namreč znani po tem, da delijo svoje prebivalce v vse mogoče kategorije, ki se večinoma gledajo postrani: celo pri takih nepomembnih zemljepisnih poreklih kot so lahko »gurenci« in »dulenci«. In misliti, da se vsi Openci lahko zberejo skupaj za enoten nastop, pa naj si bo tudi v Športu, je bilo naravnost nepojmljivo. Ali zgodilo se je. In stvar vleče stvar. Najpomembnejša miselna revolucija se je zgodila, ko so te iste skupine prišle do spoznanja, da niso Športne igre vse: dejali so si: v redu, Igre so končale in kaj zdaj? Zakaj naj bi čakali eno leto? Ustanovimo svoje društvo in začnimo igrati v prvenstvih. Saj ni nikjer zapisano, da mora biti Bor edino naše društvo. Ce je velika večina, recimo, mladih košarkarjev pri Bom iz nase vasi, zakaj naj jih ne bi obdržali tukaj in bi igrah za nas? Ostalo je kronika, bolj kot zgodovina. Vsi vemo, koliko je sedaj športnih društev pri nas, kako je naša dejavnost razvejana, koliko mladih, recimo bolj ah manj kar vsi, se ukvarjajo s športom. Naša Športna društva so se torej rodila kot posledica nastopanja na Športnih igrah. Geneza sama naših društev nam omogoča razumeti veliko stvari o njihovi strukturi, načinu delovanja in o marsičemu drugemu. Prva, in izredno pozitivna, stvar je ta, da so vsa društva nastala, po Borovem zgledu, povsem apolitična. Cilj je bil zmagati na Športnih igrah in povsem nepomembno je bilo, kakšnega političnega prepričanja je bh Športnik. Kot je rekel nekoč najbolj znani košarkarski trener NBA vseh časov Red Auerbach, ko so ga vprašali, kako to, da je angažiral za Boston Celticse igralca črne polti: »Sploh me ne briga, če je bel ali čm, zelen ali kari-ran: mene zanima samo, da zna igrati!« In ko tečeš po progi, ah plavaš v bazenu, ali mečeš na koš, te nihče ne vpraša, kakšne pohtične barve si. Posredna posledica je bila seveda ta, da so v športna društva prihajali čisto novi ljudje, neobremenjeni s politiko, torej gotovo ne tisti, ki so hodili med tednom iz seje na sejo različnih političnih celic, prosvetnih društev, pevskih zborov in kdovekaj se, ki so bili vsi emanacija ene in iste pohtične ideje. Ta ločitev športa od politike je bila usodnega pomena za razcvet celotnega gibanja. Na primer, Poleta na Opčinah zagotovo ne bi bilo, če bi ga ustano-vha skupina z določeno politično opcijo. Enostavno druga opcija se ne bi pridružila in sedaj bi imeli v najboljšem primeru na Opčinah dve društvi, ki bi imeli kot edino nalogo to, da se koljejo med sabo. Tak razplet, mislim, bi bil še marsikje, če ne povsod. Hvala Bogu veliko je k temu pripomogla tudi slepost praktično vseh naših pohtičnih in prosvetnih vodečih garnitur, ki so bile, seveda tudi na najvišji ravni, sestavljene iz enih in istih ljudi. Takrat je bilo normalno, da naše krovne organizacije »vzgajajo« ljudi. Treba jih je bilo »vzgajati« politično, prosvetno, glasbeno, treba je bilo ljudem nuditi pristno slovensko besedo ali glasbo. Spori je bil v vsem tem izven vsakih njihovih dobro mislečih shem: nekaj mla- dih razboritežev, ki teče po polju ali se bedasto podi po žogo. Kaj ima vse to s slovenskim življenjem, z zavednostjo? Ah, saj so mladi in prej ali slej jih bo srečala pamet. Po tolikem času me ta slepost vedno znova frapira. Res ni bilo nikogar, ki bi uvidel, da je spori mogoče sredstvo zbiranja motivirane mladine, ki se torej zbira zaradi same sebe in ne zaradi staršev, mladine, ki mora govriti slovensko zato, da lahko sploh znaš. V tem svetu, ko so te kot mladega funkcionarja, trenerja, odbornika, vrgli v vodo in zahtevah, da zaplavaš, se je skalilo ogromno sposobnih in pozneje izučenih športnih osebnosti, tistih pač, ki so preživeti, ki so bili toliko trmasti, da niso vrgli puške v koruzo ob prvi oviri. Potem so še negativne posledice, ki jih plačujemo Se danes in ki, zal, ne vidim, kako bi se iz njih lahko izkopali. Največja vsebinska negativna posledica Nočem nikogar zaliti, ah vsaj moj vtis je takrat bil tak, da je tudi naša, mislim športna, osrednja organizacija, Združenje Slovenskih Športnih Društev v Itahji,.nastala, in to po želji samih ustanoviteljev, kot nekakšna servisna služba, služba, ki naj bi koordinirala in racionalizirala čisto birokratsko in knjigovodsko naše delovanje. Ideja v bazi je bila pač ta, da se s politiko nočemo ukvarjati in da mora Združenje biti zato čim bolj neo- tekmuje na Igrah? Res ni bilo nikogar, ki bi razumel, da je šport, oziroma Športne igre, največja stvar, ki so jo kdajkoli izumili za spodbujanje slovenstva v vsakem našem mladem človeku, v tistem, ki to najbolj potrebuje? Da ni videl, da je bilo veliko ljudi, za katere sploh nisi vedel, da so Slovenci, ki je nenadoma spegovorilo po naše samo zato, da bi lahko tekmovalo? In da, tokrat k sreči, ni bilo nikogar, ki bi razumel, da se da to isto mladino tudi zamanipulira-ti, da ji pod krinko Športa lahko podtakneš mariskaj, recimo zahrbtno politikantskega? Ponavljam, minilo je veliko časa, ah stvar me vedno čudi. Kakorkoli že, šport se je razvil od sebe. V tem je bilo, kot sem že rekel, veliko, celo največ, pozitivnega. Apohtičnost, a tudi navada, da ti nič dano, da te nima kdo pitati, da se moraš pač znajti sam kot najbolj ves in je bila ta, da se je naš šport razvil v popolni anarhiji, ali, še koga ta beseda moti, po darvvini-stičnih shemah. Novi ljudje, neobremenjeni s politiko, so pomenih največkrat tudi to, da se s politiko niso hoteli ukvarjati. Zanje, med njimi na primer tudi za mene, ko sem bil mlad, je pomenila politika nekaj grdega, umazanega, bitko za golo oblast in za prisvajanje splošnega imetja za lastne interese, pomenila je nakaj, kar je bilo v čisti antitezi z nasinu ideali. Politiki so za nas bili tisti, ki so nam stalno metali polena pod noge, ki so nas hoteli »vzgajati« po svoje v imenu nekih preživetih parol, ki nam niso prav nič pomenile, ki, skratka, nas niso razumeli in so na nas gledali zviška. Bili smo mladi, pač. In tudi ko se je kak politik utegnil prikazati v naša društva, smo ga vsi gledali z velikim nezaupanjem. sebna organizacija, ki naj se bi sploh vmešavala v delovanje posameznih društev, obratno, društva sama bi ji morala nalagati naloge, ki bi jih sama ne mogla reševati. Posledice takega mišljenja so jasne: nikoli nismo imeli športne politike, one prve, ki idejno usmerja smernice delovanja in ki ima vizijo o prihodnosti in je zato vnaprej pripravljena spopasti se z novimi izzivi in ki predvsem dojame nove trende v splošni družbi. Tema mojih nocojšnjih besed je jasna in govoril naj bi samo o Športu. Ne morem pa si kaj, da ne omenim tudi druge plati medalje. Moje mišljenje, pravzaprav prepričanje je, da je veliko krivde tudi na strani naše politike in predvsem prosvete. Poleg tega, da naše, imenujmo jih s širokim pojmom, kulturne komponente niso pravočasno razumele pomena, ki ga ima šport v naši družbi in, pustite me, da sem precej zloben, še vedno ga niso dojele v celoti, kaj pravim v celoti, niso ga razumele v bistvu, so športu prekasno posvetile pozornost, ki ga zasluži, in to se vedno z zal, imenujemo ga tako, večnim snobizmom. O športu so razumeti le, da privlači mlade, nikoli pa niso hoteti priznati, da je Šport enakovredna komponenta našega življenja, ki ima za narodno zavest in razvoj praV tak, če ne celo važnejši, pomen kot razni zbori oderske ah baletne skupine in tako dalje. Ce ne drugega vsaj zato, ker je Prl športu mladih več. Ne bom omenil raznih floskul tipa, »mens sana in corpore sano«, ah šport lahko odvaja od droge in drugih neprijetnih lopovskih druščin in tako dalje, ker to enostavno ni res. Lopovi so povsod, tudi pri športu, ne samo, ker je športnikov več, je ze samo po čisti matematični statistiki veliko bolj verjetno, da je tudi lopovov več. Prav zaradi tega šport potrebuje vizijo, logično razumevanje o njegovem razumevanju-predvsem pa pri nas jasne pojme o tem, kaj pravzaprav od našega Športa hočemo, da postane. In tukaj vidim največje krivde zunanjega sveta proti športu, namesto, da bi naša prosveta razumela enako dostojnost, ki ga ima šport nasproti drugim socialnim dejavnostim, od športa hoče le to, da zbere mladino zato, da jo potem usmeri v pravoverne in »dostojne« dejavnosti. In namesto, da bi naše gospodarstvo svoj čas, ko je še obstajalo, investiralo v formiranje mladih športnih kadrov, ki naj bi šport vodili in zakaj ne, da bi ta kader poskušala vzgajati, tokrat brez navednic, po svoji pohtič-no-družbenih svetovnih nazor j ih, se je enostavno vrglo v vrhunski šport. Razlog, zakaj je to počelo je, mislim, precej jasen: temeljna komponenta vsakega gospodarskega delovanja je reklama in vsi vemo, kako je v modernem svetu važna reklama, ki se izvaja s pomočjo vrhunskega športa. Naši gospodarstveniki si niso mogli kaj, da ne bi razmišljali, verjamem v veliki večini da dobri veri, da je njihova naloga ta, da podpirajo vrhunski šport, kar samo na ta način bodo dobili nekaj v zameno, beri reklamo-Dejstvo, da je naše športno gibanje povsem drugačno, da vrhunski rezultati izvirajo iz dobrega dela v bazi, se jih ni tikalo-Njihovo poslanstvo so videli nekje v tem: vi dosegajte vrhunske rezultate, potem pa vam bomo pomagali. Nas Spori: potrebuje čisto nov pristop. Naša politično-gospo-darska dominantna struktura se je medtem podrla in priložnost je, da se začne na novo na področju relacij pohtika-sport. Torej po tej poti bi se lahko začelo na novo. Zal pa se ni' podrla naša športna struktura, in m ne mislim na ZSSDI, ki pač še vedno plačuje izvirni greh in, kolikor se lahko trudi, prave vloge idejne in usmeritvene organizacije našega športa ne Bo žal nikoli imela, ker to enostavno društva sama nočejo, tu mislim na naša društva. Naša društva so enostavno okostenela v sistem delovanja, ki je bil toliko produktiven v časih njihovega nastajanja. Začetni zagon in en-tuziazem pa sta medtem splahnela, delo se je prevesilo v vedno večjo rutino in na ta način so L10)a- Ce je bil na začetku anarhizem dobrodošel, ker je sa-m° tako, proti vsemu in vsem, naš šport lahko sploh naslal in Se P°tem razvil, je sedaj ta anarhizem poguben. Na dlani je namreč, da imamo Prevec športnih društev, ki si de-ai° neusmiljeno konkurenco na Vsen področjih. Mentaliteta je ostala pač ista: vsi se hočejo uk-Varjati z vsem, ker je tako bilo Produktivno in zdravo za časa Portnih iger. Zdaj pa ni več: aam sem žalosten in zgovoren °kaz, da naši ljudje proizvajajo v?ono manj potencialnih športnikov, če lahko uporabim ta cinični Športni žargon. Otrok je Vedno manj, in jasno je, da ne jnorejo vsi prav vsega počenjati, tudi časi so se dramatično spre-®enili: možnih aktivnosti za mladega človeka je vedno več, verjetno zaradi tega, ker je otrok manj, so tudi starši nanje veliko bo9 ljubosumni in zanje hočejo in vse kar se da najboljše, titrok mora hoditi v Solo, potem na glasbeni instrument, potem na privatne lekcije tujega jezika, Potem pa mora opraviti domače naloge, na koncu pa mora še na trening, kjer mora biti pač naj- boljši, ker samo ta je smisel vsega- Najboljši moraš biti povsod in to za vsako ceno: nihče ne zahteva od tebe, da greš na trening zato, da bi se sprostil in zabaval, ampak zato, da postaneš po možnosti odličen športnik, ki si bo, po katastrofalnem zgledu, ki nam ga znova in znova nudijo mediji, služil mastne denarje v profesionalnem Športu, hi če ne treniraš zato, da boš izreden, najboljši, kaj te sploh na trening pošiljam? Ob vsem tem so motorčki, diskoteka, računalnik. Sploh ni čudno, da so današnji otroci skoraj vsi po vrsti globoko frustrirani, stvar, ki je za nas starejše popolnoma nerazumljiva, češ, imajo vse, kaj pa še hočejo? Pametna in daljnovidna športna politika bi se morala ukvarjati s temi problemi in jih skušala reševati, koliko se jih rešiti da. Problem je namreč naravnost epohalni, mi pa se še vedno pulimo za igralca, ki ga sunemo sosedu, ustanavljamo vedno znova nove in nove sekcije, izmišljujemo si eksotične športe samo zato, da bi bili originalni. Kot da bi Športne igre se vedno trajale. Drugi problem, ki se ga nihče ne loti je ta, da so, prav zaradi bombaža, v katerem so naSi, pardon vaši, otroci vzgojeni, motorične sposobnosti današnjih otrok dramatično nižje od tistih, ki so jih imele prejšnje generacije. Se sam se spominjam, ko so mi fantje hodili na trening potem, ko so hodili v dolino delat kolesarske skoke. Res: imeli so v dolini urejeno zaletišče in odskočni most, s katerega so se poganjali s kolesom čim dlje. Jasno je, da so bili udarci in brazgotine na vsakdanjem dnevnem redu in kdaj pa kdaj je bil trening bolj podoben rehabilitacijski terapiji kot pravemu košarkarskemu treningu, ali dejstvo je, da je bila telesna aktivnost takratnih fantov bistveno drugačna in veliko pestrejša. In, pazite, to niso bili fantje katerikoli: vsi po vrsti so izhajali iz lepih in urejenih družin, nekateri celo iz družin najvišjega manjšinskega vrha in danes so priznani gospodarstveniki, arhitekti in podjetniki. Trening je bilo takrat lahko pripraviti. Brez problemov si se lahko osredotočil na specifiko športa, saj je bilo že samo po sebi dano, da so fantje (in dekleta) znali teči in skakati. Danes tega ni več. Fant, ki pride na trening, je v veliki večini primerov motorično nebogljen. Teče kot tisti reveži, ki jih vidimo po napoleonski cesti sopihati in tvegati iz trenutka v trenutek srčni napad, ker nimajo pojma o tehniki teka in, namesto da bi jim tek koristil, kot si samo verjetno mislijo, jim dokončno raznese hrbet, vezi in sklepe, da preobremenitve srca in ožilja sploh ne omenim. In nas trener ob vsem tem ga uči kombinacije in kdo ve kaj še, namesto da bi ga najprej naučil pravilno tekati, skakati, plezati po vrvi in skakati z vrvico. Zanima me na primer, koliko mladih mi-nikosarkarjev zna pravilno opraviti enostaven preval naprej in nazaj. Pravilna športna politika bi se morala ukvarjati tudi s tem problemom: ustanoviti bi bilo treba veliko osnovnih Športnih šol, treba bi bilo razumeti, kje naj bi bile in koliko naj bi jih bilo, kdo naj bi vse to organiziral in vodil, s katerimi in kolikšnimi sredstvi in še in še. In še: treba bi bilo poiskati pravo razmerje med rekreacijskim Športom, katerega sledi so se naravnost izgubile, in vrhunskim športom. Ne moremo namreč ne brez enega ne brez drugega. Nekoč je bila sama misel na vrhunski šport, v luči tedanje miselnosti, naravnost bo- goskrunska. Šport je moral biti samo prijetno razvedrilo zato, da se potem mladi resno ukvarjajo s pametnimi zadevami. Danes je stvar obrnjena: rekreacije ne omenja nihče več. Kot sem rekel: če nočeS postati šampion, kaj sploh hodiš na trening delat? Nikoli pa Se toliko kot danes ne potrebujemo prave rekreacije, tekmovalne v smislu zafrkavanja po tekmi in obveze po plačilu pijače in točno nič več. Rekreacije, ki pomeni predvsem socializiranje in vsi vemo, koliko ga danes potrebujemo. Obenem pa je vrhunski šport potreben za nadarjene športnike: največja bedarija bi bila ta, da pošljemo nadarjenega športnika v italijansko društvo, kjer bo prej ah slej pozabil, da je sploh kdaj bil Slovenec, namesto da ga vzgojimo doma in da s časom popelje po svetu novico, da nekje v Italiji živijo čudni ljudje z eksotičnim priimkom, ki govorijo nikomur razumljiv jezik. Kar sem zdaj na hitro preletel, je samo del nalog, ki jih mora nas šport rešiti. Racionaliziranje delovanja, uskladitev med društvi, kaj vem, celo ustanovitev vsesplošnega slovenskega športnega društva, če ne bi bila ta ideja v tem trenutku le znan- stvena fantastika, vse te stvari, ki iz dneva v dan terjajo rešitve ali vsaj ideje njihove rešitve. Prav zaradi tega bi morali imeti skupno športno politiko. Ali nimamo je, da povzamem, ker šport ne zaupa profesionalni politiki, upravičeno sicer, saj so profesionalni politiki v preteklosti že večkrat dokazali, da jih telesna kultura ne zanima in da torej o njej nimajo pretiranih pojmov, po drugi strani pa se sam noče, ali ne zmore, zediniti v iskanju rešitve splošnih problemov. Sosednje društvo je Se vedno nasprotnik, ki ga je treba premagati za vsako ceno, in ne revež, ki skupaj s tabo vesla na isti barki slapu naproti. Kaj si mislim torej o športnem utripu pri nas? V tem trenutku je tahikardičen. Hitri utrip pa je običajno oznanjevalec bodočih velikih problemov. Kdaj jih bomo reših? Zal ne danes ne jutri. Počakati bomo morah, da v ljudeh zraste nova zavest in da pozabijo, kako je bilo, ko so bile Športne igre. In pravzaprav, če dobro pomislimo, samo dejstvo, da njihov vpliv sega še v sedanjost, 30 let kasneje, priča o tem, kako velika in revolucionarna manifestacija so bile. Sergij Tavčar «1 -J ■ ■■j IZREDNA PONUDBA Primorski de konca lela brezplačno vsak dan pri Vas doma Želite prejemati vsak dan do konca leta Primorski dnevnik brezplačno na dom? Takoj pokličite številko 040 7786300 Če se boste nato odločili, da