46. iteril &Gk Posamezna * te viltà stane 12 t. Maribor, dne 10. junija 1918. Letnik Mmrotaka» listu ; — te leto , , K12'— 'te . , » , 6*— {«te , .v , 3’— . . , 1-20 i «*»“*" §® leto . - » 15'“ <** 3» Äarfw, - * SBSUWSsrsibswssk wmdbtìtMv» in »{Ksvsillyo • Maribor * Kis««. 8. . TtMmi 8t. M3, laser ail all oznamiM se računajo po 18 ođ 6 redne petitvrste: večkratnih oznanilih i — popust. „Straža*4 izhaja v pm deljek in petek popoklü Rokopisi se ne vralsjte:: 2 urcdnllfvom s« more g «v«_______ vsak dan «8 tt.—tS. are dope&Éfgsf Hamen Avstrije« DržQ,voQhranjujoči narod, kakor Nemci kaj radi imenujejo sami sebe, ima o namenu in nalogi avstrijske države takšne nazore, ki naravnost zanikajo pomen in namen Avstrije kot samostojne, neodvisne države. Graška „Tagespost“ je nedavno pisala: JAv-strijo držati ne pomeni nič drugega, kakor nemškemu carstvu Ščititi hrbet, obstanek nemškega carstva zasigurati in služiti vsenemški ideji, ki gre za tem . da se obdrži nemštvo na celi zemlji.“ Taka je torej naloga Avstrije. Njen namen ni, pospeševati splošni blagor vseh narodov, ki jih je zgodovina skupila in združila na ozemlju avstro-ogr-skeske države, marveč njena naloga je : pospeševati koristi vsenemštva, ponemčevati lastne ne nemške narode, razširjati in ohranjevati nemštvo na celem svetu •• a. Avstrija nai torej prinaša material in naj pomaga zidati vseli emš M most, ki naj dovede, kakor je rekel bavarski ministrski predsednik dr. Dan dl, do gospodstva Nemčije nad vsemi različnimi narodi od Hamburga do Perzijskega zaliva. To idejo o avstrijskem državnem namenu so na novo opredelili nemški Völkstagi, na katerih se je z nečuveno drznostjo proglašalo in v svet razkričeva-lo načelo: Ali nemška Avstrija ali pa nobene Avstrije! Niso pa Samo vsenemci ih nemški radikalci, ki tako pojmujejo nalogo Avstrije, tudi nemški liberalci in nacionalni z razpetimi i;adri [plovejo tv [vsenemškem toku. Dokaz za to je graška „Tagespost“, Id se kaj rada bije na avstrijske prsi, pa Avstriji ne pripisuje nobene druge uloge, nego 'samo te, da je dekla vse-nemške' gospe. Ponižujoči so taki nazori za Avstrijo. Človeka, ki v resnici avstrijsko Čuti, mora obliti rdečica sra- mu, ko.mora gledati, kako vsenemštvo in nemški racionalizem degradira 'Avstrijo, odrekujoč ji samostojni namen in odkazujoč ji nalogo, da mora Nemčiji zavarovati obstanek, da mora stati za hrbtom nemš-■ kega cesarstva ter ga braniti, da mora, vse storiti ad maiorem gloriam Germanih©, vse v ohranitev in korist nemštva na celem svetu. Taki nazori izključujejo notranjepolitični in zunanjepolitični sporazum med narodi. Temeljijo namreč na teoriji, da. je nemški narod Herrenvolk (gospodski narod), drugi narodi p,a so Herden volk, so čreda, da govorimo z Nietzschejem, filozofom nadčlo-večanstva, moči in nasilnosti, torej glavnih idej vseli eniškega imperializma, Kateri nenemški narod v Avstriji bi se 'dandanašnji zadovoljil z ulogo črede . do katere ga hoče pritisniti vsenemštvo?! Dokler se politično nemštvo v Avstriji ne bo povspelo do prepričanja, d?, ima Avstrija kot država lasten, ojd Nemčije docela neodvisen pomen in namen in da so vsi -avstrijski narodi enakovredni, da ni med njimi ne enega Herrenvolka, pa tudi HerdenvOlka ne, 'dotlej jie notranjepolitičen sporazum v naši monarhiji nemogoč. Vsak poizkus notranje preosnove v naši državi, ki izvira iz vsenemške ideje o namenu Avjstri-je, se mora izjaloviti in razbiti ob pravem, v zgodovinskem raz von začrtanem namenu avstrijske države. To velja zlasti o poizkusih, ki se je o njih v zadnjem času mamigavalo v javnosti, rešiti jugoslovansko vprašanje tako, da se Slovence odtrga, od Hrvatov, Dalmacijo pridruži Hrvatski, Bosno in Hercegovino pa izroči 'Ogrski. Taka „rešitev“ bi Jugoslovane kot pravcati „Herdenvolk“ podjarmila vsenemški ideji, s katero Madžari sedaj spajajo svoje sebične interese in nasilne nakane. Iz vidjka vsenemyke ideje ,o Avstriji je tudi nemogoča rešitev zunanjepolitičnih vprašanj, ki se tičejo Avstrije. To velja predvsem o poljskem vprašanju. Vsenemštvo se ustavlja rešitvi tega vprašanja ne sa- mo v poljsko-nacionalnem, marveč tudi v avstro-polj-slcera smislu. Radovedni smo, ali se bo Burianu. bo se bo razgovarjal in pogajal z berolinsko vlado, posrečilo '«J Glavna zahteva, ki jo torej moramo staviti avstrijskemu političnemu nemštvu, je ta: [Ustvarite pravi pojem in pravilno idejo o namenu Avstrije kot samostojne, neodvisne države, idejo, ki jo bodo sprejeli ne samo avstrijski narodi, - ampak vies omikan svet, četudi sedaj stoji v sovražnikovem taboru, potem je sporazum med avstrijskimi, narodi omogočen, jxrtem smo pa tudi veliko bližje toliko zaželjenemu in potrebnemu svetovnemu miru. LISTEK. Jugoslavija Jugoslovanom (Dalje.) s Edini človek, ki ima pogum, da nastopa proti j tej bolni domišljiji madžarskega naroda, je dr. J)as- l zi. Un vprašuje: j „Kdo je že kedaj videl, da se Je madžarski j kmet pritoževal : ; da mu ,(© žandar prebodel trebuh, ker je nosil j madžarsko kokardo ; j da ga je vrgel okrajni glavar ven, ker ni znal j madžarskega; j da ga je okrajni glavar po krivici obsodil, ker j mu je tolmač krivo prevel pritožbo; da mu otroci ne znajo čitati in pisati, ker mo- j rajo tratiti dragoceni čas v šoli z učenjem in dekla- j utiranjem pesmi v tujem jeziku; j da jim oblast me pasti osnovati pevskega dru- j šiva ali čitalnice, ker njih jezik ni državni; da ne more za poslanca, tajnika in župana izvoliti svojega človeka, ker mu materni jezik ni madžarski in ker hoče dvigniti kulturo svojega naroda; da je vsako vabilo, davčni opomin in razglas oblastni,je za njega državna tajnost, ker ne razume madžarske tiskovine ?“ Kaj takega, se Madžarom seveda še ni dogodilo a zato se dogaja dan na dan neštevilno takih slučajev nemadžarom. In ker se upa dr. 