Naše veselje Priloga „Slov. gospodarja" za deco. »iAV o f 1,» , , }1 .'v i.»* Letnik L štev. 9, Vuy • ^ - — i, - ■ "*"* Božji poklic nad vse. Ivan je bil sim revnih staršev. Od ranega detiimatva dailje je okusil, kaj se pravi bati reven. Starši so imeli le malo bajtico in pičel košček polja. Oče je hodil kot dninar po tujih hišah delat, mati pa je oskrbovala doma posestvece, kakor je pač vedela in znala. Ivan je do-raščal, bodil, je v šolo in doma je poprijel za vsako delo, kateremu je bil kos. ,V šoli se ji rad učil, posebno mu je pa ugajal verouk, katerega so učili patri frančiškani iz bližnjega samostana. Najbolj je Ivanu ugajal pater Jožef, ki je znal mladini tako lepo govoriti na srce, da so bile otrokom njegove ure vedno prekratke. Ko je nekoč razlagal maš-nitško posvečenje in je opisal vzvišenost duhovniškega stamu, se je Ivanu, ki je bil pobožen že od doma, kar topilo srce od ganutja in v notranjosti svoje duše je sklenil, da bo postal duhovnik. Ko je nekoč hodil pater Jožef mimo pašnika,., na katerem je pasel Ivan edino krav.ito, je postal in se je začel -az-govarjati "g. dečkom. Ivan mu je tedaj odkril svojo srčno željo in patru je dečkova misel zelo ugajala, saj ga je imel zelo rad radi njegove pridnosti in pristne pobožnosti. »Ko boš dovršil narodno šolo, se lahko oglasiš pri nas v samostanu in skrbel bom, da boš mogel naprej študirati, dokler ne dosežeš svojega namena. Ali kaj bo s starši? Tako oče kakor mati se starata in ne vem, če bosta zmogla brez tuje pomoči. Ti jima pa kot redovnik P°*neje tudi ne bi mogel pomagati: Zato pa poprej dobro premisli, preden boš storil« ta korak.« Za Ivana so nastopili dnevi težkega premišljevanja. Eno leto. je moral še v narodno šolo, potem pa bi se bilo tre J) a 'javiti v samostanu za poset srednje šole. Kaj naj stori? Baš tiste dni je na-6topil glučaj, ki je vse še bolj zamotal, Prispefl je neki očetov sorodnik, ki imel v mestu slaščičarno, pa je hotel do* biiti Ivana za vajenca, na kair »ta seveda! oče im mati rada pristala. Kaj bo sedaj z njegovimi načrti? Sre-, ča, da je moral še eno leto v šol«. Med-* tem pa bo govoril 8 starši. Najprej se je obrnil na mater. Ona bt ga bila seveda rada videla kot redovna* ka, ali kaj bo z njo in z očetom, ko bo prišla starost? Kljub temu je govorila z očetom, ki se pa ni mogel navduševati za Ivanove načrte, katerega je ž* videl kot pridnega in delavnega obrtnika. Za-i man mu je Ivan razlagal, da ga srce vleče v božjo službo in da hoče »ledltl temu pozivu. Nazadnje sa.ni. vedel druge pomoči ln nekega dne je stal pred samostanom ter je pozvonil na porti. Na vrata je stopil baš pater Jožef in ko je zvedel, kaj želi Ivan, ga je pozval v svojo celico. Tam mu je deček iztresel srce, pove« dal mu je vee in ga prosil pomoči. Pater mu je odgovoril: v »Ti si sedaj želiš, da bi rekel, naj e® ne odzoveš želji staršev, ampak naj greš za svojim nagnjenjem. Ti meniš, da je ta tvoja srčna želja božji klic v njegov poklic. Ali ne meniš, da je božji kliic tudi y tem, da ti je baš sedaj poslal onega sorodnika, KI te hoče -vzeti v uk? Ali ni Ibožji poklic vsak poklic, ki je pošten?, Načelo, da gre božji poklic nad vse, lahko dosežeš tudi v vsakem dragem poštenem poklicu, ker so božji vsi. Če ustrežeš staršem dn stopiš v poklic, ki jje njim drag an ki ti bo dal možnost, da jih nekoč podpiraš, dobro premisli, če pl ta pot boljša in Bogu dražja.« Ivan je odšel ves zmeden. Ko pa je vi-idel doma, kako skrbeče dn bojazljivo ga gleda mati, kako resen je postal oče, ee je zatekel v cerkev in tam je molil z vso dušo ter prosil pomoči. Čimbolj je molil, tembolj se mu ja lajšalo gorje in nazadnje je uvidel, da ima pater Jožef — prav. Vesel je prišel domov in Je razodel dobrim staršem, da bo šel v mesto k sorod-* niku, ker juma hoče biti na stare dni v pomoč. Tudi patru je povedal isto. Ta je položil dečku roko na glavo in mu je rekel: »Ostani! tak in vsak tvoj poklic bo božji poklic!« * Spretnost in srce. V nekem italijanskem mestecu se je vršila ljudska veselica. Ze par dni so se dvigali na prostem polju izven mesta šotori, v katerih je bilo videti vse mo-, goče stvari. Tudi kupil si lahko tam, kar si si zaželel. Nekako tako je pač bilo kakor pri nas, ko je žegnnnje. .Vse polno ljudi se je po službi božji prerivalo med šotori, posebno dosti otrok se je zbralo. Radovedno so posmatrall .vse te lepe stvari, ki so jih prodajalci ponujali. Skrbno so premišljevali, kako, bi svoj mali denar najboljše uporabili,; kako bi* največ zanj dobili. Otroke je posieibno mikal cirkus, ki je imel največji šotor prav sredi drugih. Nosil je velik napis »Teater«, iz njega se je čula glasba, tu in tam kako glasno povelje. Pri vhodu je sedel pri mlad pestro oblečen mož in je pobiral vstopnino. Včasih so se pojavili pred vhodom vsi igralci v prav čudnih oblekah, da so tako privabljali ljudi, da bi šlii v šotor. Med tistimi igralci je otrokom najbolj ugajal mlad fant, ki se je prav prisrčno smejal in prijazno gledal na zbrano deco. Otroci, kil niso imeli denarja za vstopnino, so čakali zunaj cirkusa in so bili najbolj Veseli, če so je prikazal tisti prijazni fan- tov obraz. Z glasnimi klicf so ga sprejemali an zelo so obžalovali, da ga ne morejo videti pri nastopu, ker so pravili o njem, da je izboren telovadec. Pred cirkusom je postavila mestna uprava mlaj. To je bila visoka smreka brez skorje, katera je samo ohranila še vršiček. Pod vrhom je bil obroč, na katerem jo viselo vse polno dobrih stvari: gnjat, klobase, peaivo itd. Treba je bilo splezati na vrh in potem si; je dotičnik lahko odtrgal, kaj je hotel. Pa priti na vrh, to je bila težava. Deblo je bilo čisto, gladko in vrh tega še namazano z mastjo Izredno spreten je moral biti, da se je hotel dvigniti do tistih dobrih stvari. Marsikdo je poskušal, navadno je po ne- Kaj metrih ti padel nazaj. JavdM »o s« vedno novi plezalci, pa večina md prišla nitii do polovice. Pa zdaj! Pristopil je močan kmečki fant. Bistro Je premeril .višino, pljunil v roke In hajd, začel Je s plezanjem, žo je bdi na polovici, dalje, še dalje, no, le še kak meter je bilo plozanja do tistega obroča. Ali glej, ta smola! Naenkrat se je začel fant spu-Iščati, vedno hitreje d n kmalu je bil spet na tleh. Pač ni šlo! Ljudje v smeh, fant pa se je osramočen izgubil v množici. V množici je stala mala deklica, ki je držala za roko še manjšega fantka. »Kako lepo bi bilo, če bi bila ttota gnjat naša. Kaj ne?« je menil fantek. »Kako bi jaz jedel! Odkar je oče bolan, nismo nikoli: imeli nič dobrega doma.« »Le tolaži se, Karlek, bo že spet boljše. Hvaležni smo ljubemu Bogu, da nam je pustil očeta pri življenju. Seveda, lepo bi že bilo, če bi ime-li kaj tistih dobrih stvari taim gori na mlaju.« »Čakajta, bom pa jaz poskusil«, je zaklical nekdo za njima. Bil je tdstii mladi igralec dz cirkusa, kateri je bil deri tako všeč. Skočil je do mlaja dn že je začal ple-asatii To pa, tol To je šlo čisto drugače. Krepko se je dvigal meter za metrom. Šo malo, pa je na vrhu. Ljudje so strmeli. Zdaj, ali ni zdrknil nazaj? Ne, samo videlo se jo tako. Že je preko tistega nevarnega mesta, zdaj je pri obroču in itrga, kolikor le more. Ljudje so mu ploskati, klicali', on pa je bil s svojim plenom brž na tleh. Tam je iskal deklico in d&6ka ter jima je izročil vse, kar je bil dobil* Otroka sta presrečna odšla, ljudje so hvalili pogumnega in dobrosrčnega fanta, ta pa je izginil v šotoru. Ta fant je bil — poznejši Don Boško. * Spretni risar. Kaj tale slika predstavlja, ne bo težko uganiti. Vsi vidite, da je to opica. Na.m pa gre tu za to, kako je to napisano, če sliko natančno pogledate, boste videli, 'da je narisana z eno samo potezo. Risar ja svrilnčnilk nastavil, pa ga mi več odstavil od papirja, dokler slika ni bila gotova, Seveda je tako risanje težko, ker je tren ba natančno paziti na obliko, ki jo ho-i čemo narisati, drugače nastane vse prej: kakor pa pravilna slika. Le> poskusite 1 Vzemite svinčnik in papir, položite tole sliko pred vas in poskusite slediti