se naročite na Primorski dnevnik, boste plačali samo naročnino za leto 1999. Vsi, ki ustvarjamo Primorski dnevnik, si prizadevamo, da ga bo vsa manjšina čedalje bolj čutila za svojega in ga redno prebirala ter želimo vsakomur omogočiti, da bo lahko svobodno izražal svojo misel in besedo. Pridružite se nam! Evropska Unija predstavlja za Številne države vabljiv cilj, izkaznico za lažje, predvsem pa bolj pisano življenje. Ni Čudno, da se število držav, ki zaprosijo za članstvo, stalno viša. Med te prištevamo tudi Turčijo. Pot, ki bi jo lahko vodila do skupne evropske hiše, pa bo, po vsej verjetnosti, precej vijugasta. Primer kurdskega voditelja Ocalana je eklatantno obelodanil marsikatero krivico, ki se godi znotraj te države. Ocalan je vodil teroristične akcije in naCeljuje stranki, ki se je v preteklosti poslužila tudi nasilnih metod. To je dejstvo. Prst, v kateri je zrasla ta nasilna klica, pa je vsrkala vase veliko krvi in pretrpetih krivic. Kaj se v resnici dogaja v Turčiji? To je bilo vprašanje, ki si ga je zastavila tudi Evropska komisija, ki je natančno preučila spoštovanje človekovih pravic v Turčiji. Izsledki, do katerih je prišla, so izjemne važnosti. Nespoštovanje človekovih pravic na tej zemlji seveda ni novost za vse, ki so kolikor toliko sledili družbenim in političnim spremembam, podatki o njem pa so pa prava bomba, predvsem, ker jih je objavil osrednji evropski organ. Evropska Komisija ima med drugim nalogo, da temeljito preuči stanje države, ki zaprosi za evropsko članstvo. Poleg ekonomskih pogojev, o katerih se veliko piše in govori in za dosego katerih se države največ naprezajo, je pod pretresom še vazna postavka: demokracija v državi, spoštovanje človekovih pravic ter zaščita manjšin na teritoriju. In prav ta trn v peti turške države je zbodel tudi funkcionarje Evropske komisije, ki so ugotovili marsikatero nesoglasje med obrazom, ki ga država kaže v javnosti in pa za domačimi durmi. Turčija je tako ratificirala številne listine, ki so zadevale spoštovanje človekovih pravic; med le-te gre prišteti n.pr. Evropsko listino proti mučenju in za preprečitev slednjega ter vsake vrste nečloveških ali poniževalnih kazni. Omembo svete pravice do fizične in psihološke integritete človeka pa je Turčija vključila tudi v samo ustavo, vključno s pravico do svobodnega izražanja misli, medijskega poročanja, združevanja in verskega izražanja. To na papirju. V resnici je primerov kršitve ravno teh pravic na stotine, in to malodane mesečno. Grozljiva pa ni sama kršitev človekovih pravic, temveč predvsem direktna vpletenost državnih organov v to dejanje. Turška policija ter vojska izvajata sistematične zastrašujoče akcije, ki označujejo le države v vojnem stanju, nikakor pa ne držav, ki si prizadevajo vstopiti v skupino evropskih demokracij. Gre predvsem za rabo mučenja v pred-procesni fazi, sistematično izginjanje osebkov, ki v očeh oblasti predstavljajo morebitno "nevarnost" za državo, groba smrtna obračunavanja, ki jih turška policija in. vojska še vedno izvajata. Turčija pa je tudi država, v kateri je še vedno v veljavi smrtna kazen, pa čeprav je bila zadnjič v rabi leta 1984. Velik razkorak med uradno verzijo stanja v državi ter realnim stanjem je občuten tudi na področju svobode izražanja. Najhujše se godi seveda vsem tistim organizacijam, ki se ak- tivno zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic. Ne gre le za polena, ki jih turška policija sistematično meče pod noge tem združenjem, pač pa za nedovoljeno nasilno obračunavanje nad vsemi, ki si upajo odgrniti zastor, za katerim se skriva marsikatera črna lisa. Dokaz takega ravnanja je predsednik turškega združenja za obrambo človekovih pravic, Akin Birdal. Akin Birdal je na lastni koži občutil, čemu se zoperstavi, ko zagovarja nujnost spoštovanja človekovih pravic. Marca letos so Birdala skušali umoriti; kmalu zatem so točno identificirali krivce kot pripadnike neke turške nacionalistične skupine. Od marca pa vse do danes še ni prišlo do procesa. Verjetno najpomembnejši znak demokratičnosti kake države je svoboda tiska in ni čudno, da se v nedemokratičnih državah najslabše godi prav nepodrejenim novinarjem, ki si upajo ugrizniti v to zastrupljeno jabolko. Turčija ni izjema. Medijski prostor se je radikalno spremenil leta '93, ko je država s spremembo zadevnega ustavnega člena, odpravila obstoječi državni monopol. Danes obstaja vec zasebnih radijskih in televizijskih postaj, turški kioski pa redno dobavljajo tuji tisk. Vse lepo in prav, pa vendar ni vse zlato, kar se sveti. V praksi je namreč to, kar je verjetno v najvišji meri vezano na neurejene razmere v državi: avto-cenzura. Turški mediji že sami iz svojega poročanja črtajo to, kar bi naknadno prav gotovo podleglo cenzuri. Nobene omembe kurdske manjšine, nobene besede neodobravanja nasilne politike, ki jo država izvaja nad kurdskimi vasicami na jugovzhodu države. Noben turški novinar ne sme pisati o Kurdih kot samostojnemu narodu, saj so le "Turki kurdskega izvora" in nič več. Vsak stavek, ki je samo omenjal problematiko Kurdov, je direktno predvidel ukinitev časopisa oz. prekinitev prodaje knjige ali predvajanja filma. Objektivno poročanje o Kurdih je torej popolnoma neomogočeno. Vsakršen pridih odobravanja zahteve Kurdov po avtonomiji pa ima kot direktno posledico obtožbo separatistične propagande in odobravanja terorizma, ki so jo pred nekaj leti okusili uredniki sedmih turških časopisov. Takozvani "zakon proti terorju" je namreč vse do leta '95 specifično prepovedoval "vsakršno pisno in ustno propagando, ki bi ciljala na krhanje nedeljive enotnosti Turške Republike, tako njenega teritorija kot naroda". Neposredno je ta zakon seveda prepovedoval "vsakršno srečanje, manifestacijo ali shod osnovan na teh ciljih". Danes je v veljavi bolj omiljena verzija tega zakona, kljub temu pa zagovarjanje potrebe po avtonomiji za kurdski narod še vedno pomeni "krhanje enotnosti turške države, njenega teritorija in naroda". Noben časopisni list, nobeno radijsko ali televizijsko poročanje ne sme podvomiti v neoporečnost turške vojske ali analizirati kako alternativo osnovam, na katerih sloni turška država, kot sta n.pr. teritorialna enotnost in sekularni značaj. Proti novinarjem, ki so si upali na to prepovedano po- dročje, je bil večkrat izdan zaporni nalog. Vsako, tako radijsko kot televizijsko poročanje o kurdskem jeziku je logično prepovedano. Turška država se sklicuje na dovoljenje svobodnega kulturnega izražanja v kurdščini, kar pa nikakor ne vključuje šolske vzgoje ali katerekoli "politične komunikacije", ki vključuje tudi novinarsko poročanje. 8 do 15 milijonov Kurdov (podatki o njihovi številčnosti se med sabo zelo razlikujejo) ni v tinski ustavi omenjenih ne kot narodna, rasna in niti ne kot etnična manjšina. Turška zakonodaja sicer izrecno ne predvideva specifičnih zaprek pri sodelovanju državljanov kurdske narodnosti v političnem oz. gospodarskem svetu, dejstvo pa je, da kdorkoli se javno predstavi kot Kurd, tvega ne samo diskriminacijo, pač pa tudi fizično obračunavanje. V zadnjem mesecu so v Ita- z nujnostjo politične rešitve; pričakovati je, da se bo Evropska Unija aktivno zavzela za to rešitev in primemo vplivala na Turčijo. Civilna rešitev bi nedvomno morala vključevati priznanje kurdske etnične identitete. Abdullah Ocalan, voditelj kurdske delavske stranke, je v Rimu izjavil, da se PKK odpoveduje terorističnim akcijam, ki so ciljale na ustanovitev lastnega Kurdistana, sanjske države, ki bi združevala vse Kurde, danes razcepljene med Turčijo, Iranom, Irakom in Sirijo. Evropska komisija si seveda ne more privoščiti podpore tem separatističnim težnjam, zato pa zagovarja avtonomijo, ki bi jo Turčija morala priznati svoji kurdski populaciji in za katero si danes prizadeva PKK. Turčija se je načelno odločila za vzpostavitev demokratičnih reform že leta '95, tri leta kasneje pa je bilo prehojene poti do prave demokratizacije še ražanje različnih veroizpovedi, kot je n.pr. asirsko-pravoslavna ali pa takozvani Alawi Islam. Pripadnikov slednjega je v Turčiji najmanj 12 milijonov. Kljub temu pa so deležni občutene diskriminacije v primerjavi s svojimi brati sunitske veje. Pripadniki drugih veroizpovedi se morajo redno spopadati s številnimi birokratskimi omejitvami (n.pr. vprašanje lastnine častilnih prostorov ipd.), ki jim dejansko onemogočajo normalno versko izražanje. Turška vojska igra osrednjo vlogo v državi in versko področje nikakor ni off-limits. Turška družba je osnovana na sekularizmu, vojska pa ima nalogo, da se zoperstavi vsem strujam Islama, ki so v nasprotju s to osnovo. Strogo čuvanje sekularnega značaja države se odraza tudi v sami selekciji turške vojske: za vse, ki so osumljeni vpletenosti v dejavnosti, ki so v nesoglasju s seku- liji veliko pisali in govorili o Kurdih, o diskriminaciji, katere so žrtev predvsem v Turčiji; premalo pa se je razvedela novica o direktni vpletenosti Italije v eksplozivno stanje na turškem jugo-vzhodu. Turška vojska je večino svojih letal kupovala prav od Italije, istih letal, ki so potem obstreljevala kurdska naselja. Take razmere so prisilile na tisoče Kurdov, da so zapustili svoje rodno področje in se izselili v večja mesta na zahodu države. Za vse tiste, ki so ostali na kurdskem gričevnatem področju, ima Turčija specifičen recept: "izredno stanje", ki stopi na tem področju v veljavo vsake štiri mesece. "Izredno stanje" je bilo prvič proglašeno leta '87, po celih enajstih letih pa je s štirimesečnimi presledki še vedno aktualno v šestih od skupno devetih provinc jugo-vzhodne Turčije. Kaj to pomeni? "Izredno stanje" je pač izredno, torej dovoljuje vsakršni poseg in rabo vsakršnega sredstva za vzpostavitev "normalnega stanja". V praksi to pomeni, da ministrski svet, kateremu ob taki priliki predseduje predsednik republike, izda odloke, ki imajo v obdobju izrednega stanja zakonsko veljavo. Turčija "rešuje" torej probleme na tem okrvavljenem predelu z vojaškimi metodami, prej ali slej pa se bo morala sprijazniti premalo. Organizacija Združenih narodov ter Svet Evrope sta ob številnih prilikah opozorila javnost na nezaslišano stanje turških zaporov, ki so še zelo daleč od minimalnih standardov, ki jih predvideva OZN. Srhljive razmere v turških zaporih zelo spominjajo na stanje, ki ga je orisal film "Mid-night express" (ki je bil posnet po turških zaporih): zaporniki natrpani v tesnih celicah, nobene zdravstvene kontrole in pomoči, predvsem pa "poboljševalne" metode, ki nimajo nič opravka s humanostjo. Da je stanje nevzdržno, je jasno prišlo na dan pred dvema letoma, ko je po vsej Turčiji izbruhnilo večje število neredov in protestnih akcij med zaporniki. Turška policija se se vedno poslužuje mučenja pri zasliševanjih, kar pomeni eklatantno kršenje najosnovnejših človekovih pravic. Prav policija pa naj bi bila vpletena v številne primere izginulih oseb. Novembra '96 so resda turške oblasti organizirale posebno enoto, ki naj bi izsledila izginule, do danes pa se o delu, predvsem pa o rezultatih tega organa ne ve še ničesar, motna voda pač, ki ji ne vidiš dna. Vprašljiva je tudi svoboda verskega izražanja v državi. Tinki pripadajo večinoma sunitski veji muslimanske vere. Po ustavi država dovoljuje iz- larizmom, so vrata tinske vojske avtomatično zaprta. Da je resnična 'demokratizacija družbe še zelo daleč, dokazujejo že sami podatki o ključnih družbenih problemih: Turčija n.pr. ne predvideva nobene finančne podpore za brezposelne, kot tudi ne pozna nobenega zakona, ki bi preprečeval neosnovano prekinitev delovnega razmerja. Najhujše krivice pa se seveda godijo v podtalni ekonomiji, kjer si morajo več ur dnevno zavihati rokave tudi otroci. Celotna delavska struktura se nahaja v razmerah, ki se oddaljujejo od normalnih evropskih standardov. Turška država sicer priznava pravico do stavke, obenem pa omejuje njeno udejanjanje. Javni uslužbenci še danes nimajo pravice do stavke. Vse to ni nobena skrivnost. Mednarodna organizacija za delo HO je večkrat ožigosala nepravične delovne razmere v Turčiji, do danes pa je ostalo pri tem. Spiska storjenih krivic pa še ni konec. Turška ustava zagovarja tudi svobodo do združevanja, katero pa oblast interpretira na zelo samosvoj način. Združenja tako nimajo dovoljenja, da gostijo sorodne organizacije iz tujine, poleg tega pa brez predhodnega uradnega dovoljenja ne morejo dati nobenih javnih izjav ne organizirati ničesar, kar bi se oddaljilo od ijihove specifične domene. V zadnjih petnajstih letih je urška vlada podpisala številne istine, ki se na tak ali drugačen lačin nanašajo na človekove iravice. Ena takih je Evropska istina za odpravo vsakršne di-ikriminacije do žensk, ki je bila Dodpisana leta 1985. Minilo je te trinajst let, Turčija pa še vedlo ni spremenila tistih členov svojega civilnega zakonika, m aradi podrejenega statusa, redvsem pa zaradi nasilja za omačimi durmi, ki je v Turčiji 3 danes zelo razširjeno. Ti in drugi primeri kršitve lovekovih pravic v Turčiji so igično privedli do apeliranja a mednarodne človekoljubne rgane. Turškim državi j anoin i vse od leta '87 omogočen pn' iv na Evropsko sodišče za člo-ekove pravice, same številke a nas opozarjajo na krhko irsko "demokracijo": na Evro-sko komisijo za človekove ravice se je leta '95 obrnil0 58 državljanov, leto 'kasneje je :evilo naraslo na 612, lani pa a 427. Mehanizem te komisij6 ; seveda zelo zapleten; gre amreč za oceno specifične si- no zanteva preieinanjc važnosti in preverjanje infor-cij. V treh letih se je tako enjena Komisija izrekla le 0 primerih turških državlja-/, ki so na lastni koži občuti-jrobo diskriminacijo s strani ške države. Dejansko je analizirani doku-nt o stanju demokratizacije v rčiji, izpod peresa samega itičnega centra Evrope, težak : svinec. V njem je Turčija sana kot država, ki v javnostt ni neko demokratičnost, v reci pa ne udejanja številnih >ojev, na katerih je ta deniok" ičnost osnovana. In groba itev človekovih pravic se n® ejuje le na državni teritorij-rška vojska si dovoljuje ca j, kar se v Evropi zdi ne-mljivo: zasledovanje kurd-h beguncev tudi preko avne meje z Irakom. Turška ska pa je s svojo močjo piana tudi na severu Cipra, vse daljnega leta '74, ko ga je na-10 zavzela. Na zasedenem u otoka je nastanjenih kar 000 turških vojakov, ki bra- 1 zamozvano "turško repu-co Severnega Cipra". Turčija >ovsem neodgovorno progla-i samostojnost tega teritorija > tem prekršila vse dogovore, katerih je osnovana Repu' ca Ciper. Sama Organizacija ruženih Narodov je zahteva-^zpostavitev neke pravične eracije dveh con oz. dveh ipnosti na otoku, nikakor pa more sprejeti zastraženega emega teritorija, katerega sa-stojnost je priznala izključno čija ni črni maček, je Pa a, ki ni še dosegla tiste e demokratizacije druž-je potrebna za včlanjen)6 ipsko unijo. Seveda tudi članice Evropske Unije marsikatero črno pik°> ihovem ozemlju pa nl ;robega in nezaslišanega štovanja osnovnih člo-zih pravic. Tokra jajo besede z uradne ske strani; videli bomo, sodo ta dejstva vplivala olitiko približevanja e k Evropski Uniji. J« Volcmtiv _________OBISK V PAROVELOV1 »TORKU « V MAČKOLJAH_ Letošnji oljčni pridelek za 80 odstotkov večji od lanskega Poleg navadnega bodo Parovelovi proizvajali tudi »lekarniško« olje V moderni Parovelovi »torkli« v Mackoljah (na sliki - foto M. Magajna) je 2e od 1. novembra zelo živahno od zgodnjega jutra oo mraka in bo po predvidevanjih mladega Eura tako se tja do božica. Letošnji oljeni pridelek je namreč zelo dober, Čeprav ne rekorden, vsaj za 80 odst- večji od lanskega. Tudi plodovi so zdravi, ker niso občutili posledic napada oljene muhe. Po besedah Eura bo torej tudi letošnja oljena letina kakovostna, kar je sicer že stalnica tržaškega olja. Delo v Parovelovi »tork-n« teče 10 ur na dan brez Prekinitev, pri opravilih delajo le družinski člani s kakšno zunanjo pomočjo v kritičnih konicah. Dnevna predelava znaša od 80 do 90 stotov oljk. Da bo dela Se do Božica potrjuje dejst- vo, da mnogi oljkarji plodov Se niso pobrali zaradi mraza v preteklih dneh in da je na drevesih morda celo še nekaj manj kot polovica celotnega pridelka. O končnih številkah domačega oljenega pridelka se Euro še noCe ozreCi, Čeprav bo, kot reCeno, kar obilen: bolje je počakati na končen obračun. Parovelovi so na Tržaškem najveCji pridelovalci oljk, z njimi pa še trojica, katerih pridelek je nad povprečjem, večina manjših oljkarjev pa pridela od 20 do 25 stotov. O dobrem zdravju oljk priCa tudi dejstvo, da je letošnji povprečen izplev okrog 23. odstoten seveda s tem, da je pri zgodnjih sortah, kot sta lecino in pendolino, precej manjši (okrog 15 odst.). Sicer pa je na splošno odstotek iz- Čiščenje vina Strokovna služba Kmečke zveze priporoča vinogradnikom, poleg običajnih