'J asci te o#o-žaje bičati, so ga že davno proglasili za izdajalca. Zelo značilen za madžarsko dušo je tudi nastopni govor velikega župana nitranske županije Irdija Jansky-Medresnanija, ki j,e rekel med 'drugim: „Slovaki morajo premisliti, da žive v ogrski državi in ne smejo zahtevati ničesar, kar ;se ne strinja z madžarskimi težnjami. Učite se madžarski, to je najbolje , ker vam morem svetovati, ker madžarski jezik je sve- tovni jezik. Čemu sploh potrebujete slovaških knjig? To je nepotrebno. Glavna stvar je, da se izognete vseh iredentističnih in separatističnih teženj, ker, a-ko bom opazil, da se je kje samo začelo prizadevanje, 'da se 'spremene sedanje razmere, dal bodem Slovakom takoj občutiti svojo moč in kaznoval bom taka. i .riz ade van j a n ajstrožj e, “ Veliki župan Smereczany pa prepoveduje celo omeniti ime „Slovaki“, češ, da takega madžarski zakon ne pozna, ter grozi, da bo že v kali zadušil vsak pojav, ki ne bi bil v soglasju z madžarsko državno idejo. Kakor rečeno, z narodom, v katerem prevladujejo taki nazori, je vsak sporazum izključen. Vendar je gotovo, da se bodo morali konečno tudi Madžari udati zahtevam nove dobe. Ideologija, v kateri se gibljejo Madžari, je proti duhu časa in ta duh Časa pojde na. dnevni red tudi preko Madžarov. Povdariamo ponovno: Nikakor ne smemo pod- cenjevati težav, ki se zahtevi po jugoslovanski državi stavkajo od strani Nemcev in Madžarov. Vendar pa imamo mnogo večjega nasprotnika nego v Nemcih in Madžarih v samih sebi, v svoji lastni malodušnosti. Največji sovražniki jugoslovanske države so oni Jugoslovani, ki vidijo samo težave in ovire, ki se nam stavljajo na poti do postavljenega cilja in ki nosijo malodušnost v naše vrste. Toda treba nam je samo železne volje in gotovo je, da dosežemo ta cilj. V tem oziru nam treba samo, da se ozremo v zgodovino. Zgodovina je najboljša učiteljica, a tudi tolažnica zatiranih narodov. In poglejmo: Kal nas uči zgodovina? Ko so se po porazu Napoleona I. zbrali na Dunaju vladarji cele Evrope in njih ministri (1. 1815), so tudi vso Evropo razdelili po svoje, ne da bi se bili brigali za mnenje narodov ali da bi bili te narode vprašali, kaj mislijo o svoji bodoči usodi, Dunajski kongres je delal z deželami in narodi tako ka- I „Den Brüdern im bedrohten Land!* « 'Pod tem naslovom piše graški „Arbeiterwille“:' { V nemškora,di kalnem listu „Arnaner Volksbote“ j čitamo dne lj7. maja iz Skalio pri Vrklabi (Laugenau :J bei Hohenelbe), torej iz nemške kmetske občine, to-le j poročilo: j ..’Pravijo sicer, Skalier so kmetska občina, to-I re> tam življenjske razmere ne morejo biti tako slabe, j In vendar se ubogemu ljudstvu godi pri nas silno I slabo. Odnese se sicer dosti, ali ubogi vaščani naj-I večkrat nimajo od tega nič. Dobi se, kajpada, že še } lindi, ki jih vidimo jesti tudi buhtelne. To človeka jeli z: in mu greni življenje, ako siromak vidi in mora { čutiti tako grobo neenakost. Mnogo jih gre v češke * kraje po živila, ki jih tudi dobijo, čeprav znajo go-j voriti samo nemško. Nekateri celo pravijo, da je tam j (v čeških krajih) pdgosto dobiti 'še več čjliovekoljub-! n osti. Lepa beseda, da „Nemcem morejo pomagati le j samo Nemci“, je v tej vojni menda že precej izgini-« la s sveta.“ Neki drugi list, „Deutsche Volksvvdcht“ nemš-I ko-narodnih „delavcev“, si 'da iz Arnoltic (Arnsdorf) \ pri Hostineh poročati: „. . . O. vi „ubogi“ (nemški) I kmetje, kaj vse ste morali prestati v tem resnem vbili nem času: kar lasje se ježe človeku! Še nikdar ni- kor delajo kmetje z njivami ali voli in kravami. Talco so tudi Italijo razdelili na pet držav. Dve veliki deželi, Benečijo in Lombardijo, je dobila Avstrija. Hali anski narod, ali bolje njega izobražen del, ker med priprostim ljudstvom o kaki narodni zavednosti še ni bilo govora, se je čutil vsled te umetne razde-l.tve silno prizadetega, občutil jo je kot veliko krivico. Vsled tega se je začelo takoj veliko gibanje za združenje vseh italijanskih dežel v eno samo enotno državo. Toda takratnim italijanskim domoljubom se ni godilo bolje, kakor se godi danes jugoslovanskim: Njih delež so bile ječe, a mnogim tudi vešala. No, konečno je vendar le prišlo do združene Italije. A kake ovire je bilo treba premagati, koliko krvavih v c j n voditi, a treba je bilo zrušiti tudi prestole. Nič bolje nego v Italiji niso bile po dunajskem kongresu razmere v Nemčiji. Dežela je bila razkosana na kakih SO držav in državic in vladarji teh posameznih državic so ljubosumno čuvali [svoje pravice ter neusmiljeno ziapirali v ječe vse one, ki so se ' pali zahtevati, da mora eri državnih in vladnih posuli soodločevali tudi Jjij^gtvo. Boječ se za svoje prestole, so seveda poskusili že v kali udušiti vsako gi-anje za združenje domovine, .leče so bile prenapol-niene s političnimi zločinci. A gibanja za združenje le niso mogli ustaviti. Danes je Nemčija tu kot mogočna zgradba, ki jo občuduje ves svet. Dosegli so jo ker jo je hotel ves narod. Madžari so se Teta 1848 spuntali proti cesarju. Proglasili so habsburško vladarsko rndbijno za od-siavTeno in Odrsko za republiko. S pomočjo ruske armade je bila ustaja udušena in voditelji, ki so še mogli, so pobegnili v inozemstvo. Medlem pa je doma opravljal 'svoj posel rabelj. En sam dan je bilo v trdnjavi Komorn obešenih devet generalov. Drugi voditelji revolucije so bili obsojeni kontumačnhn potom in med temi tu'di "rof Andrassy, 'Dalje prihodnjič.) sie, 'kar ljudje pomnijo, redili tòlikò prašičev, kakor j » tei yoiui, ko se, Mavcu pristöjeöi krompir, žito in repa po^rnii živjiii, Med teift lco hkozi vrata stopivše sirgapašne.penice odpravljate z zbadljivimi besedami, imate za meščane in tujce zadosti blaga na prodaj , seveda po oderuških cenah. Po cele ure morajo ledi siromaki hoditi krošnjarit, da za svoje gladujoče o-tröke nalove nekaj živil. Marsikateri sedanjih (nemških) kmetskih denarnih bahačev je rekel preje: Nemcem morejo pomagati samo Nemci“, danes so pa češki mlinarji in kmetje, od katerih dobivamo živil. Znabiti pride čas tudi za naše gospode kmete.