Leto xvi.. ft. 6.
Poštnina platana v gotovini.
V Ljubljani, 25. marca 1929.
V orpanlaacljl Ja mol, kolikor no« — toliko pravica.
AJUTERftAM
°£**UtT0 *“ »Pm« LH>-poital predal 290.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
10. in 25. dne ▼ mesecu.
Stanc posamezna iterilka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za £la> ne izTod po 1.— Din.
Oglasi po cenika.
Dopisi morajo biti irankira-ai in podpisani ter opremljeni i itampiljko doUčn. organizacije.
Teleion iter. 3478.
Ček. račnn 13.5*2.
S kom lahko sodelujemo, kako in kdaj?
Delavske strokovne organizacije so neodvisen in svoboden pokret delavstva. Njih glavni nalogi sta izboljšanje socijalnega položaja delavskega razreda ter dvig strokovnega in kulturnega stanja delavstva v okviru vsakokratnih društvenih in prosvetnih zakonov. Strokovne organizacije so torej v prvi virsti materialistične, razredne, ker se člani kot delojemalci morajo boriti z delodajalci, ki so razred’ zase, za vsak priboljšek, za vsako človečansko pravico. Prosveta in kultura sta potrebni, da usposobita delavca za življenje, to j c, za naloge, ki jih ima, da mu nudita kulturnega razmaha, ki ga diugače pogreša.
To načelo smo morali pribiti, ker krščansko-socijarna »Delavska Pravica« obširneje piše o možnosti, da bi vse strokovne organizacije ustanovile nekako zvezo, v kateri bi skupno delale. Pred šestim januarjem smo imeli Ursove organizacije (strokovno komisijo), krščansko-so-cijalne in demokratske, oziroma na-rodno-socijalne. Poleg teh pa še nekaj strokovnih udruženj, ki so plavala po zraku in trdila, da o solidarnosti delovnih slojev ne marajo ničesar slišati.
Nikakršnega dvoma ni, da bi strokovni pokret pridobil' na ugledu in na dejanski moči, če bi se strokovne organizacije postavile vse na pravilno stališče in ustvarile kartel organiziranega delavstva. Toda tak kartel bi moral sloneti na principih, ki bi lahko bili skupni, to je. ki bi omogočali mednarodno in medversko solidarnost brez kapitalistično-političnih vplivov. Tako sodelovanje bi moralo izključevati vsakršno vmešavanje narodnostnih, verskih in kapitalistično-političnih vplivov v naloge kartela strokovnih organizacij, ki so, povdar-Jamo še enkrat, razredne organizacije ali organizacije proletarijata.
Krščanski socijalci pa se na (Mii strani ogrevajo za združenje strokovnega pokreta, na drugi strani pa '^'tajo razrednim strokovnim orga-!S~a.,n "^»arodinost, medversko
rV-mplntk Pol°K teKa ,;)a kažejo litS S* razmcre v strokovnem pokietu, ki je imel povsem drugačne ekonomske razmere in zaradi tega drugačen zgodovinski razvoi kakor pri nas.
O postulatih slovenskih krščanskih socijalcev torej ni mogoč resen razgovor, dokler ne opuste svo-«Ka stališča glede narodnosti in ver-
® l°,r Klede političnega solidarizma
l i coSKaiIs ' Političnimi strankami.
nL v h -°’ čim *>reneha sedanje sta-
ws.iTwkiv: *VI’ siffurn<) obnovile v kaki smkoli zc oblikj
. i Min'!LPr?Klašaino s tem »e ana-eijonalizma in ne brezverstva; smo
pa odločno na stališču, da v strokovne organizacije ta vprašanja kot taka ne spadajo. Strokovne organizacije so organizacije delavcev neglede na vero, narodnost in politiko. Strokovne organizacije imajo zgoraj začrtano nalogo in nikakor ne morejo dopuščati, da bi jih nacijonalni šovini-Ze>n ali politikujoča ccrkev te ali unc veroizpovedi ovirali v izvrševa-11,11 določenih nalog. Vsaka vera na svetu uči ljubezen, uči celo >socijal-1,0 Pravičnost«, toda v praksi so postale vse pomembnejše cerkve več ali manj orodje obstoječih družabnih razmer, po načelu torej na strani gospodujočih, s čimer jim je moralno \ zeta možnost, absolutno zagovarjati tisto lepo »socijalno pravičnost«.
Cankarfeva druiba Je postala mogočen spomenik naSega proletarskega umetnika Ivana Cankarja. Članarina Je na leto 20 dinarjev. Sodruiiea in sodrug, ali sta le ilana Cankarjeve drutbe? 4 krasne knjige dobi član vsako Jesen za svojo Članarino. Zato, kdor Se ni, ne odlašaj, pristopi I Pokati, koliko se zavedaš samega sebe!
Prvomajski spit bo letos obsegal 60 strani. Imel bo mnogo krasnih slik iz delavskega življenja in lepe ilanke, pesmi in povesti. To bo knjiga, ka-koršne še nismo Imeli dosedaj. Izvod bo stal 5 Din. Izide 2e 15. aprila t. I. Podružnice vseh organizacij, narodte takoj, koliko se Vam ga naj polije, da ga ne bomo premalo tiskali.
Da si moč, sodrug in sodružica, moraš uveljavljati svoje življensKe interese in svojo kulturo v organizacijah in potom organizacij. V STROKOVNIH, da ščitiš svoje ekonomske, človečanske in razredne interese in pravice: V GOSPODARSKIH, da gradiš svojo neodvisnost glede na kapitalistične finance in trgovino ter si tako poleg vsega sam direktno ne pleteš biča, če moraš s svojo mezdo vzdrževati buržuazijo; V KULTURNIH, da se izobrazuješ in gradiš svojo proletarsko miselnost, svoj svet, kjer ne bo bogov, kjer bo samo Človek. Vse TRi ORGANIZACIJE skupaj pa pomenijo naš cilj.
Zato bodi član vseh treh organizacij, bodi Triglav.
C
*0OKOV*
<*¥	h<*5^
i 1	I	I	/_
$ *«£?
L
yti <i 0&HO -
lav*
Polemika in ponujanje zveze s svobodnimi strokovnimi organizacijami povsem tem ni niti lojalna, kaj šele iskrena, ker ponuja na eni strani roko, na drugi strani pa pest.
Prebridka resnica je, dia imajo tudi vse druge strokovne delavske in nameščenske organizacije dejan-
sko enake interese kakor svobodne strokovne organizacije. To je realno dejstvo. In prav zaradi tega bi bilo tudi mogoče sporedno sodelovanje različnih strokovnih1 organizacij za skupne interese, to je v posameznih konkretnih važnih vprašanjih. Vprašanje pa je, če so razmere pri nas
za takt; sodelovanje že dozorele, ker kaj rado se je dogajalo, da so pri takih slučajih zakričali baš tisti, ki so v kakšnem skupnem nastopu pripeljali najmanj delavstva v akcijo, češ. kaj so vse naredili in edino le oni. Angleške strokovne organizacije tvorijo res domala celoto, ali tam vodijo te organizacije samo socijalno boje solidarno, postavljajo celo za parlament kandidate (tam je bilo več svobode kakor drugod), da čuvajo njih zastopniki v parlamentu pravice delavstva. Druga, zlasti verska vprašanja, so bila zanje samo formalnost. Naši krščanski socijalci pa hočejo upostaviti v strokovnih organizacijah nacijonalni šovinizem in versko politiko, ki sta v stanu, delavske moči v organizacijah samo razkrajati v borbah za izboljšanje socijalnega položaja in solidarnega uveljavljanja.
Dokler stoje krščanski socijalci na načelih, ki s strokovnimi organizacijami nimajo nič skupnega, toliko časa o dejanskem zbližauiu med strokovnimi organizacijami ne more biti govora, ker bi vsakršno zbliževanje na takih principih ustvarjalo v strokovnih organizacijah nevarno ideološko anarhijo in boirbo za stva-ri, ki ne spadajo tja, ter jih odtujevalo njih pravim inaterijalnim in kulturnim nalogam.
France Svetek:
Pred velikimi problemi.
Ob priliki zadnje plenarne skupščine Delavske zbornice je bilo izre čenih nekaj govorov, ki so vzbudili v krogu naših strokovnih organizacij po pravici pozornost.
Po izvršeni generalni ataki pridobitnih krogov na delavsko zakonodajo je bila dolžnost vseh delavskih zaupnikov, da mobilizirajo v obrani -bo vse sile proletarijata. In če je bil prvi naval sijajno odbit, je pripisati to v veliki meri širokogrudnosti onih delavskih vodstev, ki so ob uri velike nevarnosti odstavila z dnevnega reda vsa vprašanja, ki proletarijat med seboj razdvajajo in pozvala na branik vse, ki so jim delavske pridobitve resnično pri srcu in ne samo agitacijska fraza.
Ta imponujoč nastop, ki se je najbolj manifestiral na plenarni seji Delavske zbornice, kamor so bili pozvani vsi zastopniki obstoječih delavskih strokovnih organizacij, je dal seveda marsikomu misliti, kako zelo olajšano bi bilo stališče delavstva, če bi ta složna formacija proletarijata ne ostala samo za dobo obrambe, temveč tudi v času, ko bo treba misliti na razširjenje in izpopolnitev delavskega praVa. Seveda smo danes še daleč od tega.