analiz, tudi Čiščenje vina. S tem posegom se odstranijo iz vina motni delci in se tako doseže hitrejše bistrenje, izboljšanje okusa, vonja in barve. Pri tem se lahko uporabijo različna Čistilna sredstva. Tokrat se bomo omejih na uporabo bentonita, ki je predvsem za male proizvajalce lahko uporabljivo sredstvo. Bentonit je mineral, sestavljen in kompleksnega silikata: aluminija, magnezija, kalcija in nekaj železa nekovinskega izvora. Kemična struktura in barva sta lahko različni, ker sta odvisni od izvora te snovi. Glavna značilnost bentonita je velika absorbcijska sposobnost, saj ima gram te snovi do 50 tisoč cm2 površine. Njegovi delci so negativno naelektreni in Privlačijo ali vežejo pozitivno naelektrene delce, Predvsem beljakovine. Zato ga uporabljamo zelo uspešno prav za odstranjevanje beljakovinske motnosti. Uspešnost cišCenja pa je odvisna predvsem od sledečih parametrov: 1) pH - cim nižji je pH, tem uspešnejše je Čiščenje, veeja kislost vina namreč čiščenje pospešuje, medtem ko se pomanjkljivo kisla vina Čistijo počasneje; 2) Temperatura: Čistila delujejo optimalno pri temperaturah nad 15 stopinj C. Raziskave so namreč v zadnjih letih pokazale, da se ob nižjih temperaturah učinkovitost tega čistilnega sredstva zmanjša. Z bentonitom odstranjujemo iz vina predvsem ter-rnolabilne beljakovine, to so tiste, ki so pri visoki temperaturi nestabilne in povzročajo naknadne motnosti v steklenicah. Zato jih iz vina odstranimo pred stekleničenjem. Beljakovinsko sterilizacijo sicer dosežemo tudi z gretjem. Ta postopek pa zahteva posebno opremo, kar pride v poštev le za velike obrate. Istočasno mo-raP° poudariti, da toplotna obdelava vina sama na sebi ni zanesljiva in je za kakovost vina škodljiva ter ima kot možno posledico motnost. Zato ocenjujemo, . )e za preprečevanje beljakovinske motnosti najprimernejša uporaba bentonita. Količina Čistila, ki ga uporabljamo pri CišCenju vi-Jia. je odvisna od večje ali manjše prisotnosti beljakovin. Za določitev pravilne količine Čistila naredimo najprej poskus na majhnih količinah vina, z raznimi koncentracijami bentonita, dokler ne dobi-nio ustrezne koncentracije. Čiščenje s primernimi količinami bentonita je izredne važnosti, kajti ce ga dodamo vinu premalo, je učinek nezadosten, oziroma slab, ce pa ga dodamo preveč, se spremeni sestava vina. Vino izgubi na kakovosti, ker mu Čistilo odvzame aromatične snovi, barvo in vonj. Nasprotno pa pridejo ob pravilni količini Čistila omenjene lastnosti vina do večjega izraza. Nezaupljivost nekatarih kletarjev do uporabe tega sredstva, Ces da povzoca osiromašenje vina, je odveč. Kot okvirno količino (točno pove le testiranje) navajamo 40 - 80 gramov na hi. Pri uporabi bentonita se držimo sledečega postopka: Čistilo raztopimo v posodi z malo vode (razmerje 1:10) in ga dobro premešamo, po možnosti z električnim mešalcem. Nato pustimo raztopino ležati 10 -12 ur (ali manj), dokler se ne napihne. Tako pripravljen bentonit vlivamo ob stalnem mešanju v posodo, da se razprši po vsem vinu. UCiščeno vino moramo pravočasno ločiti od Čistila in drugih usedlin. To opravimo v dveh do treh tednih. Strokovna služba Kmečke zveze pleva v primerjavi z lanskim nekoliko nižji zaradi sušnega obdobja v Času zorenja plodov. O visoki kakovosti olja priča podatek, da znaša kislina do 0,5 gr. na liter, Ce vemo, da je meja za olje »extra vergine« do 1 gr. na liter. Poleg domačega pridelka in pridelka drugih oljkarjev z Brega in Milj-skega, dovažajo letos svoje oljke v Parovelovo »tork-lo« tudi mnogi oljkarji s koprskega območja: Ga-brovice, Ospa, Dekanov, Flavij, Škofij itd. Njihov delež znaša po Eurovih besedah od 8 do 10 odstotkov celotne pri njih predelane količine oljk. Podjetna Parovelova družina ( Parovel group) si je letos nabavila tudi poseben stroj za obiranje oljk, ki nadomešča roCno obiranje vsaj dveh oseb in prihrani 70% delovnega Časa, pri tem pa niti najmanj ne poškoduje ne plodov ne dreves. Pa še eno novost so letos uvedli Parovelovi: poleg olja »extra vergine« bodo dali na tržišče še po- sebno olje v ličnih Cetrtli-trskih konfekcijah a le v omejenih količinah (1000 stekleničk). To olje je posneto neposredno z zmlete mase še predno gre v centrifugo. Značilnost tega olja je v večji vsebnosti hranilnih in zdravilnih snovi. Lahko bi ga označili kar za »lekarniško olje«. Njegova cena na tržišCu bo seveda večja od olja »extra vergine«, katerega cena bo pri Parovelovih ista kot lani. Ko smo odhajali od Pa-rovelove »torkle« je bilo za predelavo na dvorišču pripravljenih še nekaj sto stotov oljk, prihajali pa so še novi klienti, j.k. Srečanje o metodi HACCP Izčrpno smo že pisali o Z.O. 155/97, ki uvaja metodo HACCP (Analiza možnih nevarnosti in kontrola kritičnih točk proizvodnje) na kmetijah, ki nudijo porabnikom neposredno ali posredno kmetijske pridelke in proizvode. V to kategorijo spadajo, z redkimi izjemami, kot so cvetličarji, vsa naša kmečka gospodarstva. Normativa, ki jo predvideva omenjeni zakonski odlok, je izredno zahtevna. Zato je Kmečka zveza povabila izvedence na srečanje s svojimi elani, ki bo v Četrtek, 10. t.m., v Prosvetnem domu na Opčinah ob 18. uri. Prisotna bosta dr. Tiziana Del Pio Luogo, načelnik službe za higieno in prehrano pri Tržaškem Zdravstvenem Podjetju in dr. Simonetta Cosmini, biologinja pri Blagovnem Laboratoriju Tržaške Trgovinske zbornice. Strokovnjaka bosta podrobno prika- • zala metodo HACCP, ki predvideva nove določbe za higijensko-zdravstveno samonadzorovanje pridelane hrane.Glede na važnost in aktualnost problematike (zakonski odlok 155/97 je stopil v veljavo 28. junija t.l.) vabimo vse elane, da se udeležijo srečanja. NOVICE Prijava vina za leto 1998 Na sedežu Kmečke zveze se nadaljuje do srede, 9. decembra izpolnjevanje prijav vina proizvedenega v letu 1998. Kmečka zveza opozarja elane, da je prijava obvezna za vinogradnike, ki obdelujejo veC kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda ali pridelajo, ne glede na obdelovano površino, veC kot 10 hektohtrov vina. Prijavo morajo izpolniti bodisi za vino namenjeno prodaji kot samooskrbi. Saldo davka na nepremičnine Kmečka zveza obvešča svoje elane, da morajo do 20. decembra plačati Se drugi obrok (saldo) davka ICI, ki je bil izračunan na podlagi davčne prijave mod. 730 aprila letošnjega leta. V primeru, da se je lastništvo nepremičnim spremenilo med letom vsled nakupov, prodaj ali dedovanja, mora davCni obvezanec sporočiti, da mu davek preračunamo. Člani lahko plačajo davek na sedežih in v umikih navedenih v sledeči razpredelnici. V Četrtek, 10. decembra, od 8. do 10. ure - Podraž-nica na sedežu Kmetijske zadruge (Ul. Travnik št. 10 - tel. 040 - 8990107) V četrtek, 10. decembra, od 11. do 13. ure - Podružnica na Opčinah (Bazoviška cesta št. 3 - tel. 040 - 214465) 'V ponedeljek, 14. decembra, od 8.30 do 13. ure -Sedež Kmečke zveze v Trstu, Ulica Cicerone 8 V torek, 15. decembra, od 8.30 do 13. ure in od 14. do 16. ure - Sedež KmeCke zveze v Trstu, Ulica Cicerone 8 V torek, 15. decembra, od 8. do 10. ure - Podružnica v Nabrežini Plinsko olje po znižani ceni Kmečka zveza obvešCa svoje elane uporabnike kmetijskih strojev, da namesto goriva za kmetijo UMA lahko zaprosijo za dodelitev kontingenta plinskega olja po znižani ceni, ki ga v smislu zakona št. 66/92 deli tržaška trgovinska zbornica. Kot znano se kontingent nafte po znižani ceni pri trgovinski zbornici koristi direktno na črpalki s kartico. Uporabniki kmetijskih strojev, ki želijo izkoristiti to možnost, se morajo izrecno odpovedati gorivu UMA. Cena plinskega olja Trgovinske zbornice je nekaj Cez 700 lir, kontingent pa je dodeljen na osnovi moCi motorjev. Pri vsem tem pa je treba upoštevati, da se plinsko olje Trgovinske zbornice lahko prevzame na Črpalki samo v rezervar traktorja in je prepovedano imeti na domu rezerve. Plinsko olje je nadalje prepovedano tankati v druge posode, ki niso rezervar kmetijskega stroja. Jesensko zimsko škropljenje sadnega drevja Jeseni, ko odpada listje in tudi pozimi, ko sadno drevje miruje je pravi Cas, da škropimo proti tistim povzročiteljem bolezni in škodljivcem, ki prezimijo na 'drevesih. Na ta način lahko precej omejimo ali celo preprečimo napad v naslednjem letu. Nekaj smo o jesenskem škropljenju že pisali, prednost zimskega škropljenja pa je v tem, da taCas drevesa mirujejo, brsti so zaprti in veje olesenele. Uporaba moCnih škropil zato manj škoduje drevesu, kakor v poletnem Času. Pozimi uporabljamo proti številnim povzročiteljem bolezni bakrene pripravke, proti kaparjem pa močnejše pripravke, kot so bela mineralna olja ali polusolfure. Prednost zimskega škropljenja je tudi v tem, da so v tem Času drevesa gola, brez listov, zato dosežejo škropila vse dele drevesa. Peckarji - V primeru raka na vejah je priporočljivo zimsko škropljenje z bakrenimi pripravki. Prvič škropimo, ko odpade polovica listov (40-60 gr/10 1), drugič, ko odpadejo vsi listi (80 gr/10 1) in tretjič spomladi, ko so brsti napeti (30-50 gr/10 1). Škropljenja so veljavna tudi proti škrlupu: Ce je napad škrlupa lažji je dovolj da škropimo, ko listi odpadejo. Skrlup na jablani lahko delno omejimo tudi tako, da jeseni poberemo odpadlo listje, gliva namreč prezimi večinoma v njih. Lahko tudi škropimo odpadle liste z ureo v odmerku 500 gr/10 L Na ta naCin pospešimo njihovo razkrajanje in bo zato manj možnosti, da se gliva spremeni v zimsko oziroma odporno obilko. Z bakrenimi pripravki škropimo tudi hruško proti raznim boleznim. V primeru rdečega pajka škropimo z mineralnimi olji, ko se brsti komaj odprejo, v količini 150-200 ml na 10 litrov vode. Večina listnih uši prezimi v obliki zimskih jajCec, ki so zelo odporna proti mrazu in se prav zaradi tega razlikujejo od navadnih, poletnih jajCec. Dolga so pribliCno en milimeter, vendar jih je s prostim oCesom težko opaziti. Zelena uš jablane izleže na primer Črna zimska jajčeca, ki se zadržujejo po navadi ob vznožju brstov. Škropimo z belim oljem, preden se brsti odprejo (npr. OLEO-DIAZINON, OLIOCIN) v odmerku 200-300 gr na 10 lirov vode. KOSCICARJI - Tudi pri nas je kar precej razširjena breskvi-na kodravost, ki jo povzroča gliva Taphrina deformans. Gliva prezimi pod lubjem ali v notranjosti brstov. Proti tej bolezni škropimo v jesensko-zim-skem Času trikrat. Prvič škropimo, ko listje odpada. V tem Času namreč uničimo glivo, ki še ni prodrla v podlubje ali brste, da bi prezimovala. Drugič škropimo v polni zimi, in sicer v decembru-januarju, zadnjic pa v marcu, tik pred brstenjem. Uporabljamo bakrene ali druge površinske pripravke v odmerkih, ki so navedeni za peckarje. Škropljenje je' učinkovito tudi proti luknjičavosti, moniliji in drugim bo- leznim košCiCarjev. Proti jajčecem listnih uši in kaparjev škropimo tik pred odprtjem brstov z belim oljem v odmerkih, ki smo jih navedli pri peckarjih. Monilija ali sadna gniloba je pogosta bolezen sadnega drevja. Poleti jo prepoznamo po belo-sivi plesni, ki se v koncentričnih krogih širi po breskvi, jabolku, Češnji in drugemu sadju. Pozimi se okužen sadež posuši in ne odpade z drevesa: takemu plodi pravimo »mumija«. Naslednje poletje postane »mumija« vir okužbe, saj se na njej tvorijo poletni trosi sadne gnilobe. Ce hočemo v naslednjem letu omejiti okužbo, lahko pozimi ali pred pomladjo roCno poberemo vse »mumije« iz dreves in tudi morebitne odpadle sadeže, ki jih nato sežgemo. Spomladi se bo tako bolezen manj širila. Pri vseh sadnih drevesih lahko v primeru prisotnosti kaparjev pozimi škropimo s poli-solfuri. dr. Magda Šturman 20 Nedelja, 6. decembra 1998 NEDELJSKE TEME ________TRGOVINA NA DROBNO / DECEMBRA VRSTA POBUD__ V predprazničnem obdobju so trgovine lahko odprte vsak dan V veljavi nov urnik odprtja trgovin - Posebne akcije na Tržaškem in Goriškem Nizozemski gostje so se seznanili s svojstveno ponudbo Krasa Pred tednom dni je bila na obisku v Trstu, v priredbi krajevnega Podjetja za turistično promocijo, skupina nizozemskih Časnikarjev, ki se ukvarjajo z gastronomijo. Skupino sta vodila Louk Hustinx, direktor slovitega eno-gastronomskega sejma v Maastrichtu, in zastopnica tržaške APT Gabrielin Bruss. Po obisku pražarne kave Illy, ki je očitno Čislana tudi na Nizozemskem, so poskusili še specialitete tržaške kuhinje v restavraciji hotela Duchi d’Aosta. V soboto zjutraj pa so si nizozemski gostje, po sprejemu pri županu Illyju v občinski palači, ogledali še vinsko pot terana. V spremstvu predsednika gostinske sekcije SDGZ Nika Tenceja in organizacijskega tajnika SDGZ Davorina Devetaka so obiskali kmetiji vinogradnikov Benjamina Zidariča in Borisa Skerka v Praprotu, ki sta gostom v kamnitih kraških kleteh ponudila vitovsko oziroma teran. Nato so se iz Čudovite opazovalnice kraške pokrajine in morja odpeljali po ozkih ulicah kraških vasi do Repna, kjer je bila v restavraciji Križman degustacija kraških jedi in vin. Kraški jedilnik, ki sta ga pripravila gostilničarja Danila in Branko Guštin s po- močjo izvedenke Vesne Guštin, je ponujal: fan-clje z dušo, joto, bleke z orehi, kračo in cvrtega piščanca, vse skupaj pa so obogatili s primernimi prikuhami, ohrovtem (vrzotami) in krompirjem v kozici, seveda pa niso smeli manjkati znameniti re-penski kuhani štruklji. Temu so še pridali tipično tržaško predjed v kruhu pečen pršut s hrenom. O značilnostih jedi, ki se navezujejo na ljudske običaje Krasa, je spregovoril etnolog Andrej Furlan, ki je tudi urednik knjige Vesne Guštin Grilanc »Je veC dne-vou ku klobas«. Avtohtona kraška vina malvazijo, vitovsko in teran pa je predstavil Willj Mikac, tajnik konzorcija Vin Kras, ki je sodeloval z gostinci SDGZ pri 'enogastro-nomski degustaciji. Organizatorji so gostom, ki so bili navdušeni nad pokušnjo vin in lepotami Krasa, tudi podarili italijanski prevod knjige Vesne Guštin. Med gosti je treba omeniti Annelies Fleers, urednico specializirane revije Magazin Italie, ki je izključno namenjena turizmu v Italiji. Pričakovati je, da bodo gostje seznanili nizozemske bralce in ljubitelje enogastronomske-ga turizma z lepotami in svojstveno ponudbo naših krajev. (D. D.) Bližajo se prazniki, ljudje že razmišljajo o darilih, ki jih bodo kupih za bližnje ali za prijatelje in seveda o tem, kje in kako bodo praznovah božic in novo leto. December se je že pričel, tako da ne ostane veliko Časa za razmislek, trenutno pa imajo nedvomno najbolj polne roke dela mali trgovci oziroma predstavniki mestnega trgovinskega sistema. Na Tržaškem so predvidene razne pobude (f. Kroma), kot na primer promocijska kampanja »Trieste city club«, katere tretja izvedba bo stekla jutri, omogočila pa jo je tržaška Trgovinska zbornica s prispevkom iz sklada za bencin po znižani ceni. TZ je namreč v okviru gospodarske promocije mestnih storitvenih dejavnosti krila odboru »Trieste Commercio e Sviluppo« 70% stroškov, gre pa za uspešnosodelo-vanje med javnim sektorjem in zasebnimi podjetniki, katere rezultat je intenzivna kampanja preko glavnih krajevnih, slovenskih in hrvaških sredstev javnega obveščanja v podporo tržaške trgovine. Poleg tega bo tudi v bližnjih Miljah december pester, saj je že v petek stekla pobuda »Božic na trgu«, ki jo je miljska občinska uprava priredila v sodelovanju s pobratenim avstrijskim mestecem Obervella-chom. V okviru iniciative si bodo po ulicah in trgih sledili glasbena srečanja z godbami na pihala, orkestri in zbori, ob nedeljah pa bodo tudi sejmi. Ob vsem tem je treba spomniti, da veljajo od 30. novembra do konca februarja v Trstu za trgovine na drobno spet umiki obratovanja, ki jih predvideva deželni zakon 37/89 (od prvega marca so bili v veljavi urniki deželnega sklepa 1517/96 o turističnih območjih), in sicer od 7. do 21. ure, pri Čemer morajo biti trgovine tedensko skupaj od- prte najmanj 30 in največ 44 ur. Obvezno je tudi eno celodnevno ali dvakrat poldnevno zaprtje med tednom. Decembra so vsekakor dovoljene izjeme, saj bodo trgovine lahko odprte tudi ob praznikih. Po nakupe se bomo lahko tako podali tudi 6., 8., 13. in 20. decembra, trgovine pa bodo lahko odprte tudi na dan, ko je drugače predvideno obvezno zaprtje. Dodati gre, da bodo 27. decembra lahko pol dneva (z urnikom 7-14 ali 14-21) odprte trgovine z jestvinami in pooblaščene trgovine, ki prodajajo ognjemete, petarde, bengalične ognje itd. V Gorici predstavlja trgovina na drobno nedvomno prvo panogo, o tamkajšnjem stanju pa smo se pogovorili z ravnateljem goriškega Slovenskega gospodarskega združenja Igorjem Orlom. Kot je povedal, ima pri pobudah monopol združenje trgovcev Ascom, s katerimi SGZ sodeluje, poleg tega pa je SGZ tudi posrednik za čezmejno sodelovanje, saj ima redne stike z novogo- riško Gospodarsko zbornico. Predstavniki SGZ so že imeli sestanek s trgovsko sekcijo pri novogoriški GZ za sodelovanje med trgovci na drobno obeh