USPOSABLJANJE DELEGATOV
Vsak delegat gotovo ve, kako pomembno je planiranje za naš skladen gospodarski in družbeni razvoj, kajti ena izmed nji-hovih nalog je tudi sodelovanje pri pripravah, sprejemanju in izvajanju planov. Samoupravno planiranje je zavestno in orga-nizirano usmerjanje razvoja. Delitev dela, zdrženost dela, spe-cializacija proizvodnje in njen blagovni značaj zahtevajo tako v svetu kakor pri nas, da je posebna skrb posvečena prav načrto-vanju nadaljnjega razvoja. Osnova za samoupravno planiranje sta poleg ustav in zakona o združenem delu predvsem /akon o temeljih sistema družbenega planiranja ter zakona o družbe-nem planu Jugoslavije iz leta 1976.
Najpomembnejši nosilci planiranja so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Ti ne oblikujejo samo razvoja svoje temeljne organizacije, temveč skupaj z drugitni delavci in občani v KŠ tudi razvoj na vseh ravneh naše organiziranosti. Planske obveznosti sprejemamo s sporazumevanjem in dogo-varjanjem na podlagi demokratičnega odločanja delavcev.
Vsebina planiranja je pomembna za delavčevo ekonomsko in socialno varnost, za razvijanje socialističnih samoupravnih od-nosov, za urejanje delovnih pogojev in podobno. Dobro je tisto planiranje, ki upošteva družbenoekonomski, socialni in pro-storski vidik.
Delavci v tozdih morajo realno predvideti ustvarjeni doho-dek in njihovo razporeditev, kajti prav ta je temelj planiranja. Pri tem morajo delavci upoštevati odnos« na trgu in zakonitosti blagovne proizvodnje.
Planiranje ni enkratno dejanje. Srednjeročni plan, ki ga sprejemamo za dobo pet let, je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja. Kolikor se pokaže potreba za njegovo dopolnjevanje, ga je po samoupravnem postopku pač treba spremeniti. Poudariti kaže tudi to, da mora usklajevanje pla-nov ter dogovarjanje in sporazumevanje v zvezi s tem potekati hkrati od tozdov do republike in federacije pa seveda v obratni
smeri-                                                      DARJA JUVAN