“ Nemški listi in nemški gromovniki na nemških shodih kričijo:, Cehi imajo dovolj živil, a hočejo — Nemce izstradati. Iz gornjih stavkov pa je razvidno, da je ravno nasprotno res. Cehi so do nemškega delavca bolj usmiljeni nego gotovi nemški krogi. Vpitje v nemškem taboru, da hočejo Cehi Nemce izstradati, je samo umetno vprizorjeno. Dejanski cela stvar čisto drugače izgleda. Omenjena nemška lista sama dokazujeta, da so zagrizeni Nemci zopet grdo lagali, da bi nesramno obdolžili Cehe. Vse to pa tudi priča, da češki kmet nemškega v kulturi daleko nadkrilju-ie. — fAli ni slično tudi v naših krajih? „Marburger Zeitung“ in graški vsenemški listi so že premnogo-krat pisali, da slovenski kmet noče dajati Nemcem potrebnih živil. Vsi pa vemo in to nam mora potrditi tudi sleherni pošteni Nemec, da slovenski kmet v Slovenskih goricah, na Murskem in na Dravjskem popu ter v Savinjski dolini preživlja na tisoče Nemcev, ki prihajajo iz nemških gnezd % nahrbtnikom k njemu prosjačit živila. Cele trume nemških ljudi roma dan za dnevom po naših krajih. In naši ljudje , nisterskega predsednika’ Vlada računa dobro, da so ji dnevi šteti k^Kor Hitro se zbere parlament, rada bi se Še držala in podpirala vsenemšiio stremljenje. Skuša se sedaj to doseči zopet po najnovej ših senzacioneinih vesteh. Izgovarjala se bo, da je država v nevarnosti če se snide parlament, ker bi ta še mogoče z večino sklepal o ustanovitvi samostojnih držav za Čehe in Jugoslovane. Torej se tudi ta vest le samo pretveza, ki nas nikakor ne cznemirja. Navadili smo se že davno presojati pravilno Prohaskine afere, Fridjungo ve procese, tako tudi sedaj vemo, kako bomo uspešno odbijali vse brezvestne napade na nas, ka tere hočejo vprizoriti na podlagi izmišljenih vesti v sklepih entente. Razkosanje na jugu. V javnost so prišle vesti, da nameravajo gotovi krogi, s katterimi baje simpatizirata >Wekerle in Bunan, jugoslovansko vprašanje rešiti tako, da se Dalmacija pridruži Hrvatski, Bosna in Hercegovina pa izroči Ogrski. Zoper take- nakane je dunajski list „Reichspost“ dne 7. junija pod gorenjim naslovom objavila od „dobro poučene strani“ doposlani Članek, v katerem med drugim pravi: „Eno rečemo že da- nes, da bo taka „rešitev“ v Avstriji trčila na sklenjeni in neodjenljivi odpor vseh, in sicer posebno tudi Nemcev. Da je Avstrija k temu odporu državnopravno popolnoma legitimirana, ni treba daljše razlage. j Bosna in Hercegovina stoji še vedno pod skupno u r*** » ». »>-• i. imajo usmilje-1 pravo in tudi nobeno navezovanje na. rešitev .poljsfce- nje z njimi in si sami sebi pritrgajo in jim dajo ži- j fe-a vprašanja ne bo olajšalo prjtrjenja k kaki držav-vila. Kultura srca je pri nas na veliko višji stopinji | popravni bodočnosti Bosne in Hercegovine. 'To naj pego ,pri Nemcih. Ce pride lačen, izstradan človek k slovenskemu kmetu, ga ne vprašajo, ali si Nemec ali Slovenec, temveč se držijo svtetopisem'slkega opomina: „Lačne nasičevati,“ Slovensko ljudstvo prideluje in daje kruha celo ljudem, ki so leta 1914 tirali nedolžne Slovence v ječe ter vriskali veselja, če je podivjana tolpa tepla, sramotila in opljuvala Ijpregan-jance. Da je slovensko ljudstvo glede oddaje pridelkov bolj milosrčno in ubogljivo kot nemški kmet, dokazuje sedanja prostovoljna oddaja žita. Iz gotovega vira vemo, da se je oigromna večina slovenskih občin To ima grof Durian pri svojih pogajanjih v Berolinu in še kje drugiod vedno pred očmi. Dalmacija pa je izključno avstrijsko državno ozemlje in : pritrditev Avstrije k priklopitvi te dežele k Hrvatski in Slavoniji se gotovo ne bo nikdar obistinila,če se tudi BcjsnaLn Hercegovina ne bo združila s temi deželami. Ministrski predsednik dr, Wefcerle je svoj čas izrazil začudenje glede na odpor, na katerega je naletel pri avstrijskih Nemcih, ko je govoril o združenju Dalmacije s Hrvatsko-SlaVonsko, To je bil odpor, ki je, kakor znano, prisilil tudi/ avstrijskega; miniistamkegn. naše dežele odzvala tozadevnemu pozivu in je že od-1 predsednika, da se je oficijelno v parlamentu izjavil dala — zadnjo betvico žita, ki ga Še ima razpoložljivega. Imamo pa tudi zanesljive informacije, da se mnogo občin na nemškem delu Štajerske direktno punta proti odredbam oblasti in se noče niti zmeniti za izdane odredbe. Se en dokaz: Slovenski delavec iz S tie ping a na 'Gornjem Avstrijskem je prišel nekega dne lačen v hišo bogatega nemškega kmeta. Deževalo je. Kmetova družina je bila, ravno pri obedu pri bogato obloženi mizi. Delavec .je bil lačen. Prosil je za košček zoper tako priklopitev. Ta odpor 'bi bil še ostrejši če bi se bilo tedaj vedelo, kake načrte glede Bosne in Hercegovine resno gojijo v nekaterih ogrskih krogih. Utopija je, misliti, da bi se dale te ideje koca. uresničiti.“ .„Reichspost“ se nato izjavlja za takozvano ve-lehrvatsko rešitev, to je za zedinjenje Da l Hrvatsko-Slavonijo, pa le pod pogojem, da se tudi Bosna in Hercegovina Združita s Hrvatsko, vse to združeno ozemlje pa spada k skupini dežel krone sv. kruha Nemec pa ga porogljivo vpraša: „Kaj ne, di- j Stefana. Kaj pa Slovenci? „Reichspost“ odgovarja: ži ti, diši naša jed, a vedi, da sem si jo pripravil za j „Slovenci pri tej rešitvi ne pridejo v poštev,“ Ali ni se in ne za take potepuhe.“ Naš delavec je presene-1 tc razkosanje na jugu, zoper katero se obrača kršč,- socialno glasilo, Če se Slovenci odtrgajo jz naravne, življenjske zveze z Jugoslovani ? Jugoslovanski narod: Hrvatje, Srbi in Slovenci, zahteva združenje vseh dežel in pokrajin, kjer stanujejo Jlugosliolyanj , bodisi Srbo-Hrvatje bodisi Slovenci, v eno celoto in ! enoto, v eno samostojno, neodvisno državo. Edino to j je prava in trajno zadovoljiva rešitev jugoslova/ sš j ga vprašanja, vse drugo je razkosavanje, ki nosi v 1 sebi kal za nove spore in boje. jčen nad tako odurnostjo odšel izpod strehe, Vpraša-; mo: Ali bi našli na Slovenskem kmeta, ki bi tako . prostaško in odurno odgnal od mize ubogega gladne- ) ga človeka Senz&eijdnelne vesti naj onemogočijo parlament« Avstrijska javnost se od nekdaj slepi. Senzacionalne vesti, izmišljotine, intrigantstvo, potvarjanje so posebni Specifikam avstrijske umetnosti vladati posamezne narode. Spominjamo se še prav živo izmišljene vesti o konzulu Prohaski in o objavljenih dogodkih na Balkanu. Razburjati so mo uduSJo nih več nemških vojaških oddelkov, da razorožijo v-staške kmete. Nemci uporabljajo v boju proti vstajnikom celo topove. V nekaterih okrožjih se je kmetom itak posrečilo polastiti se topov in strojnih pušk ter se tako oboroženi prav uspešno borijo proti Nemcem. Ukrajinsko ministrstvo se nahaja v neposredni krizi. Nemci smatrajo, da hetman Skoropadski ni kos svoji nalogi. Odločili so se, da strogo zahtevajo njegovo demisijo, če ne bo podvzel ostrejših odredb capraio vstaškemu pokretu. Glasilo avstrijskih Ukkrajincev „Dilo“ z dne 4. t. m. prinaša pismo iz Kijeva, kjer pravi: „Nihče ne ve in ne razume, kaj hočejo Nemci, ne vedo, kaj je njihov politični cilj. Ali hočejo mar reš ukrajinsko državo ~ — — Položaj je tragikomičen. Na krmilu države in v vseh uradih sede ljudje, ki nimajo za u-krajinstvo nobenega smisla, ki so še pred nedavnim časom bili najhujši sovražniki vsega, lcar je ukrajinsko.. Na prejšnja mesta se vračajo vsi „Črnosotenci.“* (Orne čerkeske stotnije.) Stara policija in orožništvo. Slepo orožje so v rokah nemškega poveljstva in prodajajo Nemcem Ukrajino na drobno in debelo. Zemljo prodajajo nemškim bankam in store vse, kar želijo Nemci. A na drugi strani so ravno ti ljudje prijatelji entente in bivše ruske dinastije. — Po vaseh in na dežeb je položaj neznosen. Kmetje požigajo žito. pobijajo uradnike in bogate posestnike (zli boro-be). Po vsej Ukrajini divjajo nemiri in partizanska vojna. Ukrajinska inteligenca, ki je stala na strani centra!ne Rade, je zaprta. Med ukrajinsko inteligenco in kmeUkim prebiva, hvom. ki je bilo spočetka še Nemcem pmazu . se Širi smrtno sovraštvo *• -cti istim Vsi pa trpimo vsled ekonomičnega poloma.“ Bavarski kmetje o zvezi z Av&trijo« V Norimberkn je govoril dne 8. junija dr. Heim o bodočnosti nemškega kmetijstva. Govornik je s povdarkom naglašal, da je pomota, če se trdi, du je nemško poljedelstvo v vojni sijajno zaslužilo. Pomisliti moramo, da se sedaj na nemškem posestvu in na nemški zemlji vrši skrajno izkoriščanja. In v poštev se mora vzeti tudi razlika med cenami od prej in sedaj in da bodo te cene ostale v veljavi še leta in leta po vojni. Pred koncem vojne se ne sme izre- ' či nekaka odločilna sodba o tem, kar je kmetijstvo zaslužilo. Pravičnost zahteva, da se priznajo žrtve , fci jih je poljedelstvo doprineslo v vojni. Videli smo, da se ne moremo na nikogar zanesti, kakor na samega sebe. Avstrija rabi to, kar ima, sama za sebe. Kmetijstvo je zelo občutna rastlina, katera, če je enkrat 'uničena, se ne da več spraviti po koncu. Radi tega se. naj vsako siljenje, kolikor mogoče, opusti; raj ti vsaka prisiijenojst je rojena iz šablone 'in vsaka šablona je nevarnost za kmetijstvo. Izkušenih poti se ne sme zapustiti, 'Želeti je sicer, da smo z Avstrijo ožje zvezani, a nastopati moramo proti carijnsiki skupnosti. Na ta način bi konečno vse izgubili, kar smo si pridobili tekom SO let. V tej smeri bi se bila morala vršiti predpogajanja leta 1917, Govornik smatra kot zelo nevarno, Če se pri sedanjih pogajanjih ne bo poslušalo strokovnjakov. Mi ne nasprotujemo ožji zvezi z Avstrijo, a nemško kmetijstvo iz take gospodarske zveze ne sme iziti oslabljeno, Vlada ne sme dati svoje roke za to, da bi bila hiša in dom nemškega kmeta no vojni Ogrožena. I Kmetska vstaja v Ukrajini. Uradno glasilo maksimalistov „Pravda“ piše o j junaški borbi, ki jo je pričelo ukrajinsko kmetsko j ljudstvo proti nemškemu absolutizmu.'V Štirih gubernijah: Cerni go v, Harkov, Kijev in Podolija, je pro- rate povsod javnost. Nismo pozabili Fridjungovega j glašeno obsedno stanje. Voditelji čet hetmana Skoro-proe t* yojUebbö rfiJ&sk\v đjs! 1 mi.ßte(? öo-jq ujođ v • Berolin, 9. junija.. Na ozemlju gorovja Kemmel južno od reke Somme ter ob Avri hudi artilerijski boji. Ob reki Oise živahno gibanje. Francoski napadi na južnem bregu Aisne so bili odbiti, istotako so bili odbiti napadi ameriških čet severozahodno od Chateau-Thierry. Politične vesti. Jugoslovani pni ministrskem predsedniku. Za soboto, dne 8. t. m. opoldne je povabil ministrski predsednik Seidler predsed stvo Jugoslovanskega kluba k sebi, da se informira o zadržanju Jugoslovanov pri eren-tuelnem zasedanju parlamenta. Načelnik kluba dr. Korošec in poslanec dr. Vukotió sta izjavila ministrskemu predsedniku, da Jugoslovani želijo iu zahtevajo takojšnje sklicanje parlamenta, do katerega imajo narodi pravico po ustavi. Proti današnji vladi bodo stopili v najoatrejšo opozicijo. Borba Jugoslovanov bo veljala tedaj samo vladi, a ne parlamentu. Kakšnih sredstev se bodo posluževali pri izvrševanju opozicije, o tem se še bodo vršila posvetovanja in se bo skupno sklepalo s „Češkim Svazom“. Sicer pa ni nikakega povoda, tej vladi že vnaprej dajati izjave o taktičnem zadržanju. Če želi vlada „jamstva“, tedaj imamo v konstitucijonelni državi samo eno: Ustanovitev velike delovne večine. Če vlada take ne najde, tedaj mora vedeti, kaj naj stori. Zastopniki Jugoslov. kluba ob tej priložnosti najostreje protestirajo proti per-sekucijam, ki so naperjene proti Jugoslovanom. — V avdijenci delegata dr. Korošca pri zunanjem ministru grofu Burianu se je med drugim šlo za pogovor o jugoslovanskem vprašanju. Sklicanje parlamenta. Pri Seidlerju so bili te dni poleg Jugoslovanov še tudi Poljaki in Ukrajinci. Poljaki so imeli včeraj v Krakovu velevažno konferenco glede sestave parlamentarne večine. Sklepi konference še niso znani. Ukrajinci pa bodo imeli Klubovo sejo dne 14. junija. Parlamentarna konferenca javlja, da so Jugoslovani in Če hi za prvo sejo pripravili celo vrsto predlogov in vprašanj, ki bodo baje povzročile škandale. Radi tega je baje zelo dvomljivo, ali bo parlament sklican a a dne 25. t. m. Nemško pobalinstvo. Minulo soboto je imel pev ski zbor »dramatičnega društva« v Maribora v prvem nadstropju »Narodnega doma« pevsko vajo. Kar naenkrat je priletel skozi okno v papir zavit kamen. To je posledica hujskarij nemškega čašo P is j a in pozivanje na poboj. Od Slovencev je obogatel. S Pohorja nam pišejo: Kako nekateri ljudje od Slovencev obogatijo! Med temi je Löschnig (rojen Lešnik) pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. On je nezakonski sin in je dobil od svojega očeta samo dva tisoč K in mati mu je zapustila malo posestvo. Začel je s tem denarjem tržiti in od Slovencev kupovati deske. Danesi je obogatel od Slovencev, da ima dvanajst lepih posestev. Toraj le samo od Slovencev je obogatel in danes je naš velik nasprotnik. - Vojnik M eeistoj^ pr! ’ ha Donai E časopisih objavljena lista, spoj^Jefltajearskih äunajs*- kih romarjev pod vodstvom Ornoga in Linharta ni popolna. ..Tudi trg Vojnik, (jasi 'ima slovensko večino, je bil zastopan in sicer pò évo]cm načelniku g. Koschutniku. Kakor so v trgu skrbno prikrivali namen nenadnega odpotovanja njegovega, tako je časopisje preračun j eno zamolčalo Koškitnikovo udeležbo; znalo bi to nemški stvari škoditi, saj je g. Košutnik še zmiraj kot penzijonist — provizorični šolo vod j a slovenske šestrazrednice, no in njegova „objektivnost“ kratkovidnim slovenskim krogom nasproti bi tudi utegnila marsikomu odpreti oči. Danes pa je ta stvar dokazana, kar smo na našem zavodu domnevali, kajti izvedli smo naravnost, da je bila g. Ko-šutniku v nemški posojilnici izplačana delna, odškod-nina na potnih stroških v znesku 93,60 K; enak delež prispeva občina. Razkritje imamo popolnoma nepoklicano in nepovabljeno od najmerodajnejše strani, ki ise čudi, da je tak slučaj mogoč, saj je bil tukajšnji romar 30 let nadučitelj slovenske šole in je še danes njen voditelj. Ni tukaj namen, presojati, kai g. Košu trnku ni všeč, da se je Šel pritoževat do samega cesarja, zdi se mi na, dà je težko si misliti večje ironije, da se udeleži pritožbe mož, katerega ime izgovarja toliko učiteljev z nekim čudnim občutkom , če se spominja raznih preganjanj in persebucij. Jugoslavija in e, kr. deželni šolski svet štajerski. Kako je štajerski deželni šolski svet skrben, kadar je treba nastopiti proti sloveniskim pravicam, — nam dokazuje njegov sklep z dne 19. aprila 1918 št. 3-1770-3 V smislu tega sklepa so povabili vsi okrajni šolski sveti šolska vodstva, naj skušajo z vsem pritiskom zabraniti, da ne bode šolska mladina, v-števši tudi srednješolec, na noben način sodelovala pri n ahi rain ju pjodpisov za ustanovitev, J|ugoslavije . ali tudi kako drugače. Tudi na učiteljstvo naj šolsko vodstvo vpliva na primeren način. Žalostno bi izgledalo z Jugoslavijo, ako bi delo za njo bilo odvisno od šolskih otrok. Učiteljstvo pa je v tem oziru -popolnoma neodvisno! Kot avstrijski! državljan slo-' venske narodnosti sme vsak; učitelj delovati za uresničenje naše neodvisnosti od nemštva ter nima prav nobena oblast pravice dvigniti v tem oziru zoper njega prsta, če izvršuje to v dostojni in zakoniti obliki. Ker si štajerski deželni šolski svet lasti večjo moč . nego mu gre, bi bilo pač umestno, naj bi zavedno slovensko učiteljstvo odslej naprej delalo bolj odločno za Jugoslavijo, nego je delalo doslej, s tem bi odklonilo to nepoklicano varuštvo od sebe in deželni šolski svet bi spoznal, da je udaril po — vodi, Vlada ustavlja slovenske liste, p.V(kr.; policijsko^ ravnateljstvo v Ljubljani je ž odlokoin /z dne.; 5. t. 1. na nedoločen čas ustavilo slovenski ilustrira.hr' tednik „Tedenske Slike“, češ, da. kot nepolitičen liiUj objavlja tudi različne poJitične Članke, odbojih da so dali nekateri celo povod za zaplembo! Zanimivo je, da je isolici.jsko ravnateljstvo list ustavilo, ne da bi ga bilo poprej posvarilo, kar je celo v klasični deželi časopisne persekuoije, na Češkem, v navadi. — Zopet dvojna mera: Vsak nemški nepolitičen list sme grdo in nesramno psovati Slovane in hujskati proti nam, ne zgodi se mu nič žalega. H Vojvodina Srbska, namreč bivša, sedaj županija Bačska-Bodrožska na južnem Ogrskem med Du-navo in Tiso meri 10.362 štirjaških kilometrov, torej nekoliko več nego Koroška, ter je imela, po uradni Statistiki iz 1910. leta 812,385 prebivalcev, od katerih je bilo med drugimi osobito 213.796 'Srbov in Hrvatov, 97 Bolgarov in 3(5 Slovencev, skupaj 213.928 ali 26.33% Slovjenov ali južnih Slovanov, 30.395 Slovakov in Cehov, 10.760 južnih Rusov in 25 Poljakov , skupaj 41.180 ali 5.07% severnih Slovanov, nadalje 363.518 Madžarov, 190.697 Nemcev in 386 Rumunov, skupaj 554.601 ali 68.27% Neslovanov. — Kar se tiče Srbov in Hrvatov, navaja madžarlska Statistika 1289 Hrvatov, 145.063 Srbov, 67.444 Sokoev in Bunjeveev, Ako se trdi, da ima Bačka najmanj 36% slo v jenskega prebivalstva, ni nič pretirano, kdor pozna zanesljivost madžarskih Statističnih uradov. —• Ker so Srbi za madžarskega upora 1848. leta zvesto stali ob strani dinastije, je cesar Fran Josip I. v priznanje zasluge za prestol in državo ustanovil h koncu leta 1849 vojvodino Srbsko', katera je obsegala skoro čelo Bačko in tudi še kos Srema, je bila združena z Banatom v jedno provincijo z glavtnim mestom Temes-varom, toda se je že na početku 1861. leta prenehar la. ker se je opet Madžarska obnovila. Kot spomin na vojvodino Srbsko je ostal avstrijskim cesarjem litui ali naslov velikega vojvode Srbskega. — Dr.. F. H. Nemški državni zbor. Za predsednika nemške ga državnega zbora je bil na mesto umrlega dr. Kaempfa izvoljen centrumovec Fehrenbach, za podpredsednike pa nemški naprednjak Dove, socialde-nekrat Scheideman in liberalec Paasche. Deželni šolski avet štajerski in razsodbe upravnega sodišča na Dunaju. C, kr. upravno sodišče na Dunaju je leta 1913na pritožbo krajnih. Šolskih svetov celjsko okolice, v Št. Juriju ob južni žel. in na Dobju razsodilo, da občine in krajni šolski svet niso dolžni plačevati naročnine za šolski „Naredb. List“, dolžni pa so ga sprejemati, kajti višje oblasti morajo svoje naredbe, ukaze itd. priobčevati brezplačno. V kljub temu terja c. kr. deželni šolski svet štajerski ne p rene (ionia leto za letom naročnino od krajnih šolskih svetov, četudi si lista naročili niso. — Najprimernejše storijo krajni šolski sveti in občine, da tako terjatev vrnejo z opombo, da lista ne plačajo, ker je c. kr. upravno sodišče na Dunaju tako razsodilo. Seveda bode deželni šolski svet prihodnje leto zopet terjal naročnino, misleč, da se bode krajni šol-ki svet nekega dne naveličal terjatev; in bo naročnino pod novim načelnikom vendar plačal; toda te terjatve naj nikogar ne zmotijo, pravica naj obvelja, ne pa krivica šolske oblasti. Ako pa deželni šolski svet le ne bode dal miru ter bode še naprej predrzno preziral razsrdbe c. kr. upravnega sodišča, nai »e zadeva odstopi dotičnomu državnemu poslancu. Proč od nemške nadvlade v 'Jugoslaviji.! Ako bi kak Jugoslovan ali Ceh tako govoril. . Dne 26, maja je bil v Solnbgradu Volkstag, na katerem je govoril ravnatelj Iwesberger med drugim nastopno: „Ako bi prišlo proti našim željam do razkro-jitve države, Česar bi se imeli bati mi Solnogradča-ni? tefe msam Ääü r« smmmt Ä* *0 fe».. te «r: Kako bi nam f Tedenske novice. Višji sv. redovi se bodo delili v mariborski stolnici prihodnji taden in sicer: subdijakonat v sredo (19. t. m.); dijakonat v petek (21. t. m.) in presbiterat (niašniško posvečenje) v nedeljo (23. I. m. f Dr. Franjo Tiplič. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah se nam piše: V nedeljo, dne 2. t. m., je bil ob nenavadno obilni udeležbi pogrebcev položeln fe večnemu počitku naš preblagi, od Ljutomera do Maribora ter od Cmureka do Ptuja neumorno delujoči in priljubljeni zdravnik dr. Franjo Tiplič. Pred hišo mu je zapel mešan zbor žalostinko „Oj težka pot.“ Ob začetku petja „Miserere“ je zbrano ljudstvo glasno zastokalo, kot bi ne pustilo odnesti trupla svojega neutrudljivega zdravnika od njegove hiše, kjer je našlo brezštevilnih zdravilnih tolažb. Na grobu se je najprej poslovil od pokojnega v imenu slovenjegori-Škegia naroda g. profesor Voglar, nato v imenu 'duhovništva vlČ. g. župnik PŠunder ter v imenu učiteljstva in obenem rojstnega kraja (Veržej) preminulega g. učitelj Vauda. Pod vodstvom zadnjega so rialto pevci zapeli ginljivo nagrobnico „Blagor mu!“ Vsem navzočim so oči rosile in Ig prav polagoma so se razšli vsi vsečasno hvaležni mu sosedi: Oj spavaj duša blaga! Težka je bTa ločitev, Tem slajša bo združitev! so potem godilo ? Med vojno bi se morali nada, je bojevati do končnega poraza sovražnikov, ki nas ogrožajo tudi v (sedanji državni zvezi, vedeli pa bi nekoliko jasnejše, za kaj se pravzaprav bojujemo. Morali bi se odpovedati osrečevanju s češkimi svarilnimi in drugimi napisi in s češkimi uradniki pri vladi, pri aospodarstvu, pri orožnikih. Morali bi se odpovedati oddajanju naše živine, konj, mleka, sira, soli, lesa, železa, bakra, aluminija in še drugih reči, da se nas potem odira in postopa z nami kakor s pastorkom. In baje se ne počutijo pri tem tako slabo.“ Ako I bi kak Jugoslovan ali Ceh hotel govoriti slično omo-; rebitni bodočnosti Jugoslovanov in Cehov,, joj, to bi j grmelo po nemškem Časopisju in okoli Seidler j a ,.ve-; le izdajalcev, katere treba obesiti:“ Hrvatski sabor se sestane 'dne 20. junija; razpravljaj bo pred vsem o podaljšanju hrvatsko-ogrske finančne nagodbe. , ... Ogri proti gospodarski zvezi z Nemčijo. Trgovska in obrtna zbornica v (Aradu se je ižrekla zoper gospodarsko zvezo z Nemčijo, . t , ... Junaške smrti je padel dne 31. maja popoldne na južnem Tirolskem enoletni prostovoljec-učiteb 'Orion Dpminkuš, sin g. učitelja DominkuŠa pri Sv. Petru pri Radgoni. Pokopan je bil dne 1, junija z vojaškimi častmi, kakor se spodobi za pravega junaka, v kraju Tecce na Tirolskem. Star je bil 21 let. — O njegovi smrti poroča prijatelj, da je bila zelo lepa Umrl je kot pravi slovenski junak. Dobil je tri smrtne rane in je izdihnil kakpr angel brez bolečin. Vsi vojni tovariši: častniki z majorjem vred in moštvo je jokalo za priljubljenim in ljubeznjivim tovarišem. — Hud preizkušeni Dominkuševi rodbini izrekajo častniki in drugi vojni tovariši iskreno sožalje, v'.-L slovenski junak, nai ti bo tuja zemljica lahka! Poroka. V nedeljo, dne 9. junija, popoldne se je v cerkvi v, St. liju v Slov. gor. vršila poroka g. Franca Dreier, posestnika v Selnici ob Muri, z Neži ko Haue, kmetsko hčerko iz Ceršaka. Poročal jn je domači Župnik vlč. g. Evald Vračko. Priči sta bila župan g. Reiter iz Ceršaka in g. veleposestnik Hercog in Selnice. Ženin je zaveden Slovenec, zdaj četovodja 47. pešpolka,, in je odlikovan z dvema sre-: brnima in brbnasto kolajno ter s Karlovim križcem. Nevesta je hčerka rajnega Župana g. 'Antona Haue* ki je zaslovel pred leti kot odločen .franiteli .^iven-; allega značka obm^n^^ ajnski šoli. Nevesta .je zavzemala vodilno mesto med zavednimi obmejnimi Slovenkami: Pohval*ti jo moramo posebno kòt vstrajno nabira'eljieo podpisov za Jugoslavijo. Šentiljska slovenska društva 'Štejejo',Ne-žiko Haučevo v vrsto najboljših svojih pevk in tud igralk na domačem odru. Naj se bogat božji blagoslov razlije nad domom novoporfočeocev ! üüiuk vojnega tmnistciaikft gieae nahe madžarščine. Naš vojni minister je izdal sledeči odlok: V svrho razločevanja in naglašanja madžarskega in hrvatskega jezika napram dragim jezikom v monar hiji, se morsjo v odlokih, v katerih se izdajajo odredbe glede rabe v državi običajnih jezikov, iz birati sledeči izrazi: »V službenem jezika c. in kr. armade, v okvirju dežel ogrske krone pa sledeči izrazi: »v državnem jeziku, madžarsko ali hrvatsko, in v drugih v monarhi ji običajnih jezikih.« Rabiti se torej ne sme jo izrazi: »vsi deželni jeziki,« ali »nemški in dru gi deželni jeziki.« Bogat narod. Nemški listi otožno in jadikujoče naznanjajo, da šteje češki narod sedaj že nad 1000 miljonarjev. Polmilj« nar je na Češkem nekaj vsak danjega. In ta podjeten narod bi Nemci radi ugonobili s kakimi papirnatimi odredbami? Zopet nova slovenska posest v Mariboru. Hiša z gostilno na voglu Viktringhof ove ulice in novega Glavnega trga (poprej gostilna Lončarec) je kupila slovenska gospa Knuplež za 70.000 K. Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje tia-• rovali : Dr. Viktor Kac v Mariboru 100 K ; Jos. Šer-binek, posestnik na Svečini, 20 K; zbirka Ant. Ster-garšek 20 K; Jakob Peršuh, posestnik pri fSv. Lovrencu na Dravskem polju. 30 K; Neimenovan v Studencih 2 K; Jožef Kupljen v Žihlovi 40 K; Vinko Lašič na bojišču 20 K; Anton Flis, posestnik v Sav-nipeči, 10 K; ‘J. Pustružin v bolnici Ungvar 4 Iv: Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru o priliki izleta o Bdnkoštih v Cezanjevce 33 K; Milan Sever iz Novega Mesta kot dar neimenovanega 20 K: svatje na zlati poroki Jožefa in Marije Bantan v Dolu pri Hrastniku 56 K; Edvard ‘Janžek, župnik v Rimskih (T.oplicah, ljO K; Karel Rossner na. Vranskem 10 K; Andrej Bračič, župnik v Lembahu. 10 K; Dav. Meško, župnik v Kapeli, 100 K. — Prisoevke je pošiljati na naslov moške podružnice družbe sv. Cirila i. Metoda v Mariboru. Šolski odsek. Jugoslovanskemu klubu je posl aia, vesela družba iz Zdravko Sagadinove gostilne v Sesteržah pri Majšpergu 22 K, katere je nabral g. Josip Gajser na binkoštni pondeljek. Svota se vporabi v prid akcije za naše politične preganjence. Vsem darovateljem najtoplejša hvala. Premestitev okrožnega sodišča iz Rovinja v j Polj. Joslični minister je izjavil italijanskemu po ; slancu Sparado, da bo vlada premestila okrožno, j sodišče iz Rovinja v Palj. Imena nepoznanih padlih. Pri mnogokaterem j padlem vojaku, čegar imena niso mogli dognati, j ker ni imel pri sebi nobenega izkaza ali kaj slič j nega, so našli žepne ure in verižice. Kakor znamo, vrezujejo urarji v notranje pokrovce ur razna znamenja s tekočimi številkami, tako, da lahko vsak urar, ako dobi v roke tak izkaz, iz teh znamenj dožene. je li bila ta ali ena ura kupljena, oziroma popravljena v njegovi prodajalni aii ne Vsled tega je v mnogih slučajih mogoče dognatj ime kupca dotične ore. Vojna uprava je seda začela izdajati v posebnem ukazu znamenja, katera so vgravirana v pokrovček ure kakega padlega vojaka, čegar imena ni mogoč? dognati. Dosedaj je še mnogo slučajev, ko se je na ta način mogla dognati identiteta padlega vojaka. Javna zahvala. Slovenci gorske haubične bate rije v Št Jurju ob južni žel., se tem potom naj prisrčnejše zahvaljujemo tamošnjim tržanom kakor tudi okoličanom za vsestransko izkazane dobrote v dnevih našega bivanja med tem narodno zaved nim dobrim ljudstvom. Ob slovesu iz teia priljub ijenega kraja kličemo vsem skupaj: »Rog plati in na skorejšnje svidenje v Šolska poslopja in vojaštvo. Vojni minister je i izjavil napram poslancem, da namerava za prihodnje šolsko leto izdati ukaz, ki bo določal, da bo morala vojaška uprava izprazniti veliko šolskih poslopij, v katerih je sedaj nastanjeno vojaštvo, ali se pa nahajajo vojaške pisarne, da pouk šolske mladine ne bo oviran, izprazniti pa ne bo mogoče takih šolskih poslopij, ki služijo kot vojaške rezervne bolnišnice. Podčastniku in vojaku-prostaku dovoljena vožnja v 2. razredu. Dosedaj je bilo običajno, da so se smeli podčastniki in vojaki«prostaki voziti samo v I B. razredu osebnih vlakov, toda samo osebnih, q pa tudi brzovl&kov. Sedaj pa naznanja vojsška C? _____________________________ uprava, da ie podčastnika in vojaku prostaku dovoljena vožnja tudi v 2. razredu osebnih vlakov m v B, razredu brzovlakov, *ko si dotični podčastnik ali vojak prostak plača voznino iz svojega. Dosedaj so se pogostoma dogajali, slučaji, ko se te častnik spodlikal nad tem, ako je sedel v drugem razredu tudi kak podčastnik, ah celo vc jak prostak ter zahteval, da je moral zapustiti dotičpi železniški voz. Strojniki mlatilnic oproščeni od vojaške službe. Domobranski minister je izjavil poslancem, da bodo strojmki mlatilnic tudi letos slično kakor v mitskem letu, oproščeni od vojaške oziroma črno voj niške službe, in - sicer za dobo mlačne. Društvo javnih in zasebnih uslužbencev. Ustanovni občni zbor se vrši v pondeljek, dne 10. t. m., v Narodnem domu v Mariboru ob 9. uri zvečer. — Dnevni red: 1. Izvolitev odbora. 2. Slučajnosti. — Vabimo uradnike, vpokojence in vse druge zasebne n asta vii-enee, da se udeležijo občnega zbora tega nepolitičnega, stanovskega društva. Namen društva je, Licitacija vojaških konj V mesecu juniju se bo do vršile licitacije vojaških konj v sledečih krajih: V Mariboru dne 22. junija, v Radgoni dne 18 ju m ja. v Šoštanju dne 18 in v Slov. Bistrici dne 15. junija vsakokrat ob 9 uri predpoldne. Dogodki v Forminu _pred poroto. V soboto dne 8, junija se je vršila pred mariborsko poroto kazenska razprava o znanem dogodku v Formira pri Pilihi, o festerem smo že svoj čas poročali. Obtoženi so bili zaradi hudodelstva upora in uboja Alojzija Muršič, Marija Žuran, Andrej Zamuda, Apoloni a Horvat in Antonija Mikec vsi iz Formina pri Ptuju. Porotniki so zanikali glavni vprašanji upora in uboja, pač pa so spoznali imenovane osebe krive prestopka, ker so se zbrale z namenom, da izpodijo rekvizicijsko komisijo in zaradi ežke telesne poškodba, nakar je sodišče prisodilo Alojziji Muršič, 27s ieli, ostalim pa po 4 mesece težke ječe. Ker je bil vsem obsojencem vštet čas preiskovalnega zapora od 5. januarja nadalje, iako, so prisojeno kazen razven Alojzije Muršič vsi ostali že odslužili. O zanimivi kazenski raz pravi, ki je trajala v soboto celi dan in še v nedeljo do 3. ure zjutraj, bo obširneje poročal v prihodnii številki »S'ov Gospodar.« Roparske tolpe se po naših krajih zelo množi- lo. Dan za dnevom prinašajo Časniki poročila o ubojih, ropih, umorili in tatvinah, ki jih izvršujejo rožni 'dezerterji, cigani in enake vrste ljudi. Ljudje, ki so se na bojiščih navadili moriti in klati ljudi,-, oe ne morejo zlejoa dobiti zaželjenega plena, kar ubijmo in zakoljejo one, ki hočejo braniti -svojo in svojih bližnjih lastnino. In kal stori vladar. Kal stori grof Clary, da bi bilo ljudstvo, ki čuva dom in prideluje živež, varno svojega življenja in imetja? Prav nič! Vlada kuje načrte, kako bi preganjala Slova e. grof Ciary kuje nove stroge odredbe proti slovenskemu prebival stem, posebno proti kmetu, za varnost dežel a-nov pa se nič ne stori. Mi -smo že opetovano opozarjali vlado, naj stori kak energičen korak za varnost ljudstva. Predvsem bi se naj organizirale domače občinske straže, naj bi se jim dalo orožje na razpolago., Predvsem pa bi naj politična oblast pozvala orožnike, da naj raje bolj skrbno zasledujejo tatove in roparje, nego da stikajo za jugoslovanskimi „veleizdajalci.“ Tudi rani krompir pod zasego^ Večina, avstrijskega prehranjevalnega sveta se ie izrekla za to, da se letos tudi rani krom-òr dene pod zasego. Lansko leto ie bil zgodnji krompir prost. — Vlada- namerava določiti letos za osebo na teden äH kg. Ljutomer. Na Murskem polju je slana 5. t. m. povzročila velikansko škodo; zlasti je uničen fižol, buče kumare, koruza in doloma tudi krompir. V višjih legah proti ljutomerskemu hribovju ni več toliko škodovala. Bog se nas usmili! Ljutomer. Zaročil se je naš g. uradni vodja Kästner Pöhr z gdč Elzo Novakovo. Bilo srečno! 5>v. Marjeta niže Ptoja. Franc Forstnerič od 87. pešpolka je odlikovan radi hrabrosti z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne. Vrhloga pri Črešnjevcu. Med posiiinemci ki so šli gledat cesarja oa Dunaj, je imenovan med drugimi tud? »slavni« Ludovik Kresnik, — čujte in se čudite: »župan iz Vrhloge«. Ker je v svoji domači občini črešnjevski pri volitvah za župana redno padel skoz rešeto, si ubogi kandidat šta jenčijancev zmisli: Vrhložani nimajo pred cesarjem nobenega zastopnika v deputaciji: in možgani so se mu zavrteli, ko se je vozil nekaj ur po železnici — ko je vstopil na vlak, je bil še navadna ničla iz Črešnjevca: ko je pa izstopil na Dunaju, kako se je čudil, ko je videl, da on hi Kresnik, gostilničar pri cerkvi črešnjevski, ampak gospod Kresnik, župan iz Vrhloge. Srečni Vrhložani. imamo zdaj dva župana in sicer enega, ki je govoril s samim cesarjem! Celje. Alojz Filipič, doma od Sv. Tomaža pri Oramžu, sedaj pri 3. nadomestni stotniji v Celju, je bil dne 3. junija pri vizitu pušk. Eden vojakov je imel še polno patrono v puški. Kar naenkrat poči sirel ter zadene Filipiča v desne prsi. Težko ranjenega so takoj prepeljali v bolnišnico v Celju. Upamo da bo okreval. Filipič je zaveden Slovenec ter pri stotniji vobče priljubljen. Videm ob Savi. Tukaj je 'dne 5. junija po 'dolgi in mučni bolezni, s previden a s sv. zakramenti, umrla gospa Roza Novak, c. kr. poštarica in posestnica. Pogreb se je vršil v petek, dne 7. junija. Naj .počiva v miru! Maribor. Za snago skrbi naš magistrat tako , da bo treba uradnemu vodji izposlovati vi sol o odlikovanje, ki ga je zaslužil v svoji veliki' skrbi za občno zdravstvo. Pretekli četrtek je n. pr. bilo javno stranišče pri glavnem kolodvoru tako polno, da je nesnaga Lar celi dve uri tekla mirno na ulico, prodno je priduhtela. pod nols tam blizu sprehajajočemu se policijskemu stražniku. To se dogam, opetovano. — Greznice pri mnogih hišah so večkrat tako napolnjene, da teče smradljiva tekočina po dvoriščih. Na. magistratu pravijo: Bomo že, bomo že. In pri tem „bomo že" navadno tudi ostane. — Stranišča pred frančiškanskim samostanom niso mogli napraviti na bolj neprimernem mestu kot ga so. Ob vročih dneh -juhti smrad od stranišča celo v cerkev. In kako površno ie napravljeno to stranišče,! Sv. Križ pri Ljutomeru. Povodom nepričakovane, tragične smrti zglednega posestnika in župana Franc Muršič a iz Šalinec, dne 24. maja t. L, nabrali so šoli naklonjeni njegovi pogrebci na namen tukajšnih revnih učencev znesek 32 K. — Za ta velikodušni dar se šolsko vodstvo zahvaljuje v imenu revne šolske mladine, ki bo deležna tega milodara. Blagopokojnik ostane nam v trajnem spominu! Naj v miru pnčiva! Vse kar je prav. Zadnji čas opažamo, da je poslal preč. g. ptujski prošt Jurkovič čez mero naklonjen našim zakletim verskim in narednim nasprotnikom — nemškutarjem in vsenemcem. Ornigu in drugim se s posebno spoštljivostjo klanja in dobrika, kar ti ljudje poželijo, to jim izpelni, Četudi pri tem prelomi in prestopi cerkvene pred. piše. Naše priprosto, dobro, katoliško, verno slo versko ljudstvo ne velja pri njem nič, nemškuta' ali Nemec pa vse, Zadnji čas preč. g. prošt por sebn'o slovesno vodi pogrebe nemških in nemšku farskih korifej Rajnki Maks Strascini je spadal v-hajdinsko župnijo a prišel ga je pokapat g. prošt celo z iefulo. Id. zdaj je istotako vodil pogreb pokojnega Stajerčevega urednikaeLinharta tudi z infoio, da s tem povzdigne njegov sijaj. Radovedni smo, kdaj in od kod je preč. g. prošt, dobil privilegij, da sme nosili infoio izven proštijske cerkve in celo pri pogrebih. Bozdaj vsaj so imeli to pravico samo škofje, dragi infulirani cerkveni dostojanstveniki pa smejo svoje insigneje rabiti edino le v dotični cerkvi in le z izrečnim dovoljenjem škofovim v prav posebnih slučajih tudi drugod. Saj menda za nemškutarje in vsenemce, ki so celo svoje življenje blatili sv. cerkev in duhovi ike ter smešili po listih dobre vernike, v novem cerkvenem kodeksu še niso napravili posebnih izjem?! Torej drugokrat vse po pameti in kar je prav! I r’ J Ì f Potrta» srcem naznanja obitelj učitelja Dominku?, da je njen ljubljeni sin, oziroma brat gospod aditeli, »aoietui- jsroat»v«y«c- öetoyodj», dne 31. maja 1918 padel, zadet od granate na Južnem Tirolskem junaške smrti za cesarja in domovino, Pokopan je bil z vojaškimi častmi dne 7. junija 1918 v kraju Tee ce na Južnem Tirolskem. Priporočamo ga znancem in prijateljem v molitev ! il» Šc. Peter pri Radgoni, dne 7. junija 1918, Vdajat ell in založnik: Konscrcii „Stražo.."