mest, katerega namen je skupno načrtovanje prostora, umikov in normativov za kakovost blaga ter storitev. Zaželjen je enoten prostor, tudi kar zadeva ponudbo, je dejal Orel, kjer naj pri iskanju skupnega imenovalca prevlada dobra, ne pa divja konkurenca. Ravnatelj Slovenskega gospodarskega združenja je nazadnje še povedal, da odredba uprave mestnih i'6" darjev trgovcem ob praznikih dovoljuje, da so lahk° odprte vsak dan do 31. decembra. Aljoša Gašperlin mi boš evro-skrčila? i Marino Pečenik tudi v bodoče na čelu SDGZ V torek, 1. decembra, se je na prvi seji predsedstva sestalo novo vodstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je bilo izvoljeno na Občnem zbom dne 22. novembra. Novoizvoljeni elani deželnega predsedstva - Danilo Cunja, Mikela DrnovšCek, Edi Kraus, Vinko OzbiC, Marino Pecenik, Vojko Peric, Boris Sie-ga, Joško Sirk in Robert Vidoni - ter predsedniki posameznih sekcij - Igor Cont za videmsko pokrajino, Niko Tenze za gostinstvo, Ezio Mauri za obrtništvo, Marko Stavar za samostojne poklice, Ervin Mezgec za trgovino na drobno in Edi Fer-luga za mednarodno trgovino in storitve - so podrobno analizirali potek občnega zbora in z zadovoljstvom ugotovili, da je bila prisotnost gostov, tako iz dežele Furlanije-Julijske krajine kot iz Slovenije, na res visoki ravni. V razpravi je bila razč- lenjena vrsta posegov gostov in elanov, ki so zaznamovali občni zbor. S tem v zvezi je bila izražena namera, da se za obravnavane probleme Cimprej najde ustrezne rešitve. Ena naslednjih sej bo posvečena ravno izdelavi smernic za bodoče delovanje Združenja v funkciji novih zahtev in novih izzivov. Razpravi glede občnega zbora so sledile volitve novega predstavništva Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Predsedstvo je soglasno potrdilo dosedanje predstavnike: za predsednika je bil namreč ponovno izbran Marino PeCenik (na sliki), za podpredsednike pa Igor Cont, Marko Stavar in Robert Vidoni, ki bodo v naslednji mandatni dobi z ostalimi elani predsedstva vodili deželno stanovsko organizacijo slovenskih podjetnikov iz Furlanije-Julijske krajine. Na taka in tudi pomembnejša vprašanja, povezana z novo skupno evropsko devizo EVRO, boste od zdaj lahko dobivali jasne odgovore: le poklicati morate našega izvedenca na zeleno številko, ki vam jo brezplačno daje na voljo Grupa Banca Antoniana Popolare Veneta. Odkrili boste, da vam je Evropa že zelo blizu. C Zelena številka- 167-494949 i 4 nuova banca di credito di trieste BCTKB nova tržaška kreditna banka Gruppo |1 BANCA lil ANTONIANA POPOLARE VENETA ŠPORT Nedelja, 6. decembra 1998 LjENiS / ZMAGOVALEC ZNAN PO 2. DNEVlT Švedi 7. osvojili Davisov pokal Dvojica Kulti/Bjorkman premočna Gaudenzi polemiziral z vodstvom FIT MILAN - Glasno so navijali samo en set, potem je bila premoč Švedske dvojice Kulti/Bjorkamn tako očitna, da je na tribunah milanskega Foruma Assago zavladala tišina. Na drugi strani mreže se je Diego Nargiso sicer trudil, toda ni iniel v Sanguinettiju nobene odpore. Tako kot v petek, je slednji tudi včeraj Povsem odpovedal. Njegov drugi servis je pogostokrat letel s hitrostjo pod 100 km na uro. Tako je teniški Davisov Pokal sedmič v svoji več kot stoletni zgodovini romal na Švedsko, italijanski tabor pa že pretresajo polemike. »Poslati domov kapetana Bertoluc-cija bi bil pravi absurd. Ne vem, če bi Potem še igral za reprezentanco«, je po včerajšnjem dvoboju izjavil nesrečni Andrea Gaudenzi, ki je na oltar reprezentance vnovič žrtvoval poškodovano desno ramo, kar celo postavlja pod vprašaj njegovo športno kariero. »Med mojim petkovim nastopom so vodilni možje teniške zveze vsakih 20 minut hodih jesti in piti v sobo za izbrane goste. Takih funkcionarjev smo italijanski igralci, od prvega do zadnjega, naveličani. Pa še to vam povem. Nihče se ni oglasil, da bi me vprašal, kako je z mojo poškodbo,« je bil polemičen Gaudenzi, ki se bo jutri operiral v Avstriji. Z njim sta soglašala tudi Nargiso in Sanguinet-d, ki sta zagrozila z bojkotom reprezentance, če Bertolucciju ne bodo obnoviti pogodbe, razlog za gladek poraz pa sta pripsala Gaudenzijevi poškodbi. »Švedom moram čestitati, žal mi je, da se jim nismo mogli upirati z najboljšo postavo,« je dejal potrti Bertoluc-ci (na sliki). Včerajšnji izid: Kulti/Bjorkman -Nargiso/Sanguinetti 7:6 (7:1), 6:1, 6:3. Danes: Pozzi - GustaSson, Sangiunetti -Norman. NOGOMET / VANPREJ IGRANE TEKME A LIGE Pet golov Rome v 2. delu Zeman: »Boljši prvi polčas!« Perugia prva povedla - Fiorentina (z Batistuto) dosegla gol, Bologna pa prečki - Dva zadetka Chiese v Genovi RIM - Prava toča golov razpoložene Rome, zmagali pa sta tudi Fiorentina in Parma. Takšen je bil razplet treh včerajšnjih vnaprej igranih tekmah nogometne A lige. Presenečenj zadnjih kol tokrat ni bilo. »Videli ste, kaj zmore naš napad. Kljub stalnim časnikarskim kritikam, ima Roma najboljši napad v ligi,« je bil po tekmo s Perugio evforičen Romin predsednik Sensi. Njegov kolega na um-brijskem bregu Gaucci se je z njim le delno strinjal. »Tekma se je obrnila, ko smo zaradi izključitve igrali z možem manj. Naš Matrecano si takšnih prekrškov ne sme dovoliti (brcnil je nasprotnika), vendar mu globe ne mislim priseliti,« je dejal Gaucci. Roma je bila boljša že v prvem delu, vendar ni zadela, v drugem pa se je razigrala. Prvi gol v A ligi je dosegel tudi 19-letni Daniele Conti, sin svetovnega prvaka Bruna, malo po zadetku pa je bil izključen zaradi drugega opomina. Zeman je kot vedno zaplaval proti toku: »Bolje smo igrali v prvem polčasu,« je dejal. »Tehnično in taktično smo bili boljši,« je poraz Bologne v Firencah ocenil njen trener Mazzone. »Znamo biti tudi požrtvovalni, naša obramba pa je bila hermetično zaprta«, mu je v bistvu pritrdil kolega Trapattoni. Batistuta je odločilni zadetek dosegel po prostem strelu, Bologna pa je dvakrat zadela prečko. Roma - Perugia 5:1 (0:1) STRELCI: 1. polčasu Rapajič v 32. min. 2. polčas: Totti v 16. Conti v 18., Delvecchio v 33. in 35., Gautieri v 46. minuti. ROMA (4-3-3); Chimenti 5, Candela 6.5, Aldair 6.5, Žago 7, Dal Moro 6, Alenjičev 6.5, Conti 6.5, Di Francesco 7, Paulo Sergio 6 (23 dp Di Biagio 6), Delvecchio 8 (37 dp Gautieri 6.5), Totti 7.5 (40' dp Bartelt sv). Trener: Zeman 7. PERUGIA (4-3-1-2): Roccati 5.5, So-gliano 5 (25 dp Bucchi), Matrecano 5, Rivas 5, Colonnello 5.5, Ze Maria 6, Olive 6, Tedesco 5.5, Nakata 6, Rapajič 7, Melli 5 (48 Ripa 5). Trener: Castagner 5.5. Sodnik: Bettin iz Padove 5. Koti: 14:3 za Romo. Izključitvi: Matrecano v 43. in Conti v 19. min. dp. Gledalcev: 48554. Fiorentina - Bologna 1:0 (0:0) STRELEC: Batistuta v 11. min. d.p. FIORENTINA (1-3-4-2): Toldo 8, Pa-dalino 7, Falcone 6, Repka 6, Heinrich 7, Torricelli 6, Amor 6, Rui Costa 6, 5 (49' dp Robbiati), Oliveira 5, 5 (34 dp Bigica), Edmundo 6, Batistuta 7. Trener: Trapattoni 6.5 BOLOGNA (4-4-2): Antonioli 6, Para-matti 6, Bia 6, Mangone 6, Tarantino 6, Binotto 6 (27 dp Kolyvanov), Ingesson 6, 5, Maini 6 (27 dp Marocchi), Fontolan 6, 5 (34 dp Eriberto), Andersson 6, 5, Si-gnori 6. Trener: Mazzone 6, 5 Sodnik: Braschi iz Prata. Koti: 11:0 za Bologno. Rumeni kartoni: Repka, Mangone, Bigica, Torricelli in Paramatti. Gledlacev: 32.730. Parma - Sampdoria 2:0 (1:0) STRELCI: Chiesa v 45. in 1. minuti d.p. SAMPDORIA (3-5-1-1): Ferron 7, Sakič 6, Grandoni 5.5, Lassissi 6, Castel-lini 4.5 (2 dp lacopino 5.5), Cate 6, Pec-chia 5, Vergassola 5 (40 dp Aloe), Laigle 5, Ortega 5.5, Palmieri 5 (40 dp Sgro). Trene:r Spalletti 6. PARMA (3-4-3): Buffon 6, 5, Sensini 7, Thuram 6, Cannavaro 6.5, Vanoli 6.5, Fuser 7, D. Baggio 7 (35 dp Mussi), Veron 6.5 (23 dp Fiore 6), Boghossian 7, Crespo 6, Chiesa 7. Trener: Malesani 7. Sodniko: Treossi iz Forli 6. DANES: Cagliari - Venezia, Juventus -Lazio, Milan - Udinese, Piacenza - Em-poli, Salemitana - Bari, Vicenza - Inter. Brez gola v Neaplju V vnaprej igrani tekmi 13. kola B lige sta se Napoti in Torino razšla pri neodločenem izidu 0:0. Trener Napotija Uli-veri je bil izključen po zaslugi kolege Mondonica, ki je sodnika opozoril na njegovo nešportno vedenje. Triestina v Faenzi Je bil slab nastop Triestine v Pešam samo posledica črnega dne. Vodstvo kluba v Faenzi pričakuje odgovor na to vprašanje, čeprav je že napovedalo, da do januarja o okrepitvah ne razmišlja. Zaupanje v trenerja Mandorlinija je precejšnje, vendar položaj na lestvici ni tako rožnat. Faenza ima na lestvici točko manj od Tržačanov. Toliko kot Pesaro... Košarka / italijansko prvenstvo Goričani v Bologni Proti Teamsystemu - Lineltex v Forliju Po petnajstdnevnem premoru pozornost košarkarjev spet velja prvoligaškemu prvenstvu. Fali. Gorizia bo danes 8°stoval v Bologni pri Teamsystemu. Naloga Goričanov je Seveda zelo težka. Mian, ki je sodeloval na neuspešnem reprezentančnem triptihu, se je v Gorico vrnil šele v četrtek, Se bolj utrujeni pa bodo seveda kajpak nekateri bolonjski ^Prezentanti, vendar si v Gorici zaradi tega nihče ne dela Prevelikih utvar. Tržaški Lineltex bo gostoval v Forliju pri Montani. Wil-Oarns in Alibegoič sta popolnoma okrevala, toda zataknilo s® ie Pri strelcu Buhari, ki si je zvil gleženj na levi nogo in je njegov nastop pod vprašajem. Sinočnji izid: Benetton Treviso - Pompea Rim 94:71 154:34). Najboljši strelci: Nicola 21, Pittis 13 Rebrača 8, Wil-hanrs 14 Obradovič 21, Ambrassa 17, Boni 10. Tri točke Kraški Zidar KO po podaljšku V 13. kolu 1. slovenske košarkarske lige je sežanski graški zidar po enem podaljšku izgubil dvoboj s kofjo Loko. Za Sežančane sta največ točk dosegla Majcar (17) in Budin (14). Izidi: Triglav - Slovan 71:96 (38:54), Union Olimpija "Domžale 110:60 (57:26), Hopsi - Pivovarna Laško Celje 79:74 (46:43), Loka Kava - Kraški zidar 69:63 157:57, 17:31), Branik - Lumar n.p. Vrstni red: Union Olimpija 26, Pivovarna Laško 24, Savinjski Hop s 22, krka 21, Slovan, Loka Kava in Helios 18, Triglav 17, Cumar Maribor, Branik, Postojna in Kraški zidar 16. -{ODBOJKA / MOŠKA BI LIGAj- Hud spodrsljaj Adrie na gostovanju pri Trevisu Laguna Light - Adria 3:2 (15:10, 13:15, 8:15, 15:9,15:12) ADRIA: Feri 5+9, Snidero 5+17, Meggiolaro 1+1, Beltrame 8+9, Mania 2+14, Galanti 9+9, Ri-gonat 0+0, Grandolfo, Cerato, Zuccon, Cola. Odbojkarjem Adrie je sinoči spet spodrsnilo. Tokrat je poraz se hujši, ker je nasprotnik pred tekmo zasedal predzadnje mesto na lestvici. Na-stop gostov so označevala nerazumljiva nihanja, Pogrešali pa smo tudi večjo homogenost med igralci. Trener De Marchi je tokrat prvič uvrstil na krilo Lorisa Maniaja, ki je v napadu dobro opravil svojo nalogo, v sprejemu pa je bil nekoliko manj natančen kot ponavadi. Na splošno so mli igralci Adrie v napadu premalo učinkoviti, da bi lahko dosegli kaj več kot skromno točko. ROKOMET / LIGA PRVAKOV Celjani uspešni Celje P. Laško - Portland San Antonio 27:24 (13:8) CELJE: Lapajne, Šafarič 2, Vugrinec, Šerbec 2, Pajovič, Stefanovič 5, Pungartnik 7, Perič, Tomšič, Puc 5 (3), Manaskov 5, Skrbic 1. SAN ANTONIO: Nork-lit, Mainer 2, Olalla 3, Bar-beito 2, Jauregui, Etizondo, Villaldea 8 (6), Martin 3, Kisselev, Buligan, Ambro-sio 5, Errekondo 1. Sedemmetrovke: Celje P. Laško 3 (3), Portland San Antonio 7 (6). Izključitve: Celje P. Laško 12 minut, Portland San Antonio 6. CELJE - Celjani so si kljub slabi igri na postavljeno nasprotnikovo obrambo in nerazpoloženima Skrbiču in Manaskovu - razigral se je Sele v končnici tekme - priigrali pomembno zmago v ligi prvakov ter. si najverjetneje že zagotoviti prvo mesto v skupini, tj. ugodnejši položaj v četrtfinalu. Srečanje se je začelo v revijalnem prikazovanju sposobnosti obeh vratrjev. Tako Dejan Perič kot tudi Danec Peter Norklit sta predstavila svoja velika talenta, na koncu pa sta oba zbrala 17 obramb. Tekmo so sicer bolje začeli domačini, ki so si, kot se je na koncu izkazalo, odločilno prednost priigrati že v prvih desetih minutah, saj so povedli s 5:0, Spanci pa so svoj prvi zadetek iz igre dosegli šele v 13. minuti (5:2). Prednosti domačini kljub nerazpoloženemu Pepiju ManaskoVem - njegov met iz igre je bil na začetku katastrofalen (5:1) - niso spustiti iz rok, namesto makedonskega bom-barderja pa se je razigral Iztok Puc - Hasanefendič ga je v igro poslal namesto Manaskovega - in "pivovarji" so po nekaj kriznih trenutkih - Portland je v 16. minuti naredil delni rezultat 4:0 (s 5:2 na 6:5) - na odmor odšli s prej omenjenimi petimi zadetki. Drugi polčas se je nadeljeval v podobnem slogu kot prvi: Celjani Se naprej niso uspeli prebiti čvrste španske obrambe (6-0), poleg tega jim ni in ni stekla igra na krožnega napadalca. Do konca srečanja se na parketu ni več veliko spremenilo; Spanci so v napadu naredili preveč napak, nekaj je ubranil tudi Perič, Celjani pa so zadetke dosegali bolj ali manj iz individualnih akcij. ROKOMET Težka zmaga Genertela Gjunnasium - Genertel 27:28 BOLOGNA - Tržaški Genertel je včeraj v Bologni osvojil svojo 11. zaporedno zmago in tako ohranil vodstvo na lestvici. Včerajšnja zmaga je bila sicer programirana, nihče v Genertelovem taboru pa ni pričakoval, da jo bo tako težko izboriti. Bolonjčani so bili namreč povsem neako-vredni bolj renomiranim gostom, ki jim je uspelo le proti koncu srečanja dokončno streti odpor gostiteljev. Tržaško ekipo čaka Ze v torek nova zelo težka preizkušnja. Doma ob 18. uri bodo igrali proti Forstu iz Brbma, ki je na 3. mestu lestvice in eden od kandidatov za osvojitev državnega naslova. NOVICE Preiskovalci raziskujejo vzroke smrti nekdanjih poklicnih nogometašev TURIN - Turinska preiskava o dopingu zadobiva nove razsežnosti. Preiskovalci so si priskrbeli podatke o 45 nekdanjih nogometašev A, B in C lige, ki v devetdesetih letih niso umrli naravne smrti. Preiskovalec Raffaele Guariniello želi ugotoviti, ali obstaja povezava med vzroki smrti in snovmi, ki so jih uživali med športno kariero. Med temi nogometaši je nekaj takih, ki so umrli mladi ali zaradi izredno redkih bolezni, kot na primer Gnido Vincen-zi, leta 1954 je bil tudi reprezentant, za katerega je bila usodna skrivnostna bolezen mišičevja. Nekaj sorodnikov umrlih so že zaslišali, računajo pa, da bo ta del preiskave o dopingu trajal najmanj tri leta. Schmitt zmagal, Peterka 23. CHAMONDC - Vodilni v skupnem seštevku Nemec Martin Schmitt je zmagal tudi na tretji tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v letošnji sezoni. V francoskem Chamonim je skočil 101, 5 in 94 metrov (242, 5 točke). Drugi je bil Finec Jarme Ahonen (100, 5 in 92 metrov, 240, 5 točk), tretji je bil pa Japonec Kazujoši Funaki, ki je je prepričljivo vodil po prvi seriji (l06, 5 in 88 metrov, 239 točk). Zmagovalec zadnjih dveh sezon Primož Peterka je zasedel 23. mesto (88, 5 in 83 metrov, 190, 5 točke), Damjan Fras pa 25. (88, 5 in 82, 5 m, 188, 5 točke). Moški smuk odpadel VVHTSTLER MOUNTAIN - Moški smuk za svetovni pokal so že drugič v dveh dneh preložiti. Upajo, da ga bodo izvedli danes, predvideni super-G pa bo kdaj kasneje. HIT Gorica jesenski prvak NOVA GORICA - Nogometaši HIT Gorice so v zaostali tekmi 13. krogu 1. SNL premagali celjski Publikum s 3:0 (2:0) in tako osvojiti 1. mesto po jesenskem delu tekmovanja. Vrstni red: Hit 33, Maribor Teatanic 32, Mura 28, SCT Olimpij in Korotan 25, Primorje in Rudar 22, Potrošnik 18, Koper 16, 14, Živila Triglav 12. Športel o »Ervattiju< o usodi nekdanjega doma pristaniških delavcev v Briščikih, ki ga bo v kratkem prevzel Jusarski odbor iz Pro- seka. Ce bosta Primorje in Vesna igrala, kljub zasneženim in poledenelim igriščem, boste o njunih nastopih gledali posnetek, tako kot o Jadranovih košarkarjih. V Sloveniji se je končal jesenski del nogometnega prvenstva, zato bodo nogometašem namenili Spori pod Triglavom. Nedelja, 6. decembra 1998 ŠPORT KOŠARKA / SINOČI V C LIGI Jadran uspešen po res lepi igri Premagal je tržiški Alloys - Rauber (22) najboljši strelec - Slavec dal 10 točk Jadran Nuova Kreditna - AlIoys Italia 90:79 (43:49) JADRAN: Arena 20 (4:4 prosti meti, 5:7 met za dve, 2:3 met za tri), Čeme 8 (4:6, 2:7, -), Pregare 14 (3:3, 4:6,13:5), Slavec 10 (0:2, 5:6, 0:3), Franco, Rauber 22 (2:3, 7:9, 2:6), Grbec 7 (1:1, 3:5, 0:2), Hmeljak 9 (1:3, 4:5, -), Valente n.v., Guštin n.v., trener Vatovec. SON 13. 