črtam ter zgotoviti isto risbo. Boste videli, kaj bo nastalo iz tega! Po nekaj vaje pa se vam bo vendair posrečilo, da bo vaša risba onii na sliki že precej podobna. Ko bo spretnost že večja, pa poskusite izvršiti risbo tako, da ne gledate več na našo slii ko. To bodo oblike! Kdor bo v tistih vaših risbah spoznal še opico, bo s tem ob enem priznal, da ste dobri risarji. Torej le na delo! Pozneje bomo prinesli še več takih slik. * Labirint. Nekoč je živel tam daleč na Jutrovem kralj, ki je imel neizmerno mnogo zlata in srebra ter žlahtnih kamnov. Ker ni imel potomcev, ni vedel, komu bi vse to zapustil. Tedaj si je domislil postaviti labirint po načrtu, ki je tu dodan. Okoli Vhod ! J - V’ rt t- «t ", - ! ',%-L ~ r» t 'K O v J A'- \ * | 1 . •'V r t 9 <9 9 “ 1 I % M-#* ‘4|h n »A »s i 99 - ir f 9 /. fju ■■ K- 'V F*-. v\ „ V /m ’ fr ’ ~ - r w /. /KV ••• - (■< - L'l| !*t- ^ h»■ (“l^ v1 1 v' V • A *** H , & 'l;-\ ,1 v-, f K9* vw V \ • , ^ ff •7- I f f' • V, v' 1 v Z i v 'v. M | ^ -A~ posestva je postaval .visok zid. Vhod je bil le na eni strani. Na nekem mestu' '(kjer sta zvezdici) je dal postaviti zaklad* nieo, kamor j® spravil ves svoj zaklad. Prostor v notranjosti zida je razdelil na sobice, ki so bile med seboj zvezane s prehodi. Samo ena direktna pot je vodila od vboda skozi številna vrata do zakladnice. V onih sobah, skoai katere prava pot ni vodila, ali iz katere sploh ni bilo izhoda, so stražili vojaki, ki. so bili tako skriti, da jih je prišlec šele videl, ko je že bil sredi sobe. Tedaj so ga prijeLi in usmrtili. Živ je prišel do zaklada le tisti, ki je kar tako na slepo našel pravo in najkrajšo pot. Vsak dan je smel v labirint dopoldne eden in tako tudi popoldne. Navsezadnje se je vendar našel mož, ki je srečno prispel do zakladnice. On je bil odslej posestnik zaklada in s tem tudi kraljev naslednik na prestolu. Poiščite to pot, zarišite jo oni nam list pošljite, da vidimo, če je prava pot. Rešitev prinesemo v sledeči številki, če ne zadenete prav, ne bo stalo glavo, zato pa brez strahu! * Odgovori na dopise. K. B. v Ljubljani. Da bi zbrali nazadnje vse gradivo v posebno knjižico? Mogoče, če bo uprava hotela. Drugače pa bo treba zbrati te liste, saj so tiskani tako, da jih je mogoče izrezati. F. J. v Murski Soboti. Več pesmic? Je težka stvar; zahtevali 6mo prispevkov, pa jih ni bilo. Sicer pa deca toliko ne ljubi poezij, njej gre bolj za povestiee. Kljub temu pa bomo kaj uvrstili. L. M. v Ptuju. Da so slike čedne? Kaj ne? Mi stno jih sami veseli. Sicer so pre-.cej drage, ali uprava hoče na vsak način deci kaj nudito J. E., Koroška vas. Pesmica, ki si jo ^poslal, kaže, da si jslike prav dobro razumel. Za tisk seveda še ni, osobito zato n«, ker rime niso čiste. Kaj to pomeni, naj ti pove g. učitelj v šoli. Hranili pa jo bomo, ker nam bo, malo popravljena, morda le še prav prišla. Rešitev vprašanj smo pa že natisnili, le primerjaj 1 M. K, Planina. Odgovore na vprašanja smo natisnili in si jih gotovo že ftitala. M. R., Kamnagorca. Tudi ti si rešitev računskih nalog gotovo že našla v našem listu, tako da boš kar vedela, kaj je prav in kaj ne. Vsom: Rešitve nalog itd. pošljite takoj, ko prejmete list. Radi bi dali za eno ali: drugo kako knjižno nagrado, pa moramo seveda dobiti rešitev v roke preij, prei den tako sami objavimo v listu, Za smeh. Točnost. Oče pokaže sinčku razglednico iz Novega mesta: »Glej, tu iz tega mesta ti je mama pisala!« Sinček: »Kaj je to?« Oče: »Novo mesto.« Sinček: »To tu na karti.« Oče: »Saj sem že rekel, to je Novo mesto.« Sinček: »Ne vprašam, če je novo alii staro mesto, vedel bi rad, kako je mestu tu na karti ime.« Občutljivost. / •: Mati: »Kaj ti je, Minica, zakaj se jo-češ?« Minica: »Moram se jokati, ko me pa tale muha tako grdo gleda.« Zagovor. Oče: »Markee, zdaj si se pa prav go- ■ tovo zlagal. Pridi, da vidim, če imaš mehak nosek!« Markee: »Je mehek, je, ali to je še od včeraj, ko sem se zlagal.« Skrivalnica. Po gospodično sem prišel, da bi Jo vozil. Kje pa je?.