Treba se je zavedati, da napad, ki je bil zaenkrat odbit, ni bil zadnji, in da stojimo še dalje v težki obrambni poziciji. Sovražniki delavstva bodo skušali naskakovati z novim orožjem. l:na njihovih prvih teženj bo. razdvojiti delavske vrste in onemogočiti enotno protiakcijo.
Že vidimo na delu sile, ki iščejo zlato jabolko, s katerim bi razdvojile proletarijat. Že se oglašajo glasovi, ki pravijo, da je bil napravljen veli!: greli, ko sem izjavil na plenarni se.ii Delavske zbornice sledeče:
»Čutim moralno dolžnost, da »Kotovim, da sta oba kluba ob url, ko «re za važne interese proletarijata, postavila svojejta moža In da sta v času, ko živi Delavska zhor-nica v najtežjih časih, podala tako Izjavo, kakor si je lepše nihče ne inore želeti.
V	triletni dobi nažena delovanja le bilo lahko spoznati, da je imel naš klub dobro voljo pri vseh akcijah, ki so šle »a zboljšanjem delavčevega položaja, sodelovati. Pripravljeni smo sodelovati tudi naprej.
Naj klub je vedno stremel za tem, da bi bile delavske strokovne organizacije toč- j ka, kjer naj bi se zbirali delavci po poklicih, ne pa po verskem in političnem prepričanju. Ugotavljam to zato, ker bonto morali delati sedai še nadalje skupaj kljub temu, da je potekla naša triletna funkcijska doba. Solidarnosti pa ni treba samo v zbornici, ampak tudi Izven zbornice. Mi smo bili iti bomo tudi izven zbornice pripravljeni vedno z vsakomur sodelovati na pridobivanju novih postojank za delavski razred.«
Ali sem smel kot predsednik nai-večjega kluba v Delavski zbornici ko-voriti drugače? Ali ni največji klub najbolj odgovoren za obrambo delavskih pravic?
Nimamo skrbi, da bi delavstvo v Sloveniji ne ocenilo pravilno, kdo je z dejanji branil njegove pravice in kdo je tudi takrat, ko so bili pozvani vsi na krov, še nadalje kritikaril in nergal v svoji skriti luknji.
Kakor doslej, tako bomo tudi v bodoče porabili vsako priliko, da propagiramo enotnost strokovnih organizacij. Strokovna organizacija je delavčev kruh in od njene kompaktnosti je odvisno, ali je ta kruh črn ali bel, velik ali majhen. Zato je edino pravilne, da ne puste strokovne organizacije razdvajati svojih vrst ne s političnimi, ne z nacijonahiimi in ne z verskimi vprašanji. One same imajo pa dolžnost spoštovati vsako versko in nacijonalno čustvovanje svojih članov iti nikomur dovoliti, da bi načenjal v njih sredini ta vprašanja na način, ki bi njih kompaktnost
razdvajal. Seveda je pot do enotnih strokovnih organizacij dolga in težka. Dolgo sc bomo morali najbrž e zadovoljevati še s tem, d’a se bomo znašli v enotni fronti z vsemi, ki lročejo delavstvu res dobro le ob urah velikih nevarnosti. Todla problem enotnosti strokovnega pokreta je tako zelo važen, da bo treba o njem še mnogo govoriti in mnogo pisati.
Že sedaj je jasen cilj, za katerim moramo stremeti: strokovne organizacije, v katerih bo prostor za vse delavstvo in ki se bo zavedalo, da ni mogoče skupno sodelovati z delodajalcem in delojemalcem, pa če še tako kdo d'okazuje, da je to mogoče. Zakaj interesi, ki povzročajo razredni boj, so si strašno nasprotni. Jasno je torej, da še ne stojimo neposredno pred uresničenjem tega cilja in organizacijskimi ukrepi v tern praven. Organizacijske forme niso nikjer začetek, temveč morajo biti zaključek velikih idejnih gibanj.
Veliko idejno gibanje, ki stremi za zbiranjem vseh delavskih sil v enotnih organizacijah, pa je tu. je na vseh tu, čeprav je še povsod nejasno in nerazčiščeno. Če bi kdo trdil, da sc izgublja marksistično delavstvo skoz in skoz v surovem materijalizmu in da ue zna ceniti etičnih vrednot sedanje družbe, bi dejstev in sil ne ocenjeval prav.
Ce bi kdo trdil, da med delavstvom, ki se zbira v krščansko soci-
jalnih in narodnih delavskih organizacijah, ni mogočno vznikla zavest, da se morajo grupirati proletarske sile v svojih posebnih razrednih organizacijah in da je v današnji razredno organizirani družbi brezsmisel no priporočati delavstvu solidarizem in vstopanje v razredno mešane organizacije, bi bil slep.
A tu velja ona svetopisemska:
»Ne vsak. ki pravi: gospod, gospod, pojde v,moje kraljestvo, temveč tisti, ki izpolnjuje voljo mojega očeta.:.
Zlasti je bila na političnem polju solidaristična organizacija krščanskosocialnega in nacijonalnega' delavstva tik do novega stanja še v polni veljavi s krščanskimi in nacionalnimi kapitalisti. Za čas, ko bodo politične organizacije delavstva zopet mogoče, je treba povedati, da je 'predpogoj za strokovno enotnost v kakršni koli obliki, da se zavrže načelo med-razreduih organizacij tudi na političnem polju. Strokovne organizacije so nekaj drugega, kakor politične organizacije, vendar morajo biti po osnovnih načelih paralelno organizirane.
Če se lahko postavlja angleška delavska stranka po pravici kot ideal, se ne smejo postavljati kot ideal prizadevanja angleških konzervativcev, da bi se dala preko konzervativne stranke podjetnikom in lordom pravica, da postanejo nekak faktor v sa-. mih strokovnih organizacijah.
■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Kako postanem član Cankarjeve družbe?
Priloženo položnico porabi sodrug in sodružica in takoj pošlji 20 Din kot članarino.
Položnica je že izpisana (tiskana) za 20 Din. Napiši samo svoj naslov in oddaj na pošto.
Ne odlašaj! Pošlji takoj! S tem pokažeš, da hočeš, da „Cankarjeva družba* procviia in postane mogočen Cankarjev spomenik.
Ko bomo v vseh teh pogledih pojme medsebojno razčistili, bomo velikemu cilju, ki nam lebdi pred' očmi, za velik korak bližje.
Do takrat pa upamo in želimo, da bi nam ustvarila Delavska zbornica pri vseh konkretnih akcijah, ki zahtevajo enoten nastop, tako v zbornici kakor zunaj nje, možnost za take enotne nastope. Teh bo treba še mnogo. Časi so resni in resni časi zahtevajo velikih ljudi in najboljših sil.
STROKOVNI VESTNIK.
2>’
cjjS Q)i
SŠP2
SoS
97^.
KOVINARJI.
Delavstvu težke železne industrije plavžev in valjarn v Cehoslovaški, Avstriji, Ogrski, Poljski, Jugoslaviji in Rumuniji.
Iz vseh krajev industrijskih centrov, katerih delavstvo smo pred dvema letoma z nazivom »Eksekutiva srednjeevropske težke železne industrije« združili, da ga za obrambo skupnih interesov akcijsko usposobimo, so sc odzvali našemu povabilu zaupniki v velikem številu na tozadevno sklicano zborovanje v Brno na Čehoslovaško, da izvidno naše skupne veze preizkusimo in splošno situacijo, v kateri se nahajamo, temeljito proučimo in spoznamo.
Sodrugi!
Potek te konference nas navdaja z velikimi nadami in zaupanjem, ker je bila izraz soglasnosti in globoke solidarnosti vseh navzočih. Bila je izraz soglasnosti in globoke solidarnostih vseh navzočih. Bila je izraz železne volje, ki nas povede velikim uspehom in novim pridobitvam nasproti, katere mi v interesu življcn-skili potreb in človečanstva potrebujemo kot ožja bratska zveza in jih hočemo doseči v blagor splošnega delavskega razreda.
Prosti vsakih iluzij, z globoko resnostjo in voljo, hoteč resnične razmere jasno spoznati, je konferenca prieiskovala bojno polje, na katerem se nahajamo, je proučila plačilne in socijalno-političue razmere ter dala duška s prepričanjem, da
bo tudi največja moč organiziranih podjetnikov ob organizaciji in inter-nacijonalni solidarnosti delavskega razreda do svoje meje priti morala!
Internacijonali podjetnikov je treba postaviti nasproti močne organizacije posameznih držav kot interua-cijonalno združeno delavsko proti-silo.
Velikanskim naporom ravno teh podjetnikov v naših diržavah, s plačilnim dumpiiigom ter sabotažo so-cijalne politike in z bojem proti delavskim organizacijam, s čimer hočejo doseči večje dobičke in več uva-ževanja v internacionalnih kartelih, sc moramo mi s podvojeno silo pripraviti iu postaviti v bran.
Delavstvo neprenehoma bodriti in voditi do spoznanja, ga poučiti in mu pomagati do volje in borbenega razpoloženja ter ga pridobiti za organizacijo, ki je edino pravo orodje za pridobitve, za zmago! To ie naša prva in najvišja naloga.
Velike in številne so možnosti, katere so nam na razpolago, ravno
tako pa tudi mnogobrojne in velike dolžnosti.
Osemurni delavnik še vedno ni skupna last vsega delavstva in za te, ki ga imajo, še ni zajamčen. Z borbo strokovnih organizacij za njegovo dosego in jamstvo se mora z vsemi razpoložljivimi sredstvi nadaljevati naprej!
Potom javne kritike, pisave in govora, na sestankih in zborovanjih, kongresih in parlamentih, se mora z vso silo zahtevati vsaj ratifikacija washingtonskih konvencij. Ti napori in ta borba mora biti potom strokovnih organizacij povsod vodena in krepko podprta.
Ta borba bo komplicirana in poostrena vsled organiziranih ukrepov današnjega kapitalističnega razreda.
V	njihovih, mednarodnih kartelih, predvsem v mednarodnem trustu železa, katerega izpopolnitev se mrzlično vrši, se zbira nevidna in ogromna pozicija njihove stile.
Producenti in konzumenti trpijo vsled zlorabe, ki jo uganjajo karteli v korist ene male plasti. Temtu nasproti bo delavstvo moralo in bo zahtevalo času primerne zakonite predpise za kartele, katerim’ bo vodilna misel kontrola kartelov potom javnosti in končno potom interesnih zastopnikov delavskega razreda.
Najpriljubljenejša^ metoda za po-vzdigo profita na »račun delavstva iu konzumenta je racionalizacija, katera je bila osobito v zadnjih letih zelo podvzeta. Administracijska in tehnična racionalizacija, koncentracija obratov iu njih tehnična popolnost in moderna oprema vseli vrst zahteva od delavstva najrazličnejše žrtve.
^ Strokovne organizacije stojijo pred veliko nalogo, delavstvo tudi proti tem nevarnostim in posledicam braniti.
Pravica osebne svobode, katera je vsled združitve kapitala m negacije in ustvarjanja fašističnih organizacij omejena in ogrožena, se mora »čuvati potom pritegnitve vsega delavstva za sodelovanje in očuvauje delavstvu pripadajočih pravic.
Interese delavstva se mora upoštevati, ki stremijo za teni, da se vsled novo nastale resnice iz posledic racionalizacije na delovnem trgu in na zdravju ter moči delavstva vse te posledice potom- socijalno-po-litičuih odredb omeji in paralizira.
Vse te naloge, v črti velikega boja razredno-zaved'nega delavstva proti kapitalizmu stoječe, zamorejo biti izpolnjene samo potom bojev in sredstev strokovnih organizacij.
, Ne pustite se od grozečega položaja in ogromne sile kapitalizma oplašiti iu upogniti! Pridobivajte in obdržite zaupanje in vero v vašo moč! Pustite nas1 združene! Novoizvoljena eksekutiva je iu bo pripravljena Vas v vsakem boju podpirati, ter vsako Vaše stremljenje podpirati in propagirati.
V	strokovni organizaciji je vtele-
sena nasa moc
V mednarodni solidarnosti je naša bodočnost!
Eksekutiva srednje-evropske težke železne industrije.
JESENICE.
V nedeljo, dne Ul. marca iy2V, dopoldne se je vršil občili zbor S. M. R. .1. podružnic« »Jesenice« v Delavskem: domu i»a isavi
Sodr. predsednik sc je w svojem inho-čilu spomnil umrlih treh članov, nakar so navzoči počastili spomin svojili sodrugov s tem, da so vstali s sedežev ter jim zaklicali »Slava«. Iz poročila tajnika je bilo razvidno, da organizacija na Jesenicah ra-pidno narašča. Dosedaj je postavljenih _10 sekcij, v katerih je včlanjenih skoraj 700 članov. Po poročilu blagajnika) in kontrole je članstvo priznalo marljiv trud' dosedanjemu odboru ter mu soglasno podelilo absolutory.
Pri nadaljnji točki dnevnega reda je poročal oblastni tajnik s. Vrankar o nalogah sekcij v organizaciji. Predvsem pa je treba posvetiti veliko pažnjo vzgoji in i/obirazni organizacijskih zaupnikov, da firado zamogli uspešno bržmiti članstvo pTed napadi pivdjet-nikov. Nad vse mizerno gospodarsko stanje našega delavstva sili organizacijo, da razmišlja, kako pokazati delavstvu pot do boljšega plačilnega razmerja in usodnejših delovnih pogojev. Naša industrija prebija v racijonalizacifo, nabavljajo sei novi moderni stroji, kateri bodo nadomestili mnogo zaposlenih delavcev. Delavstva mora o tem še razmišljati, danes ter se o pravem: času pripraviti, da obvaruje svojo eksistenco. Delavstvo sre težkim časom nasproti, pri tem bo pa moralo ohraniti neomajno zvestobo do organizacije ter vero v boljšo bodočnost.
Poročilo o poteku konfcrencc težke ze-lezne industrije, ki je zborovala v Brnu iu katere se je kot delegat Save/.a udeležil-s. Jeram, jie podal delegat sam. Pojasnil je pomen njilitove »Sekcije težke železne >.n»iu-strfje« z ozirom na hitro in opasito koncentracijo mednarodnega kapitala, ki z vso naglico raeijonalizira svoje obrate ter ogroža delavstvu plačilne iu delovne pogoje v vseli državah. Sporočil je tudi pozdrave avstrijskih kovinarjev iz Dunaja, ki so po svoji vztrajnosti in organizacijski popolnosti idealni vzor zdrave in nepremagljive oiga-
nizacije.	,	.	..
Po končanih referatih se je> prešlo na volitve novega odbora ter so bili izvoljeni naslednji sodrugi: predsednik: Jurij Jeram, tajnik: Toman Franc, blagajnik: Ažman Karol : odbornika: Hik Jakob in Rogelj Matija. Čiaui kontrole: ss. Pikon Anton, Finžgar Jožef in Bergant Jožef.
Pri raznoterostih je navzoče članstvo soglasno sklenilo ter pooblastilo novoizvoljeni odbor, da pripravi jeseniškemu delavstvu presenečenje, ki mu bo po trudapo nem delu služilo v razvedrilo. Led je prebit, lo nam je pokazal občni zbor. Delavstvo liotj imeti svojo organizacijo, v kateri se hoče
vesti disciplinirano ter uveljaviti kot faktor, ki se ga ne bo smelo in moglo poniževati in prezirati.
TO §MO Ml!
Na Jesenicah. Javorniku in Dobravi so se izvršile volitve delegatov v Bratovsko skladnico. Volilo se je 85. delegatov ter so bile postavljene štiri liste:
Lista S. M. R. J. je dobila 07 delegatov, lista' divjakov 7 delegatov, lista Jug. Strok, zveze pa II delegatov. Skupaj 85 delegatov. Za listo Narodne strokovne zveze ni ostalo ničesaiir.
Pri teh volitvah jo	delavstvo
dalo krepko klofuto rumenim gosenicam iu črnim črvom, ki razjedajo delavsko gibanje. Švoječasno so se sprejemali delavci v delo pri K. I. D. potom posredovanja zaupniškega zbora. To pa rumenim lizunom ni bilo všeč. ker je bila s tem korupcija zabranjena, pa so se pritožili nu upravni svet K. I. D„ ki je njihovi, želji ustregel, di* zamorejo zopet malo lažjie dihati.
Delavstvo je s pazljivim očesom spremljalo gosenice, ki so skupno s črvi nosile ličinke, dfci. bi razjedle in raztrgale njegovo telo.
Klofuta, katero so pri teti volitvah prejeli, je opomin pred plačilom, ki še pride.
JAVORNIK.
Podružnica S. M. R. J- na Javorniku je imela dne 10. marca svoj redni letni občni zbor. Zelo lepa udeležba je pokazala, da se je delavstvo na Javorniku začelo prebujati, kar je tudi že skrajni čas. Sodr. predsednik Blažič je poročal o delu v preteklem letu iu v temperamentnem govoru bodril sodru-ge k vztrajnemu delu, ker Be potoni organizacije bomo prišli do svojih pravic. Za predsednikom je podal poročilo še ostali odbor. K besedi sta se oglasila še s. Jeram, ki je poročal kot delegat konference težke železne industrije v Brnu in oblastni tajnik s. Vrankar. ki je orisal razmere v Zenici.
V	preteklem letu so umrli trije člani, katerih s po mili Je počastil občni zbor z dvigom s sedežev. V novi odbor so izvoljeni sledeči sodrugi:	predsednik:	Ivo Valter, tajnik:
Frane Peternel, blagajnik:- Rudolf Vehar: ostali odbor: Pretnar Valentin. Noč Miha. Noč Anton in Kemperle Blaž.
DELAVKAM. ZAPOSLENIM V KOVINSKI INDUSTRIJI.
Članice ženskega odseka »SEKCIJE TEŽKE ŽELEZNE INDUSTRIJE« so sklicale M. marca 1929 v Delavskem domu na Savi članski sestanek delavk, zaposlenih pri KID na Jesenicah. Članice ljubljanske podružnice S. M. R. J. so noslale na ta sestanek sodru-žico Tončko Plešnar kot svojo delegatlnjo,
I ki ie zborovanje jeseniških sodružic pozdravila sledeče:
Cenjene sodružlce!
Kot delegatinja ljubljanskih kovinarjev. Vas najprlsrčnejše pozdravljam, pozdravljam in odobravam, da so si sodružicc na Jesenicah postavile lastno sekcijo v okviru kovinarske organizacije.
V	tei sekciji sc bodo sodružlce /amogle uspešneje uveljaviti, predvsem pa bodo lažje dosegle svoj cilj. ki so si ga zadale: DA BO DELO ZENSKE PLAČANO ENAKOVREDNO MOŠKEMU.
Ni* se smatra kot manj vredno bitje na svetu, naše delo, ki ga opravljamo, se slabše plačuje in to vse radi tega, ker je vzgoja žene pomanjkljiva. Zato sodružice, Vas poživljam, da razvijete čim širšo agitacijo. Sleherna žena In dekle, ki je zaposlena v kovinski industriji, mora stopiti v naše vrste. Skupno z našimi sodrugi se bo-
25. marca 1929.
»DELAVEC.
Stran 3
mo borile proti naklepom mednarodnega kapitala, ki izkorišča ženo kot cenejšo delovno silo.
Parola, ki smo si jo zadale, se glasi:
»DELO NAJ SE PLAČA«, pa nai potem to delo izvršuje moški ali ženska!
Da bomo pa mogle doseči ta cilj. moramo biti organizirane. Vztrajnost v organizaciji je predpogoj. Vera v samega sebe je edino orodje, da se bomo mogle uspešno braniti proti izkoriščanju.
Eno pa posebno podčrtavam, drage ^o-druztcc. namreč to, da je nas vseli dojž-nost, da se duševno prerodimo ter spoznamo svoj položaj v vsem njegovem bistvu. Iz-oorazba, ki jo nudi organizacija, je ono orožje, ki odpira nevednim oči in jih dela vztrajne.
VZTRAJAJTE. POSEČAJTE SVOJA ZBOROVANJA. NE KLONITE! Trda in trnjeva So pota, katere moramo proletarke prehoditi^ z našimi sodrugi vred. V zavesti, katero si moramo pridobiti v nauku socija-lizma, bo našla vsaka svojo uteho in vzpodbudo k nadaljnjemu delovanju.
Glave pokonci, sodružice! Zavedamo se, da se nas zapostavlja, zavedamo se, da se nas krutejše izkorišča kakor moške. Na dru-Si strani pa se zavedamo tudi. da je ženska oni, ki daje življenju življenje.
Vsega tega se predobro zavedamo, zato bomo vztrajale v svojem boju, v veri, da j ?s’ k0 delo žene ne bo več konku-. a “el« moža, ko žena ne bo več prikle-. !,a ,,a stroj, temveč se ji bo dalo svo-odo, katera ji gre. da ne bo v tovarni, temveč, da bo svoje življenje zamogla posvetiti gospodinjstvu in družini.
no„V, TEJ ZAVESTI SMO STOPILE V
d?£A»,?AC,J0' ZMAGALE bomo korakoma. VZTRAJAJTE!
Delu čast in oblast!
Ta klic nai velja vsem delavkam, zaposlenim v kovinski industriji. Le v skupnem sodružnem in solidarnem delu, ramo ob rami z možem, si bo žena pridobila svoj ugled in enakopravnost.
RUDARJI.
RUDARSKO GLAVARSTVO V I |Ii»l IAN1 RAZGLAŠA:
Kudarjeni-remnikom iz Nemčije: Na uradni poziv v avgustu 192« v siovenskih časopisih se je oglasilo mnogo rudarjev, ki so aeian svoječasuo v nemških rudnikih in 'dicrini so bile že priznane rente in pokojnine radi bivanja v Jugoslaviji ustavljene. ■ uiogi zdaj vprašujejo, kaj je s to zadevo, .!"" Jc' vl Časopisnih poročil znano, da so se vršili tozadevni razgovori med zastop-!!!.-,1 "a.*c in nemške vlade v Berlinu. Da - .Hranijo sebi stroške, uradu pa delo. se | Prizadeti opozarjajo, da rudarskemu gla-* v" ,sc ni 11K znanega o definitivni re-tnH-1 Za, ',VC 111 da b<) rudarsko glavarstvo tudi nadalje samo skrbelo, da se prične z izplačevanjem rent, ko bo imelo za to prav-io podlago. Zato se naj opusti nadaljnja Povpraševanja.
Volitve V krajevne skupščine bratovskih skladnje.
Dne 3. in 10. marca t. 1. so se vršile v olitve v krajevne skupščine bratovskih skladnic v Sloveniji. Udeležba pri teh volitvah je bila zelo slaba. Iz tega se vidi, kako se naše rudarsko delavstvo zanima za svoje lastne institucije.
V	Slavnem se Zveza rudarjev ni sama spuščala v volilni boj (razun v Hrastniku) >n je prepuščala vpostavo kandidatnih list Prostemu sporazumu delavstva. No in tudi tukaj se je pokazala neiskrenost raznih grupacij. Tako so takozvani »napredni delavci« povsod postavili svoje lastne kandidatne Pste, a so tudi povsod častno propadli. Ta Prispevek demokratsko-kapitalistične klike "JCf1 rudarji vsak teren, pamelli	socijalisti	so	bili	to pol bolj
uspeh -it; oT	"ideH' da ni misliti na
niku šo kandidarali niso. Edino r Hrast-
častno jojore«. “	**“ .....
med^JVk.r.Pa'	'C i*'*3 k°mpromisna l**ta
marksistienimi strujami, se
Žvm uiix' »’° ' 'a8"0 Vldelt>' da s0 ,ak°-
am levičarji predvsem nato gledali, da
Žan branih13!- k,andjdatno Krto čimveč neor-1.'udV N°. naenkrat jim je še to
rani niasi^	veprn° v neorganizi-
mara Hi« ’- ,Ha' . neoržanizirani delavec ne Pa tud; scipina ln organiziranega delovanja,
razumTiiVa°ona •Žr-teV’. 2ato I? ta večina volitev Ui'i( rganizirani rudarji se pa iz teh za bodočnost!
Za rešite-.
rovanja rudar. ;-P	1“? starostnega zavo-
je poslalo vodstvo 7R?arSk*fia, dclavastva
štvu Delavskih zborni ' ccntralnemu tajni-vlogo:	V	Pogradu sledečo
Kakor Vam ibo znann ditve starostnega zavarovat, vprasanje ure-plavžarskega delavstva v <jr/U^ar!f 'n šeno.	1 se ne-e-
Iz tega in osobito še iz raziotfa d- •
^zavarovanje v Sloveniji na robj'a 3 10
darskega propada, si dovoljuje vodstvo r>Lj
Pisane organizacije rudarjev naslov uliudno
PMi°Slti' da blagovoli ponovno opozoriti v
rejiteiv Prihajajoče viladne kroge na nujnost
va7«Ve le2a’ za Prizadeto delavstvo tako ' aztiega vprašanja.
amnik, predsednik. J. Arh, tajnik.
od Pristojne dnb.a° ,V:°dSVVO ZRJ V
marca t, 1 Pelavske zbornice z dne 14. ■štvo D7 v p ^ovor, da je centralno taijni-ministrstvu za^lX ' ta. °' Posredovalo pri vestilo d i ie i , m ume' leT dobilo ob-
v uzakonjenie.
vendar’enfratUPr0, S ^ l° Vprašanie
‘udi videli	°’ A1‘ kakt)? To ^o
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Plenarna seja Ors-a (Splošne delavske zveze Jugoslavije) v Zagrebu.
V	naslednjem podajamo pregled poteka te plenarne seje, ki se je vršila dne 17. t. m. v Zagrebu. Iz storjenih zaključkov je razvidno, da je bila seja zelo važna, ker sklepi organizacijskega in reorganizacijske-ga značaja bodo povoljno vplivali na bodoči razvoj naših podružnic v Sloveniji, kakor tudi po ostalih delih države.
Za Slovenijo so seji prisostvovali: Oblastni tajnik Jakomin, Kellner iz Hrastnika ter Dvoršak iz Maribora. Predsednik Haramine je poročal, da je izvršni odbor z ozirom na nastale razmere bil primoran nekaterim nameščencem odpovedati službo ter napraviti nekaj izprememb v Savezni upravi, da se spravi upravne izdatke v ravnovesje z v .to svrho določenim odstotkom, ker bi se drugače ne moglo zbirali stavkovnega in podpornega fonda v tisti višini, kakor je to potrebno. Plenum je te ukrepe izvršnega odbora odobril. Na to se je prešlo na dnevni red, ki se poleg poročil o dosedanjem poslovanju Savezne uprave nanaša zlasti na organizacijske in reorganizacijske zadeve. Zaključki v tem oziru so naslednji: Na podlagi sklepa kongresa ORSJ iz maja 1928 se izda pravilnik za oblastne odbore, s katerim sc v svrho elastičnejšega delovanja daje posameznim pokrajinam avtonomija. Oblastnim odborom se torej daje možnost, da se sami upravljajo. V to.se določa od plačanih prispevkov posameznim pokrajinam odstotek kakor sledi: Za Hrvat-sko in Slavonijo 30 odstotkov, za Slovenijo 50 odstotkov, za Srbijo 60 odstotkov ter za Bosno 60 odstotkov. S temi sredstvi gospodarijo torej oblastni odbori; kriti imajo stroške za: agitacijo, potnine, upravo (pisarno, najemnino lokalov, plača osobju itd.). Plačevati imajo tudi kvoto oblastnim odborom Oirsa (Strokovni komisiji), ter list pri nas podružnice že itak same plačujejo »Delavca«).
S tem je dana oblastnim odborom avtonomija ter je s tem željam članstva ustreženo in se ne bo očitalo, da živi ena pokrajina na račun druge.
Z ostalim delom dohodka na prispevkih in pristopninah upravlja Savez (centrala). Vzdržuje svoj aparat (pisarno, osobje itd1.), plačuje kvoto glavni centrali Orsa v Beograd in kvoto Internaciijonalam. Dalje ima iz tega dela dohodkov zbirati strokovni in podporni fond, ki sta takorekoč centralizirana. Ti važni sklepi stopijo v veljavo s 1. junijem 1929.
Na podlagi prejetih obračunov podružnic in denarja v aprilu in maju .razdeli Sa-vezna uprava po prej omenjenih odstotkih denar in ga s 1. junijem s priloženim izpiskom mesečnih obračunov pošlje oblastnim odborom.
Sodrugi, kakoT razvidite, so to važni sklepi, pa vas zato prosimo, da v bodoče delate vsaki mesec obračun, ki naj bo natančen. Denar z obračuni imajo podružnice brez vsakih izprememb. kakor do sedaj, pošiljati centrali v Zagreb, ker nam bode centrala potem znesek, ki na nas pripade, vsaki mesec sproti nakazovala. Z ozirom na vse te zaključke bo od savezne uprave izdana specijalna okrožnica), s katero se bode vse to našemu članstvu razložilo in dalo potrebna navodila.
Sklenilo se je dalje, da se vnaprej izdaja Savezno glasilo »Radnički Glaisnik«.
V	Sloveniji je sicer naše skupno glasilo list »Delavec«. Vsaka podružnica v Sloveniji bo tudi v bodoče dobivala po par izvodov »Radničkog Glasnika«. Ker so se v odboru Saveza izvršile nekatere spremembe, se je v odibor k00pliiralo par sodrugov kot namestnike. Uredilo se je dalje glede zaostankov kvot pokrajinskim odborom Urs-a. Dalje se je razpravljalo o pripravljalnem delu za osnovanje podzveze tekstilnih delavcev. Oblastni tajniki imajo nalogo, da se s temi pripravami bavijo. Razpravljalo se je tudi o podzvezi steklarjev ter se sklenilo, da po pokrajinah uredijo steklarji glede svojega posebnega fonda. Sklenilo se je tudi, da se pristopi takoL* delu, da se končno uredi kolektivna p^odba, ker so tozadevni podatki iz inozemstva (prej»isi ' tarif) zbrani.
H koncu se je razpravljalo o mariborski podružnici ter se je sklenilo, da se "dne 13. aprila zvečer vrši širša seja odbora te podružnice ter odborov sekcij. Ker bosta ob tej priliki* v Mariboru predsednik Šave-za s. Haramina in oblastni tajnik s. Jakomin navzoča, bo ta seja nedvomno naše gibanje v Mariboru še bolj poživila. Glede mariborske podružnice sekcije mlinarjev se je tudi napravil primeren zaključek in ima tozadevno direktivo v tem oziru oblastni odbor in tajnik mariborske podružnice s. Dvoršak.
To so v glavnem sklepi in potek te plenarne seje in se podružnicam daje to na znanje in ravnanje.
Sodrugi, naprej po začrtani poti!
Živel naš Opči Radnički Savez!
Podružnica Ruše.
Sklicujemo redni letni občni zbor podi užnice Splošne Delavske Zveze Jugoslavije v Rušah, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila ob pol 4. uri popoldne v prostorih g. Kunpleša z naslednjim dnevnim redom:	1. Poročilo predsednika, tajnika,
blagajnika in kontrole. 2. Poročilo delegata oblastnega odbora SDZJ. 3. Poročilo centralnega predsednika s. Haramine. 4. Volitev novega odbora. 5. Razno.
Letošnji naš občni zbor je izrednega pomena, ker se bo razpravljalo in poročalo tudi o važnih sklepih iz zadnje plenarne seje centralnega odbora; zato ie obvezan vsak član, da se občnega zbona udeleži. Ako se ob določenem času ne zbere zadostno število članov, se vrši občni zbor eno uro l>o-zneje ob vsakem številu navzočih članov.
Odbor.
2IVILCI.
Kongres Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, Ljubljana.
V nedeljo, dne 17. marca 1929 se je vršil kongres ZŽDJ v Ljubljani v prostorih Strokovne komisije.
Ob otvoritvi kongresa je zapel pevski odsek pekov v Ljubljani »Delavski pozdrav«, nakar je predsednik s. Blatnik pozdravil delegate podružnice in zastopnike Delavske zbornice in Strokovne komisije in delegate tobačnih delavcev ter natakarjev.
Po izvršeni formalnosti in pozdravih navedenih zastopnikov je prešel k precej pestrem dnevnem redu, kateri se je obravnaval sodružno in vseskozi stvarno. Tajniško poročilo je podal s. Pretnar. Za leto 1927 je prečital tajniško poročilo bivšega nastavljenega tajnika Tometa. Na to je orisal velike težkoče, s katerimi se je morala boriti centrala ,v j»reteklem letu, kajti vnanji neuspehi so bili povod notranjim sporom, kateri bi skono privedli Zvezo do razsula. Članstvo je padlo tako nizko, da se je moral odstaviti tajnik. Značilno je, da je bivši tajnik Tome v svojem poročilu na plenarni seji z dne 3. marca 1928 navedel, kakor je razvidno iz zapisnika, da je štela takratna zveza 500 članov, v resnici pa le 296. Centralni odbor pa se je oprijel pozitivnega dela, upostavil red v zvezi in povzdignil stanje članstva na normalno višino; po natanko izdelani statistiki šteje danes naša zveza 493 rednih članov. Blagajniško poročilo, ki ga je podal s. Rižner, je manj povoljno, vendar če vzamemo v obzir tajniško poročilo, je vsekakor razumljivo. Kongres se je bavil z vprašanji nočnega dela, nedeljskega počitka in delovnega časa, za kar se je napravilo jjotrebne sklepe in naložilo novoizvoljenemu centralnemu odboru, kako ima tozadevno jjostopati. Odposlale so se tudi na pristojna mesta resolucije in predlogi. Med drugim tudi zahteva in predlog glede špecijalnega zakona o vajencih. Predvsem se je izdala novemu odboru naloga, da dela na to, da se Zveza po članstvu dvigne in se je obenem v sporazumu z zastopniki natakarjev in tobačnih delavcev sklenilo, dia se prijwavi teren, da sc pridružita omenjeni organizaciji Zvezi živilcev.
Napravil se je tudi sklep, da poseti mariborski pevski odsek 1. junija Ljubljano, nakar se že sedaj opozarja ljubljansko delavstvo
V novi odbor so bili izvoljeni: Blatnik, predsednik; Rakuša, podpredsednik; Pretnar, tajnik; Rižnar, blagajnik. Odborniki: Židan, Javoršek, Meserko, Umrzu, Arko; v širši odbor: Schuntner, Maribor; Premuiak, Maribor; Senica, Celje.
Ob 6. uri zvečer je s. predsednik zaključil kongres s pozivom, da naj se ravnajo delagati tako v podružnicah kakor tudi centralni odbor po osvojenem programu, da pridemo na prihodnji kongres močnejši in s pestrejšimi poročili.
Delavci, za sebe na delo!
Peki Ljubljana.
Večkrat prejmemo pritožbe pekovskih vajencev, da jih mojstri pretejjajo, a1 da bi pretepal mojster pomočnike, se že dolgo ni pripetilo.
Pred par dnevi pa se je oglasil v naši organizaciji pekovski pomočnik in povedal naslednje:
Zaposlen sem bil pri g. pekovskem mojstru Stariču, kjer sem moral radi silnih šikan zapustiti delo. G. mojster ima čudno navado, da pretepa svoje pomočnike in to za malenkost.i.
Vedno se je proti meni hvalil, kako je pretepal pomočnika1, katerega je vzel v delo med’ štrajkom.
Na mene je večkrat navalil kar s polenom. Sedaj se nahaja v bolnici vsicd revmatizma' in pravijo, da mu je to najtežje, ker ne more pretepati svojih pomočnikov, ker da ima pni tem silen užitek.
Mi sedaj razumemo, zakaj zaposluje g. Starič vedno le mlade pomočnike in bomo v slučaju, da g. Starič ne preneha s svojimi barbarskimi običaji, poskrbeli, da se tudi on nauči dostojnega občevanja z onimi, kateri mu napol zastonj garajo.
Mesarji Ljubljana.
Mesarski mojstri nam obetajo hude čase. Pravijo, da se bo na občnem zboru njihove zadruge odločilo, kaj naj se z nami organiziranimi mesarji zgodi. Pa se govori, da bodo proglasiil nad nami obznano! Seveda kakšen bo iste uspeh, je drugo vprašanje.
Vi g. mojstri se bojite naše organizacije, ker si potom iste skušamo zboljšati naš gmotni jvoložaj. Vi se nas bojite, ker mi zahtevamo, da se v naši stroki uvede red, posebno delovni čas in plače vas skrbijo. Pravite, da ne zmorete plačevati boljše svojih delavcev, ker je med vami veliko konkurentov. Ne razumete pa, da vi sami to konkurenco z dnevom v dan pomnožu-jete. Vsak pomočnik se naveliča prevelikega garanja in poleg slabe plače še šikana-c:j in se skuša čimpreje osamosvojiti ter talko stopi v vašo vrsto in s tem se konkurenca sistematično poostruje.
Ako bi plačali svoje pomočnike pri-lično boljše, ako bi sami delali na to, da sc iv naši stroki uvede red, kateri naj bo za vse enak. tedaj bi se mojstri ne množili tako kot danes in konkurenca bi bila zmernejša.
Potrebno bi bilo, da se mesto načrtov, katko uničiti našo organizacijo, ojjrimetc študije o modernizaciji obrti, pri čemur boste nehote spoznali, da Vam mi ne strežemo po življenju.
LESNI DELAVCI.
Lesnim delavcem.
V	splošnem je znano, da lesni delavci v Sloveniji žive življenje, ki pravzaprav ni življenje človeka, ampak nedostojno života-renje. Izjem v tem pogledu ni prav nobenih, j
£li si že član Cankarjeve družbe?
kajti mizarji v Ljubljani, Celju, Mariboru in drugje niso prav nič na boljšem, kakor delavci na žagah in gozdovih na Dolenjskem, Gorenjskem, na Pohorju, sploh povsod tam, kjer se nudi delavcu delo v lesni industriji in narobe.
Ako imamo v vidiku ta v resnici nad vse klaverni položaj lesnih delavcev naše ožje »domovine« in vzamemo v roke časopisje ter posvetimo vsaj malo pažnje gospodarskim poročilom, se nehote povprašujemo, ali je res taka skrajna mizerija potrebna in ali res ni mogoče, da bi se uvedle vsaj malo znosnejše razmere? Radi lažjega razumevanja in odgovora na to vprašanje se nam vidi potrebno navesti na kratko poročilo o lesni industriji v Sloveniji za leto 1928, ki ga je časopisje priobčilo v prvi polovici meseca januarja tekočega leta. Glasi se:
»Naša lesna trgovina in industrija imata v letu 1928 zaznamovati lep napredek. Tako moramo ugotoviti, da je promet na ljubljanski borzi v lesu narastel napram letu 1927 za 50 do 70 odstotkov. Splošni položaj slovenske lesne trgovine in industrije je postal prav ugoden. Da ne bi bilo v jeseni katastrofalnega pomanjkanja vagonov, bi bilo stanje še ugodnejše.
Začelo se je veliko zanimanje za naše blago. Naš les ni šel samo v Italijo, dobili smo nova tržišča zanj. Tako je postala stalen odjemalec našega lesa Grčija. Ponovno se je začela oglašati Amerika. Naše blago gre v Nemčijo in Francijo. Začela se je kupčija s Holandijo in Anglijo. Največji razmah pa je 'bil v trgovini z državami ob Sredozemskem morju. Vzroke za to uveljavljanje Slovenije na inozemskih tržiščih je iskati v zadržanju rumunske lesne industrije. Ta si je ustvarila dobro organiziran kartel, ki je gotovo tudi v sporazumu z bosansko industrijo, kajti tudi ta ne gre izpod rumunskih kartelnih cen. Ker se blaga v Romuniji in Bosni izpod kartelnih cen ni dalo dobiti, so prišli zato interesenti k nam, kjer niso bili vezani niti na Romunijo niti na Bosno ir zato je mogla naša trgovina izrabiti ta ugodni položaj. Cene in izvoz v letu 1928. »o se razvijale prav ugodno. Tako je cena za deske monte Iranko meja narastla od 500 Din spomladi leta 1928. na 600 Din koncem leta. Koncem leta je bilo zelo težko dobiti rezan les, ki je bil zelo iskan in produkcija je bila za 2, 3, celo za 4 do 5 mesecev razprodana itd.«
Leto 1928 je bilo za našo lesno industrijo debelo leto, vsaj to gospoda sama kon-štalira in mi to prav radi verjamemo. Rop v gozdovih je bil torej izdaten in plen v obliki dobičkov obilen, kajti prodalo se je vse, cene so se zvišale, prodalo bi se bilo še več, pa ni bilo mogoče, ker se navzlic brezkončnemu delovnemu času ni dalo več producirati. Skratka, žetev lesne gospode je bila sijajna, toda le gospode, ne pa tudi lesnih delavcev. Spričo zelo ugodne konjunkture so plače lesnih delavcev bile potisnjene navzdol do neznatnosti in to v oči-glcd draginje, ki je raje — naraščala, kakor padala. Pogled v družine gozdarskih delavcev in delavcev na žagah bi poučil vsakogar, da vlada v njih pomanjkanje vsega, česar normalno življenje potrebuje.
Pričakovati, da bodo lesni trgovci, posestniki gozdov in posestniki žag sami ponujali svojim delavcem, kar ti delavci ne iščejo in ne zahtevajo, odnosno ne znajo iskati in zahtevati, bi bilo pač otročje. Lesni magnati so egoisti, kakor so pač vsi ljudje, ki niso nikoli zadovoljni in ki streme vedno za tem, da profitirajo čim več. Lesni delavci sicer tudi niso v tem' pogledu popolnoma prosti, kajti oni so ljudje, vendar ipa se uveljavlja njihov egoizem tam, kjer se ne bi smel, kjer bi se pa uveljavljati moral in kjer bi zdrav in krepak egoizem bil na mestu, tam ga v škodo lesnih delavcev samih na žalost ni.
Lesni delavci vseh evropskih držav se zavedajo tega, da je težnje in potrebe vsakdanjega življenja mogoče uveljavljati in pridobivati edino le potom krepkih, do skrajnosti izvedenih strokovnih organizacij. Pa kaj bi iskali primerov po tujem svetu, ko nam tudi lesni delavci na Hrvaškem, v Bosni itd., torej v lastni državi dokazujejo, da so v tem jaogledu iz popolnoma drugega ikova. Bili bi slovenski lesni delavci sicer tudi za strokovno organizacijo, če bi — no, reci kar naravnost — ne bilo treba plačevati prispevkov. Ravno to je točka, ki kakor jasna luč kaže, kako malenkostni in še malenkostne jši egoisti smo. To, da bi sčasom bilo mogoče pridobiti stotera povračila za investirane prispevke nihče ne zna ali sploh nihče ne misli. Vsakdo bi pač hotel vse doseči potom strokovne organizacije; da so pa vsemu in torej tudi vsakemu pokretu podlaga denarna sredstva in duh, ki preveva delavce, na vse to se pozhblja. Veliko vzeti in nič dati, ali pa dati čim manj in ipro.fitirati čim več, je parola delodajalcev. Kaj pomeni ta parola, dokazujejo najbolj prazni želodci lesnih delavcev. Zal, da izgleda, kakor bi lesni delavci glede strokovne organizacije tudi sledili nekaki taki paroli, kajti' mnogi pričakujejo in bi od strokovne organizacije hoteli imeti vse, sredstev pa tej strokovni organizacij dati nočejo. Od tod prihaja, da koncem koncev delodajalci ob koncu leta beležijo plus, lesni delavci pa minus.
Vse to in še drugo je vzrok, da je izvrstna konjunktura v letu 1928 prišla v dobro le lesnim industrijcem, medtem ko so ostali lesni delavci praznih rok. In tako bo vse dotlej, dokler se bodo lesni delavci zanašali na nekaj, kar ni, namesto da bi svojo usodo vzeli v lastne roke, in dokler se da je del tobačnega delavstva dosegel komaj
Še danes se vpiši v Cankarjevo družbo!
ne bodo oklenili svoje strokovne organizacije ter 'požrtvovalno sodelovali v prid sebi I in celoti.	Jaroš.
Podružnica Ljubljana.
Podružnica ljubljanskih mizarjev iota na praznik dne 25. marca 1929 ob 9. ari dopoldne v salonu hotela »Llovd« na Sv. Petra cesti redni letni občni zbor z dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, č) kontrole.
3. Volitev novega odbora.
4. Volitev delegatov na 5. redno sknp-ščino ODLD.
5. Dosedanje in bodoče delo naše organizacije.
6. Razno.
Vse ljubljanske mizarje opozarjamo na važnost občnega zbora podružnice, da se v polnem Številu udeležijo in s tem pokažejo, da so zavedni člani strokovne organizacije. -
Odbor.
Podružnica Maribor.
Podružnica lesnih delavcev v Mariboru je imela svoj redni letni oibčni zbor dne 24. februarja v prostorih Ljudskega doma. Zborovanje je vodil predsednik s. Skuk. Na dnevnem rediu je bilo 1. poročilo funkcionarjev, 2. volitev novega odbora, 3. strokovna organizacija v bodoče in 4. raznoterosti.
Poročilo funkcijonarjev podružnice je članstvo vzelo z zadovoljstvom na znanje.
V odboj- so sc izvolili sledeči' sodrugi: ss. Skuk Franc predsednik, Sattler Ivan, Stanitz Rudolf, Kaube Josip, Kopič Franc, Jeranko, Stekel. Janžek, Serp, Pukšič, Erman, Močnik in Skrinjer Ivan.
K oil delegat na 5. redno skupščino Osrednjega društva lesnih dlelavcev je bil izvoljen s. predsednik Slkuk.
Dalje si je podružnica ustanovila na-obrazbeni odsek in izvolila tudi naobrazbeni odbor, kateri bo delal na iziobrazbi čtlanov-mizarjev, zlasti pa se brigal za vzgojo vajencev in mladih mizarskih pomočnikov. Naloga tega naotbrazbenega odbora je velika. Pridobivati vajence s tem, da jim nudiš poleg praktičnega dela tudi večje teoretično znanje in jih poleg tega vzgojevaiti v razrednem duhu, je za vsako razredno strokovno organizacijo prva najnujnejša potreba. To potrebo je uvidela mariborska podružnica lesnih delavcev in si štela v dolžnost, da potom svojega novoizvoljenega naobrazbe-nega odbora pridobiva novih Slanov.
Referent centralnega vodstva Osrednjega diruštva lesnih delavcev s. Dermastija je v lepih ihescdah orisal ibodtočnost ter bodoče delo naše strokovne organizacije. Tudi navzoči sodr. Čeh je v krepkih besedah povedal potrebo strolkovne organizacije.
Podružnica Ptuj.
Ptujska podružnica Osrednjega društva lesnih delavcev je imela dne 17. marca svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število mestnih delavcev, le ptujski mizarji se nočejo zavedati, da so tudi oni del lesnih delavcev, iki bi se morali v polnem številu odzvati temu občnemu zboru.
V odibor so ibili izvoljeni zopet vsi stari odborniki in sicer Kramarič Josip kot predsednik, Josip Merc, Anton Letanik, Zelenik Friderik, Hvalec Jakob. Letojna Jakob, Sinček Andrej, Fijan Jalkob in Lazar Franc.
eksistenčni minimum, kateri je bol statistično ugotovljen.
Plača toibačnega delavstva je znašala leta 1913 lako-le:
Mesečni zaslužek leta 1913 in 1928:
Oprav ilo profesijonist delavec delavka
leta 1913 najn. plača' K 91,—
K 79.40 K 66.56
leta 1913 najviš. plača K 180 -K 124.80 K 93.60
leta 1928 najniž. plača Din 963.— Din 778.50 Din 697.50
leta 1928
najviš. plača Din 985,— Din 789.50 Din 729,—
Delavska zbornica v Ljubljani je sta- , listično dokazala, da je bila 1. novembra 1 1928 relacija' 1 zlate krone napram živi jen- | skim potrebščinam — Din 16.16.
Statistično jc tudi ugotovljeno, da jc 5-č;lanska družina tobačnega delavca porabila mesečno živil za:
L. 1913 L. 1928.	1913	letno	1928
K 63.70	Din 937.30 K 764.40 Din 11.247.60
K temu je treba' priračumati še tudi, da 5-članslk.a družina potrebuje letno:
stanovanje obleko vrhnjo obleko spodnjo obuvala kurjava
potrebščine za opravo K 158.-zavarovanje, davki K 30,-organizacije, prometa K 43.
1913
K 120,-K 160,-K 44,-K 94,-K 74,-
1928
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
3.600,-
4.600.-975,-
2.400, -1.350,-1.500.-690,-540,-
Skupaj K 703.— Din 15.655.-
Vse potrebščine za 5>člansko družino.
Predmet	leta	1913	leta 1928
živila	K	764.40	Din	11.247.40
druge	potrebščine	K 703.—	Din	15,655.—
Skupaj	K. 1467.40	Din	26.903.40
Razlika	plače in potrošnja leta	1913 in 1928.
1913	1913	1928	1928
Letno
profesijonist
delavec
delavka
1913
zaslužek	zaslužek	potrošnja	zaslužek
najnižji najvišji	najnižji
K 991.—	K 2160.—	K 1467.40	Din 11.559,-
K 958.80	K 1485,—	K 1467.40	Din 9.342,-
K 798,72	K 1119—	K 1467.40	Di.n 8.370,-
zasluželk najvišji Din 11.820,-Din 9.474. Din 8.748,-
1928
potrošnja
Din 26.903.40 Din 26.903.40 Din 26.903.40
Za isto manjko 1913 najnižja plača K 475.50 K. 514.—
K 668.68
količino kot leta 1913 ostanek 1913	manjko 1928
najvišja plača
K	702.50	Din	15,073.40
K	17.60	Din	17.429.40
K	348,—	Din	18.555.40
MONOPOLCI.
Tobačno delavstvo in Pravilnik.
Vprašanje Pravilnika o delavskih kategorijah in plačilnem sistemu .kakor tudi Pravilnika o pokojninah se vleče že 4 leta in še do danes ni rešeno.
Uprava Državnih Monopolov je javila že 1928, leta, dia bo novi Pravilnik o delavskih kategorijah stopil v veljavo 1. januarja 1929, ali to se ni izvršilo. In kalkor se izjavlja, Pravilnik ni stopil v veljavo iz sledečih razlogov:
1. Vsled protestov vseh delavcev tobačnih tovarn, kakor tudi na zahtevo organizacije tobačnih delavcev, da sc pred uveljavljanjem pokličejo vsi delavski zaupniki iz vs-eh tovarn, da se končno rfcdigira Pravilnik.
2. Ker je sama uprava Državnih Monopolov, odnosno Upravnik, hotela, dia dožene sedanje mezde, ker se ji je zdelo, da se bodo z novim Pravilnikom mezde nesorazmerno povišale. Zato je bilo od vseh tovarn zahtevano, da se pošlje spisek povprečnih mezd. Iz teh spiskov se je pa videlo, da so povprečne mezde delavcev večje, nego bi jih dali novi Pravilnik, o katerem Upravnik govori, da je zelo koristen za delavce, a škodljiv za državo.
Trdi se, da namerava novi Pravilnik stopiti v veljavo 1. aprila 1929. če bo to res, ne vemo. Gotovo pa je, če bo stopil, da ne bo prinesel zboljšanja tobačnim delavcem.
Zato je organizacija monopolskih delavcev v Ljuibljani poslala spomenico merodajnim faktorjem in vladi, ki se glasi:
Delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani se nahaja v skrajno bednem položaju in je skrajno nezadovoljno, ker si za svoje pošteno delo ne more nabaviti najnujnejših živ-ljenskih potrebščin. Celih 10 let zahteva že ureditev svojega mizernega položaja, a vse zaman.
Življenslkie razmere v Ljubljani so take, da ako pogledamo v predvojni čas leta 1913,
Iz te statistike je razvidno, da je že leta 1913 le mali del tobačnega' delavstva zaslužil toliko, kolikor se jc rabilo le za nujne življenske potrebščine. Večji del delavstva je že moral z gladovanjem doprinašaiti svoj o.bulus bivši domovini.
Po vojni pa se je položaj znatno poslabšal lin kaže statistika, da manjka najbolje plačanemu delavcu Din 15,073.40. Izjema je samo pri onih, ki imajo še dnevne doklade po Din 5,— oziroma 10.—, kar znaša Din 1.500.— do 3.000,— letno.
Opozoriti Vas hočemo, da te številke niso za takozvani luksus, katerega naše delavstvo pri tako slabih plačah ne pozna in tudi ne zahteva.
V dokaz še te-le številke:
Celoletni zaslužek najbolje plačanega delavca je Din 11.320.—, to znači, da pri 5-članski družini znaša na osebo in dan po Din 6.50 oziroma 5.— Din pri manjši plači na osebo in dan.
Iz tega se vidi, da naše dela v st v o dobesedno strada Ikljub temu, da doprinaša ogromne žrtve na oltar domovine v obliki velikega dobička Upravi državnih monopolov, oziroma državi.
Ugotoviti hočemo tudi to:
V letu 1913, to je pred vojno, je bilo zaposlenih v tobačni tovarni v Ljubljani okrog 2200 delavcev .in delavk; 1. jan. 1929 pa je bilo zaposlenih le 1100 delavcev in delavk,
Občni zbor podružnice organizacije tobačnih delavcev in delavk v Ljubljani se vrii dne 5. marca 1929 ob pol 6. uri zvečer v gostilni Avsenik. Rimska cesta. Dnevni red:	1. Poročilo predsednika; 2. Poročilo
tajnika; 3, Poročilo blagajnika; 4. Volitev novega odbora; 5. Slučajnosti. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora udeležijo polnoštevilno. — Odbor.
OBLAČILNI DELAVCI.
Ljubljanska podružnica.
Redni občni zbor ljubljanske podružnice se vrii v nedeljo, dne 14. aprila 1929 cb 9. uri dopoldne v salonu g. Usenika, Borštnikov trg št. 2 z običajnim dnevnim redom.
Polnoštevilna udeležba dolžnost!
ODBOR.
Kongres delavcev oblačilne, tekstilne in usnjarske industrije v Romuniji.
Dne 20. in 21. januarja 1929 se je vršil v Klausenburgu v Romuniji II. kongres oblačilnih, tekstilnih in usnjarskih delavcev, kateri so združeni skupaj v Saveizu in pripadajo naši Internacijonali. Na kongresu je bilo zastopanih 20 podružnic z delegati in gostje iz Češke, Poljske ini Nemčije, Ikateri so po-i zdravili kongres v imenu delavstva svojih držav.
Poročila uprave, katera' so bila v težkih razmerah precej žalostna, so se sprejela na znanje. Sedež centrale se jc prestavil iz Bukarešte v Klausenburg. Kongres je zvišal članske prispevke v 1. razredu na 30 Lej, v II. razredu na 15 Lej in za III. razred, ženski prispevki na 8 Lej tedensko. Lej - 30 paT. Temu primerno so se zvišale tudi podpore. Kongres je izpremenil tudi pravila.
to je za 50 odstotkov manj kot leta 1913, Ugotovljeno pa je, da je sedanja produkcija višja kot v letu 1913. To znači, da producira delavstvo za 10 odstot. več kot v letu 1913.
Od vse te večje produkcije pa ne dobi niti pare. Dejanska vrednost tobačnih izdelkov v ljubljanski tobačni tovarni produciranih znaša 100 milijonov letno, od tega odpade na plače komaj 10.8 odstot., kar je tudi jasen dokaz, da so plače premajhne.
Vse to obsegajo že vse naše prejšnje resolucije, ki so bile poslane na pristojna mesta in nujno prosimo, da se obenem s to rcsolucijo vzamejo v pretres in se že vendar enkrat kolikor mogoče zadovoljivo rešijo.
Z gotovostjo pričakujemo, da stopi »Pravilnik o plačnem sistemu« že objavljen v »Službenih Novinah« s 1. aprilom v veljavo. Prosimo pa, da se ga v smislu naših resolucij popravi tako, da bo vsaj odgovarjal možnosti življenja
Istočasno prosimo, da se v najkrajšem času mredi penzija naših starou poko jene ev, ki s 240.— Din ne morejo živeti', imajo pa po statutu o preslkirbninskem sistemu za delav ccf-kc) tobačne tovarne v Ljubljani pravico do najvišje 80 zlatih kron mesečno, to znaša danes Din 1292.80 mesečno.
Z gotovostjo pričakujemo, da v najkrajšem času izide novi »Pravilnik« o penzijah v smislu zgoraj citiranega statuta, do katerega imamo pravico.
Nova uprava upa, da bo na podlagi poviša nja prispevkov labko delovala v korist svo jega članstva, kar stara uprava vsled slabih gmotnih razmer ni mogla.
Belgija.
V Belgiji še v več mestih ne obstoja ni kaka minimalna tarifa za krojače, tako tudi v glavnem mestu Bruslju. Organizacija je pričela sedaj akcijo, da se vpeljejo v vseh mestih tarife, kjer še obstojajo in to v spomladni seziji. Kot podlaga za sestavo plač za posamezne kose sc bo vzela' časovna vporaba in to 6 Fr. na uro Din 10.42. Čas za izdelavo »zako« brez posebnih del se računa 25 ur. Tako predlagajo za »zako« 150 Fr. Din 236.—. Za 45 urno tedensko plačo predlagajo 300 F-r. = Din 471,—. Za delavce na domu predlagajo lO odstot. poviška za potrebščine in režijske stroške.
Nadalje zahtevajo 1 teden plačanega dopusta.
Savez Krojačkih Radnika-ca za Bosno in Hercegovino se je ujedinil.
Pretekli mesec je imel gori imenovani Savez svoj občni zbor, na katerem je sklenil, da prestopi z vsem svojim članstvom in vso svojo imovimo k »Ujedinjenemu Save-zu Šivačko Odjevnih Radnika-ca Jugoslavije v Beogradu«.
Nova krojalka organizacija.
Kakor je »Delavec« že poročal, se je ustanovila v Zagrebu nova krojaška organizacija, katera se je kot podzveza priključila k Orsu, Ne zdi sc nam pravilno, da se je ta nova organizacija priključila Orsu, kateri ima značaj industrijske organizacije. Odbor pravi, da jc to storil največ radi financijske strani, vendar to ni nikako opravičilo, ker
upamo, da bi jih Ujedinjeni Savez Šivačko-Odjevnih Radnika-ca v Beogradu sprejel pod istimi pogoji kot Ors. Mi pozdravljamo ustanovitev le organizacije, katera je bila potrebna zagrebškim krojačem kot žejna zemlja vode. Nezavisna organizacija, katera je sedaj razpuščena in katera je vodila tako nepremišljeno zadnjo 13-tedensko stavko, je že itak pred razpustom izgubila skoro vse članstvo, katero je odpadalo od nje kot v jeseni listje z drevja. Nova organizacija ima težko nalogo, da organizira vse krojaške pomočnike, da si popravi vse napake svoje nezavisne prednice in si pribori pri delodajalcih zopet tisti ugled in organizatorično moč, iki jo je imela preje, ko jo še niso krmarili razni izveličarji in upamo, da bo to nalogo tudi v polni meri izvršila.
Sezija prihaja.
Z Veliko nočjo pride za krojače pomladanska sezija. V dnevnem časopisju čita-mo inscraite, da ta in ona tvrdka išče kroj. pomočnike. Brezposelni krojači romajo potem od tvrdke do 'tvrdke, ter ponujajo svojo delovno nvoč na Tazpolago. Dobro bi bilo, da bi tvrdke po deželi in ljubljanske konfekcijske tudi objavile plačilne in delovne pogoje, da bi marsikateremu pomočniku prihranili pot do njih, Ker marsikateri mojster in tvrdka bi rada videla, da bi jima še pomočnik plačal, da sme pri njima delati. Tako smo zadnje čase čitali oglas, da išče mojster pomočnike, kateri bi imeli več imo-vine in hi mu posodili za nakup blaga. Mojster sicer ni neumen, ko je dal ta oglas, a mislimo, da tudi ni nobenega tako neumnega pomočnika, kateri bi nasedel temu oglasu. Pomočniki naj se pazijo pred takimi oglasi, ker pri takem mojstru ne mora navadno posoditi tudi svojo plačo. Sedaj, ko je sezija tukaj, poživljamo vse člane, dia pripeljejo v organizacijo še neorganizirane pomočnike.
Razno.
NAPREDEK SOC1JALNE ZAKONODAJE V — AVSTRIJI.
Pet zakonov o delavski zaščiti ni bilo izglasovanih v jesenskem zasedanju parlamenta. Medtem ko »gospodarski krogi« v Jugoslaviji trde, da obstoje neke vrste »so-cijalne inflacije«, da nismo zreli za socijal-ne zaščitne zakone, se v Avstriji ustvarja socijalna zakonodaja. Izglasovane so v parlamentu novele, ki regulirajo zavarovanje v slučaju brezposelnosti (povišajo se podpore). zavarovanje za slučaj bolezni (zviša se liranarina) in zavarovanje za slučaj nezgode (poviša se renta). Nadalje so izdelane odredbe o zavarovanju za slučaj starosti (er so se uredili pravni odnosi privatnih šolci jev.
Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt
je postnlo praroittuCno mH ----- nil
skem.
Pri nas v Jugoslaviji so to vse »socijalna bremena« »gospodarskih krogov«, na Madžarskem pa jc s 1, januarjem tl. zakon o zavarovanju za starost, onemoglost in smrt stopil v veljavo. Sicer tudi 'pri nas zakon govori o tem, a izvrševal se ni; bil je podpisan papir paragrafov brez veljave.
Ali bo sedaj kaj več veljave pokazal? Ali pa bo obveljala beseda Železne pele?
Moč svobodnih razrednih strokovnih organizacij v Grčiji. Internacijonali priključene strokovne organizacije v Grčiji imajo v letu 1928 98.470 članov. Grška vrhovna strokovna instanca sestoji iz poklicnih central in 18 lokalnih organizacij. Poklienc centrale štejejo 59.150 članov, od teh 6525 žen, krajevne organizacije pa 39.320 članov. Članstvo poklicnih central je sledeče: Železničarji 8000 članov; mornarji 12.500 članov; pristaniški delavci 7500 članov; tobačna industrija 15.000 članov; cigaretna industrija 1.500 članov, pekov 5.800 članov; trgovskih in pisarniških nameščencev 8.850 članov.
Knfiievnost.
Statistika članov knjižnice Delavske zbornice v Ljubljani, in kako se dele po poklicih. Od 2129 članov je: delavcev 934. Oil teli je: raznih poklicev 175 (brivci, šoferji, zidarji itd.), kovinarjev K>9, nekvalificiranih delavcev 139, tipografov, litograiov in knjigovezov 92. trg. nameščencev S7, inizaricv 73, krojačev 65, železničarjev 54, čeVljarjcv in usnjarjev 49, živilcev .11: skupaj 934. Javnih in zasebnih nameščencev: 541 (uradnikov, učiteljev, profesorjev, sodnikov itd.): dijakov 508; svobodnih poklicev: 146 (advokati. zdravniki, inženjerji, podjetniki); skupaj 2129. Ta statistika jcovori Klasno, da delavstvo še vse premalo prijema za knjige in se premalo Izobrazuje. Sodru«l in sodru-žlce, čitajte! Citajte! Citajte!
Najboljše in najcenejše si nabavite vsa moška, fantovska in dečja oblačila v trgovini konfekcijske Industrije
iostp Ivančič, lMUno
Dunajska cesta St. 7.
Latini Izdelki. Cene brezkonkurentne.
L. MIKUŠ, UUBUANA
MESTNI TRG 15
 Dežniki Na veHkol
USTANOVLJENO 1839
V	kam Stnbnt Icoatfstle kot oblasta tea odbora Z. D. B. Z. J. Izdala hi nretule ter za tiskarno o’djtovarl* Josip OSIak v Mariboru Tisk Uudske tiskarne v Mariboru.