3T: Arena 2, Rauber 2, Pregare 1. ' ALLOVS TRZIC: Quadrelli 19 (4:5, 3:5, 3:4), David 13 (4:5, 3:3, 1:1), Diviach 13 (0:1, 6:7,1:2), Cestaro 4 (0:1, 2:2, 0:2), Ro-signano 17 (1:1, 5:7, 2:2), Pellizzaro 1 (1:2, 0:1, -), Cisilin, Furlan 10 (2:3, 4:10, 0:1), Luppino n.v., Franceschi n.v., trener Ni-coletti. SON 23. PON: Rosignano (31), 3T: Quadrelli 3, Rosignano 2, David 1. SODNIKA: Musizza (Videm) in Roia (San Daniele). Jadranovci so po dobri igri, predvsem v drugem polčasu, zasluženo premagali tržiški Alloys. Sploh pa je bila smočnja tekma v domu »Ervatti« zelo lepa in občasno tudi razburljiva. Naši košarkarji so začeli poletno in v 5. minuti povedli z 18:9, po zaslugi Arene in Rauberja, ki sta sama dala 16 točk. Gostje so si kmalu opomogli in v 14. minuti prvič povedli ter rahlo prednost tudi obdržali do konca prvega polčasa. Tržičani so še vodili do 10. minute drugega dela (62:59), tedaj pa je njihov najboljši posameznik Rosignano napravil pet osebnih napak. To je zmedlo goste, kar so jadranovci takoj izkoristili in z odličnim Davidom Pregarcem, ki je dal v tem delu vseh svojih 14 točk, prevzeti vodstvo 10 točk in ga ohranili brez težav do konca srečanja. Za lepo igro in zasluženo zmago si vsi jadranovci zaslužijo pohvalo, posebno pa Pregare (9 skokov, 3 asistence), ki je v C ligi sinoči presegel 2.500 točk, Arena, Rauber in mladi Slavec, ki je prvič v prvenstvu dal 10 točk. Pri gostih sta bila najboljša Rosignano in Quadrelli. S sinočnjim uspehom so jadranovci dohiteti Tržičane na višjih mestih lestvice. (Kai) ODBOJKA / SINOČI V ZENSKI C LIGI Prestižni zmagi obeh naših goriških šesterk Siderimpes in Olympia Kmečka banka s 3:2 premagali SGM in Cento - Gladka zmaga vodilne Nuove Kreditne Siderimpes - SGM Gon-sulting 3:2 (13:15, 15:10, 15:11,11:15,15:12) SIDERIMPES: Monica Tomaisn 12+15, Michela Tomasin 16+11, Lipone 11+11, Ambrosi 4+3, Uršič 4+5, Tomšič 1+0, Danietis 0+0, Visintin 0+0, Humar 0+0, Zuccarino. Cas je, da pride do generacijske zamenjave! Mlade valovke so proti tržaškim veterankam dosegle svojo doslej najbolj prestižno zmago in potrdile napredek, ki so ga pokazale na zadnjih tekmah. Sinočnja tekma v Sovodnjah je bila izjemno razburljiva in privlačna, tako da so številni gledalci uživati ob gledanju res atraktivne odbojke. Vsi seti razen drugega, v katerem so valovke visoko povedle 14:6, so biti izenačeni, bilo pa je tudi polno Meulja z igralkama Ditto in S. Princi med minuto odmora KOŠARKA / SINOČI V C2 LIGI Dom Kmečka banka in Bor Radenska sta tokrat povsem odpovedala V D ligi cicibonašem za las ni uspel velik podvig - Tudi Kontovelci izgubili Dom Kmečka banka - Koncili 69:85 (39:39) DOM: Concetti 5 (1; 2, 2:4, -), Corsi 11 (2:2, 1:3, 3:9), Visintin 2 (-, 1:2, -), Podbersig (-, 0:2, -), Gej 7 (-, 1:2, 1:1), Di Cecco 22 (6:6, 7:13, -), Kri-stjančič 4 (-, 2:2, -), Campanel-lo 8 (-, 5:11, 0:5), Covi 4 (-, 2:2, 0:1), Guameri 6 (-, 3:5, -). PON: Di Cecco (34). Domovci so na zadnji tekmi prvega dela ponovno izgubiti in v glavnem povsem ponovili igro izpred sedmih dnevov v Cordenonsu, saj so po solidnem prvem polčasu nerazumljivo popustili in povsem spremeniti odnos do igre v drugem delu. V prvem polčasu smo biti priča privlačni in hitri igri obeh ekip, naši pa niso zaostajati v nobenem elementu, v napadu je Di Cecco uspešno zadeval, v obrambi pa so se vsi potiudi-li, pa čeprav so občasno nekoliko zaspati. Že v prvih minutah drugega dela pa so domovci pokazali povsem drugačno sliko na igrišču, saj so povsem statično in neučinkovito napadati, tako da so le s težavo prišli do meta. Trener je skušal z različnimi peterkami spremeniti ritem tekme. Se najbolje so zaigrati mladinci Kristjančic, Visintin in Covi, ki so pokazati soliden nastop, kar je še posebno spodbudno za nadaljnje tekme v drugem delu. Za ostale, predvsem starejše igralce, pa bi rekli, da morajo ekipi posredovati svojo izkušenost in predvsem v težkih trenutkih nastopiti bolj prisebno. (L.S.) Bor Radenska - Robur Palmanova 73:103 (39:41) BOR: Filipčič 4, Susani 1, Perčič 2, V elinsky 6, Barini 8, Pettirosso 4, Simonič 29, Tomšič 11, Rustja 5, N. Stokelj 3, trener Furlan. SON 23. PON: Perčič. 3T: Simonič 6. Bojazen v napovedi te tekme je bila upravičena: borovcem je prvenstveni premor bolj škodil kot koristil. Sinoči so namreč doma visoko izgubiti proti sicer solidni ekipi Roburja iz Palmanove. Po prvem polčasu nič ni dalo slutiti, da bi naši košarkarji tako visoko izgubili. Po prvem delu tekme so zaostajati le za dve točki. Usoden jim je bil začetek drugega polčasa, ko so povsem popustiti in v hipu zaostajati za 18 točk (48:66). Gostje so odlično metati in predvsem se je izkazal McKinley (skupno 26 točk). Robur je vodstvo še povečal in tako zamgal kar s 30 točkami razlike. MOŠKA D LIGA Kontovel Nordest - Grado 52:54 (21:21) KONTOVEL: M. Emili, Spadoni 4, Paoletič n.v., Turk 8, Umek 11,1. Emili 9, Križman 9, Starc 2, Čeme 4, Godnič 5. Trener: C. Starc. 3T: Križman 2, Spadoni 1, Turk 1, Umek 1. PON: Starc (38) in Godnič (39). SON: 24. Kontovelci so doživeli pekoč poraz, hkrati pa so izgubiti edinstveno priložnost, da se utrdijo v zgornjem delu razpredelnice. Na igrišče so stopiti z napačnim pristopom, saj so vajeti igre takoj predati gostom. Tako so v prvem delu stalno zaostajati, predvsem v napadu pa ni in ni šlo. V drugem polčasu so Kontovelci zaigrati nekoliko bolje in z nekaj zaporednimi trojkami le prešli v vodstvo. Zal pa je obramba začela šepati in naši niso uspeli zadati gostom »končnega udarca«. Kljub temu so še minuto in pol pred koncem voditi za štiri točke. Tedaj je prišlo do preobrata: naši niso več uspeti doseči koša, gostje pa so najprej izenačiti, prav v zadnjih sekundah pa dosegli zmagoviti koš. (B.S.) Germana - Cidbona Pref. Marsich 80:79 (35:48) CICIBONA: Stefančič 4 (2:4 prosti meti, 1:3 met za dve, - met za tri), Persi 16 (4:9, 6:11, 0:2), Stokelj n.v., De-beljuh 11 (4:6, 2:3, 1;:2), Furlan 6 (0:2, 3:5, -), Zuppin 11 (5:8, 3:5, 0:1), Possega 7 (1:2, 3:7, -), Uršič 18 (7:9), 4:8,1:3), Križmančič 6 (-, 3:9, -), trener Battilana. Cicobonaši so si neverjetno zapravili že gotovo zmago. In to v gosteh proti še nepremagani Goriziani, s Turelom na čelu. Po izenačenem začetku so cicibonaši prejeti pobudo v svoje roke in po odlični igri tako v obrambi kot v napadu skleniti prvi polčas kar s 13 točkami razlike. Gostje so reagirali v drugem polčasu in v peti minuti tudi povedli. Nakar so cicibonaši spet povedli za 10 točk. Tedaj pa je prišlo do čudnega razpleta: sodnika sta izključila domačega najboljšega igralca Turela, ki pa dotlej ni pokazal, česa je sposoben. Gostitelji pa so značajno reagirati, nadoknadili ves zaostanek in tudi povedli. Odločilen v tem delu je bil Braida, ki je dal kar 5 »trojk«. Cicibonaši so imeti tudi zadnje tri sekunde možnost, ko so zaostajali za točko, da bi zmagali, saj so imeti žogo v rokah. Zal pa koša niso dati in tako so ostati praznih rok. PROMOCIJSKA LIGA Breg - Pizzeria Spetich 80:61 (37:29) BREG: Klabjan 5 (5:6, -, -), Vodopivec 6 (2:6, 2:6, 0:2), Gulič 16 (0:2, 8:10, 0:1), Gob-bo (-, -, 0:1), Kralj 13 (-, 5:9, 1:5), Bogateč 10 (5:8,1:4,1:3), Klanjšček 2 (2:4,0:2, -), Schiu-laz 14 (3:6, 1:3, 3:5), Berdon 11 (3:7, 4:5, -), Barini 3 1:1, 1:3, -), trenerja: Cololmbo in Salvi. PON: Klabjan (19), Kralj (37). tehnični napaki: klop in Klabjan (19). Po zelo slabem začetku (0:10) so gostje voditi v prvem polčasu do zadnjih minut, ko so naši košarkarji s cosnkim pressingom prevzeti pobudo v svoje roke in tudi povedli za 8 točk. V tem delu tekem sta se predvsem »izkazala« sodnika, ki sta imela povsem zgrešen kriterij dosojanaja osebnih napak v obrambi. V začetku drugega polčasa so Brežani spet popustiti in dovolili gostom, da so poved- li. Naposled so se le zbrati, nasprotnika dohiteti in si priigrati zanesljivo rpednost, ki so jo ohranili do konca srečanja. Za zmago je treba pohvaliti vse Brežane za igro v obrambi, v napadu pa je odločilne koše dal Maurizio Schiulaz. Proti koncu srečanja sta mimo vodila ekipo do za-služenga slavja Berdon in Bogateč. (D.S.) preobratov in živčnosti (tri rdeči kartoni, Valov trener Stera pa je bil v tie-breaku tudi izključen). O zmagovalcu so v tako napetem boju odločale malenkosti, zmaga gostiteljic pa je predvsem rezultat izjemne želje, zbranosti in požrtvovalnosti, v ključnih trenutkih pa je zelo dobro deloval tudi protinapad. Junakinja petega seta je bila Maria Lipone, ki je pri vodstvu Tržačank z 10:9 s štirimi servisi poskrbela za preobrat, po katerem si SGM Consulting ni več opomogel. Valovke so v tem srečanju zaigrale s spremenjeno postavo, v kateri je Ambrosijeva igrala na centru, Paola Uršič pa (učinkovito) na krilu. Pri Tržačankah je bila odstona tolkačica Vida. 01ympia Kmečka banka - Simac Centa 3:2 (9:15, 15:13,13:15,15:13,15:9) OLVMPIA: Corsi 11+9, Bulfoni 4+1, Silvana Princi 5+12, Vanja Černič 5+9, Braini 2+1, Mitri 1+1, Ditta 1+3, Lucia Princi 0+0, Mirjam Cemic 3+5. 01ympia je smoči nesporno dokazala, da sodi v zgornjo polovico kakovostnega razreda lige. Tekma v Gorici je bila izjemno izenačena in napeta in je ni uspel pokvariti niti izredno slab sodnik. 01ympia je bila v 2. setu že na robu nepopravljivega položaja, saj je v drugem setu zgubljala z 9:2 in celo 13:8. Tedaj so igralke enkratno reagirale, kasnješi razplet pa je pokazal, da je bil ta set tudi odločilen, čeprav so bile domače igralke v 4. setu spet v težavah, ko jih je gostujoča ekipa ujela pri 13. točki, tako da je bilo še najlažje pravzaprav v tie-breaku. Trenerka Meulja je dvakrat zamenjala postavo in je bila po tekmi zelo zadovoljna z doprinosom prav vseh igralk. Nuova Kreditna - Pubtiu-no Čedad 3:0 (15:2, 15:6, 16:14) NUOVA KREDITNA: Ciocchi 3+1, Coretti 4+6, Crissani 0+0, Fabrizi 10+4, Furlan 1+1, Gregori 6+4, Kalc 0+0, Mamillo 6+1, Per-tot 5+3, Prestifilippo 0+2, Sricchia 4+5, Žagar 1+0. Nuova Kreditna ostaja sama na vrhu lestvice tudi po včerajšnjem kolu. Trener Cač je v vsakem setu nekoliko spremenil postavo, najbolj revolucionarno pa je bilo v tretjem, ko je bilo na igrišču največ mladih igralk. Ta set je bil tudi najbolj napet, saj je serija žog, ki jih je v obrambi prestregel Pubtiuno, spravila ekipo nekoliko s tira in gostje so že visoko povedle s 13:4. Prav tu pa zaslužijo naš® dekleta vso pohvalo, saj so izredno značajno reagiral3-Nekaj odličnih servisov Katje Fabrizi in dobro org3' nizirani protinapadi so opravili svoje in po razburljivem finišu je Nuova Kreditna zasluženo slavil3' Z novimi tremi točkami jo bil seveda zelo zadovoljen tudi trener Mario CaC. »Pohvaliti moramo vse igralke, tako starejše kot mlajše. Starejše so z odlično igro na začetku tekme pripravile teren, da so mlajš® lahko stopile na igrišče bolj neobremenjene in so tudi one odlično opravile svojo nalogo.« (INKA) ZENSKA D LIGA Bor Friulexport - Sattec PN 0:3 (2:15,3:15,11:15) BOR: Gmden 0+2, Flego 0+3, Faimann 3+6, Ažman 4+6, Zadnik 0+2, D’Aniello 3+3, Jana Miličevič 0+l> Sternad, Sadlowski, Rogelja, Zorka Miličevič. Servis (točke/napake) Bor 4/14, Sattec 10/6. Napake: Bor 14, Sattec: 5. Kriza borovk se vse bolj poglablja. Sattec je sicer na lestvici drugi, vendar bi pl3" ve sinoči bržkone izgubile tudi proti šibkejšemu nasprotniku, saj so si jamo takorekoč skopale same. v prvem setu so zgrešile kar devet servisov (štiri v prvem krogu serviranja) in z napakami podarile nasprotniku sedem točk. Servis je bil tudi sicer popolnoma neučinkovit, saj prva dva seta niso z njim dosegle niu ene točke. Nekoliko bolj izenačen je bil tretji set, predvsem zato, ker so Por-denončanke nekoliko popustile. Bor je vodil z 2:0 in 4:3, vendar je bil nato Sattec stalno v vodstvu. Ce plave ne bodo znale prekiniti serije porazov, bi lahko prav kmalu zabredle v nevarne vode. ODBOJKA / SINOČI V MOŠKI C LIGI Zlahka do vseh razpoložljivih točk Mimo Eurospin in Oiympia Agraria Terpin brez izgubljenega seta Fiume Veneta - 01ympia Agraria Terpin 0:3 (7:15,8:15,5:15) OLVMPIA AGRARIA TERPIN: Simon Terpin 6+9, Janez Terpin 7+9, Komjanc 5+2, Domi 2+6, Bensa 1+3, Pintar 0+1. Saša Hlede 1+0, Jurij Hlede, Guzzon. Goričani je tesen poraz Furlanov pretekli teden v Standrežu nekoliko alarmiral, a pokazalo se je, da je bil strah odveč. 01ympia je prvič letos zmagala brez izgubljenega seta, postregla pa je tudi z nadvse prepričljivim nastopom nekaterim odsotnostim navkljub. Zelo dobera sta bila servis in sprejem, tako da so gostje dobiti tudi boj na mreži in njihova zmaga niti za trenutek ni bila pod vprašajem. Prevenire - Mirna Eurospin 0:3 (8:15,5:15,3:15) MMA EUROSPIN: Božič 6+3, Celledoni 9+6, Colautti 3+1, Drasič, Mikol, Petertin, Princi 5+3, Riolino 5+10, Slabile 4+3, Strajn, Veljak. Svoj prvi tržaški derbi je Mirna Emospin suvereno osvojila in dodala svojemu izkupičku na lestvici tri nove točke. Razlika med ekipama je bila vseskozi očitna, saj je bila naša šesterka vsaj za razred boljša. Slogaši so zaigrali tudi taktično zelo učinkovito, začenši z ostrim servisom, ki je velikokrat preprečil domačinom, da bi zgradili učinkovit protinapad. Sploh pa so igralci Mirne Eurospina prevladovali nad svojimi nasprotniki in so bili tudi v vodstvu vse od začetka pa do konca srečanja. Trener Peterlin, ki je bil pred samo tekmo vse prej kot miren, saj je derbi vedno derbi, na katerem je možen vsak izid, ni začetne šesterke nikoli spremenil, igralci pa so povsem upravičili zaupanje, saj so res malo grešili, če izvzamemo nekaj netočnosti v obrambi. Poleg servisa je dobro deloval tudi blok, v napadu pa so sploh gospodarili igralci Mirne Eurospina, ki so s to zmago se vedno tik pod vrhom lestvice. (INKA) Demar Prata - Imsa 1:3 (7:15, 11:15,15:9,13:15) IMSA: Simon Cemic 3+6, Flore-nin 9+14. Mucci 4+12, Radetti 7+18, Orel 6+8, Paoletti 3+4, Jelen 0+0, Faganel 0+0, Makuc. Servis: 8/14, Blok 7+4. Trener Jerončič je uspešno debi-tiral na Valovi klopi. Goričani so se srečati z ekipo, v kateri je bil najmlajši igralec v bistvu enako star kot najstarejši valoveč, 23-letni Flore-nin (Buzzinelti zaradi poškodbe ni igral), pa vendar je bila premoč gostov precej očitna razen v tretjem setu, v katerem so popustili. Najboljši je bil prvi set, v katerem je zlasti dobro deloval sprejem servisa. V nadaljevanju so valovci začeli popuščati, drugi set so sicer osvojili, čeprav so Prati dovoliti, da se jim je približala na 11:10, zato pa so tretjega nerodno izgubiti zaradi prevelikega števila napak V četrtem setu je Val spet prijel vajeti igre v svoje roke in to celo bolj trdno, kot kaže končni izid 15:13, saj so bili stalno v vodstvu, bilo je že 14:9, nasprotnikovo reakcijo pa je z uspešnim udarcem zatrl Orel. Posebno pohvalo zasluži center David Mucci, ki je dobro izpeljal svojo nalogo in pokazal, da lahko še veliko napreduje. NAMIZNI TENiS / ZENSKA Al LIGA NOGOMET Obvestila domači šport Kras Generali zmagal brez boja! Ekipa Che Lin iz Messine seje v Zgoniku predstavila v nepopolni postavi Teniški poraz Vesninih mladincev Zarja Gaja KO vžavljah ZSSDI obvešča, da bosta jutri, 7. decembra 1998 urada v Trstu in Gorici zaprta. SK DEVIN priredi v torek, 8. t.m. in vsako nedeljo začetniške in nadaljevalne smučarske tečaje na snegu s svojimi učitelji. Za prevoz bo poskrbljeno. Infonnacije na tel. St. 2916004. Tekme 6. kroga namiznoteniške Al lige ttred Krasom Generali in eki-P° Che Lin iz Messine sinoči v Zgoniku ni kilo. Gostujoča ekipa se je Predstavila v Nepopolni postavi, zato je zgoniška prvoligaška postava (VVang, Vanja in Katja Milic) dobila srečanje brez boja. Trenerka Che Lina in hkrati njihova tuja igralka Rusinja Larissa La-vrovkhina in kadetinja Nicoietta Stefanova sta Sele na poti v Zgonik zvedeli, da je njuna soigralka Denise Zancaner zbolela in je torej ne bo. Sicer maloštevilni gledalci pa niso ostali prikrajšani, saj so si lahko ogledali se tekme ženske A-2 in B lige ter Krasovo moštvo, ki to sezono kot novinec žanje nepričakovane uspehe v C-l ligi. Zenska A2 liga: Kras - Regaldi 3:5. Zenska B liga: Kras Activa - Adriatica 4:1. MoSka Gl liga: Kras QT 5:3, Zenska Gl liga: Latisana - Kras 1:4. Domio - Vesna 6:1 (3:1) VESNIN STRELEC: Scherbi. VESNA: Esposito, Mil-lo (Urdih), Ravalico, Polh, Šušteršič, Blasina, Mar-tincich, Scherbi (Lucigna-no), Laghezza, Rubimbura (Sarti), Tomadin. Dober del prvega polčasa ni kazalo, da bodo kriški nogometaši utrpeli tako visok poraz. Ne samo: imeli so dve zelo ugodni priložnost za vodstvo, a so imeli tudi nekaj smole. Gostitelji pa svojih priložnosti niso zamudili in že v prvem polčasu dosegli tri gole. Naposled je Scherbiju le uspelo zmanjšati izid. V drugem polčasu pa je Vesna nekoliko popustila, domačini so dali Se dva zadetka in tako slavili visoko zmago. Zaule Rabuiese - Zarja Gaja 2:0 (0:0) ZSSDI - SMUČARSKA KOMISIJA vabi na Smucarsko-planinski večer v četrtek, 10.12 ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu bosta predstavitev knjige »Po smučinah iz pradavnine« avtorja Aleša Gučka iz Ljubljane in predvajanje dia posnetkov in predavanje na temo »Od Alp do Himalaje novinarja, fotografa in ekstremnega smučarja Urbana Goloba. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske teCaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v Podkloš-tru (Amoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. St. 040-635627. Danes NOGOMET PROMOCUSKALIGA 14.30 v Trstu, Ul. Camaro: Ponziana - Primorje; 14.30 v Križu: Vesna - Palmanova; 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja -Muggia 1. AMATERSKA UGA 14.0 v Standrežu: Juvenlina - Union 91; 14.30 v So-vodnjah: Sovodnje - San Lorenze 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Dolini: Breg - Roianese; 14.30 v Domju: Campanel-le Prisco - Mladost; 14.30 v Marsum di Sotto: Savorgnane-se Povoletto - Primorec 3. AMATERSKA UGA 14.30 na Proskeu: Primorje B - Santamaria; 14.30 v Repnu: Kras - CGS; 14.30 v TržiCu: Romana - Breg B NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Montebello Don Bosco B NAJMLAJSI 10.30 na Opčinah, Rocco: Opicina - Zarja Gaja ZAČETNIKI 9.50 v Standrežu: Juventina - Como; 12.00 v Trstu, Sv. Sergij: Roianese - Breg ODBOJKA MOSKA C UGA 11.00 v Trstu, na Alturi: Club Altura - SoCa Unitecno MOSKA D UGA 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Naš prapor MLADINKE 11.00 v Trstu, Petrarca: NPT - Bor Friulexport DEČKI 9.30 na Opčinah: Sloga Multinvest - Triestina Volley A DEKUCE 11.00 na Opčinah: Sloga B - Volley 93 KOŠARKA DRŽAVNI KADEH 11.30 v Trstu, Istrska ulica 52: Don Bosco - Kontovel La nuova edile; 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Amici del Basket PN DEČKI 11.00 v Trstu, telovadnica Nesbeda: Ubertas - Bor Friulex-port NAMIZNI TENIS MOSKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Rangers A AMATERSKE LIGE / NASE EKIPE NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Zarja/Gaja in Vesna doma, Primorje gostuje pri nevarni Ponziani V 1. AL Sovodnje in Juventina računata na zmago -V 2, AL doberdobska M ladost skuša ohraniti nepremagljivost tudi v Trstu proti neugodni ekipi Campaneile PROMOCIJSKA liga Ponziana - Primorje Ponziana, ki je lani z 39 ročkami pristala na 9. me-stu lestvice, je letos precej prenovila moštvo. Na tre-Berski klopi je dolgoletne-8a trenerja Di Maura nado-roestil Pongracich, ki je v S6z°ni 1992/93 vodil bakovsko Zarjo. Rezultati Ponziane v začetnem delu s° bili katastrofalni. V osmih tekmah je namreč zbrala le tri neodločene tzide. Do prve zmage (Ca-Priva 2:0) je prišla v 9. ko-lu’ v nedeljo pa je kar v gosteh presenetljivo pre-roegala Latte Carso in v sredo v zaostali tekmi ^ala neodločeno z Mara-nesejem. Tržačani so torej v k-adnjih treh tekmah osvojili kar sedem točk in 1° kaže, da bo naloga Primorja vse prej kot lahka. Prosečanom letos v gosteh ne gre najbolje. Doživeli so že tri poraze (Muggia, Aquileia, Cividalese) in 1Srah neodločeno s S. Can-" klanom. Edino zmago so osvojil; v Križu proti Vesni. Prav zaradi tega bi se »rdeco-rumeni« zadovolji-1 tudi s točko. Glede postave bo gotovo odstoten ni to verjetno za daljše ob-dobje Auber, ker poskod-a’ ki jo je utrpel, je hujša kot je zgledalo v začetku. SODNIK: Zulian iz Tri-oesima. Vesna - Palmanova . Gostje, ki so lani izpadli jz elitne lige, so letos star-,a i med favoriti in to so doslej tudi potrdili, saj so s 24 točkami sami na vrhu estvice. Edini poraz so doživeli v 5. kolu (18.10.) na Proseku. Palmanova Predvaja lep nogomet, saj razpolaga z odlično obrambo, prejela je le osem golov, boljša je le Ci-I alese (6 golov), ima ze-0 solidno sredino igrišča, ter razigran in učinkovit Uapad, kjer izstopajo Kr- mac, lacuzzi in komaj 17-letni Sbisa. Položaj Vesne po 11 tekmah ni rožnat, pa Čeprav so »plavi« doživeli le dva poraza (Latte Carso, Primorje). Upoštevati je treba, da so Križani izbojevali le eno samo zmago (Ponziana 4. oktobra) in igrali kar osemkrat neodločeno. Po dveh mesecih »suSe« je razumljivo, da navijači nestrpno Čakajo drugo zmago, vendar danes bo Vesna pred težko preizkušnjo. Na žalost tudi proti kvotiranemu in močnemu nasprotniku trener Nonis ne bo mogel poslati na igrišče najboljše postave, ker ima spet kar tri diskvalificirane nogometaše (Biagini, Bartoli, Malusa), Sirca je poškodovan, problem pa ostaja tudi Giovini, ki zaradi poškodbe že dve nedelji ni igral. SODNIK: Poles iz Por-togruara. Zarja/Gaja - Muggia Enajsterica iz Milj, ki se je v lanski sezoni kot novinec še kar dobro odrezala (10. mesto, 37 toCk), je letos začela bolj obetavno in trenutno ima s tekmo veC enako število toCk (14) od združene ekipe. Doslej je Muggia igrala bolje v gosteh kot na domačih tleh. Na tujem je osvojila že 9 točk, premagala je Capri-vo, S. Canzian in Marane-se, torej skupino ekip, ki so na spodnjem delu lestvice. MiljCani pa igrajo spremenljivo in prav zato so prava uganka te skupine. Za združeno ekipo predstavlja velik problem bazovsko igrišče, ki je prekrito z belo snežno od-dejo. Ce se vremenske razmere ne bodo izboljšale, je zelo težko, da bi tekmo sploh odigrali. Trener Tul ima nekaj problemov s postavo, predvsem v obrambi, ker je Grgič diskvalifi- Tekme v Križu, Repnu, Bazovici in na Proseku so pod vprašajem Petkov val slabega vremena je dodobra pobelU tržaški Kras, tako da je danes kar nekaj članskih in mladinskih nogometnih tekem pod vprašajem. Maloverjetno je, da bodo danes v Križu, na Proseku, v Repnu in v Bazovici lahko igrali, saj so bila igrišča v teh krajih še včeraj prekrita z nekaj centimetri debelo snežno odejo (na sliki pa je igrišče na Pa-dtičah). Pravilnik je glede tega jasen. Na ravni amaterskih prvenstev društva snega niso dolžna odstraniti. Federacija lahko sicer izjemoma on njih to zahteva, vendar samo, Ce je sneg padel najmanj 72 ur pred pričetkom tekme, v tem primem pa je med petkovimi padavinami in današnjim začetkom tekem minilo komaj kakih 50 ur. Stanje igrišča bo moral preveriti sodnik, naša društva pa ne tvegajo nobene sankcije. Glede mladinskih tekem naj povemo, da so nam na pokrajinski zvezi že v petek zvečer potrdili, da zaradi upanja v izboljšanje razmer niso preventivno preložili nobene tekme. Na Goriškem je položaj normalen. ciran, Donaggio pa poškodovan. Na sredini igrišča pa se je prejšnjo nedeljo poznala odsotnost Sclau-nicha, ki bo danes verjetno na razpolago trenerju. Za ljubitelje statistik naj omenimo, da je v lanski sezoni ekipa premagala Muggio, v Bazovici 3:0, v Miljah pa 2:1. SODNIK: Pienz iz Cer-vinjana. 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje - San Lorenzo Po nedeljski tesni domači zmagi proti Aiellu bodo Sovodenjci danes spet igrali doma, torkat proti močnemu San Lorenzu, ki je z 19 točkami na 4. mestu lestvice. Naša ekipa pa zadnje čase igral zelo zanesljivo in ima seveda tudi danes možnost, da zmaga in se Se više pomakne na lestvici. Med tednom sta Marko Fajt in Marassi bolj malo trenirala, ker še nista sanirala poškodbi. Danes pa bosta gotovo na igrišču. SODNIK: Pettirosso iz Tricesima. Juventina - Union 91 Tudi štandresko moštvo bo danes pred težko nalogo. Igralo bo proti tretjeuvšCenemu Unionu. Juventina bo tudi danes nastopila z okrnjeno postavo. Treba pa bo stisniti zobe, kajti položaj na lestvici ni najboljši in danes je trba osvojiti vsaj točko. Seveda zmaga bi bilo nadvse dobro došla. SODNIK: Tonon iz Tol-meca. 2. AMATERSKA LIGA Breg - Roianese Roianese je bil lani v tej skupini med protagonisti prvenstva, saj je bil vedno pri vrhu lestvice in Sele po slabih rezultatih v končnem delu prvenstva pristal na 5. mestu lestvice (41 točk). V letošnji sezoni pa je zapustilo ekipo nekaj dobrih nogometašev, tako da so Rojancani doslej zbrali 11 točk, to je štiri veC od Brega. Bregov trener Biloslavo se je po šet-stih tednih končno oddahnil, ker z diskvlaificirani-mi igralci nima težav. Zmaga je za »palve« zaradi kritičnega položaja obvezna. Poudariti moramo, da letos iz lige izpadejo zadnje tri uvrščene ekipe in Breg je na predpred-zanjem mestu s tremi točkami zaostanka nad Chiarbolo, ki je na 12. mestu. To mesto ob koncu prvenstva pomeni obstanek v ligi. SODNIK: Pivetta iz Tržiča. Campaneile - Mladost Po nerodnem delnem spodrsljaju v nedeljo proti Torreju igra danes dober-dobsko moštvo v Trstu proti ekipi Campaneile, ki je z 11 točkami pri spodnjem delu lestvice. Mladost bo igrala s standardno postavo. Odosten pa bo Sanzo, ki si je na ne- deljskem srečanju zlomil roko. Na igrišču pa bo gotovo Sita, ki si je povsem opomogel po nedeljski tekmi. Doberdobci si želijo tudi po današnjem srečanju ostati nepremagani. Zmaga bi seveda bila dobro došla. SODNIK: Trusgnach iz Vidma. Savorgnanese - Primorec Domačini, ki so se lani za las rešili izpada (12. mesto, 32 toCk), bodo verjetno tudi letos imeli probleme. V 9 tekmah je Savorgnanese premagal, sicer s tesnim 1:0 le Az-zurro iz Premariacca ter iztržila se tri neodločene izide in je zato s 6 točkami na predzadnjem mestu lestvice. Iz tega bi lahko sklepali, da Trebenci ne bodo imeli težke naloge, prepričani pa smo, da se domačini ne bodo z lahkoto predali. Ker jim preti nevarnost iz- pada, bodo gotovo jurišali na zmago, Primorec pa je v zadnjih nastopih dobro igral in je zato optimizem v vrstah trebenskih navijačev povsem upravičen. 3. AMATERSKA LIGA Kras - CGS Ce se bodo vremenske razmere izboljšale, saj je igriSCe v Repnu prekrito s snegom, bo Kras igral proti ekipo, ki Se ni izgubila. Tržačani so se letos precej obnovili in na trenersko klop poklicali izkušenega Notaristefana, kar bi dalo slutiti, da ciljajo na visoko uvrstitev. CGS kot Kras pa ni dosegel najboljših rezultatov in zato se danes obeta v Repnu oster boj za točke. Romana - Breg B Po 6 zmagah in enim neodločenim rezultatom so TržiCani v nedeljo proti Cusu prvič izgubili in s tem morali prepustiti vrh lestvice Vermeglianu. Brežane zato Čaka naporna, skoraj bi rekli brezupna naloga. Domačini, ki računajo na napredovanje, bodo z odločno in dinamično igro skušali takoj popraviti nedeljski neroden nastop. Za »plave«, ki so letos že večkrat prekrižali račune tudi solidnim nasprotnikom, bi tudi točka predstavljala velik uspeh. Primorje B - Santamaria Na proseško Rouno, ki je prekrita s snegom in ledom, pride razigrana Santamaria, ki si deli prvo mesto s Terzom. Gostje, ki doslej niso šeniso izgubili, ciljajo na zmago Čeprav igrajo v gosteh. Trd oreh torej za Primorje, ki upa, da bo kos nasprotniku, ki je v tem dvoboju nespored favorit. Zarja/Gaja B bo danes prosta. (Bnmo Rupel) ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDlStf TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLON*. 6 66 VREMENSKA SLIKA Nad zahodno Evropo se krepi območje visokega, nad vzhodno Evropo in južno Skandinavijo pa vztraja obsežno ob- 623 močje nizkega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka v višinah 63 nad naše kraje zelo hladen zrak. OSLO , - -3/-1 ° 990 1000 1010 jggSSUfl 1020 / K0BENHAVI) ■ -vjy ° -« -LONDONo^MSTERcDAM 1,6 -3/6 _ S3. oBRUSEU oPARIZ O/4 -1/0 foio LJUBLJANA -5/0 ° ^ BEOGRAD o/4 v.v\3. ° ' xr ^IIT -/- »SOFIJA -1/-1 —SKOPJE o -/- . Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA >‘SKOP - 6' .ATENE 11/17 °» • Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.51. Aunine mene(1^IK§/\ Luna vzide ob 19.39 in zatone ob 9.57. PLIMOVANJE Danes: ob 3.53 najnižje -18 cm, ob 9.42 najvišje 51 cm, ob 16.34 najnižje -66 cm, ob 23.15 najvišje 35 cm. Jutri: ob 0.00 najvišje 33 cm, ob 5.17 najnižje -7 cm, ob 10.46 najvišje 35 cm, ob 17.47 najnižje -54 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 12,7 stopinje C. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............-2 1000 m............-3 1500 m............-7 °C 2000 m...........-12 2500 m ..........-16 2864 m...........-19 DANES <3 TRBI2 CELOVEC O -5/0 ^ n KRANJSKj 63 ČEDAD— -2/5 O 0-13/-5 KRANJSKA GORA Q TR2IC •6/-3 O KRANJ GRADEC -5/-2 O S. GRADEC 63 MARIBOR O -S/-2 O PTUJ M. SOBOTA O -S/-2 c'3^''-x 63 „CČUE O -5/-2 —»N. GORICA -3/5 GORICA /1 POSTOJNA O -10/-3 KOČEVJE O 'N o v a^RNOMEU ZAGREB -4/-2 O <3 Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, možne bodo kratkotrajne snežne plohe. SOSEDNJE POKRAJINE: Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, možne bodo kratkotrajne snežne plohe. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. JUTRI CELOVEC TRBIŽ O -9/-2 0 -15/-4 O KRANJSKA GORA , 3 •LOVE 9/-2 3 GRADEC -B/-2 3 ‘iff 3 M. SOBOTA O -Ž/-3 9 GRADI MARIBOR O -B/-2 3 n IVICMn^OlVM VPV 3 3 ’ ČEDAD -3/5 O OVIDEM -3/5 O TRŽIČ 10/-3 O KRANJ CELJE O -9/-3 3 3 ‘ -N. GORICA -5/5 -5/5 O 3 PORTOROŽ O LJUBLJANA -6/-1 POSTOJNA o ■12/"3 KOČEVJE Svt0 N. MESTO O 3' ZAGREB -B/-2 O 3 ^ CBNOMEU V ponedeljek in torek bo pretežno jasno. Mrzlo bo. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. NOVICE r AZIJA / PO VČERAJŠNJIH VOLITVAH NA TAJVANU LONDON / PO THE GUARDIANU Pobeglega morilca našli utopljenega NEW YORK - V ZDA se je končal lov za pobegliin Martinom Gumlejem, ki je spravil v zadrego tek- saške zaporniške oblasti. Guruleja, ki je v Huntsvil-lu čakal na izvršitev smrtne kazni zaradi umora, sta po tednu našla paznika v civilu, ki sta lovila ribe, ulovila pa truplo. Obdukcija je pokazala, da je Gu-rule umrl zaradi utopitve. Skupina na smrt obsojenih zapornikov je na zahvalni dan 26. novembra skušala pobegniti iz zapora, vendar si je večina po strelih paznikov premislila. Gumleju je uspelo pobegniti v močvirje okrog zapora. Oblasti so sedem dni s psi preiskovale močvirje, iskalci pa so imeli ukaz, naj pobeglega dobijo živega ali mrtvega. Gu-rule je bil prvi obsojenec na smrt, ki mu je po letu 1934 uspelo pobegniti iz teksaškega zapora. Solanovo opozorilo Beogradu o opazovalcih BRUSELJ - Oblikovanje enot za podporo zveze NATO, ki bodo pomagale opazovalcem OVSE, ZR Jugoslavije še ne razrešuje odgovornosti, da zagotovi varnost opazovalcev, je v Bruslju poudaril generalni sekretar zavezništva Javier Solana in dodal, da jugoslovanske oblasti še naprej ostajajo najodgovornejše za varnost elanov OVSE. Solana je tako potrdil petkovo odločitev o razporeditvi sil zveze NATO v Makedoniji, ki bodo v primeru ogroženosti ščitile opazovalce OVSE in druge odposlance na Kosovu. Končano konferenca o obnovi Hrvaške ZAGREB - V Zagrebu se je končala dvodnevna mednarodna konferenca o obnovi in razvoju Hrvaške, na kateri je Hrvaška predstavnikom mednarodne skupnosti predstavila načrte, s katerimi naj bi pospešili obnovo in razvoj med vojno prizadetih območij. Hrvaški minister za zunanje zadeve Mate GraniC je ob koncu konference izrazil zadovoljstvo z njenimi rezultati, saj se je nanjo odzvalo 47 držav in 22 mednarodnih organizacij s skupaj veC kot 500 udeleženci. Dejal je, da bo višina finančnih sredstev, ki jih bo Hrvaška dobila za obnovo, znana Sele Cez Cas. Na konferenci je sodelovala tudi delegacija Slovenije. Kofi Annon v Libiji TRIPOLI.- Po poročanju uradne libijske agencije Jana libijski voditelj Moamer al-Gadafi včeraj ni sprejel generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, ki je prišel v Libijo dokončno uredit zadevo Locker-bie. Agencija dodaja, je Gadafi trenutno v nekem taboru v puSCavi. Pred tem je agencija AFP poročala, da v veliki tajnosti poteka srečanje generalnega sekretarja ZN in Gadafija. Annan se je za zaprtimi vrati sešel z libijskim zunanjim ministrom in stalnim predstavnikom Libije pri ZN. Volilni izidi podprii dialog s Pekingom Zmaga nacionalistov, ki so na oblasti 50 let Odvetniki Pinocheta vložili priziv proti zbornici lordov Verjetno ga bodo izročili Španiji TAIPEI - Tajvan se je na včerajšnjih volitvah odločil za stabilnost in Kitajska si je oddahnila. Tamkajšnji volile! so namreč nagradili nacionalistično stranko Kuomintang, ki je na oblasti že 50 let in ki ji je uspelo omejiti učinke azijske finančne krize na bogato otoško državo v Južnem kitajskem morju, po politični plati pa voditi odnose s Pekingom brez večjih pretresov. Volitve so torej potrdile voljo po kontinuiteti, ki bo zagotovilo prijala velikemu bratu onstran 160 kilometrov širokega preliva. Kitajska vlada je namreč molče, a z veliko pozornostjo spremljala volilno do- gajanje na otoku, ki ga ima Peking od nekdaj za svojo uporno provinco. Morebitna zmaga demokratične opozicije, ki se zavzema za neodvi-smost Tajvana, bi namreč močno kompromitirala komaj začeti dialog med Pekingom in Taipeiem. Iz praktično enakih razlogov so zmago Kuomintanga, ki je na lanskih upravnih volitvah doživel težak poraz, ugodno sprejeli tudi v ostalih državah regije in v ZDA, ki so tradicionalni zavezniki Tajvana. Nadaljevanje dialoga Cez morsko ožino, ki se je po prekinitvi leta 1996 letos znova vzpostavil, je torej zagotovljeno - in dokler Cez ožino teče beseda, orožje molči. BLIŽNJI VZHOD / ZAHODNI BREG Palestinci zavrnili nove pogoje Izraela za umik GAZA, JERUZALEM -Palestinska vlada je včeraj zavrnila nove pogoje Izraela v zvezi z nadaljnjim umikom izraelskih vojakov z Zahodnega brega, ki je predviden v sporazumu iz Wye Plantationa. Izrael je palestinskim oblastem glede prihodnjega umika izraelskih enot z Zahodnega brega, ki je predviden za 18. december, postavil tri nove pogoje: da se odrečejo zahtevi o izpustitvi zapornikov, ki imajo krvave roke ali so dani skrajnih organizacij, da se javno odpovedo razglasitvi neodvisne palestinske države 4. maja prihodnje leto in da prenehajo sovražno propagando. Prihodnji teden se bo sestal palestinski osrednji svet, ki naj bi razveljavil nekatere dene listine osvobodilne organizacije PLO, ki pozivajo k uničenju Izraela. Svet naj bi tudi podprl pismo Jaserja Arafata ameriškemu predsedniku Clintonu, v katerem so navedeni razveljavljeni deli listine. Zaradi izraelskega nasprotovanja izpusti ti vi političnih zapornikov, je približno 250 palestinskih jetnikov iz zapora v izraelskem mestu Nafliah včeraj začelo gladovno stavkati. Bill Brodley demokratski protikandidat Ala Gora? NEVV YORK - Leto 2000, ko bodo v ZDA predsedniške volitve, je Se daleč, vendar se že pojavljajo kandidati, ki bi radi zamenjali Billa Clintona. Medtem ko velja podpredsednik Al Gore za kandidata z največ možnostmi med demokrati, je iz vrst lastne stranke dobil tekmeca Billa Bradleyja. Ta uradno Se ni napovedal kandidature, vendar je bil ustanovljen poseben odbor, ki bo preučil njegove možnosti. Bradley je bil tri mandate senator, v mladih letih pa znan košarka. LONDON - Odvetniki Augusta Pinocheta nameravajo vložiti priziv proti odločitvi zbornice lordov, p° kateri naj bi se bivSi čilski diktator ne imel pravico sklicati na diplomatsko imuniteto zato, da ne bi m sojen za svoje zločine. Tako je včeraj pisal londonsKi dnevnik The Guardian. Odvetniki naj bi osporavati dejstvo, da je žena enega izmed sodnikov funkcionarka humanitarne organizacije Amnesty internatio-nal. Čilski dnevnik La Tercera de Santiago de Chue pa je včeraj objavil vest, po kateri naj bi britanski notranji minister Jack Straw dejansko že sprejel odločitev, da izreče pozitivno mnenje o ekstradiciji Pin0' cheta v Španijo, Čeprav jo bo objavil Sele 8. ali 9. decembra. Na sliki: demonstracija v Londonu proti Pinochetu. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA gledališče Rossetti ^ 10. do 20. decembra bo Stalno gledališče FJK Podstavilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predpro-®)a vstopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do -00 in od 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od ■3o do 12.30 in od 15.30 do 19.00 vedno ob dežnikih. ^°lno gledališče iz Trsta - La Contrada pledalisce Cristallo redstave »Sorelle Materassi« v režiji Patricka ossija Gastaldija bodo s sledečim urnikom: v pe-, j’, 11- in v soboto, 12. decembra ob 20.30, v ne-1°, 13. in v sredo, 15. decembra ob 16.30, 16., , •’ 18. in 19. decembra ob 20.30 , v nedeljo, 20. Qecembra pa ob 16.30. pjedalisce Cristallo , *edalisce La Contrada bo za mladino uprizorila dane; c*pess: tu, bra. s, 6. in v torek, 8. decembra ob 11. »La prin- , -,.-sa dispettosa« Uga Vičiča. Ponovitve bodo ,udi popoldne ob 16.30 in sicer 6., 7. in 8. decem- Avditorij muzej Revoltella y festival - Film in gore sredo, 9. decembra ob 20.30, »Legende des tro-P^Ues e L’envers du decor« (Francija). V sredo, 16. decembra ob 20.30, »Alpi Giulie ci-nema«. Gledališče Mlela Danes, 6. decembra ob 18.00 in 21.30, prikaz slovenskega animiranega filma »Na liniji«. Gledališče Silvio Pellico (Ul. Ananian) Danes, 6. decembra, ob 16.30 predvaja skupina »Fariteatro« komedijo v tržaškem narečju »Le ge-losie de mio mari«. KRIŽ Prosvetna dvorana »A. Sirk« V ponedeljek, 7. decembra, ob 17. uri gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega Butalci. Rezija Jasa Jamnik. ŠTANDREŽ Danes, 6. decembra, ob 17. uri gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega Butalci. Rezija Jasa Jamnik. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 8. in v sredo, 9. decembra ob 20.30, nastopa stalno gledališče La contrada iz Trsta z delom »Sorelle Materassi«. Režija Patrick Rossi Ga-staldi. VIDEM Palamostre Do 6. decembra Marco Paolini, »Bestiario venete - parole mate«.Predstava bo vsak dan ob 20.45, v nedeljo pa ob 15.45 in ob 20.45 (dvojna predstava). Gledališče »Giovanni da Udine« Danes, 6. dec. ob 16.00, v ponedeljek, 7. dec. ob 20.30 in v torek, 8. dec. ob 20.30 »La geometrie des miracles« - R. Lepage. ______________SLOVENIJA_________________ SEŽANA Kulturni center »S. Kosovel« Jutri, 7. decembra ob 20. uri, gostovanje PG Kranj. A. P. Cehov »Striček Vanja«. Rezija Mile Korun. PORTOROŽ Avditorij Danes, 6. decembra ob 18.00, Miklavževa lutkovna predstava - Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane, »Cesarjeva nova oblačila«. Danes, 6. in jutri, 7. decembra ob 20.30, romantična komedija »Daleč od oCi«. Rezija: Števen Sor-derberg. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V torek, 8. decembra ob 11.30, Amaterski mladinski oder PDG: »Le po kom se je vrgel ta otrok«. V soboto, 12. decembra ob 20.00 E. Ionesco: »Plešasta pevka«. V soboto, 12. decembra ob 10.00, 11.30 in 16.00 v okviru Goriškega vrtiljaka, gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja, »O tem se ne govori«. LJUBLJANA Mestno Gledališče 8., 9., 10. in 11..decembra ob 19.30 bo na sporedu delo Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. 16., 17. in 18. dečembra ob 19.30, VVilliam Shakespeare »Antonij in Kleopatra«. V soboto, 12. decembra ob 19.30 Curth Flatovv, »Mož, ki si ne upa«. _______________AVSTRIJA__________________ CELOVEC Mestno gledališče Celovec Dne, 11. in 18. decembra ob 10.30 in 14.30 bo predstava »Aliče v čudežni deželi« (pravljica z glasbo). GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA ■ GLASBA ■ GLASBA • GLASBA - GLASBA .... FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IH§t Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse Predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Operna sezona ^ sredo, 9. decembra, ob 20.30 bo premiera opere G. Verdija »II cor-saro«. Režija Franco Pero, izvaja orkester, zbor in plesna skupina Sledalisca G. Verdi pod vodstvom Daniela Callegarija. onovitve 11. decembra ob 20.30, 13. decembra ob 16.00, 15. in 17. ob 20.30, 19. ob 17.00, 20. ob 16.00 in 22. decembra ob 20.30. Gledališče Rossetti 'Žasko koncertno društvo iTfri, 7. decembra ob 20.30, Kvartet Fone. ^Ponedeljek, 14. decembra ob 20.30, Joaquin Achucarro. Sportno-kultumi center ^ nedeljo, 20. decembra ob 18.30, bo imel New svving quartet slav-^°stni koncert ob 30-letnici delovanja. Predprodaja vstopnic pri od-°rnikih KD RdeCa zvezda. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V torek, 8. decembra ob 16.00 bo v priredbi Zveze cerkvenih pevskih zborov Mala Cecilijanka, revija otroških in mladinskih pevskih zborov. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« 12. decembra bo gledališče Verdi iz Trsta podalo VVagnerjevo delo »Die VValkure«. Dirigent Anton Reck. _____________________SLOVENIJA___________________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V petek, 11. decembra ob 20. uri, koncert Ensemble Claviere iz Vil-lario Veneta. Umetniški vodja Ilario Gregoletto. NOVA GORICA Kulturni dom V veliki dvorani Kulturnega doma bo na sporedu jutri, 7. decembra, ob 20.15 avtorski večer skladatelja Stefana Maurija. Nastopa zbor Ipavska. V ponedeljek, 14. decembra bo na sporedu »Carmina Slovenica«. Dirigentka Karmina Silec. V ponedeljek, 4. januarja 1999 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Voung Musicians International Symphonic Orchestra«. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana V sredo, 9. decembra ob 19.30, Johann Strauss: »Cigan baron«. V torek, 8. decembra ob 19.30, Sergej Prokofjev: »Romeo in Julija«. V četrtek, 10. decembra ob 19.30, »Druga slovenska baletna simfonija«. Dvorana Slovenske filharmonije V torek, 8. decembra ob 19.30, Mednarodni mojstrski ciklus. Duo David Geringas, violončelo in Tatjana Geringas, klavir. V sredo, 16. decembra bo na sporedu tretji koncert cikla: »Večeri komorne glasbe«. Nastopil bo Godalni kvartet Tartini, Lovro Pogo-relic- klavir. Na sporedu skladbe Mozarta, Malipiera in Francka. Cankarjev dom V sredo, 12. decembra ob 20. uri, v Gallusovi dvorani, Camerata Academica Salzburg. Komorni zbor Dunajskega združenja. Dirigent in solist Peter Schreier. ______________________AVSTRIJA__________________________ CELOVEC Mestno gledališče Celovec V petek, 11. decembra ob 19.30, bo opera »Hoffmannove pripovedke«, Jaquesa Offenbacha - v francoščini. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA krajina •Žarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laz o ra-1<<- Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu n antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praz-•kih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. ecembra in 1. januarja. ®'vSe konjušnice miramarskega gradu: do 10. jaguarja iggg je na ogled razstava Poti sveta - Ber-ln’ Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski in-elektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. ^Kramarski park in muzej sta odprta vsak dan od ' do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja y9 je odprta razstava o odnosu Sveva do Zidov-va. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. re- 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. ja-arja iggg b0 na 0g]ed razstava Kraški premogov-1 Zidovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, azen 0b ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., , ' in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 0 muzej zaprt. ^ter il Giulia: do 31. decembra bo na ogled gSnuov^irmha razstava ob 90-letnici jame pri °Stna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je •j stni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak an’ tuch ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob Paznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na e • (040) 4195148 od 9. do 14. ure. °Stna palača: do 18. decembra je na ogled raz-ava o 20-letnici Skupine 78. ^Uzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled azstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. _rniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 3- decembra in 1. januarja). ^uzej tržaške zidovske skupnosti: do 6. januarja 99 bo na ogled dokumentarna razstava o Zidov--p"6ln izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 .si - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih sredah od 16. do 20., ob četrtkih in petkih od do 9 13'’ 0k nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. 20- ure. 0b sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. cembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Muzej Revoltella: do 6. decembra je na ogled razstava modelov Renata Balestra. Poklon Renatu Balestri si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do. 19. ure. Zaprto ob torkih. Galerija Torbandena: na ogled je likovna razstava »Mojstri 20. stoletja«. Gledališče Miela (Trg Duca degli Abruzzi, 3): razstavlja svoja dela Daniele Frausin. Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Slovenska prosveta (Ul. Donizetti 3): do 9. decembra razstavlja Mihaela Velikonja. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. OPČINE Župnijski dom Andrej Zink: do 8. decembra, skupinska razstava pod naslovom »Na krilih umetnosti«. BANI SKD GRAD - BANI: obvešča da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: 6., 8. in 13. decembra od 16. do 20. ure, 5., 7. in 12. decembra od 18. do 20. ure. NABREŽINA Kamnarska hiša, Nabrežina center 158: Kamen... VII. razstava kamnitih izdelkov, do nedelje, 13. decembra. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 11. decembra, se bo odvijala v priredbi Deželne zveze fotografskih društev / klubov goriske pokrajine, »Skupinska razstava fotografskih klubov«. Kulturni dom: do 14. decembra razstavlja pod naslovom »Umetnost obrt« Gabrijela Osbich. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. V Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), do 19. decembra razstavljata svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca. _______________VENETO__________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. Galerija A + A (Gale Malipiero 3073): razstava slik akademskega slikarja Emerika Bernarda. Možnost ogleda od torka do sobote od 11. do 13. in od 14. do 18. ure. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Paviljon Poslovnega centra HIT: do 6. decembra je na ogled razstava slik Irene Polanec. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela: do 5. decembra bo odprta razstava fotografiji »Tretja moc« slovenskega mojstra fotografije Rafaela Podobnika. V galeriji KG »S. Kosovela« bo v Četrtek, 10. decembra ob 18. uri, otvoritev razstave slik »Slovenija odprta za umetnost«. V Mali galeriji v Sežani, bo v Četrtek, 10. decembra ob 19. uri otvoritev razstave slik in risb In me-moriam Jožeta Tisnikarja. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. IZOLA Galerija Insula: razstavlja TjaSa Demšar. Razstava je odprta od torka do. petka od 9.00 do 14.00 in od 17.00 do 19.00. PORTOROŽ Avditorij Do 17. decembra razstava del akademskega slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: od 9.00 do 12.00, ob delavnikih ter v Času večernih prireditev. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Nedelja, 6. decembra 1998 TV SPORED ZA DANES RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Jutranja odd.: In famiglia Nan.: Piccolo amore, Nan.: Le redini del cuore Napovedniki - V družini (vodita Tibe- 6.50 Regina Otroški variete, vmes Nan.: Srebrnoglavi rio Timperi, R. Capua) Affare fatto nan. in risanke ter variete konjič, 8.25 Mumini, 7.30, 8.00, 9.30 Dnevnik Nedeljski koncert Bim Bum Bam 8.50 Tabaluga, 9.15 Tele- Variete: Nedeljski Disney Aktualno: La domenica Risanke rime, 9.20 Zares divje ži- S RAI 1 Euronevvs Nan.: Carol and Co. Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo -Zgodbe - Cantaboris Variete: La Banda dello Zecchino, vmes risanke Princesa Sissi Aktualna odd.: Linea verde - Obzorja Nabožna oddaja: A sna immagine Maša Nabožna oddaja: A sna immagine Papažev blagoslov in An-gelus Aktualna odd.: Linea verde - Zelena linija - V živo iz narave (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Nedeljski variete: Dome-nica in (vodijo Giancarlo Magalli, Tullio Solenghi, Elisabetta Ferracini), vmes Športna oddaja (16.20) Solo p er i fimali Dnevnik Šport: 90. minuta (vodi Giampiero Galeazzi) Vremenska napoved Dnevnik Šport Nan.: Un medico in fami-glia - Zdravnik v družini (i. G. Scarpati, Lino Banfi) Dnevnik Glasb, odd.: Taratata (vodi Enrico Silvestrini) Aktualno: Centrifuga -Parole a 360 gradi Nočni dnevnik Zapisnik, vremenska napoved Nanizanka Variete: Ventanni (vodi Simonetta Martone) Dnevnik TG2 Motorji, vreme Športni variete: Quelli che la domenica..., 14.25 Quelli che il calcio... (vodi Fabio Fazio) Šport: Stadio sprint Nan.: Saranno famosi a Los Angeles Aktualno: Tg2 Dosje Vremenska napoved Šport: Domenica sprint, vmes košarka Glasba: Najlepši trenutki oddaje «Serenate» Dnevnik Tg2 Variete: Izbor oddaje La posta del cuore (vodijo Sabina Guzzanti, l.del) Športna nedelja, vmes tenis: Italija - Švedska Dnevnik Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Vremenska napoved A RAI 3 Aktualno: Fuori orario Vabilo na koncerte Rai 3 Dok.: Geo & Geo Doc Film: Un uomo chiamato Charro (vestern, ZDA '69, i. E. Presley) Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Aktualno: TeleCamere Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Tenis: Italija - Švedska (pokal Davis) Aktualno: Milano - Roma (Julio Velasco in Se-rena Dandini) Glasb, odd.: Opera Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Tenis: Italija - Švedska (pokal Davis) Aktualna odd. o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: Alfabeta italia-no , 23.45 Trideset let pozabe Dnevnik, vreme Fuori orario. Film: Bar-riera (dram., Polj. ’88) Maša Dnevnik Aktualna oddaja o okolju in ekologiji: Melaverde Dnevnik Tg4 Film: II giorno della ci-vetta (dram., It. ’68) Film: Un’ ora p rima deli’ alba (dram., ZDA ‘44) Nan.: High Incident (i. David Keith), vmes (18.55) dnevnik Film: Va’ dove ti porta il cuore (dram.. It. ’95', i. V. Lisi, M. Buy, M. Ghini) Film: Guantanamera (kom., Kuba-Sp.-Nem. ’95, i. C. Cruz, M. Ibarra) Pregled tiska Film CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fro-nitiere dello spirito Aktualno: Velike zgodbe Canale 5 Nan.: Papa Noe (i. Betsy Brantley, Hugh Kelly) Nan.: Jaz in mama (i. Delia Scala, Gerry Scotti) Dnevnik Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale, Lauca Lau-renti) Nan.: Hiša Vianello (i. R. Vianello, S. Mondaini) Variete: Buona domenica (2. del) Dnevnik TG 5 in vreme Glasb, oddaja: Festa del Disco (vodi Pippo Bau-do) Aktualne odd.: Target (vodi Nataša Stefanehko), 23.30 Nonsolomoda (vodi Afeef Jnifen), 0.00 Par-lamento in Nočni dnevnik Film: Dracula, principe delle tenebre (srh., VB '65, i. Christopher Lee) Nan.: Hill Street noč in dan Nočni dnevnik Nan.: Kirk Variete: Mai dire gol Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Glasba: Super (vodi Vanes-sa Incontrada) Film: A scuola di ballo (glas., ZDA’91,i. S. Win-ters, L. Minnelli) Film: High Spirits - Fan-tasmi da legare (fant., VB ’88, i. Peter O Toole, D. Hannah, S. Guttenberg) Odprti studio SP v smučanju: moški superveleslalom Variete: Benny Hill Show Šport: Mai dire gol Nan.: X-File - Emily (i. David Duchovny, 1. del) Sortna oddaja: Pressing (vodi R. Vianello) Italija 1 šport, Šport studio TV film: Crociera senza ritorno (thriller, ZDA '89, i. Cliff Robertson) Film: Il ragazzo dal kimono d’ oro (pust., '87) # TELE 4 Palm Spring Automobilissima Od A do Z Nedeljski šport Živali in narava Film: Shera e il segreto della spada Nedeljski šport Milan - Udinese Ozare Maša Vsi smo ena družina (16.) Obzorja duha Ljudje in zemlja 4X4 Poročila, vreme, šport Miklavžev večer Film: Luna v požaru (Švedska) Obzornik, vreme, šport Slovenski magazin Po domače Spoznavanje narave in družbe: Dvokolesa Janeza Puha Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport MM Zoom I Večerni gost Q Poročila, vreme, šport H Nan.: Murhy Brown (14.), 23.20 Umori (ZDA) Spoznavanje narave in družbe (pon.) Napovedniki TV PRIMORKA 16.00 Videostrani Videospot dneva Miklavž Šifrer s prijatelji mjjjl Kotalkarska revija Videostrani Poročanje z volišč Koncert črnske skupine Poročanje z volišč Umetniki za Karitas Poročanje z volišč Nogomet Slovenija 2 Vremenska panorama V vrtincu Film: Richijjevo fantastično potovanje (ris” ZDA 1994) Tv prodaja SP v smučarskih skokih TV genij Šport Košarka: Savinjski hopsl - Pivovarna Laško (DP) , SP v smučanju: moški superveleslalom Naša krajevna skupnost -Lisjaki (A. Marodič) Dok. serija: Strogo zaupno (2.) Šport v nedeljo Film:Siroko Sargaško morje (Avstral.-ZDA 92, r. J. Duigan, i. K. Lombard, N. Parker) Napovedniki Koper Euronevvs Risanke Rokomet: Pivovarna Laško - San Antonio (EL) Odmev Folkest '98 Program v slov. jeziku-Gore in ljudje TV dnevnik, šport Risanke, 20.00 Vesolje je..., 20.30 Istra in... TV nan.: Naumachos (i-M. Adorf, N. bernini. 1-) Vsedanes - TV dnevnik Športni dnevnik Pripovedi zogodovine SP v smučanju TV Dnevnik-Vsedanes MONTECARLO 18.45, 20.40, 22.40. 1.50 dnevnik Papežev blagoslov Nan.: Quincy Film: Agente 007 - Licen-za di uccidere (VB ’62) TV film: La straniera (pust, '89, i. F. Dunaway) Šport: Goleada Film: Il corpo del reato (krim., ZDA ’90) Aktualno: Moda Film: L’ultima freccia OVEN 21. 3. - 20. 4.: Spremljal vas bo občutek, da morate drugim dokazati vase dobre lastnosti. Od tega bo verjetno odvisen ugled, ki ga boste imeh v prihodnje. Vzemite si nekaj časa zase. BIK 21.4. - 20. 5.: Pred vami je razgibano obdobje. Na delovnem mestu ne pretiravajte s požrtvovalnostjo. Držite se svojih delovnih nalog in ne dovolite, da bi vas izkoriščali. DVOJČKA 21. 5. ■ 21. 6.: Ste v muhastem obdobju, zato bodo morali vaši bližnji paziti, kako se obnašajo do vas. Se dobro da vas jeza, ljubosumje ali kaj podobnega hitro minejo. RAK 22. 6. - 22. 7.: Vasi dosedanji dosežki so vredni pohvale, zato ne dovolite, da bi vam kdo onemogočal Se boljšega napredka. Pogovorite s kom, ki mu zaupate, da si olajšate dušo. /" "\ Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša Iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Za koga so igračke (L. Susič, r. A. Rustja); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Na robu pameti (M. Krleža, r. V. Babič, 7. del); 15.05 Potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.05 Z naših prireditev (1. del); 18.05 Z naših prireditev (2. del); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja: Striženje ovc; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Pravljica; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; ) 1.30 Glasba po željah; 12.30 Primor- ski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.30 Horoskop; 7.45 Dalle letture...; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Ki-no-Gledališče; 10.30 Modri val; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 12.55 Pesem tedna; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Ferry šport; 18.00 Lestvica LP; 18.00 Italijanska pripoved; 19.25 Sigla single; 19.28 Vreme, dnevnik. Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Kvizi bizi; 10,05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.05 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 18.05 Igra; 18.43 Zbori; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zveče; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nemščini; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; .0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock'n roli; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00,10.00,11.00, 13.00,14.00,18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti; 10.40 Izbrana proza; 11.05 Koncert; 13.05 Ljubljanski oktet; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 15.50 Intermezzo; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Operne plošče; 22.05 Literarni portret;. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška!-Guten Mor-gen, Kdrnten; 6.20 Duhovna misel (žpk. Štefan Krampač); 18.00-18.30 Dogodki in odmevi. - 13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10,00-14.00/18.002.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.0 13.30 ORF 2: Ringa-raja, Miklavž prihaja, itcLy LEV 23. 7. - 23. 8.: Pred vami je toliko dela, da ne veste kje imate glavo. Zmedenost in površnost pa se vam lahko maščujeta, zato skušajte ostati zbrani. Ne pričakujte, da se vam bo posrečilo vse, kar namera- DEVICA 24 8. - 22. 9.: Uživali boste v drobnih opravkih, vsaka malenkost bo za vas imela velik pomen. Na delovnem mestu se boste izkazali za učinkovito in z ustvarjalnimi zamisli. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Čeprav se ne boste veliko zadrževali doma, se vam bo ponudila priložnost, da boste vasi družini poskrbeli za prijetno presenečenje. Pazite na zdravje. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Prihodnji teden boste dobre volje. Pri delu vam ne bo manjkalo dobre organizacije. S partnerjem se bosta razgovorila ul sprostila. STRELEC 23.11.-21. 12.: Pred vami je uspešen a tudi zelo napored teden. Poslovno življenje vas bo tako zaposlilo, da ne boste imeli časa za čustveno življenje. KOZOROG 22.12. - 20.1.: V prihodnjem tednu ne boste vedeli kaj sami s seboj. Ne delajte si prevelikih problemov in se raje sprostite in uživajte v prijetnih plateh življenja. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Napoti boste, no da bi vedeti zakaj. Potrebujete boljšo organizacijo. V ljubezni ne skrivajte čustev. Preživeli boste prijeten večer v družbi prijateljev. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Imeli boste težave v službi. Bolje bo, da ne bi službenih problemov nosili domov. Uživajte raje v toplini, ki vam jo daje partner in ne iščite venomer njegovih napak. . ® RAI 1 Euronevre Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Geriči in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00. 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Aktualno: 10 minut z... Film: Quattro donne aspettano (dram., ZDA ’57, i. Jean Simmons) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nam: Komisar Rex Dok.: Kvarkov svet Aktualno: Evropski dne-, vi Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke San-dokan in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carl o Conti) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Variete: La Zingara ilBlNan.: Fluke (fant, ZDA ’95, i. Nancy Travis, Matthevv Modine) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta (vodi B. Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualna odd.: II grillo, Aforizmi, 1.20 Potihoma Variete: E noi qui EH H RAI 2 7.00 9.15 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 14.40 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 23.05 23.45 0.50 Jutranji Go cart: Risanke Rubrika o Protestantizmu Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Prestavitev aktualne odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualna odd.: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Komika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vremenska napoved, kratka poročila, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport Film: Assassinio al sole (dram., Fr. ’73) RAI 3 6.00 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik 8.30 10.05 12.00 12.20 14.00 14.50 15.00 15.30 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.50 22.30 22.55 0.30 1.10 2.10 Dok.: velika zgodovina Aktualno: Art’6, 10.30 Podobe, 11.00 Tempo Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Nekoč je bila TV, 13.30 Media/Mente, 13.40 Tisoč in ena Italija Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo Avtobusna postaja Šport: nogomet B in C lige, 16.25 judo, 16.40 Motor Show Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme Variete: Blob Nan.: Superman Aktualno: Speciale Porte chiuse - Prekleti pedofili Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Življenje v glasbi - Gino Paoli Dnevnik, pregled tiska Fuori orario: Pred 20 leti Nan: Spazio 1999 §8 RETE 4 ITAKA 1 (r Slovenija 1 fr* Slovenija 2 6.00 8.30 9.45 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19 30 20.35 22.40 1.10 1.30 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Regina, 8.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Alen, lb.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: La dominatrice del destino (glas., ZDA ’52, i. S. Hayward, R. Calhoun) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Risanke Aktualno: Film dosje TV film: C’ era una volta una principessa (dram., ZDA '95, i. M. Gilbert) Film: Chi uccidera Char-ley Varrick (dram.. ZDA ’73, i. W. Matthau) Pregled tiska Film: Labbra rosse (’60) 3 CANALE 5 6,00 8.00 8.30 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.00 1.00 1.30 2.00 Na prvi Strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Un detective in corsia, 12.30 Due per tre - Miš (i. Johnny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske TV film: Mai amore piu grande (kom., ZDA '94, i. Candice Bergen, Rich-chard Kiley) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in En-zo lacchetti) TV film: Un nero per časa (kom., It. ’98, r.-i. Gigi Proietti, Eliana Miglio) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Aktualno: Laboratorio 5 6.10 6.40 9.20 10.15 12.20 13.00 13.30 14.00 14.20 15.30 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.50 0.45 2.05 Nan.: Očetovi prijatelji Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Mac Gyver (i. Richard Dean Anderson) Film: Mr. Baseball (kom., ZDA ’92, i. Tom Selleck) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Kviz: Caccia alla frase Risanke Risanke: Simpsonovi Aktualno: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Hills (i. J. Priestley, J. Garth) Variete za najmlajše, risanke Nan.: Baywatch - Kačje oči Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: La Tata, 19.30 In-namorati pazzi Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Pronti a morire -The quick and the dead (vestern, ZDA ’95, i. S. Stone, G. Hackman) Šport: Controcampo Odprti studio Film:I ragazzi del juke box (glas., It. ’59) # TELE 4 B 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka: Teamsystem-Pall. GO, 15.15 Montana Forli - Fali. Trieste Športna oddaja Konjske dirke Milan - Udinese H$! Športna oddaja (•) MONTECARLO 14.00 16.20 18.00 20.45 23.15 2.15 19.45, 22.40, 1.10 Dnevnik Aktualno: Specialmente tu, 11.35 Nanizanka Nan.: Quincy Film: Delitto sotto il sole (Mm., VB ’82) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap' Spori: Biscardijev proces Glasba: Roxy Bar Film: Viaggio con Anita (dram., It. '78) 8.00 8.55 9.00 9.30 12.00 12.30 12.45 13.00 13.10 13.25 13.55 14.50 16.20 17.00 17.10 17.30 17.45 18.20 19.05 19.10 19.30 20.05 21.00 21.05 22.00 22.25 22.30 22.50 23.20 0.25 1.10 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Cofko Cof, 10.00 Zvezdica, 10.15 Sprehodi v naravo, 10.45 dok. serija Izzivi prihodnosti, 11.10 dok. serija National Geo-graphic (9.) Slovenski magazin Utrip Zrcalo tedna Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Oddaja TV Maribor -Ljudje in zemlja Večerni gost Zoom Dober dan, Koroška Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Otroški program: Radovedni Taček: Trgovina Dok. nanizanka: Zares divje živali - Polarna potepanja (13. del) Recept za zdravo življenje Risanka Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Nan.: Otroški policaj (Danska, 1. epizoda) Dobro je vedeti Dokumentarec meseca: Temna stran meseca Odmevi Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Pisave Nemi film: The Camera-man (ZDA 1928, i. B. Keaton, M. Day) Recept za zdravo življenje Napovedniki TV PRIMORKA 16.00 Videostrani Videospot dneva Koncert Črnske skupine iz Dallasa Umetniki za Karitas Nogomet: Hit Gorica -Publikum Videostrani Dnevnik, vreme Iz tiska Športni ponedeljek 20 let Aleksandra Ježa med glasbeniki (1. del) Dnevnik TV Primorka 2.45 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Vsi županovi možje (ZDA, 7. ep.) j Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 58. ep.), 10.30 nan.: Pacific Drive (Avstral., 114. ep.) Tedenski izbor: Nanizanka: Indaba (Fr., 21.ep.), 11.15 nan. Davis, ravnatelj (ZDA, 2. ep.), 11.40 Šport v nedeljo, 12.40 dok. serija: Velike romance 20. stoletja (7.. del) Film: Dogodivščine »Robina Hooda (ZDA 1938, r. Keighley-Curtiz, i. Er-rol Flynn, B. Rathbone, Olivia de Havilland) Euronevvs TV prodaja Film: Drugič (It.) Nan.: Ženska mojega življenja (Sp., 6. ep.) Oglasi TV igrica: Lingo Videoring Nikolajeve videoakroba-cije Studio City 10000 obratov Pomp Brane Rončel izza odra Nočni pridih. Nan.: Najstrašnejši umor (VB, 3.) Nan.: Moloney (10. ep.) J Studio City I Napovedniki Koper Euronevvs, 16.00 Risanke Trio Lorenz IBS Vesolje je... Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Slovenski magazin Evropski kulturni magazin: Aliča Osebnosti našega Časa (vodi Tatjana Juratovec) Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel Primorska kronika Športna mreža A Radio Trst A ^■00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-J^ka; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Na ve-tfovni postojanki (V. BeliCič, 11. del); 9.35 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert s slavni-mi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju ^Pbpr, V. Valenčič); 12.40 MePZ Resonet; 18-20 Glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Vsi ljudje vse vedo (v ^udiu I. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, na-'° Mi in glasba; 18.00 Znanstveno raziskovanje. Poslednji veliki punt: Tolmin 1713; 18.15 Made in Slo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8'80, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-^eja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6-30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Primor-*a P°je: 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.15 Aktualno; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na reše-U; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Pregled šport- nih dogodkov; 13.00 Daj, pove, vmes avtomobilska odd.; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jingle; 19.30 Primorska poje; 21.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11,00 Lantinskoame-riški Ola; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 13.55 Moj dom tvoj dom; 14.10 Živeti danes; 14.45 Vse o šoli; 18.00 Magic bus; 18.45 Na sceno; 19.25 Sigla single; RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Zunanjepolitični feljton; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske luči; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Volitve; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Zagon; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija ; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Nove glasbene generacije; 17.15 Ekonomska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Koncert Simfonkov RTVS; 22.30 Komorni koncert; 23.45 Glasba ; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ), ORF 2: 3.55; TV SLO 1: 16.20 j Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG MOC MANJŠINE p: V DNEVNIKU! Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti jiv spremljevalec ivljenja, bodimo strnjeni okoli svojega edinega dnevnika. Pridruži se nam! Narod se na Primorski inemik! Naročnina ostane nespremenjena: Prednaročnina za leto 1999 znaša (do 31, januarja) 330.000 lir. Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31. 01. 1999 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6 Vsem elanom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom