PRIMORSKI DNEVNIK Abb. postale i gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 262 (8664) TRST, četi tek, 8. novembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MORDA UGODNO ZNAMENJE ZA RAZPLET KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU DOGOVOR MED SADATOM IN KISSINGERJEM 0 OBNOVITVI Delegatila SKCZ pri predsedniku DIPLOMATSKIH ODNOSOV MED KAIROM IN WASHINGT0N0M deželnega odbora dr. A. Comelliju Delegacija je izročila spomenico, ki navaja zahteve, ki naj bi jih dežela izpolnila v korist Slovencev v okviru svojega programa - Predsednik Comelli poudaril odprtost dežele do slovenskih problemov - Dogovorjeni so bili nadaljnji stiki - Predsednik dežele obljubil podporo za tečaje slovenskega jezika, ki jih prireja KD «Ivan Trinko» Že imenovama veleposlanika - Kis-singerjev pomočnik nepričakovano odpotoval v Izrael - Položaj na frontah izredno napet KAIRO, 7. — Kairo in Washington sta sklenila obnoviti diplomatske odnose, ki jih je Egipt prekinil ob arabsko - izraelski vojni leta 1967. To je bil prvi, nepričakovan, toda izredno važen rezultat triurnega pogovora med egiptovskim predsednikom Sadatom in ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem. «Pomikamo se proti miru», je dejal Kissinger po razgovoru, Sadat pa mu je pritrdil. Obe strani sta že imenovali veleposlanika: Egipt bo v Washingtonu zastopal Sadatov svetovalec Ashraf Gorbal, za ameriškega predstavnika v Kairu pa je bil izbran Herman Eilts, rojen v Nemčiji (prav tako kot Kissinger) in bivši veleposlanik v Saudovi Arabiji. Oba se že pripravljata na pot ter bosta že v prihodnjih urah začela opravljati novo funkcijo. ------------- nistrstvu odgovarja za vprašanja Bližnjega vzhoda in čigar potovanje v Tel Aviv je bilo v načrtu šele po zaključku Kissingerjevih obiskov v bližnjevzhodnih državah, tik pred odhodom v Peking. Sam glasnik zunanjega ministrstva je sporočil, da so na pogovorih med Kissingerjem in Sadatom «prišle na dan nekatere nove ide- Vest o ponovni vzpostavitvi odnosov med Egiptom in ZDA je vzbudila veliko komentarjev, pa tudi dobršno mero optimizma glede bodočih razpletov krize na Bližnjem vzhodu. Jasno je namreč — menijo opazovalci — da so bili Egipčani zadovoljni s tem, kar jim je prišel povedat Kissinger, in da sedaj ne vidijo več v Američanih . , svojega najhujšega sovražnika. Ka- Je*' z^ra^’ katerih so Američani irn in i» nnisin in«, n™ smatrali za potrebno, da se takoj ko in zakaj je prišlo do tega nre-okreta, ni še mogoče raztolmačiti. Obstaja pa nevarnost, da se Izraelci ne bodo tako zlahka sprijaznili s tem novim razvojem, o čemer priča tudi dejstvo, da je kmalu po sooročilu o navezavi odnosov eden od Kissingerjevih soremlievalcev takoj odnotoval v Tel Aviv. Gre za Josepha Sisca, ki na zunanjem mi- ftiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiir Ocena SFRJ o položaju na Bližnjem vzhodu (Od na šena dopisnika) BEOGRAD. 7. — Predsedstvo SFRJ je na današnji seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča preučilo položaj na Bližnjem vzhodu in njegov vpliv na razvoj mednarodnih odnosov in na položaj in varnost Jugoslavije. Uvodno poročilo je podal zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Miniò. Predsedstvo je ugotovilo, da najnovejši razvoj krize popolnoma potrjuje dosedanje ocene Jugoslavije o krizi na Bližnjem vzhodu. Ponavljanje oboroženega spopada na Bližnjem vzhodu je ponovno pokazalo, da kriza na Bližnjem vzhodu, ki je posledica trajne a-gresije Izraela, ogroža v prvi vrsti države, katerih ozemlje je Izrael zasedel, ter ogroža širše področje in s tem neposredno tudi varnost Jugoslavije. Istočasno ta kriza dokazuje, da je varnost Evrope tesno povezana s položajem na Sredozemlju in Bližnjem vzhodu in da ni trajnega miru in varnosti v Evropi in na Sredozemlju brez prave rešitve krize na Bližnjem vzhodu. Na seji je bilo poudarjeno, da Jugoslavija kot neuvrščena država od začetka spopada izraža polno solidarnost in daje polno moralno, politično in gospodarsko podporo o-svobodilni borbi Egipta, Sirije in drugih arabskih držav in narodov. V skladu s tem je predsedstvo poudarilo, da je pravično miroljubno rešitev mogoče doseči edino z izvajanjem resolucije 242 varnostnega sveta. Ta rešitev mora temeljiti samo na umiku Izraela z vseh zasedenih področij in na uresničenju zakonitih nacionalnih pravic arabskega ljudstva Palestine. Predsedstvo je poudarilo pomen prispevka predsednika Tita v iskanju miru in rešitve krize na Bližnjem vzhodu. Pri tem posebno mesto zavzemajo listine, ki jih je predsednik Tito te dni poslal številnim voditeljem držav in generalnemu tajniku svetovne organizacije. Predsedstvo je podprlo aktivnost in ukrepe zveznega izvršnega sveta, zveznega tajništva za zunanje zadeve in drugih pristojnih organov, vštevši diplomatsko aktivnost, posebno v Združenih narodih. Predsedstvo je preučilo gospodarske a-spekte situacije na Bližnjem vzhodu in njen odraz na Jugoslavijo. Podprlo je ukrepe in akcije zveznega izvršnega sveta in dalo dopolnilne predlogé in pobude za pripravo novih ukrepov na področju gospodarstva. Na seji je bilo opozorjeno, da je spopad na Bližnjem vzhodu še enkrat potrdil, da Jugoslavija pri zaščiti svoje neodvisnosti in varnosti lahko računa prvenstveno samo na lastne sile in na notranjo enotnost. Zato je predsedstvo opozorilo na potrebo večje stopnje budnosti in ukrepov za preprečevanje širjenja dezinformacij in alarmantnih vesti ter drugih vrst sovražne aktivnosti, ki lahko vplivajo na oslabitev varnosti dežele. V nadaljevanju seje je podpredsednik predsedstva Mitja Ribičič obvestil predsedstvo o nedavnih o-biskih v Argentini in Mehiki, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic pa o rezultatih svojega obiska v Bolgariji. BOŽO BOŽIČ posvetujejo z izraelskimi zavezniki. Očitno pa bo moral Sisco prepričati Meirovo in Dajana, naj ne mečeta polena pod noge novemu ameriško - egiptovskemu zbližanju. Toda to bo težka naloga. Izraelsko javno mnenje je razburjeno zaradi očitnega neuspeha misije predsednice Golde Meir v Washingtonu. Meirova še ni poročala parlamentu o svojih pogovorih z Nixonom, kar je še povečalo nezaupanje v Američane s strani Izraelcev. Poleg tega so Izraelci že začeli propagandno kampanjo, katere namen je verjetno opozoriti Washington, naj preveč ne zaupa novim arabskim prijateljem. V to kampanjo spadajo trditve izraelskega vojaškega glasnika, da Egipt pripravlja oborožen napad proti Izraelu, v to kampanjo spada verjetno tudi stopnjevanje incidentov na črtah premirja, bodisi na Sinaju.-kot tudi na sirski fronti, kjer je že deset dni vladal popoln mir. Izraelsko topništvo je danes bombardiralo tudi neko vas v južnem Libanonu, poleg tega pa izraelski tisk obtožuje Egipčane in Sirce, da so umorili nekaj izraelskih vojnih ujetnikov, kar pa so glasniki mednarodnega Rdečega križa demantirali. Seveda je taka akcija ošibila premirje ter vzbudila resno zaskrbljenost. Egiptovski vojaški glasnik je izjavil, da Egipt «ne bo ostal tih spričo nenehnih kršitev premirja», medtem ko egiptovska tiskovna a-gencija MEN poroča, da so za vse egiptovske oborožene sile odredili «najstrožje alarmno stanje». Skratka, položaj je izredno zapleten, vendar pa se nekaj premika, tako da bi v prihodnjih urah utegnili beležiti važne razplete, bodisi v pozitivnem kot v negativnem smislu. Izraelski zunanji minister Aba Eban se medtem še vedno mudi na obisku v Romuniji. Danes je odpotoval iz Bukarešte v Brasov; uradni glasniki so povedali, da gre za «turistično» potovanje, vendar pa le malokdo verjame, da bi si v taki eksplozivni situaciji neki minister lahko privoščil turistični oddih. Zato so se pomnožile govorice, po ka- ZA REŠEVANJE ODPRTIH VPRAŠANJ SLOVENCEV V DEŽELI Sadat in Kissinger ob zaključku triurnega pogovora v Kairu Predsednik deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine odv. Comelli je včeraj dopoldne ob 11.45 sprejel v svojem kabinetu delegacijo Slovenske kulturno - gospodarske zveze. S predsednikom odv. Comel-li.iem je bil tudi deželni odbornik za finance v svojstvu pooblaščenca za splošne zadeve pri predsedstvu deželnega odbora, Sergio Coloni. Delegacija SKGZ. ki so jo sestavljali predsednik Boris Race, dr. Karel šiškovič, Gorazd Vesel, dr. Mirko Primožič, Izidor, Predan in dr. Vi- ljem čemo, je predsedniku Comelliju izročila spomenico, ki navaja zahteve, ki naj bi jih dežela iznolni-la v korist Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini v okviru svojega programa. Razgovor je trajal eno uro in je potekal v prisrčnem ozračju. V spomenici SKGZ, ki jo je prebral in obrazložil predsednik Boris Race, je med drugim rečeno, da je SKGZ 3. avgusta letos objavila svoje stališče o programski izjavi pred-«eonika Comellija in izrazila svoje zadovoljstvo nad splošno usmerjenostjo programa, da je priznala, da so bile sprejete nekatere obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti, da iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SEJA KONTAKTNEGA KOMITEJA PRI URADU ZVEZNEM KANCLERJA NA DUNAJU Predstavniki koroških Slovencev zavrnili preštevanje manjšine v sedanjem položaju Bodo zastopniki slovenske manjšine zapustili kontaktni komite? CELOVEC, 7. — V torek popoldne je bila na Dunaju seja tako imenovanega kontaktnega komiteja pri uradu zveznega avstrijskega kanclerja. Kontaktni komite je bil ustanovljen letos poleti in bi naj bil stalna institucija za kompleksno obravnavanje manjšinske problematike, sestavljajo pa ga predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, predstavniki avstrijske zvezne in koroške deželne vlade ter predstavniki vseh treh v avstrijskem parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopanih strank. Za včerajšnjo sejo kontaktnega komiteja je vladalo predvsem med manjšino veliko zanimanje, saj se je splošno pričakovalo, da bo na njem prišlo do jasnega stališča avstrijske vlade do ugotavljanja manjšine. To vprašanje je toliko bolj aktualno, ker kaže, da so zdaj vse avstrijske stranke razen komunistične, se pravi tudi socialistična, sprejele zahtevo nacionalističnih krogov, da je mogoče reševati odprta vprašanja 7. člena avstrijske državne pogodbe samo na podlagi predhodne ugotovitve številčnega , stanja manjšine. Kot je znano, terih naj bi se Eban sestal z nekim , manjšina kakršno koli obliko štetja sovjetskim odposlancem. | odklanja, ker ga prvič ne predvi- deva avstrijska državna pogodba, predvsem pa zato ker bi preštevanje manjšine po desetletnem ger-manizacijskem pritisku in v trenutnem političnem vzdušju, ki je manjšini izrazito sovražno, ne dalo realnih rezultatov predvsem pa bi takšno ugotavljanje pomenilo legalizacijo desetletnega germanizacij-skega pritiska. Predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev so zato odšli na sejo kontaktnega komiteja odločeni, da se ne pogovarjajo o nadaljnjih ukrepih predvsem pa o «kriterijih pospeševalne manjšinske politike», kar je bilo na dnevnem redu kot četrta točka, dokler ne dobijo od avstrijske zvezne vlade jasnega stališča in odgovora v zvezi z nameravanim ugotavljanjem manjšine. Zato so na seji prebrali in tudi pismeno deponirali skupno stališče obeh osrednjih organizacij, v katerem so zahtevali od avstrijske zvezne vlade razjasnite^ vprašanja ali postavlja kakršno koli obliko ugotavljanja manjšine kot pogoj za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Če je temu tako, je rečeno v, izjavi, obe osrednji organizaciji ne bosta mogli nadaljevati dela v kontaktnem komiteju, kajti ugotavljanje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmilfiiiiiiiiiiiiiiiiriiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiirniiiiiiiiiiiiiiiiniij ODMiV! NA STALIŠČE CCS GLEDE MIRA NA BLIŽNJEM VZHODU ŽOLČNI KOMENTARJI V IZRAELU ZADOVOLJSTVO V ARABSKIH DRŽAVAH RIM. 7. — Minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti in minister za industrijo De Mita se bosta prihodnji teden sestala z delegacijo Confindustrie. TEL AVIV, 7. — V Izraelu so zelo ostro odgovorili na stališče, ki so ga zavzele včeraj članice gospodarske skupnosti v Bruslju do Bližnjega vzhoda. Pisali smo že, da je evropska deveterica sprejela dokument, v katerem pravi, da je treba v celoti uresničiti vse resolucije varnostnega sveta in da se mora Izrael umakniti z vsega zasedenega ozemlja v vojni leta 1967. Čeprav doslej uradnega odgovora na to stališče zahodnoevropskih držav še ni bilo, vendar časopisni in radijski komentatorji ugotavljajo, da je «Evropa klonila izsiljevanju arabskega petroleja na škodo Izraela», da je Evropa «osvojila stališče francoske vlade, ki je odkrito protiizraelsko». Isti komentatorji «obžalujejo», da so države, ki so bile tradicionalne prijateljice Izraela, kot Nizozemska, Danska in Zahodna Nemčija pred strahom in grožnjami Arabcev, da jim bodo ustavili dobavo petroleja, klonile pred tem izsiljevanjem. Laburistični dnevnik «Davar» v svojem uvodniku piše, da bruseljski dokument predstavlja največjo zmago arabskih držav na diplomatskem področju, časnik sicer omalovažuje vrednost te resolucije, češ da bo pobuda še naprej ostala v rokah dveh velesil in da združeni narodi gotovo ne bodo uspeli doseči miru, kot si to želijo evropske države. časnik izraža zaskrbljenost, da bi znalo stališče, ki so ga evropske države sprejele v Bruslju, škodljivo vplivati na bodoče gospodarske in trgovske odnose z Izraelom. Po drugi strani pa zelo ugodno ocenjujejo stališče evropske gospodarske skupnosti do položaja na Bližnjem vzhodu arabske države. V Egiptu pravijo, da bo to stališče odprlo novo važno obdobje na področju zunanje politike gospodarske skupnosti do krize na Bližnjem vzhodu in da bo imela skupnost lahko važno vlogo pri iskanju miru. Enako ùgodno so ocenili stališče gospodarske skupnosti v Bejrutu in Alžiru. Tudi organizacije palestinskih beguncev so z zadovoljstvom ugotovile, da zahodnoevropske države ne govorijo več samo o «beguncih», temveč da njihova resolucija poudarja, da ne bo mogoče doseči pravičnega miru na Bližnjem vzhodu, ne da bi upoštevali zakonitih pravic Palestincev. manjšine je v nasprotju z državno pogodbo in avstrijsko ustavo, hkrati pa nasprotuje tudi načelom pospeševalne manjšinske politike. Kljub jasno postavljenemu vprašanju in zahtevi, pa koroški Slovenci na včerajšnji seji, ki je mimogrede povedano trajala več kot štiri ure, se je končala šele pozno zvečer, niso dobili odgovora. Kancler Kreisky je samo izjavil, da vlada v tem pogledu še ni sprejela nobenega sklepa. Njegovo osebno stališče je sicer, da ugotavljanje manjšine ne bi imelo smisla, če bi bilo izvedeno proti volji manjšine, vendar ne more dati ustrezne izjave, kajti oba manjšinska zakona iz leta 1959, to je zakon o manjšinskem šolstvu ter sodni zakon, ugotavljanja manjšine izrecno zahtevata, se pravi, da bi moral podati izjavo proti tema zakonoma. Ta argumentacija pa vsekakor stoji na majavih nogah, ker je vprašljivo v koliko sta tudi ta dva zakona v skladu z avstrijsko ustavo in avstrijsko državno pogodbo, na drugi strani pa zakon o dvojezičnih krajevnih napisih ne temelji na ugotavljanju manjšine. Celotna nadaljnja razprava o tem vprašanju v bistvu ni imela nobenega smisla, ker sta obe strani govorili druga mimo druge. Tako torej tudi včerajšnja seja kontaktnega komiteja ni dala odgovora na najbolj bistveno vprašanje v zvezi z nadaljnjim reševanjem člena 7 državne pogodbe, čeprav je manjšina v načelni izjavi povedala pod kakšnimi pogoji je pripravljena še naprej sodelovati v komiteju. Stvar bodočega razmišljanja bo torej, ali ima po dosedanjih rezultatih in sklepih komiteja še smisel, da v njem sodeluje ali ne. Vsekakor pa bi morebitna odločitev manjšine, da preneha sodelovati v kontaktnem komiteju, pomenila, da bi bilo treba v tem primeru najprej iskati rešitve odprtih vprašanj v zvezi s členom 7 avstrijske državne pogodbe predvsem v nadaljnji internacionalizaciji celotnega manjšinskega vprašanja ter ob podpori in še večji mobilizaciji vseh demokratičnih sil v Avstriji. Na včerajšnji seji kontaktnega komiteja so poslušali tudi poročilo o tezah, ki jih je izdelala tako 1 iiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiin Kairo in Washington sta spet vzpostavila diplomatske odnose: to je nepričakovan rezultat triurnega pogovora med Kissingerjem in egiptovskim predsednikom Sadatom. Ameriški zunanji minister je po sestanku izjavil, . , . ... . da «se pomikamo proti miru», "a U90,0V^ f *e v.se . ... * a v/ ct rt i c Lr o ctranvo x/lrlmrrm CACIA- DANES vendar pa položaj ostaja izredno napet predvsem zaradi poskusov Izraela, da bi preprečil zbliža-nje med Egiptom in ZDA. Kis-singerjev pomočnik Sisco je zato odpotoval v Tel Aviv, da bi pomiril izraelske voditelje. Na Dunaju se je včeraj sestal kontaktni komite pri avstrijskem zveznem kanclerju Kreiskem. Predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev so avstrijske stranke, vključno socialisti, razen komunistov strinjajo s štetjem slovenske manjšine. Zato so odločno nastopili proti temu načrtu in poudarili, da, bi bilo štetje v sedanjih pogojih po tolikih letih germanizacije in terorju v škodo slovenske manjšine. Na sestanku je vsakdo ostal pri svojem stališču in ni izključeno, da se bodo predstavniki obeh slovenskih organizacij umaknili iz komiteja. Delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze je bila včeraj pri predsedniku deželnega odbora odv. Comelliju. Na pogovoru je bil navzoč tudi deželni odbornik za finance Coloni. Delegacijo SKGZ so sestavljali predsednik Boris Race, dr. Karel Šiškovič, Gorazd Vesel, dr. Mirko Primožič, Izidor Predah in dr. Viljem Černo. Predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze so izročili predsedniku Comelliju spomenico, ki vsebuje zahteve, ki naj bi jih izpolnila deželna uprava v korist Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini. Obenem je delegacija SKGZ podrobno obvestila deželnega predsednika o vseh vprašanjih slovenske manjšine. •> <■?. ; t imenovana informacijska podkonti-sija ter o delovnem načrtu te podkomisije. Ta načrt je zelo dolgoročen in predvideva predvsem številne dolgoročne raziskave o najrazličnejših manjšinskih vprašanjih. Vse to bj bilo sicer potrebno in predstavlja tudi področje te podkomisije, vendar žal ne more bistveno prispevati k trenutnemu razreševanju perečih problemov. Če upoštevamo, današnjo situacijo na Koroškem, ki je manjšini izrazito nenaklonjena, petem v določeni meri vse to celo odvrača pozornost od trenutno najbolj perečih problemov in reš tev. Kaiti medtem ko bi se komisija ukvarjala s teoretičnimi in doi^o-1 rajnimi raziskavami pa je dejansko stanje na Koroškem takšno, da javnosti sploh ni mogoče objektivno informirati o dejanskem stanju, s katerim je soočena maniš’na v svojem boju za obstanek. Da je temu res tako, najbolje dokazuje eteistvo, da solidarnostni komite v Celovcu sploh ni mogel dobiti primernega prostora za razstavo o stanju in problemih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. ZVONE ZORKO pa je bila kritična ker te obveze niso bile zadosti jasne in niso obsegale temeljnih zahtev Slovencev o zaščitnem zakonu. Kljub temu SKGZ sodi. da se ob politični volji mnogo važna vprašanja naše skupnosti v okviru tega programa dajo rešiti. Sklicujoč so na program dežele «ki poudarja, da je treba s primernimi ukrepi zagotoviti vedno popolnejše varstvo slovenske narodnostne skupnosti v okviru različnih pristojnosti države, dežele in ( rugih javnih u-piav in obvezuje, da deželo dosledno spoštuje načeid, navedena v 3. členu posebnega statuta, in da se bo odločno in trajno zavzemala, da vlada in parlament čimprej ukrepata, da se pravice slovenske manjšine v celoti izvedejo» navaja spomenica kaj bi po mnenju SKGZ dežela mora io v tekoči zakonodajni dobi storiti, da bi i/■(«ilnila svoje obveznosti. Ker bomo spomenico objaviti v celoti v nedeljsk; številki, povzamemo samo glavne točke: Sprejeti zakonski predlog za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v deželi; dosledno upoštevati pri sestavljanju .n sjrejemanju novih zakonov in pravnih ukrepov, pri imenovanju komisij in podobno da so Slovenci avtohtoni in neloò'jivi del d, želnega prebivalstva: posebej upoštevati interes slovenskega prebivalstva pri oblikovanju družbenoekonomskega programa dežele in deželnega urbanističnega načrta: popraviti vso dosedanjo zakonodajo, ki ne upošteva prisotnosti Slovencev v deželi in ajihovih interesov; predlagati osrednji vladi zakonske in druge ukrepe, Id zadevajo slovensko prebivalstvo in ki ne sodijo v pristojnosti dežele: vzdrževati stalne stike z manjšinski-mi organizacijami vseh vrst, pri čemer SKGZ skupno s svojimi članicami želi sodelovati z deželo na vseh prc.ročjih in v zvezi z vsemi vprašanji, podpirati z deželnimi sredstvi slovenske kulturne, znanstvene, podporne in druge organizacije, ustanove tisk in pobude vseh vrst v taki meri, dn bodo lahko nemoteno razvijale svojo dejavnost za ohranjanje «narodnostne in kulturne značilnosti». kot pravi program; začeti sistematično preučevati probleme slo venske narodnostne skupnosti m v tej zvezi spraviti k življenju pred petimi leti formalno predvideni urad za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti pri predsedstvu ceželnega c obora. Poleg teh tnčk navaja sporne niča še pet vprašanj, katerih rešitev je nujna, Ta vprašanja so: Dežela naj na viden način takoj poudari, da je proti asimilaciji Slovencev v (podpore kulturnim ustanovam, tečaj slovenskega jezika, pouk slovenščine v obstoječih šolrh); do-kočna publicizacija Stalnega slovenskega gledališča s pritiskom dežele na vlado; podpora dežele za rg-aditev kulturnega in športnega doma v Gorici; ukrepati, da bo dežela z garancijo in gmotno podprla ureditev primernih prostorov za Narodno in študijsko knjižnico; dežela naj podpre prizadevanja za publicizacijo glasbene šole Glasbene matice. Šesto vprašanje, o katerem bo deželni odbor kmalu odločil, pa se nanaša na gorske skupnosti. Spomenica navaja stališče SKGZ, kako bi morale biti razdeljene gorske skupnosti v naši deželi, da bi bilo za slovensko narodnostno skupnost najbolj koristno. V sklepnem delu spomenice je rečeno, da je SKGZ poleg navedenih vprašanj zainteresirana za ves polibčni, gospodarski in socialni razvoj, ki vpliva na slovensko prebivalstvo v isti meri kot na ostalo prebivalstvo dežele in da z zaupanjem pričakuje, da se bo deželni program dosledno izvajal in da se bodo tako uresničila pričakovanja slovenske skupnosti v deželi v smislu v spomenici navedenih točk. V odgovoru na izvajanja predsednika SKGZ Borisa Raceta je nredsednik deželnega odbora Comelli dejal, da bo osebno in skupno z deželnim odbornikom Colonl-jem, ki je pooblaščen za te probleme, preučil in ocenil predložena vprašanja v skladu z deželnim programom. Poudaril .je, da programska izjava predstavlja pripravljenost na odprtje in da obstaja dobra volja za delovanja v okviru pristojnosti, ki jih ima dežela. V tej zvezi je dr. Comelli dejal, da so bili na te pristojnosti že večkrat opozorjeni, da pa meni, da so sedaj možnosti za sodelovanje z večjo odprtostjo tudi z osrednjo vlado, ker je sedanja vlada levega centra bol j odprta za preučevanje in ocenjevanje manj-sinsk’h problemov. Potem, kn je ponovil, da ne bo manišina pri reševanju svojih problemov pri deželi nikoli naletela na zanata stališča, je dejal, da predstavljajo tudi etnične manjšine v deželi žive skuonosti, ki bogatijo deželo. V zvezi z vprašanji, ki jih vsebuje spomenica, pa je odv. Comelli dejal, da je po njih preučitvi pri-pravl.jen na ponovno srečanje za skunoo razpravljanje in da o teh vnašanjih skunno s predstavniki SKGZ razpravlja ;o za to zadolžen odbornik in dm«i oporniki v okvire svoi’h pristo’nosti. V nadriinom razgovoru je šiškovič ow>»ril Važnost snPšnih zakonodajnih ukrepov v korist manjšine. Preciziral je vlogo, ki bj jo mo”ala odirati dežela za odobritev zašč'tnih zakonodain:h ukrepov v smislu člena 6 ustave in opozoril na de'stvo, da je možno iiiiiiiiiiiiitmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiMiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii SREČANJE MED VLADO IN SINDIKATI Predmet pogovora: nadzorstvo nad cenami RIM, 7. — Na ministrstvu za proračun in gospodarsko načrtovanje je bil danes sestanek z glavnimi tajniki CGIL, CISL in UIL. Vlado sta zastopala ministra Gioliti in De Mita. Govorili so o cenah in drugih gospodarskih vprašanjih, ki so povezana s splošnim gospodarskim stanjem v državi. Sindikati so izjavili, da je bil sestanek «poizvedovalnega značaja». Minister De Mita pa je poudaril časnikarjem, da s sindikalisti niso govorili o petrolejskem vprašanju. Pojasnil je, da bodo o tem razpravljali jutri na komisiji «za petrolejski načrt». Glavni tajnik CGIL L,ama je dejal, da so danes le načeli posamezna vprašanja cen in gospodarskega razvoja in da se bodo pogovori o tem še nadaljevali. Sindikati so ugotovili, da namerava vlada resno nadzorovati cene velikih proizvodnih podjetij. Vlada pa je potrdila, da bo podaljšala zaporo najemninskih pogodb in nadzorstvo nad tarifami javnih storitev. Toda vlada je tudi zavrnila sindikalne predloge, da bi u-vedli politične cene za nekatera o-snovna živila. Kljub temu pa, pravijo sindikati, to vprašanje bo predmet nadaljnjih pogovorov v prihodnjih dneh. Na sestanku so tudi določili, da bo medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje skupno s pristojnimi ministri kmalu obravnaval vprašanja Juga,., kmetij- Liu Šao-či umrl? videmski nokraiini Ina široke interoretarile Vključiti v veljavno in bodočo deželno zakonodajo zadeve, ki spadajo pod člena 4, 5 in 6 posebnega statuta. Gre za načelne probleme. kot je vprašanje jezika, pravičnega zastopstva, toponoma-stike, socioekonomskega programa, urbanističnega načrta itd., o katerih je treba najti rešitev v okviru deželne zakonodaje. Dr. Š ško-vič se je skliceval na tiste točke deželnega prog-ama, v katerih se govori o sodelovanju in sbkih z vsemi živimi družbenimi silami dežele, med katere spada tudi SKGZ kot organizacija, ki je pripravljena na sodelovanje o vseh vprašanjih. Predsednik kulturnega društva «I. Trinko» Izidor Predan, je predsednika Comellija seznanil s prizadevanji društva, da ob pomanjkanju slovenske šole ugodi naraščajočim zahtevam prebivalstva po učenju slovenskega jezika ter je v tej zvezi obžaloval, da društvo lani zaradi prepovedi šolskih oblasti ni dobilo učilnice v špetru, kjer naj bi bil tečaj. Izrazil je pričakovanje društva. da bo dežela posredovala na pristojnem mestu za dodelitev u-strezPih prostorov in finančne podpore za izvedbo pobude, kar po besedah predsednika Comellija ne bi smelo predstavljati posebne težave. Predsednik Comelli ,je zaželel pismeno sporočilo o teh zahtevah. O sprejemu delegacije SKGZ pri’ predsedniku deželnega odbora Comelliju je deželni tiskovni urad izdal daljše uradno sporočilo, v katerem pravi, da je bil r:zi"ivor dolg in prisrčen, navaja v strnjenem povzetku vsebino spomenice SKGZ, na koncu pa pravi: «Predsednik deželnega odbora Comelli je zagotovil, da bo vprašanja, ki so mu bila prikazana, preučil deželni odbor, ki bo ocenil posamezne predloge in posege v okviru statutarnih pristojnosti dežele. Predsednik Comelli je prav-tako potrdil voljo deželnega odbora leve sredine, da tudi v pogledu položaja in zaščite slovenske narodnostne manjšine, deluje na osnovi programskih izjav deželnega odbora». stva, ljudskih stanovanj in zdravstva. Tudi ministrstvo za proračun je v svojem uradnem sporočilu ugotovilo, da je prišlo na sestanku do precejšnjega zbližanja stališč o nekaterih vprašanjih, ter da je vlada zavrnila uvedbo političnih cen za nekatera nujna živila. Socialistična struja, ki se sklicuje na ministra za delo Bertoldija, je danes objavila sporočilo v zvezi z današnjim sestankom med vlado in sindikati, v katerem ugotavlja, da so že mnoga podjetja zaprosila vlado za povišanje cen svojih proizvodov. Bertoldijevi privrženci opozarjajo, da bo morala vlada strogo preučiti vsako zahtevo o povišanju cen in da ne sme zamuditi priložnosti, da začne reševati nujne socialne reforme. HONGKONG, 7. - List «South China Morning Post» iz Hongkonga je danes objavil na prvi strani z velikim poudarkom vest, da je bivši kitajski predsednik Liu šao-či umrl pred nekaj meseci zaradi raka na nosu. Vest naj bi avtorju članka Eriču Ghouju potrdil prijatelj, ki naj bi potoval pogostoma v Peking in naj bi bil v dobrih odnosih s sedanjimi voditelji. WASHINGTON, 7. - Bela hiša je sporočila, da bo osebna Nixonova tajnica Mary Woods pričala jutri pred sodnikom Sirico v zvezi z izginitvijo magnetofonskih posnetkov predsednikovih pogovorov CD 10.30 DO POLDNE NA POZIV CGIL, CISL IN UIL Jutri bo v Miljah splošna stavka proti načrtu naftnega pristanišča Sindikati zahtevajo, naj se pri Orehu uredi «vodilna» industrija Od 10.30 do poldne bo jutri splošna i volucije bo v nedeljo ob 10.30 v umetnostnem dijaškem bienalu, ki stavka paralizirala Milje. Na ta način nameravajo miljski delavci, uradniki, obrtniki in trgovci dokazati svoje nasprotovanje spreminjanju tega področja v terminal velikih naftnih poti iz južne v srednjo Evropo. Delavske Milje zahtevajo nekaj drugega. Glasnik teh zahtev je občinska sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL, ki poudarja, da naše mesto potrebuje v dolini pri Orehu industrijske investicije, se pravi u-resničitev «vodilne» tovarne, ki naj zaposli večje število kvalificirane delovne sile. Obenem zahtevajo sindikati, naj vlada spoštuje sprejete obveze in omogoči razvoj ladjedel-stva, ki je tako tesno povezan s splošnim gospodarskim razvojem Trsta in Milj še posebej. V tem okviru ni, poleg splošnega nasprotovanja naftnemu pristanišču, govor o rafineriji «Vincor». V sindikalnih krogih so nam zatrdili, da ne gre za odstopanje od prejšnjih stališč, pač pa da je vprašanje čistilnice v Osapski dolini že «padlo v vodo» in da iz tega načrta, proti kateremu so se, poleg Kmečke zveze, uprle vse kategorije, ne bo nič. Jutrišnjo splošno stavko bo spremljal delavski sprevod, ki bo krenil izpred miljske ladjedelnice «Alto A-driatico» in se zaključil na glavnem trgu, kjer bo v imenu sindikalne federacije spregovoril Riccardo Devescovi. avditoriju, kjer bo govoril predsed nik CK KPI sen. Arturo Colombi. Pred njim bosta govorila poslanec Albin škerk in tajnik tržaške KPI Rossetti. V nedeljo osrednja proslava obletnice oktobrske revolucije Sinoči je KPI priredila več proslav oktobrske revolucije in družabnih srečanj, na katerih so sprejemali nove člane v partijo. Drevi bo taka proslava v Skednju, kjer bo govoril Fausto Monfal-con, v soboto pa v sekciji «Toma- Burja, dež in sneg: zima trka na duri Prejšnji večer in še zlasti preteklo noč je nad naše kraje začela pritiskati zima: po hudem nočnem nalivu, ki ga je spremljala močna burja, je bilo včeraj vreme precej muhasto, vsekakor pa precej hladno. Burja je prinašala vse do mesta objem zime, ki so jo najavili Nanos, Snežnik in drugi vršaci. Snežilo je vse do Senožeč, pri Postojni pa je namelo do 8 cm bele odeje. Slabo vreme je povzročilo tudi precej nevšečnosti v mestu in okolici: promet je bil otežkočen zaradi velikih luž, veter je sklatil rumeno listje, ki je ponekod ustvarilo na cestah pravo spolzko preprogo, ponekod je zmanjkalo luči, potok Osp pa je kot običajno preplavil gornji del ravnine pri Orehu. Zadnji dokaz, da je zima že potrkala na vrata pa so številni jugoslovanski avtomobili in tovornjaki, ki so privozili do mesta s snežno «kapo». Dva naša srednješolca na razstavi INA-Touring Istituto Nazionale Assicurazioni in Italijanski touring klub razpisujeta vsaki dve leti posebne mednarodne študijske nagrade «Ina Touring» za mlade risarje in slikarje, ki obiskujejo redne nižje in višje srednje šole ter posebne poklicne in strokovne šole. Ustrezen natečaj je bil razpisan tudi letos, nanj pa je poslalo svoje izdelke kakih 5.000 mladih oblikovalcev iz vse Italije in iz bo v palači Strozzi v Firencah v času od 27. novembra do 16. decembra 1973. Med izbranimi izdelki sta tudi deli dveh dijakov slovenskega znanstvenega liceja «France Prešeren» iz Trsta. Edi Kraus je izdelal «Galebe» (grafiko matrico iz polistirola v črno-beli tehniki), Sara Zuccoli (Čuk) pa «Staro ograjo» (linorez v črno-beli tehniki). Žič» pri Stari mitnici. Govoril bo. tujine. Izmed prispelih izdelkov je senator Bacicchi. posebna žirija izbrala 198 risb in Osrednja proslava oktobrske re-‘slik, ki jih bodo razstavili na m. •uiimiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiitmiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii IZ MADŽARSKE DEŽELE SOMOGY • Predstavnik sindikata potujočih trgovcev Bruno Nanin je protestiral pri odborniku Hreščaku in zahteval, naj bo cSejem sv. Miklavža» v Drevoredu XX. septembra, in ne ob kanalu pri Sv. Antonu. Zapora in vandalstvo spremljata zahtevo o povišanju tarif taksijev Sindikati taksistov CGIL in CISL ter taksisti zadruge «Alabarda» so prosili za posredovanje župana Spaccinija in pristojnega odbornika Hreščaka, naj posežejo v ponovno «zaporo» lastnikov taksijev, ki zahtevajo povišanje tarif. Temu sindikata CGIL in CISL ter taksisti «Alabarde» nasprotujejo. Občino in sodstvo opozarjajo tudi na dejstvo, da so neznanci pokvarili skoraj vse telefone na postajah taksijev, da bi onemogočili taksistom zadrugarjem opravljanje svoje službe. NA MARTINOVO V nedeljo odprte trgovine na Proseku Ker pade letos Martinovo na nedeljo, je tržaški župan izdal dovoljenje proseškim trgovcem, da bodo lahko imeli v nedeljo, 11, t.m., ob prazniku proseškega patrona od- PRIHODNJO SOBOTO V SESLJANU NARA VNI PARKI: KAJ SO IN KAJ BI MORALI BITI Strokovno srečanje organizira kulturno združenje Most Kakor smo že napovedali v našem listu, bo kulturno združenje Most priredilo v soboto, 10. novembra, v dvorani Avtonomne letovi tacijskih in krajinskih značilnosti, gospodarskim (kmetijstvu, gozdarstvu, živinoreji, pridobivanju žlahtnega kamna itd.) in pa zahtevi, da 1- Z __ X X t Z. AVk 7 -I r—x 1 1 SNI 1 1 *1 O 4" I TT ščarske ustanove v Sesljanu med- * bi zaščiteni zeleni predeli zlasti v narodno študijsko srečanje o vodenju naravnih parkov. Pri načrtovanju tega strokovnega srečanja je kulturno združenje Most imelo pred očmi predvsem aktualnost vprašanj, ki zadevajo naravno okolje in zaščito naravnih specifičnosti, zlasti v luči novih pobud, ki se nanašajo na tržaški in goriški Kras. Kraški rezervati naj bi bili namreč v bistvu le posebna vrsta naravnih parkov, saj bi morali po namenih njihovih pobudnikov ustrezati istim načelom in stremeti k istim ciljem kakor naravni parki, to je k naravovarstvenim ciljem, to je k zaščiti vege- Danes prispe uradno odposlanstvo na obisk Furlanije-Julijske krajine Odposlanstvo bo vodil predsednik dežele Boehm Danes popoldne bo prispelo v našo deželo madžarsko odposlanstvo iz dežele Somogy, ki ga bo vodil predsednik dežele in predsednik izvršnega sveta Somogy Joszef Boehm. Madžarsko odposlanstvo se bo mudilo v naši deželi tri dni in bo s tem povrnilo uradni obisk, ki ga je opravilo na Madžarskem pretekli julij odposlanstvo iz Furlanije-Julijske krajine pod vodstvom tedanjega predsednika deželnega odbora Berzanuja. V odposlanstvo bodo poleg predsednika dežele Joszefa Boehma dr. Janos Kassai— tajnik deželnega sveta in izvršnega odbora, Istvan Mu-dig — deželni svetovalec in član izvršnega sveta, odgovoren za finančna vprašanja, dr. Istvan Gati — deželni svetovalec, predsednik občinskega sveta in izvršnega odbora mesta Siofok, dr. Imre Turi — načelnik upravnega odseka deželnega izvršnega odbora Madžarske socialistične delavske stranke, dr. Albert Horvath — član svetovalskega urada ministrskega sveta in dr. Ivan Sarosdy kot uradni prevajalec. Madžarsko odposlanstvo bo prispelo okrog 14. ure na mejni prehod pri Fernetičih, kjer ga bodo dočakali najvišji predstavniki naše dežele. Ob 17. uri bo prvo uradno srečanje med predstavniki dežele Somogy in člani deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine. Srečanje bo v prostorih deželnega odbora v Trstu. Jutri bodo Madžari v spremstvu predstavnikov naše dežele obiskali tovarno «Compensati Friuli» v Ma-rianu, ob 11.30 pa se bodo na trgovinski zbornici v Pordenonu sestali s predstavniki krajevnih gospodarskih krogov. Popoldne bo na vrsti obisk obrata «Centro del Mobile Li-venza» v Brugneri, ob 19. uri pa bodo madžarski gostje zopet v Trstu, kjer se bodo srečali s člani deželnega sveta. Pozneje bodo priso stvovati predstavi «Macbetha» \ gledališču Verdi. V soboto bodo Madžari najpre, obiskali tržaškega župana ing. Spaccinija in generalnega vladnega komisarja Di Lorenza, nakar bodo odpotovali v Terzo d’Aquileia in si ogledali tamkajšnji zadružni hlev, Sledil bo ogled kmetijskega pose stva SNIA v Torviscosi in ogled središča za strokovno izobraževanje Deželne ustanove za razvoj obrtništva v kraju Scodovacca. Po po vratku v Trst bo v prostorih deželnega odbora skupna tiskovna konferenca (ob 18. uri). V nedeljo bodo Madžari obiskali Videm, Oglej in Gradež, v ponedeljek pa bo odposlanstvo ob 9. uri odpotovalo iz Trsta v domovino. Ponesrečila sta se na delu 48-letni kmet Anton Grgič iz Bazovice je včeraj cepil drva pa mu je poleno zletelo izpod sekire in ga s silo zadelo v oko ter mu povzročilo notranjo krvavitev. Prepeljali so ga v okulistični oddelek bolnišnice, kjer so ga sprejeli na zdravlje Ozdravel bo v mesecu dni. Prav toliko star Silvester Dolenc iz Ul. Kette 13 v Bazovici pa je padel med delom v Katoliški banki v Ul. Mazzini. Stal je na odru, ko je izgubil ravnotežje in padel na tla. Pri tem pa je udaril z ušesom ob železni klin in si poškodoval uho. V otorinološkem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti dvajset dni. prte trgovine. RIIIIHIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllItllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIinilllllIllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllIXIll11 VČERAJ NA SEŽANSKEM OBČINSKEM SODIŠČU Mile obsodbe za tihotapce s črnci Sodišče upoštevalo olajševalne okolnosti - Glavni krivci se skrivajo Na sežanskem občinskem sodišču je bil včeraj proces zaradi tihotapljenja črnih delavcev iz : Malija skozi naše kraje. Porotni j zbor je prisodil trem italijanskim ‘ državljanom izredno mile kazni, upoštevajoč vse olajševalne okoliščine. Obsojenci, ki bodo ostali v koprskem zaporu, so 26-letni cvetličar iz Ventimiglie Francesco Fac-ciolo, 25-letni trgovec Lorenzo La Rocca iz Ventimiglie in 27-letni inštalater Giancarlo Pittavino, po rodu iz turinske pokrajine, ki pa živi že dolgo let v Mentoneju v Franciji. Sodnemu zboru je predsedoval Jože Trošt, javno tožilstvo je zastopal Franc Mazi, obtožence je zagovarjal odvetnik Sergij Vouk, za prevajanje v italijanščino pa je skrbel Stojam Šmuc. Proces se je začel z zamudo zaradi težav v prometu — javni tožilec je namreč naletel na prometno nesrečo pri Postojni, kjer je snežilo. Obtožencem in maloštevilni publiki (štirim sorodnikom obtožencev samih, ki so prispeli iz Ligurije prejšnjo noč) so najprej prebrali obtožnico. Vsi trije so prekršili člen 303/1 kazenskega zakonik^, ker so «brez predpisanega dovoljenja nrestopili jugoslovansko mejo pri Fernetičih ob 22. uri dne 19. oktobra» in členu 303/2, ker so «naslednjega dne ob 20.10 iz koristoljubnosti skušali omogočiti skupini 13 Afričanov ilegalni prehod meje blizu karavle JLA pri Orleku blizu bloka pri Fernetičih». Takoj po prebranju obtožnice so besedo predali obtožencem samim, ki so odgovarjali na vprašanja predsednika sodnega zbora, obenem pa tudi podali svoje izjave o dogodkih. Iz njihovih izjav je jasno izhajalo, da se je prve dni prejšnjega mesca mudil v Ventimiglii neki Mariane Traore iz Malija, ki je iskal skupinico, da bi mu pomagala pri prevozu nekaj rojakov z Opčin v Milan ali v Ventimiglio. Obljubljal je 40 tisoč lir za vsakega rojaka, ki bi ga prepeljali do cilia. Ponudba je bila mikavna in Pittavino in La Rocca sta jo sprejela. Pittavino je ponudil Francescu Faccioli, da bi ga pospremil v Trst s svojim tovornjakom, kar je Facciola sprejel, ker je nameraval prodati v našem mestu cvetje za skorajšnji dan vseh mrtvih. Iz tega razloga je tudi povabil s seboj mlajšega brata Carmela Facciole. Ko so prispeli na Opčine, so prenočili v hotelu Daneu, Ker se Traore ni javil, kot je bilo dogovorjeno, so se trije podali preko gmajne v Sežano, Carmelo Facciole pa jih je čakal v tovornjaku. Na železniški postaji v Sežani so se srečali s Traore jem, ki jim je izročil 15.000 malijskih frankov (približno 30 tisoč lir) in jim dejal, da se njegovi prijatelji še niso javili. Zato so vsi prespali v Sežani v hotelu «Triglav» in počakali do naslednjega dne, ko je res Pittavino (desno) in La Rocca (levo) sta bila obsojena na 4 mesece zapora Ukradli so za 5 milijonov lir zlatnine Velik plen iz zlatarne «Fano» f-f.znani drzni latovi so vetraj popoldne okradli zlatarno «Fano». Tatvino je prva opazila lastnikova žena Elvira Fano. Malo pred 16. uro ko je odprla železni rolo pred vhodom v zlatarno, ki je v veži poslopja v Ul. Mazzini 49. Tatovi so odnesli vso zlatnino, ki je Pila razstavljena v trgovini in v izložbi, niso pa se dotaknili nakita in draguljev, ki so bili v odprti blagajni. Po vsej verjetnosti je sploh niso o-pazili Škoda presega 5 milijonov lir. Policija je osumila mladega moškega in žensko, ki sta se sumljivo sukala pred zlatarno kmalu po 13. uri. Po vsej verjetnosti sta v trgovino vdrla z ponarejenimi ključi, medtem ko je drugi pajdaš, star približno 35 let, stopal po stopnišču in tako preprečil, da bi se kdo od stanovalcev zavedel, kaj se dogaja. iiiiuiiiiiiHmiiiiiiiiiiiMHHiimimiiiiiniiiiiiitmmniiiMiiiiiiiiiiiiHMiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiit NA POBUDO SVET0VHE ORCftNIZACIlE ZA ZMMSTVO RAZISKAVA ZA REFORMO PSIHIATRIČNE OSKRBE Trst je eno «t devetih področij zn raziskavo z vlakom prispela skupinica 12 črncev. Popoldne je Pittavino krenil čez mejo, da bi počakal skupino v Italiji, ker pa jih ni bilo do pozne ure, se je vrnil po svojih sledeh in jih srečal — tako vsaj sam zatrjuje — prav ko jih je zasačila vojaška izvidnica. Beg je uspelo samo štirim črncem: eden je pribežal v Italijo in se je javil policiji, trije pa so izginili. Dva sta verjetno pribežala v Italijo in se nekje skrila, tretji pa se po vsej verjetnosti še potika po Jugoslaviji in ravno tega najbolj vneto iščejo, saj gre za posrednika Marianeja Traoreja. V svojih izjavah so vsi trije obtoženci priznali svojo krivdo — Francesco Facciolo je sicer dejal, da o zadevi tihotapljenja črncev sploh ni imel pojma, in to sta potrdila tudi njegova pajdaša. V tem smislu je branilec tudi predlagal, da bi jim sodišče prisodilo mile kazni in po možnosti pogojno, saj «gpjjipK Svetovna organizacija za zdravstvo je izbrala tržaško psihiatrično bolnišnico za vzorec pri raziskavi, ki jo bo izvedla na področju psihiatrične oskrbe. Minister za zdravstvo Luigi Gui je včeraj zagotovil pristanek Italije za izvedbo te raziskave. Trst je eno od oevetih področij v Evropi, ki jih je Svetovna organizacija za zdravstvo izbrala za to raziskavo. V ta namen je minister za zdravstvo sprejel predsednika Zveze italijanskih pokrajin Ziantonija ter predsednika tržaške pokrajine Za-nettija, ki so ga spremljali glavni tajnik Rago, ravnatelj tržaške psihiatrične bolnišnice prof. Basaglia, zdravnik dr. Antony May ter predstavnica bolničarskega osebja te bolnišnice Vera Maillard. Dr. Zanetti je ministra seznanil z načrtom za omenjeno raziskavo, ki bo razčlenjena v dve smeri: v prvi vrsti bo šlo za uvedbo psihiatrične oskrbe izven tradicionalnih bol-nišniških struktur, s preventivnimi in rehabilitacijskimi posegi na področju tržaške pokrajine; druga smer ki jo predvideva ta načrt, zadeva odprtje poklicne šole za vse, ki delajo na sektorju duševnega zdrav- ja. V zvezi z reformo zdravniške oskrbe na tem sektorju je pokrajinska uprava že sklepala, problem poklicnega izoblikovanja kadrov pa predstavlja novost na tem področju. Izsledke te raziskave bo potem podrobno preverila Svetovna organizacija za zdravstvo, nakar jih bo primerjala z izsledki v ostalih osmih mestih Evrope, ki jih je izbrala za raziskavo. Z raziskavo bodo začeli z januarjem prihodnjega leta, trajala pa bo tri leta. Predsednik Zveze italijanskih pokrajin. Zaintoni je s svoje strani poudaril pomen tega načrta ter izjavil, da bo njegova zveza priredila v prvi polovici decembra v Trstu znanstve no zasedanje, ki se ga bodo udeleži li predsedniki, odborniki ter ravnatelji psihiatričnih bolnišnic iz vseh italijanskih pokrajin. Pc srečanju v Rimu z ministrom za zdravstvo je delegacija obiskala Center za duševno higieno na Trgu San-sovino ter ljudsko prenočišče «Gaspare Gozzi». Dr. May ter gospa Maillard sta se pozneje sesta ia tudi svetovalci rajonske konzulte za Sv Vid, na področju katere bodo tud izvajali psihiatrično reformo. kri». Gre raje za posrednike, «male ribe»; ki od velikega trgovanja «sužnjev 20. stoletja» imajo malo zaslužka in veliko preglavic. Zato jim je sodišče tudi priznalo med olajševalnimi okoliščinami dejstvo, da so vsi poročeni in da imajo o-troke. Pred sežanske sodnike pa žal ni stopil Mariane Traore, od katerega bi se lahko izvedelo marsikaj zanimivega o tistih, ki res vodijo to sramotno trgovanje, o tistih, ki prislužijo za vsakega delavca, ki ga pretihotapijo francoskim velekapitalistom za slabo plačano delo v nečloveških pogojih ,po več stotisočakov. Vendar so se znali organizatorji prav hitro poskriti, tako da jim bo roka jugoslovanske in italijanske pravice težko prišla do živega. Kot običajno, plačujejo majhni za «grehe» velikih: tihotapci iz Ligurije, delavci iz črnega Malija, ki plačujejo težko prislu-žene prihranke za naporno in nevarno pot do dela, ki se lahko zaključi tragično, v mrzli in deževni noči nad Borštom. bližini mest služili tudi telesni in duševni sprostitvi prebivalstva. Kulturno združenje Most namreč meni, da je praksa pokazala, da sta organizacija in vodenje naravnih parkov v vsej Evropi pomanjkljiva, kar je prišlo na dan zlasti pri pobudi, na podlagi katere naj bi pri nas uredili tako imenovane kraške rezervate. Odtod potreba po temeljitejši in zlasti strokovni obravnavi ustreznih vprašanj. V tem smislu bo študijsko srečanje strokovno precej razčlenjeno: prof. Livio Poldini s tržaške univerze bo govoril o naravoslovnih izhodiščih kot predpogoju za pravilno vodenje naravnih parkov. Dr. Stane Peterlin z Republiškega zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane bo posredoval izkušnje, ki so si jih nabrali v osrednji Sloveniji s Triglavskim naravnim parkom, zlasti glede razmerja krajevnih skupnosti do naravnih parkov in usklajevanja želja krajevnega prebivalstva z naravovarstvenimi cilji. Dipl. inž. Gottfried Haubenberger iz Avstrijskega instituta za prostorsko načrtovanje na Dunaju bo obravnaval funkcije naravnih parkov in problematiko njihovega načrtovanja. Inž. Haubenberger je eden izmed glavnih načrtovalcev naravnega parka v bližini Dunaja. Dr. Vladimir Vremec se bo kot strokovnjak za vprašanja zelenih površin ustavil ob vlogi in pomenu naravnih parkov v sedanjem času, zlasti pa ob odnosih krajevnega neposredno zainteresiranega prebivalstva do varstva narave. Prof. Aleš Inkar s tržaške univerze bo prikazal tuje izkušnje glede poslovanja naravnih parkov z vidika njihove ekonomske izrabe in vodenja. Prof. Sergio Bartole, izredni profesor za ustavno pravo na tržaški univerzi, bo vzel v pretres probleme v zvezi z izvajanjem državnega zakona za zaščito tržaškega Krasa. Prof. Donatello Serrani z urbinske univerze bo kot zadnji predavatelj prikazal najnovejše pobude in težnje na področju varstva narave v Italiji, ter se ustavil predvsem pri vprašanju deželne in državne pristojnosti glede ustanavljanja in vodenja naravnih parkov. Osrednja tema srečanja bo po vsem tem vloga in odnos krajevnega prebivalstva in skupnosti do naravnih parkov in torej iskanje poti iz današnje krize na področju vodenja, upravljanja in vodenja naravnih parkov. Po poročilih strokovnjakov, ki bodo trajali približno do 13. ure, se bo zasedanje nadaljevalo popoldne s sporočili, posegi in diskusijo. • V ponedeljek se ob 18. uri ponovno sestane devinsko - nabrežinski občinski svet, ki bo nadaljeval z obravnavo vprašanj prejšnjega dnevnega reda. Francesco Faccioni) niso hudo prekršili zakonov in tudi nagrada ni bila velika, malo več kot 10 tisoč lir za vsakega pretihotapljenega črnca. V bistvu je sodni zbor sprejel ta predlog in prisodil vsem trem po en mesec zapora zaradi ilegalnega prehoda meje. La Rocci in Pitta-vinu še 4 mesece zaradi poskusa pretihotapljenja skupine črncev, Faccioli pa iz istega razloga samo dva meseca. Ker so obtoženci odsedeli že mesec dni v koprskih za porih, bodo prišli na svobodo čez štiri, oziroma dva meseca. Zagovornik je sicer predlagal, da bi jih izpustili na začasno svobodo po plačilu kavcije 20.000 novih dinarjev, tožilec pa je to zahtevo odbil in samo prizivno sodišče Kopru bo lahko sklepalo drugače. Iz vsega poteka procesa je bilo precej jasno, da ni šlo za hudo delce, ki so črnim delavcem «pili DO 29. NOVEMBRA Prijaviti letošnji pridelek vina Občina sporoča, da je treba prijaviti najpozneje do 29. novembra pridelek letošnje trgatve. Posebne prijavnice so na razpolago v uradu v Ul. del Teatro 4/1. Prijavnice so dveh vrst: vrsta «A», ki jo morajo izpolniti pridelovalci, kletarji ipd., ter vrste «B», ki ga morajo izpolniti trgovci in industrijci. Po 29. novembru občina prijav ne bo več sprejemala, zaradi česar ne bo niti izdajala potrdil za prodajo. • Jutri ob 20. uri bo na sedežu CISL sindikalna skupščina uslužbencev gostinskih podjetij in hotelov, ki jo prireja sindikalna federacija. Govorili bodo o novih plačilnih tabelah. Najdeni predmeti V tržaških ulicah so v oktobru našli več predmetov, med katerimi je nekaj italijanskih in tujih bankovcev, denarnice, torbice, prstan, ura, obeski za ključe, dežniki, lestenci in stojalo za mikrofon. Lastniki jih lahko dvignejo v sobi št. 110 občinske palače od 9. do 12. ure. Izletnikom v Sovjetsko zvezo Izletniki, ki so bili v Leningradu in Moskvi in ki so v Tržaški knjigami naročili slike, ki jih je posnel tov. Berginc, naj jih dvignejo čim-prej. ìsaiES BANCA DI'CREDITO D,l TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA 0ANK'A TRST - UL: F FILZI 10 ul 3B-101. SB-oljS URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 612.— Funt šterling 1.474.— Švicarski frank 194,80 Francoski frank 138,40 Nemška marka 234,75 Avstrijski šiling 32,— Dinar: debeli 38,25 drobni 38,25 MENJALNICA vseh tujih valut POMEMBNO MEDNARODNO KEMIJSKO INDUSTRIJSKO PODJETJE v ___ 1SCE KEMIKA za zanimivo tehnično - trgovinsko dejavnost. Idealen kandidat bi bil mlad kemik s srednješolsko ali univerzitetno diplomo italijanske ali jugoslovanske narodnosti, vendar stalno bivajoč v Italiji, na mejnem področju z odličnim poznavanjem jugoslovanskih jezikov in pripravljen za pogosto potovanje v Jugoslavijo ter v ostale vzhodnoevropske dežele. Preferenca k vsemu še poznavanje angleščine ter izkušnje v prodaji kemijskih produktov za industrijo. Pisati na Publiman 135 21100 Vareso. V PD «S. ŠKAMPERLE» Filmski večer Sergeja Cesura V prosvetnem, društvu «S. Škamperle» pri Sv. Ivanu je sinoči filmski amater Sergej Cesar predvajal nekaj svojih najboljših filmskih stvaritev. Že v uvodu je Cesar povedal, da so te stvaritve plod večletnega dela in odraz njegovih občutkov in hotenj v prikazovanju življenja naših ljudi na tem koščku slovenske zemlje. Tako je v filmu «Povratek z morja» prikazal trdo življenje naših ribičev in še trše življenje slovenskih kamnosekov v filmu «Kamniti kruh». Skopa, pusta, a vendar prelepa je kraška narava v «Kraških impresijah» v katerih je znal Cesar s kamero posneti najbolj značilne kotičke slovenskega Krasa. Iste elemente je potem v barvni tehniki uporabil v lepem filmu «Balada» na motiv treh Kosovelovih pesnitev. Višek večera pa je bil daljši film «Ne prosi, brat» v katerem je z izrednimi tehnično-fantazijskimi prijemi prikazal življenje slovenske manjšine v zamejstvu od bohotne čitalniške dejavnosti preko požiga Narodnega doma in črnega fašističnega obdobja do današnjih dni. Res lep in zanimiv filmski večer, ki pa bi bil vreden številnejšega obiska, zlasti mladine. L. A. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM ANTON PAVLOVIČ ČEHOV ČEŠNJEV VRT komedija v štirih dejanjih prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun Danes, 8. t. m., ob 16. uri ABONMA RED J PD SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN — TRST vabi vse Svetoivančane, somišljenike in zlasti svoje člane, na odkritje nagrobnega spomenika pok. ANTONU ŠKAMPERLU, o-četa mučenika Slavka, po katerem nosi društvo ime. Odkritje spomenika, ki je bil postavljen s prispevki Svetoivan-čanov, bo v nedeljo, 11. novembra ob 14. uri na pokopališču v Krepljah hlizu Dutovelj, kjer je Anton Škamperle pokopan. Najbližja pot z lastnimi sredstvi preko mejnega prehoda na Re-pentabrn. Razstave V umetnostni galeriji Cesare Sofia-nopulo na Trgu Janeza XXIII, 6, bo do 15. t. m. razstava oblek in barvanih tkanin, ki jih je napravila Maria Luisa Berteli. V galeriji Cartesius je odpri razstavo svojih del znani tržaški slikar Gianni Brumatti. Razstava bo odprta do 15. novembra. V galeriji «La Lanterna» razstavlja Anton Lehmden, v sodelovanju z ita lijansko - avstrijskim kulturnim krož kom in omenjeno galerijo. Razstava bo odprta do 9. novembra. V galeriji Tommaseo, v Ul. Canal piccolo bo do 21. novembra razstav- ljal slikar Vito Timnel. V Tržaški knjigarni razstavlja svo- ja olja Pavle Zamar - Zapa, ki je po rodu iz Ločnika, živi in dela pa v Piranu. Razstava bo trajala do 30. t.m. in je na voljo ljubiteljem umetnosti v urah, ko je odprta knjigarna. V občinski galeriji razstavlja mladi slikar Mario Palli, ki je doma iz Gradišča. V občinsko galerijo je prinesel več svojih olj, ki bodo na ogled občinstvu do srede novembra. V «Galleria degli Artisti» na Trgu Silvio Benco bo v soboto, 10. t. m., odprla razstavo svojih risb Lea Tedeschi Bocciai, ki bo razstavljala do 20. novembra. V soboto, 10. t. m. ob 19. uri bodo v galeriji «La Lanterna», v Ul. Sv. Nikolaja 6, odprli razstavo grafičnih listov Salvadorja Dalija. Razstava bo trajala do konca meseca. V galeriji Loža v Kopru, na Titovem trgu 4, razstavlja slovenski slikar Štefan Planinc. Razstava bo odprta do konca novembra. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 8. novembra BOGOMIR Sonce vzide ob 6,54 zatone ob 16.43 — Dolžina dneva 9.49 — Luna vzide ob 15.08 in zatone ob 4.16. Jutri, PETEK, 9. novembra NEVENKA Vreme včeraj: naj višja temperatura 9,4 stopinje, najnižja 4,8, ob 19. uri 8,5, zračni pritisk 1023,4 narašča, veter 34 km severovzhodnik, sunki 71 km. vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 14,7 stop. dežja je padlo 37,8 mm. ROJSTVA IN SMRTI Dne 7. novembra so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 81-letna Amalia Trus-novitz vd. Manzetti, 57-letni Riccardo Tommasi, 68-letni Carlo Perto, 67-letna Armida De Santis, 59-letai Aurelio Persoglia, 77-letna Amelia Biz-iak vd. Oraziani, 87-letni Romeo Marši, 76-letna Carla Sciuca por. Moro in 66-letna Maria Scaroni por. Michiatti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, TVg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4; Al S. Lo raiao, UL Sondili ITD (Skedenj). Slovenska prosvetna zveza priredi v Kulturnem domu v Trstu v soboto, 10. novembra ob 20.30 Koncert zborovske pesmi in glasbe Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Ul. Ceppa 9. vsak dan od 9. do 12. ure. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 8. novembra ob 16. uri za abonma red J—A. P. Čehov «Češnjev vrt». Ponovitev v petek, 9. novembra ob 16. uri za red I. VERDI Razpored abonmajskih predstav za opero «Macbeth»: jutri ob 20,30 red B, v nede’jo ob 16. uri red D, v siedo, 14. t. m. ob 20.30 red C in v soboto, 17. t. m. ob 18. uri red S. '•'stopnice bodo na razpolago pri gle-rališki blagajni na dan predstave. čez nekaj dni bodo prispeli v Trst člani zagrebškega narodnega gledališča, ki bodo predstavili tržaškemu občinstvu drugo predstavo letošnjega repertoarja gleda.išča «Verdi», Smetanovo opero «Proaana nevesta». V Trstu bo gostovalo približno 200 ljudi. Kino Nazionale 16.00 «2022: I sopravvissuti». Barvni film. Igra Charlton Heston. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «L’assassino di pietra». Barvni film. Igra Charles Bronson. Režija Dino De Lauren-tiis. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 «Paolo il caldo». G. Giannini, Rossana Podestà, Gastone Moschin, R. Cucciolla, A. Asti. Barvni film. Fenice 15.30 «Lucky Luciano». Barvni film. Igrajo v glavni vlogi Gian Maria Volente, Rod Steiger in Magda Konopka. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Sette calze di seta insanguinate». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno. Aurora 16.30 «Anastasia mio fratello». Barvni film. V glavni vlogi Alberto Sordi. Capitoi 16.00 «Tocco di classe». Barvni zabavni film. Igrata Glenda Jackson in George Segal. Cristallo 16.30 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all'evidenza: Firmato colonnello Bottiglione». A. Maccione. Barvni zabavni film. Impero 16.30 «Il grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem. Filodrammatico 16.30 «Violenza sadi-da per dieci vergini». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Il killer dagli occhi a mandorla». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.00 «Chi è Henry Kellermann e perchè parla male di me?» Dustin Hofmann. Ideale 16.00 «Mio caro assassino». George Hilton in Patty Sheppard. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «Super Fly». Igra Ron O’Neal Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra Za Cineforum ob 20.30 «La ragazza del bagno pubblico». Jutri ob 16.00 «I ragazzi e le quarantenni». Barvni film. Radio 16.00 «Quando le donne persero la coda». Nastopata L. Buzzanca in S. Berger. Barvni film. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo tudi letos dopolnilni tečaj za absolvente učiteljišča. Tečaj daje možnost vpisa na vse fakultete italijanskih univerz. Trajal bo od 19. novembra 1973 do 15. junija 1974. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19 septembra 1974. Potrebne informacije da-*e ravnateljstvo. Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje od 17. do 19. ure do 10. novembra pri Norči (SPZ), UL Ceppa 9. Cena tečaja za člane 10 tisoč lir. za nečlane 12.000 lir. SPDT obvešča, da bo v nedeljo, 11. novembra 3. jesenski mladinski sprehod. Zbirališče na Opčinah pri Obebsku ob 9.30. SPDT obvešča, da bodo prikazani filmi mladinskih izletov, tekmovanj in smučarskega tečaja iz leta 1973 na Proseku, v društveni dvorani, v petek, 9. novembra, ob 18. uri po predsmučarski telovadbi in v Križu v društveni dvorani, v soboto, 10. novembra po predsmučarski telovadbi. Prispevki V spomin pok. Edvarda Kobaua darujejo člani moškega pevskega zbora «Igo Gruden» 15.000 lir za PD «Igo Gruden». V spomin današnje obletnice smrti svoje žene M. K. daruje Štefan Kralj 3.000 Ur za PD Primorec in 3.000 Ur za ŠD Primorec, v spomin Avguština Možine pa 3.000 Ur za godbeno društvo Parma. Ob 3. obletnici smrti Karla Milkoviča darujejo žena in otroci 2.000 Ur za Glasbeno matico. SOŽALJE Tržaški partizanski pevski zbor Izreka poslancu Albinu Škerku ob izgubi dragega očeta globoko sožalje. GORIŠKI DNEVNIK SEJA KONZULTE ZA GRETO, RO JAIS US BARKOVE JE Sprejet dokument s predlogi za občinski petletni načrt Zahteva po zaščiti slovenske narodnostne skupnosti Rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje je na sinočnji seji odobrila dokument, ki je neposreden odraz zahtev in potreb prebivalstva iz tega mestnega predela in bo poleg dokumentov ostalih rajonskih konzult glavna osnova za oblikovanje občinskega petletnega načrta 1973-78. Kakor je v samem uvodu tega dokumenta rečeno, se celotno prizadevanje rajonske konzulte za reševanje številnih in perečih rajonskih vprašanj naslanja na osnovno predpostavko korenite politične izbire pri reševanju vprašanja upravne decentralizacije, ali z drugimi besedami povedano, na zahtevo, da občinska uprava upošteva pri svojem načrtovanju zahteve ljudstva, ki jim jih posreduje konzulta. Reševanje vseh problemov, je rečeno v dokumentu, mora biti globalno in politično, v tem okviru pa so rimarne važnosti predvsem problemi decentralizacije, urbanistike ter gradenj. Rajonska konzulta za Greto, Rojan in Barkovlje izraža torej prepričanje, da je brez zagotovitve ugodnih političnih, družbenih ih urbanističnih pogojev nemogoče reševati številne druge probleme, ki zadevajo šolstvo, zdravstvo, problem prostega časa itd. Glede tega konzulta predlaga v prvi vrsti nre-osnovo občinskih uradov, ureditev novega pravilnika konzult ter izdelavo novega gradbenega pravilnika. Pri izdelovanju predlogov za oblikovanje novega občinskega petletnega načrta je konzulta razdelila delo med štiri komisije. Zaključke komisij so nato strnili v omenjeni dokument, ki je zato razčlenjen na štiri dele. Prvi del obsega vprašanja šolskih gradenj, ljudskih gradenj, vprašanje cest in prometa, razsvetljave, kanalizacije ter vprašanje urejanja socialnih struktur. Glede šolskih gradenj predlaga zgraditev osnovne šole na Trgu Petazzi v Rojanu, zgraditev šolskega centra v Barkovljah ter povečanje števila učilnic v otroškem vrtcu v Rojanu. Kar zadeva vprašanje ljudskih gradenj bi morala občinska uprava določiti na podlagi zakona št. 167 primerne prostore ter jih nameniti za ljudska stanovanja. Primarnega pomena za razvoj tega mestnega predela je ureditev socialnih struktur, kot so knjižnice ter krajevni občinski centri. V tem okviru bi občinska uprava lahko poskrbela za nakup novih prostorov kot so park in vila Cosulich za Greto in zemljišče bivše tovarne Kikler v Rojanu, obenem pa bi morala poskrbeti za ureditev občinskih rekreatorijev. Kar zadeva ceste in promet, predlaga konzulta izdelavo načrta za manjše ceste predvsem na področju Rojana, kjer so potrebe bolj občutene. Cela vrsta predlogov pa zadeva izpopolnitev razsvetljave na raznih glavnih in stranskih ulicah, ureditev pločnikov ter preureditev kanalizacije, ki je na tem področju v zelo slabem stanju. Drugi del dokumenta obsega probleme šolstva in kulturnih dejavnosti. Pravica do šolanja za vse je osnovna postavka, ki jo je treba u-resničiti z racionalnejšim in demokratičnim načrtovanjem ter s splošno šolsko reformo, ki naj upošteva predvsem zahtevo po uvedbi šol s celodnevno zaposlitvijo. Tudi na področju higiene in zdravstva se je konzulta v prvi vrsti zavzela za splošno zdravstveno reformo, brez katere je danes težko razpravljati o konkretnih posegih, ki bi vnesli bistvene spremembe v sedanjo zdravstveno ureditev. Vsekakor je treba pri tem proučiti možnosti soudeležbe prebivalstva pri reševanju teh tako občutenih potreb. kot tudi sodelovanje delavcev pri kontroli delovnih pogojev. Posebno pozornost je konzulta posvetila vprašanju potreb starejših ljudi. V tem pogledu mora občinska uprava razširiti zdravstveno o-skrbo na domu za priletne in potrebne ljudi, preurediti mora vse tiste bolnišniške strukture, ki še zdaleč ne zadoščajo današnjim potrebam, predvsem pa mora te zahteve in potrebe starejših ljudi u-poštevati pri načrtovanju ljudskih gradenj. Na koncu obsega dokument še vprašanje športa, prostega časa in splošna mladinska vprašanja. Te probleme je treba po mnenju konzulte reševati vzporedno z reševanjem problema občinskih rekreatorijev. Glede urejevanja parkov bi morala obč:na vložiti svojo skrb in sredstva v dve smeri — predvsem bi morala poskrbeti za ureditev parkov v vseh predelih rajona, poleg tega pa bi morala poskrbeti in primemo opremiti določena o-zemlja na Krasu, kar pa seveda ne bi smelo imeti za posledico uničevanje Krasa. Obenem se konzulta zavzema za ureditev športnih igrišč ter za zgraditev telovadnice v Rojanu, na zemljišču bivše tovarne Kikler. Pred odobritvijo dokumenta so na sinočnji seji razpravljali tudi o etničnih problemih, o specifičnih problemih slovenske šole ter potrebah slovenskih društev na tem področju. Na predlog svetovalcev Visiolija (KPI) ter Ažmana (Slovenska skupnost) so nato dodali dokumentu stavek z zahtevo po zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. IZ SLIVNEGA Nerešeno vprašanje osnovne šole Vprašanje slivenske osnovne šole je še vedno nerešeno. Po zagotovilih občinskega odbornika Colombana, ki je na zadnji seji občinskega sveta dejal, da se bo prvi in drugi razred že s tem tednom vselil v novi prostor, so starši čakali, da se bo obljuba uresničila. Vendar pa kaže, da so bile težave z najemom novega prostora, in otroci zahajajo še vedno v majhen in temen razred, k-, so ga preuredili iz kuhinje. OBČINA DEVIN-NABREŽINA (Pokrajina Trst) OBVESTILO Župan sporoča, da bo devinsko -nabrežinska uprava po postopku, ki ga predvideva člen 1/C zakona z dne 2. 2. 1973, št. 14, oddala na dražbi dela za gradnjo očiščevalnih naprav za greznično napeljavo v Devinu. Vzklicna cena znaša 38.100.000 lir. Podjetja, ki se hočejo udeležiti dražbe, morajo napisati prošnjo na kolkovanem papirju za 500 lir. Prošnje naj pošljejo priporočeno občinski upravi do dne 24. nov. 1973 ob 14. uri. Nabrežina, 8. nov. 1973 ŽUPAN: (dr. Dragomir Legiša) OBČINA DEVIN-NABREŽINA (Pokrajina Trst) OBVESTILO Župan sporoča, da bo devinsko -nabrežinska uprava po postopku, ki ga predvideva člen 1/C zakona z dne 2. 2. 1973, št. 14, oddala na dražbi dela za gradnjo očiščevalnih naprav za greznice v Ribiškem naselju. Vzklicna cena znaša 43.800.000 lir. Podjetja, ki se hočejo udeležiti dražbe, morajo napisati prošnjo na kolkovanem papirju za 500 lir. Prošnje naj pošljejo priporočeno občinski upravi do dne 24. nov. 1973 ob 14. uri. Nabrežina, 8. nov. 1973 ŽUPAN: (dr. Dragomir Legiša) OBČINA DEVIN-NABREŽINA (Pokrajina Trst) OBVESTILO Župan sporoča, da bo devinsko -nabrežinska uprava po postopku, ki ga predvideva člen 1/C zakona z dne 2. 2. 1973, št. 14, oddala na dražbi dela za razširitev in ureditev dela grezničnih naprav v Devinu in Nabrežini. Vzklicna cena znaša 14.700.000 lir. Podjetja, ki se hočejo udeležiti dražbe, morajo napisati prošnjo na kolkovanem papirju za 500 lir. Prošnje naj pošljejo priporočeno občinski upravi do dne 24. nov. 1973 ob 14. uri. Nabrežina, 8. nov. 1973 ŽUPAN: (dr. Dragomir Legiša) GORIŠKA INDUSTRIJA V SEPTEMBRU Letalska industrija Meteor sodeluje z letalsko industrijo iz Kanade 90 milijard denarnih vlog pri pošli in bankah Pisali smo že o krizi, ki so jo goriški trgovci občutili v zadnjih dveh mesecih v zvezi z omejitvijo, osebnega prometa jugoslovanskih kupcev zaradi kolere v južni Italiji. To je potrdilo tudi dejstvo, da so se po ukinitvi omenjenih omejitev in vrnitvi kupcev z onstran meje goriške trgovine ponovno napolnile in se je njihov promet občutno povečal. Manj je bilo občutiti takšne spremembe na industrijskem področju na Goriškem, za katero je statistični urad pri trgovinski zbornici u-gotovil, da so že v septembru, se pravi po običajnem zastoju zaradi poletnih počitnic v avgustu, zopet začeli s polno proizvodnjo, ki jo je motilo le občasno sindikalno gibanje delavcev po posameznih o-bratih, ki pa so ga kmalu uredili z novimi sporazumi. V elektromehanični industriji, zlasti pri podjetju ASGEN v Tržiču, so zabeležili ponovno izboljšanje po loža ja, potem ko so se zopet vrnili na delo številni delavci, ki so bi li v dopolnilni blagajni. Posebej moramo omeniti pogodbo, ki jo je letalska industrija Meteor iz Ronk sklenila s kanadsko letalsko industrijo «Canadair Limited» iz Montreala. V njej so se sporazumeli za koprodukcijsko sodelovanje pri izdelavi taktičnih iz-vidniških letal brez pilota, ki jih bodo izdelovali za potrebe italijanske vojske. Gre za zahtevno tehnološko proizvodnjo, pri kateri se je moralo podjetje Meteor često prebijati skozi težave pri nabavi potrebnih surovin in pri iskanju sposobnega tehničnega osebja. Z novo pogodbo računajo, da bodo premostili večino takih težav in normalizirali ter povečali proizvodnjo. Na drugih industrijskih področjih na Goriškemu ni bilo v septembru kakih večjih sprememb v primerjavi s poletnimi meseci. Seveda so obstajale še vedno težave pri nabavi potrebnih surovin za določene proizvodne panoge, vendar je bilo opaziti tendenco, da se bodo razmere izboljšale, kar se je v resnici deloma uresničilo že v preteklem oktobru. Kar se letalskega prometa na ronškem letališču tiče, se je nekoliko zmanjšalo število letalskih poletov, po drugi strani pa se je povečalo število letalskih potnikov. V tržiškem pristanišču Portorosega se je zmanjšala količina raztovorjenega blaga za več kot polovico v primerjavi s preteklim avgustom, kar pa je treba smatrati za reden sezonski pojav, ki se ponavlja vsako leto. Za zaključek naj še omenimo, da so imeli na začetku septembra pri poštni hranilni službi na Goriškem za 18.758 milijonov vlog. I. M. iiiiiiiiiiiifniiiiiitHiiHmiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiniiiimiiiiimmimiiiiiiimiiiimiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiniii GOVORI BRANILCEV DANTEJA FERESINA Zapleteni družinski odnosi v ozadju umora Govorila sta branilca odv. Mamolo in posl. Loris Fortuna Zmotili smo se, ko smo mislili, da bo sodni zbor porotnega sodišča že včeraj izrekel razsodbo obtoženemu Danteju Feresinu, morilcu 19-letne žene Lorette Oressig iz Romansa pri Soči. Včeraj so nastopili branilci. Precejšnje zanimanje je, seveda, vladalo za nastop poslanca Fortune, ki je sicer tudi znan odvetnik in se, čeprav redko, pojavlja tudi v kazenskih dvoranah s črnim odvetniškim plaščem na ramenih. Pred njim je spregovoril odvetnik Mamolo iz Gorice, ki nikakor ni zanikal Feresinove krivde. To je sam priznal tudi v trenutku, ko se S TISKOVNE KONFERENCE PREDSEDNIKA KOPRSKE OBČINE Obsežni načrti za pomembne objekte in razvoj koprske industrijske cone Ralinerija v Kopru, ali ne? ■ Perspektive podjetja Sermin Rafinerija v Kopru, da ali ne, razvoj podjetja Sermin in perspektive koprske industrijske cone, to so bile teme včerajšnje tiskovne konference v Kopru, ki jo je organiziral predsednik občinske skupščine Miro Kocijan. Glede rafinerije v Kopru smo slišali že znane razloge, ki govore v prid koprski lokaciji, vendar je treba upoštevati, da je predlogov več in da se bodo pristojni forumi odločili na podlagi temeljite ocene posebne strokovne komisije pri republiškem Izvršnem svetu. Dejstvo je — vsaj po mnenju mnogih strokovnjakov — da Slovenija potrebuje lastno rafinerijo za predelavo surove nafte, saj smo s potrošnjo 700 kg na prebivalca, v velikem zaostanku s poprečjem zahodnoevropskih držav, kjer znaša poprečje 2000 kg na prebivalca. Koprsko podjetje Sermin je planiralo rafinerijo z letno zmogljivostjo pet milijonov ton, kar naj bi bila spodnja mera za ekonomično proizvodnjo naftnih derivatov za domače tržišče, kakor tudi za konkurenčni nastop na tujem tržišču. Vendar, kakor smo že rekli v začetku, mora to tezo, skupaj z umestnostjo lokacije, potrditi še strokovna komisija. Koprska rafinerija, kolikor bi osvojili KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAšIVKl VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796 301 Viale XX Settembre št. 16/111 predlog in zagotovili sredstva, bi začela obratovati čez tri leta in bi pokrivala okrog 75 odst. potreb slovenskega trga. Med raznimi vprašanji, ki so jih včeraj zastavljali novinarji strokovnjakom podjetja Sermin, je bilo tudi vprašanje varstva okolja. Glede tega so nam zagotovili, da ni prav nobene bojazni, saj bi projekt upošteval najmodernejše čistilne naprave. Rafinerija seveda ni bilo edino vprašanje, o katerem je bil govor na tiskovni konferenci. Predsednik občinske skupščine je namreč poudaril, da je skupščina pred dnevi sprejela vrsto stališč do razvoja luško industrijskega kompleksa v Kopru in da bo skušala ta stališča tudi sistematično uresničevati. Gre za podporo podjetju Sermin, ki ima v načrtu izgradnjo vrste pomembnih objektov v industrijski coni, mimo rafinerije še termoelektrarno na tekoča goriva z zmogljivostjo 320 megavatov, nadalje proizvodnjo in morda tudi predelavo petrokemičnih surovin in po zadnjih podatkih tudi predelavo plina. Skupščina pa po drugi strani pričakuje od podjetja Sermin, da bo ob izgradnji industrijske cone upoštevala splošne družbene interese in ožje interese prebivalstva občine ter med drugim organizirala v tej coni izgradnjo avtobusnih in železniške potniške postaje, skladišča, stanovanjsko poslovne prostore, trgovine, restavracije, bencinske črpalke, PTT itd. Vsi načrti podjetja, tako je poudarila koprska občinska skupščina, morajo biti skladni s smernicami tako republiškega kakor tudi jugoslovanskega gospodarskega razvoja. V ilustracijo naj povemo, da je v podjetju Sermin doslej vključenih 12 slovenskih gospodarskih organizacij. Oh realizaciji prve faze načrtov bi Sermin zaposloval 25 ti- soč ljudi, njegov letni bruto proizvod pa bi znašal okrog 10 milijard novih dinarjev. Na današnji tiskovni konferenci so poudarili, da je podjetje Sermin na široko odprto vsem temeljnim organizacijam združenega dela v slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem prostoru, ki so zainteresirana graditi v koprski industrijski coni, skupščina pa bo podprla tudi vsa prizadevanja luke Koper in podjetja Sermin glede povezovanja s sevemojadranskimi luškimi področji. L. O. V Čeneboli v Beneški Sloveniji se je na dan 1. nov. Društvo beneških emigrantov na domačem pokopališču poklonilo spominu umrlih emigrantov. V prisotnosti kakih 200 domačinov, med katerimi so bili v velikem številu svojci umrlih, sta v imenu društva položila venec k spomeniku tajnik Ado Kont in član odbora Renzo Topatich. V torek pa je bila v domači cerkvi maša za vse umrle emigrante. Povečanje blagovnega prometa v Portorosegi V mesecu oktobru se je blagovni promet v pristanišču Portorosega povečal v primerjavi s septembrom, ko so zabeležili najnižji prometni odstotek v tem letu. Oktobra so italijanske in tuje ladje priplule natovorjene predvsem s premogom in lesom, ki služi kra jevnim papirnicam. V manjših količinah so v Portorosegi raztovorili žito. gorilno olje in železove surovine. Vsega skupaj je v pristanišče priplulo 51 ladij od katerih je bilo 41 italijanskih. je sam prijavil karabinjerjem v Romansu. Še pred tem se je spovedal župniku Biancarosi in bratrancu. Vsi so nesrečnega morilca lastne žene poznali, je nadaljeval branilec, ga spoštovali in čislali kot marljivega delavca. Vedeli so, da je svojo mlado ženo ljubil do norosti in da ni mogel razumeti ravnanja njene družine, predvsem matere (ta je bila med razpravo v dvorani, a ni kazala ganjenja, prej maščevalnost). Lorettina mati, se pravi Dantejeva tašča, se je v govorih branilcev naenkrat znašla med obtoženci, če že ne kazensko, vsaj moralno. Branilci so namreč prepričani, da je vzrok tragedije treba iskati v odnosu tašče do zeta in do lastne hčerke. Res je namreč, da je Loretta na zahtevo staršev že enkrat odpovedala poroko z mladeničem. Župnik priznava, da so ji starši branili vzeti Feresina, to so vedeli tudi karabinjerji. Pozneje se je z njim poročila, ker je čakala otroka, ven-dar je tašča Feresinu vedno očitala, da ni priskrbel hčerki niti strehe nad glavo. Feresin je medtem prodal nekaj zemlje in zidal hišo v Krminu, toda tašči je potrpljenja zmanjkalo. Hčerko s komaj rojenim detetom (Roberto) je vzela k sebi, Feresinu pa branila srečati hčerko in videti otroka. V tej mučni zapletenosti odnosov, kjer se je strastna Feresinova ljubezen do Lorette prepletala s sovraštvom tašče in njene družine, je dozorela tragedija — trdijo branilci — zato mu je treba priznati sicer pravično kazen, a z olajševalnimi okoliščinami. Odvetnik Loris Fortuna je najprej polemiziral z javnim tožilcem glede njegove zahteve, naj se Feresina, kljub olajševalnim okolnostim, obsodi na 38 let in pol ječe. «Dobro veste», je dejal Fortuna, «da bo parlament v nekaj tednih odpravil dosmrtno kazen in jo zamenjal z najvišjo kaznijo trideset let ječe». «Ko javni tožilec predlaga za tega nesrečneža, ki se je sam predstavil karabinjerjem in je ubil ženo v navalu nezadržne in grenke strasti, 38 let ječe, ga dejansko obsoja na najvišjo predvideno kazen. Naj ga primerjamo torej s krivci za pokol na Trgu Fontana v Milanu ali z morilcem dvojčk v Marsali? Sodni zbor naj sodi pravično, kar pomeni z razumljivim razmerjem pri odmerjanju kazni.» Tudi Fortuna — ki ni zaključil svojega govora in ga bo nadaljeval v petek zjutraj — zagovarja, in dokazuje, stališče, da je bil umor mlade Lorette nenameren. Po njegovem mnenju je Feresin hotel ženo samo ustrašiti, kvečjemu raniti. To naj bi dokazoval tudi izvid sodnega zdravnika, ki trdi, da morilec ni zamahnil s silo in da so tri od štirih ran povsem lahke in nenevarne. Kakorkoli že, iz govorov branilcev prihaja na dan druga plat tega «zločina strasti»: zapleteni družinski odnosi, vmešavanje v intimno življenje dveh zakoncev, ki so pravo leglo tragedije. Včeraj so v Tržiču podelili 21 študijskih podpor v znesku 150.000 lir dijakom, ki so lani končali srednjo šolo in so se udeležili pismenega natečaja šolskega skrbništva. Med nagrajenci je tudi dijak slovenske srednje šole «Ivan Trin-ko» v Gorici Lovrenc Persolja, ki bo za pet let zaporedoma prejemal študijsko podporo. V Roiikah ustanovili vzgojno zadružno gibanje Prejšnji ponedeljek se je v Ron-kah sestal odbor novoustanovljenega vzgojnega zadružnega gibanja, da bi si začrtal program za letoš-: njo sezono. Gibanje, ki je prvo v naši pokrajini, je sekcija vsedržavnega vzgojnega gibanja. Odbor je na ponedeljkovi seji odločil, da bodo v naši pokrajini vodili posebno pedagoško politiko, ki bo obravnavala pereče probleme naše današnje šole. Prihodnji ponedeljek bo na sedežu vzgojnega zadružnega gibanja (M CE), Ronke, Ulica Oberdan 21, ob 17. uri že drugi sestanek. Razorav-Ijali bodo o konkretnih korakih, ki jih bo treba storiti prihodnje leto. SEJA ODBORA EPI Številna društva Pro loco se nahajajo v finančni krizi V kratkem bodo določili gostinske cene za leto 1974 Odbor pokrajinske turistične u-stanove EPT je imel pred dnevi sejo, na kateri je proučil številne turistične probleme in sprejel ustrezne ukrepe. Sejo je vodil predsednik Del Ben. Najprej so proučili finančno krizo raznih krajevnih društev Pro loco, med katerimi so tista v Gorici, Tržiču, Ronkah, Zagraju, Medel, Koprivnem in drugod, ki so prav zaradi pomanjkanja sredstev zastala pri svojem delu za pospeševanje turizma. Po izčrpni debati so sklenili, da bodo posredovali pri pristojnih organih, naj se zavzamejo za ugodno rešitev tega problema v korist goriškega turizma. Odborniki so nato proučili številne prošnje ustanov in društev za podporo. Med drugim so določili prispevek pevskemu zboru «Goriški madrigalisti», ki bo za božične praznike priredil nekaj koncertov v Rimu. Prav tako so o-dredili prispevke Pro loco v Koprivnem, Marianu in društvu na- ..........mu...........................................umu SESTANEK POKRAJINSKE SINDIKALNE ORGANIZACIJE S širokim demokratičnim nadzorstvom spremljati nastajanje cen v proizvodnji Predlogi sindikatov za ukrepe proti draginji v sedanji drugi fazi Tajništvo pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je na svoji zadnji seji preučilo zamrznitev cen, kakršna se kaže ob pričetku druge faze. Ugotovilo je, da je vladni ukrep zavrl vrtoglavo naraščanje cen kot posledico inflacije v naši državi. Vendar pa je povzročilo njegovo izvajanje nekatere negotovosti in tudi šibkosti, ker je bil usmerjen predvsem proti majhnim trgovcem, namesto, da bi vplival na formiranje cen pri proizvajalcih. Gotovo je, da so v prvi fazi boja za ustavitev naraščanje cen odigrale poglavitno vlogo kategorije delavcev tako, tistih, ki so v odvisnem odnosu, kakor onih, ki so samostojni. Sindikalisti so se sporazumeli o tem. da je potrebno sprejemati predvsem takšne ukrepe, ki bodo od razdelilne mreže prenesli težo na proizvodnjo in preskrbo. Z širokim demokratičnim sodelovanjem je potrebno nadzorovati nastajanje cen v proizvodnji. Spopasti se je treba z resničnimi vzroki naraščanje cen, ki izhajajo iz naše gospodarske strukture, proizvodnje in distribucije. Te vzroke je treba iskati tudi v zunanjih tržiščih, v krizi kmetijstva, v težavah Juga in zavlačevanju reforme politike. Na podlagi zgornje analize zagovarjajo sindikati v drugi fazi boja proti inflaciji takšne ukrepe, ki bodo pravično spodbujali distribucijo. Ugotoviti je treba, katero je tisto blago, ki sodi v okvir široke in splošne potrošnje. Zagotoviti je treba zamrznitev cen nekaterih najnujnejših jestvin, določiti administrativne cene javnih služb in zamrzniti pogodbe in najemnine, dokler tega vprašanja ne bodo rešili celovito na zakonski podlagi. «Planinstvo in šport za vsakogar» Prijeten popoldan otrok z izletom na Brestovec V okviru delovanja «planinstvo in šport za vsakogar» je priredilo Slovensko planinsko društvo Gorica v nedeljo, 4. novembra, izlet na Kras, na Brestovec in na Vrh, in to v glavnem za doraščajočo mladino in starše. Ob 10. uri se je zbralo pri Devetakih v Dolu lepo število članov, otrok in staršev (skupno 34). Otrok je bilo kar 19 in so vsi neučakano čakali na odhod z dvorišča Anične domačije "v Dolu, kamor so se vsi pripeljali z lastnimi sredstvi. Po napovedanem odhodu so jo otroci «ucvrli» čez dm in stm, kdo bo prišel prvi na vrh Bre-stovca. Z vrha se je nudil lep razgled na kraško pokrajino in še posebno na jesensko kraško floro, ki ima prav v tem času tako značilne močne jesenske barve. Pod vrhom Brestovca so si izletniki izbrali prikladen prostor za prigrizek, ki so ga prinesli s seboj v nahrbtnikih in popotnih torbah. Jedača in pijača je vsakomur teknila, živžav otrok je hitro poienjal, kajti kmalu je zmanjkalo dobrot. položenje stopnjevalo. Otroci so kar žareli od veselja in zadovoljstva ter se Po svoje zabavali, skupina odraslih pa se je šla bližanje s škrljami. Izletniki so nato odšli na Vrh, kjer sta jih povsem nepričakovano srečala profesorja Venko in Poldo Devetak in se jim pridružila. Po kratkem postanku v Devetakovi gostilni na Vrhu so se popoldne spustili v Dol, kjer so jih čakala prevozna sredstva. Otroci in starši so bili z izletom zares zadovoljni. Jožica Smet turalistov iz Gorice. EPT je dala svoj prispevek tudi za organizacijo razstave beneških slikarjev iz 18. st., ki je odprta v palači Attems na Komu v Gorici. Številnim u-metnostnim kritikom in predstavnikom oblasti, ki so se udeležili uradne otvoritve razstave, so prikazali zanimivosti in lepote goriš-kih Brd ter poskrbeli za pokušnjo izvrstnih briških vin. Odbor je odredil tudi postavitev obcestnih turističnih oznak zlasti na cestah proti Gradežu. Določili so tudi klasifikacijo gostinskih o-bratov v Gorici in na Goriškem ter prehod nekaterih gostišč v Gradežu iz ene kategorije v drugo. Odobrili so nadalje oznako «turističnega področja» za Zagraj, ki bo vkliučen pod turistično ustanovo v Gradišču; v tem okviru pripravljajo vrsto turistično - kulturnih manifestacij. Na seji so proučili tudi vrsto drugih problemov, ki jih bodo predložili upravnemu svetu EPT na njegovi bližnji seji. Med tem; je proračun Ustanove za leto 1974 ter obračun za leto 1973; nadalje so razpravljali o cenah v gostinstvu za leto 1974, zlasti v Gradežu. ki je glavno torišče posoškega turizma. Prav v teh dneh so uradi EPT zbrali vse podatke, ki so jih poslali prizadeti gostinci skupaj s predlogi za nove hoteUke in splošne gosbnske cene. Odbor EPT bo te njihove predloge proučil in jih v določenem obsegu tudi odobril. Tak0 določene in odobrene cene bodo morale ostati v veliavi celo leto 1974. Odbor EPT je zaključil svojo sejo s prončitv;fo vrste upravnih problemov in poskrbel za njihovo ustrezno rešitev. Smrtna nesreča v Tržiču Sinoči, ob 19. uri se je pripetila v Ulici Mafte^ti'SiWTriiCu-smrtna nesreča. v kateri je izgubila življenje 83-letna Giulia Pontoni, stanujoča v ! Ul. Mabžtalb' Podrobnosti o nesreči nam niso znane. Vse kar smo utegnili izvedeti v poznih večernih urah, je bilo, da je neki avtomobilist žensko tako hudo povozil, da je izdihnila med prevozom z rešil-cem v bolnišnico. Za nesrečo se zanimajo tržiški orožniki. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU «Sant Antonio» Ulica Romana, telefon 40497. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879. Po okrepčilu se je veselo raz- ..................................................................nule VODA JE VDRLA V KLETI IN ZALILA MLIN V OREHOVLJU Zaradi izdatnih padavin v zadnjih dneh je Vipava pri Mirnu prestopila bregove Travnike in njive je preplavila tudi v Gabrjah Zaradi nalivov je Vipava včeraj prestopila bregove in preplavila travnike in njive v okolici Mirna in v Gabrjah, na naši strani meje. V Mirnu je preplavila glavno cesto ter je bila pred obratom Jadran globoka kakšnih 30 cm, tako da so morali avtomobili voziti zelo previdno. Zalila je številne kleti v vasi, pri Orehovljah pa je poplavila mlin. Zadnjič je Vipava poplavljala v takšnem obsegu pred tremi leti. Na naši strani je poplavljeno področje zelo obsežno. Naraslo reko je videti z državne ceste v Gabrjah. Poplavila je travnike in njive na obeh straneh ceste. Najbrž se je to zgodilo zato, ker je struga pod mostom dokaj ozka in ob nalivih do njej ne more odteči vsa voda. Tako se razlije čez bregove in se odteka po bližnjih poljih. V spodnjem teku. v Sovodnjah, reka ne poplavlja, ker ima prosto pot, da se steka v Sočo. če bi bile izdatne padavine tudi v Posočju in bi reka mvasla, potem bi njena visoka voda preprečevala odtok Vipave in tako povzročila njeno naraščanje. kar bi se poznalo vzdolž vsega spodnjega teka. Vipava je bila zelo visoka dopoldne, najvišjo raven pa je dosegla popoldne. Proti večeru se je začela odtekati in njene vode se polagoma vračajo v strugo. Nastala škoda ie malenkostna, pač pa so prebivalci na prizadetem področju bili v skrbeh za primer, da bi vodna gladina še naraščala. V soboto se bo v Tržiču sestal pokrajinski odbor PSI pod predsedstvom pokrajinskega tajnika Sergia Semole. Razpravljali bodo o se-daniem političnem stanju v naši nokrajini in o odnosih med socialisti in drugimi političnimi silami ustavnega loka. Ocenili bodo tudi dosedanje delovanje sekcij na Goriškem. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Prijava škode zaradi suše in toč« Kmečka zveza opozarja naj kmetovalci iz Števerjana, Oslavja, Sovodenj in s Krasa, ki so v mesecu juliju utrpeli škodo zaradi suše in toče, naj se zglasijo na njenem sedežu v Ul. Malta 2, kjer jim lahko sestavijo prošnje za povračilo škode na podlagi zakona 364 od 25. maja 1970. Po tem zakonu bodo lahko najeli posojilo po zelo nizki obrestni meri (0,50 odstotka) in bodo vrnili samo 60 odstotkov prejetega zneska, ker jim bodo ostalih 40 odstotkov odpisali. Hkrati Kmečka zveza ponovno o-pozarja pridelovalce grozdja v Brdih, da morajo prijaviti svoj letošnji pridelek. V Koprivnem so pokopali Pavla Klinca V torek so v Koprivnem pokopali 66-letnega Pavla K’inca (Collinija), ki je bil po rodu s Plešivega. Klinec je izhajal iz kmečke družine s Plešivega, pred nekaj leti se je preselil v lastno hišo v Koprivno; prej je dolgo let živel v Krminu. Pavel Klinec je kot mladenič, v času fašizma, pel kot bariton v kvartetu iz Medane (v tem kvartetu so peli pokojni učitelj Kraševec, Pepi Peron iz števerjana in pokojni Izidor Simčič iz Medane), pa tudi v medanskem pevskem zboru. Pri pogrebu so bili prisotni številni naši rojaki s Plešivega in iz Medane, žena Marica, ki živi v Koprivnem, ter sinova, ki živita v Co-droipu in v Gorici. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA; Stefano Tusset, Erica Scarel, Lorenzo Pizzamiglio. SMRTI; upokojenec 73-letni Felice Visintin. Razna obvestila Uprava goriške bolnišnice išče, nekaj delavcev - tehnikov. Zainteresiranci morajo prošnje nasloviti na upravo bolnišnice najkasneje do 5. decembra. Podrobnejša poročila dajejo v uradu za osebje. V okviru akcije «Planinstvo in šport za vsakogar» bo drevi ob 20.30 v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13, večer namiznega tenisa. Izleti Ob priložnosti pevske revije, ki bo v soboto, 10. novembra v Kulturnem domu v Trstu, priredi štandreško prosvetno društvo «Oton Župančič» izlet v Trst. Kdorkoli se želi udeležiti izleta naj se zglasi pri štandreških prosvetarjih. Vožnja je brezplačna. Odhod bo ob 19. uri z glavnega trga v Štandrežu. Kino V Doberdobu imajo enega samega brivca. Imenuje se Giuseppe Ulian, doma je iz Rude v Furlaniji ter živi od prvih povojnih ' ‘ — dobu. Da se je vživel _______,...... .......... let v Dober- v vasi, kaže tudi dvojezični napis nad njegovim lokalom Gorico VERDI 17.00—22.00 «La mia legge». A. Delon in S. Signoret. KORZO 17.15—22.00 «Sepolta viva». A. Belli in M. Bongulia. Barvni film. MODERNISSIMO 17.06-22.00 «Quando l’amore è sensualità». A. Belli in G. Macchia. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.15-22.00 «La notte del furore». C. Scott in B. Basehart. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «L’uomo senza paura». K. Douglas in M. Cre- word. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.36-22.00 «Pelle su pelle». Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Rappresaglia». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Bisturi, la mafia bianca». Barvni film. Aovo Gorica SOČA «Zdravniki in njihove žene», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Ta prekleti obračun», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Kralj, dama, fant», ameriški barvni film ob 19.30. PRVAČINA «Tolpa Colla Joungerja», ameriški barvni film ob 20.00. KANAL «Naboj za spomin», italijanski barvni film ob 20.00. E2S3SISHHBÌ Namesto cvetja na grob pokojne Marije Ožbot, rojene Stepančič s Peči. daruje Dominik Kovic Ur 4.000 za slovenstd Dijaški dom v Gorici. Pred koncertom prezrtih pevskih zborov in ansamblov Pevski zbor SLOVAN iz Padrič je bil ustanovljen že leta 1898. Deloval je neprekinjeno vse do izbruha prve svetovne vojne. Obnovljen je bil že leta 1919. Javno je nastopal do leta 1927. Tedaj se je zaradi fašizma moral umakniti v ilegalo, a ni utihnil. Zbiral se je na domovih nekaterih pevcev, kjer se je vadil, nastopal pa je na izletih, kjer ga ni slišalo fašistično uho, in v cerkvi, dokler se je dalo. Od leta 1934 je «ilegalni» zbor vodil domačin Rafael Grgič. 0-membe vredno je, da je zbor v dekliški zasedbi (fantje so bili v partizanski vojski) vadil in pel tudi med nemško okupacijo. Zbor je med drugim nastopil na prireditvi, ki je bila novembra 1944 v neki jami blizu vasi, in na prvi proslavi mednarodnega dneva žena leta 1945. Takoj po osvoboditvi je bil zbor v mešani zasedbi obnovljen. Nastopil je na številnih prireditvah na Tržaškem in v Sloveniji. Leta 1961 je nastopil skupaj z zborom Slovenec iz Boršta na republiški reviji slovenskih zborov v Mariboru ter se uvrstil na častno prvo mesto. Letos poleti je gostoval v Šoštanju. Večkrat je nastopil tudi na radiu. Zbor že vrsto let uspešno vodi domačin prof. Svetko Grgič. Moški zbor SREČKO KUMAR z Repentabra spada med mlajše zbore. Ustanovljen je bil leta 1962. Prvič se je predstavil na pevski reviji v Križu leta 1963. V razmeroma kratkem času se je dobro uveljavil, kljub raznim težavam (npr. zaradi odhoda nekaterih pevcev k vojakom ali zaradi zaposlitve). Doslej je nastopil enkrat na radiu Trst in enkrat na radiu Koper, sodeloval je na številnih prireditvah', ki jih je organizirala SPZ, na Kraških ohcetih, na Kmečki ohceti v Ljubljani 'in na raznih koncertih v naši deželi in v Sloveniji. Med drugim je omembe vreden uspeh, ki ga je imel letos na gostovanju v Goriških brdih (koncert je bil v dvorani na Humu). Do sedaj je imel že nad 90 nastopov. Omembe vredno je tudi to, da je zbor Srečko Kumar, ki ga požrtvovalno vodi domačin Mirko Guštin, vsestransko razgibal kulturno delovanje v re-pentabrski občini in je bil pobudnik ustanovitve prosvetnega društva «Kraški dom». Tudi moški zbor prosvetnega društva TABOR na Opčinah spada med mlajše zbore, čeprav se Opčine ponašajo s staro tradicijo na pevskem področju. Sedanji zbor je bil ustanovljen dne 2. aprila 1969, prvič pa se je predstavil dne 4. oktobra istega leta ter doživel lep sprejem. Še isto leto je imel več nastopov. Med drugim je pel tudi v Križu in na spominski svečanosti na openskem strelišču. Leta 1970 je sodeloval na osrednji Prešernovi proslavi v tržaškem Kulturnem domu, na reviji Primorska poje, na proslavi stoletnice ljudskega tabora v Sežani in na raznih drugih prireditvah na Opčinah in v Trstu. Tudi naslednja le- ta in letos je imel številne nastope. V nedeljo je sodeloval na proslavi 75-letnice «Zvona» in 50-letnice mladinske Prosvete na Opčinah. Predsednik zbora dr. Seraf Hrovatin pravi med drugim: «Delo, ki ga ima pevski zbor v načrtu za leto 1973 še ni končano. Gojimo veliko upanje, da ga bomo uspešno izvršili. Pa še to naj dodam: če smo že tolikokrat nastopih in dosegli lepe u-spehe, gre velika zahvala prof. Svetku Grgiču, ki nas vztrajno in požrtvovalno vodi, pevcem samim ter mnogo mnogo tudi odboru SPD Tabor, ki nam je vedno ob strani.» SOVODENJSKI NONET je bil ustanovljen januarja 1970. Pobudo za njegovo ustanovitev so dali pevci sami, ki so tako želeli obnoviti nekdanjo pevsko tradicijo. V začetku je v tej skupini pelo 10 pevcev, vodil pa jih je prof. Aleksander Vodopivec. Ker je en pevec odšel, se je skupina preoblikovala v nonet. Po odhodu prof. Vodopivca na drugo delovno mesto je vodstvo noneta prevzel član Zdravko Petejan. Nonet je v približno triletnem obdobju nastopal večinoma v ožjem okolju a udeležil se je tudi nekaterih večjih prireditev, npr. revije Primorska poje in Ceci-lijanke v Gorici. Ker nonet sestavljajo delavci, ki jim zaposlitev v tovarnah prepogostoma o-težkoča redne vaje, se ne namerava oprijeti zahtevnejših skladb, vsekakor pa bo ostal zvest slovenski narodni pesmi, s katero bo v prihodnosti skuš’! izpopolnjevati svojo pevsko dovršenost. Priredil MIRKO KAPELJ ZEMLJEPISNE RAZSEŽNOSTI ŠE NE POMENIJO BOGASTVA ZAHODNOAFRIŠKA DEŽELA MALI NJENA ZGODOVINA IN RAZVOJ Dežela, odkoder so bili trije črnci, ki so umrli od mraza pri Borštu Senghorjeve zamisli o federaciji - Prirodnih bogastev malo - Nerazvitost Zahodnoafriška država Mali je postala pri nas bolj znana pred nedavnim, ko so trije črnci iz Malija umrli pri Borštu in je policija razkrinkala velikopotezno trgovino s človeškim blagom, nov način suženjstva sredi civilizirane Evrope. Vendar pa ni to prvi pojav prekupčevana s čmci, saj so že julija leta 1973 ustavili na italijansko - francoski meji tovornjak, v katerem so skušali prepeljati v Francijo 69 črncev iz Mahja. Jasno je, da je ta «trgovina» nastala zaradi izredno slabih gospodarskih razmer v Maliju, ki so prisilili veliko število črncev, da so zapustili državo in odšli iskat kruha v tujino. Zato se nam zdi primerno, da si podrobneje ogledamo, kakšne so notranje razmere v Maliju. Mali je zelo velika država, saj meri 1.239.710 kv. kilometrov, to je približno štirikrat več kot Italija. Tretjina države leži v Sahari in na severni meji z Alžirijo. Na severozahodu se razprostira do gričevja Futa Džalon, ki doseže nadmorsko višino kakih 600 metrov. Preostah del države sestavljajo savane in gozdovi, kjer se nomad, živinorejec in trgovec počasi spreminjajo v kmetovalce, v upanju, da bodo s tem izboljšali svoje družbeno in gospodarsko stanje. Nastanek republike Mali Ime Mali je nastalo že v enajstem stoletju. Takrat se je tako Površina 1.239.710 kv. km; Prebivalstvo 5.250.000: Gostota prebivalstva 4 preb. na kv. km; Prirastek prebivalstva: 2,1 % letno; Gospodarstvo temelji na kmetijstvu, živinoreji in gozdarstvu; Prevozi: cestno omrežje meri 10.000 km, od teh je le 600 km asfaltirane ceste. Železnica Dakar (Senegal) — Bamako preteče po Maliju 645 km. Drugih železnic ni. Mednarodno letališče je v Bamaku. Rečna plovba po Nigru; Denarna enota: mahjski frank; Glavno mesto Bamako (200.000 prebivalcev) ; Mali je predsedniška republika. Po' državnem udaru 19. sept. 1968 je na čelu države Moussa Traorè, ki je razpustil edino obstoječo stranko Sudansko unijo in zbornico. Država je upravno razdeljena na 5 dežel (Kayes, Bamako, Sikasso, Segou, Moptiu) in 19 okrožij. imenovala cvetoča država v severozahodni Afriki, ki je obstajala od leta 1050 do leta 1230. Pod poveljstvom Sundate Keite se je razvila v veliko cesarstvo, ki pa je nato razpadlo. Federacija Mali je nastala leta 1959 po zaslugi senegalskega pesnika Senghorja in Sudanca Modi-ba Keite, ki sta leta 1958 ustanovila Stranko afriške enotnosti. Prvotni načrt je predvideval, da bi v novo federacijo vključili vse države francoske zahodne Afrike, tudi Gvinejo, Slonokoščeno obalo. Zgornjo Volto, Dahomey, Niger in Mavretanijo. Po odobritvi nove francoske ustave iz leta 1958, ki je dovoljevala zahodnoafriškim narodom, da so si sami izbrali politično pot, se je Gvineja odločila za neodvisnost. Slonokoščena obala, Niger in Mavretanija so zavrnili vstop v federacijo Mali in so se raje povezali s Francijo. V federacijo Mali so tako vstopili le Senegal, Zgornja Volta, Sudan in Dahomey. 17. januarja 1959 so tako ustanovili federacijo pod geslom «En narod, en namen, ena vera». Že 14. marca istega leta pa je ljudski referendum v Zgornji Volti odločil izstop iz federacije. To je navedlo tudi vlado Dahomeya, da je sprejela podoben ukrep. Novo federacijo so tako proglasili 4. aprila. Za predsednika je bil izvoljen Leopold Senghor, za predsednika vlade pa Modibo Keita. Ta federacija se je razpustila 22. septembra 1960. Senghor je ostal predsednik Senegala, v Maliju pa je prevzel predsedstvo Keita. V tem času se je država precej razvila. Keitova vlada je bila levo usmerjena in je prejela podpore od 13 držav, med katerimi so bile Združene države Amerike, Sovjetska zveza. Kitajska, Z. Nemčija, Češkoslovaška, Severni Vietnam in OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ostanite skromni tudi v primeru ko vam bo sreča naklonjena. Prijatelji vam bodo pomagali pri u-resničitvi važnega načrta. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspešen dan in doseženi rezultati vam bodo v vzpodbudo. Odpravili boste neki družinski spor. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Danes bodite posebno pazljivi. Pretrdi ukrepi bi utegnili povzročiti spor. Prijeten večer v družini. RAK (od 23.6 do ?2.7.) V svojem poslovanju bodite boli natančni, čeprav to ni v vašem druge. Leta 1968 pa je po državnem udaru prišel na oblast Moussa Traorè. Prehodno področje Mali je pravzaprav prehodno področje med «belo» in «črno» Afriko, med nomadi puščavskega sveta in obdelovalci savane. Središči Bamako, do kamor seže plovba po Nigru in Timbuktu, končna postaja puščavskih karavan, to jasno dokazujeta. Prav prehodno področje in celinsko podnebje sta krivi, da je država šibka, ker je revna, brez lastnega «okna» v svet — edino infrastrukturo predstavljata cesta in železnica Dakar-Bamako, slabo prevozna in težko dostopna. Prehode preko Sahare, ki so bili pred časom nujnost, je francoska kolonizacija zamenjala s potjo v smeri vzhod - zahod in vsa dejavnost je tekma ob cesti in železnici Dakar - Bamako in med to osjo ter rečnim sistemom Senegal - Niger. Ves ostali del države ni niti zaznal razvoja. Država in prebivalstvo Mali šteje nad 5 milijonov prebivalcev; gostota prebivalstva doseže le 4 prebivalce na kvadratni kilometer (za primerjavo: v Italiji 180). Naravni prirastek je približno 2 odstotka letno. To so edini uradni podatki, ki jih izdajajo malijske oblasti, pa še ti so objavljeni s pripombo, da gre le za oceno. Sklepamo pa lahko, da je kvocient rojstev zelo visok, visoka pa je tudi umrljivost, predvsem umrljivost otrok. Prebivale' *>'o po večini čmci, pripadniki raziicmh plemen: Tekrur v dolini Senegala, Songai v dolini Nigra in Man-dingo v srednjem in južnem predelu države. V puščavskih pre- značaju. Trma vam lahko škoduje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan je primeren za izvedbo vseh enostavnih načrtov. Presenetil vas bo nepričakovan dogodek. DEVICA (od 23.8. do 2.9.) Pazite, da v poslovnem delovanju ne storite kake napake. Ne posegajte v vprašanja, ki se vas ne tičejo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V primeru nekega zahtevka pripravite prej vse argumente. Vaš ootimizen bo ugodno vplival na okolie. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) mestih naletimo na skrajno bedo. Družina delih prebivajo Mavri in Tuaregi, berberska naroda muslimanske vere, nekoliko južneje pa živijo Ful-bi. Nad dve tretjini prebivalcev je muslimanov, mnogo pa je tudi poganov. Gospodarska dejavnost Gospodarstvo v Maliju sloni predvsem na kmetijstvu, na živinoreji in ribolovu. Vlada je že večkrat skušala poseči v kmetijstvu, vendar ni dosegla večjih u-spehov. Uvedli so pridelovanje riža in z namakanjem razširili obdelovano področje ob rečni smernici Senegal - Niger. Večina prebivalstva se kljub temu še vedno ukvarja s pridelovanjem prosa. 17,6 odstotka površine obdelujejo, nadaljnjih 17 odstotkov je namenjenih travnikom in pašnikom, 12 odstotkov pokrivajo gozdovi, nad 53 odstotkov pa je neproduktivne zemlje. Pomemben gospodarski dejavnik je ribolov v Nigru in Senegalu. V obeh rekah in v njunih pritokih je veliko rib in Mah je edina država zahodne Afrike, ki izvaža ribe. V letu 1965 je ta izvoz dosegel 90 tisoč ton in je predstavljal polovico vsega izvoza. Izvažajo tudi nekaj bombaža. Industrijske dejavnosti skorajda ni. Obstajajo le manjše še polobrt-niške delavnice za predelavo bombaža, volne, usnja in izdelavo nakita. Tudi rudnikov je razmeroma malo. Najbolj znan je rudnik kamene soli v Sahari, točneje v . predelu Taoudenni, na področju Bamaka, Kite in Segouja nahajamo ležišča boksita, v bližini Tes-salita. Kidala, Ansonga in Tim-buktuja so manjši rudniki mangana, nekaj pa je tudi ležišč železne in bakrene rude. Glede energije ni kaj povedati. S svojim odločnim stališčem boste preprečili špekulacijo. Uspešen dan v čustvenem pogledu. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Postavite se po robu nepredvidenemu dogodku. Vaši načrti se bodo izjalovili. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zagotovljen vam bo poslovni u-speh. V svojih ocenah skušajte biti objektivni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaš uspeh je odvisen od zavezništva. Premagali boste svojo negotovost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ogibajte se napakam, ki bi vas pripeljale na napačno pot. Presenečenje v srčnih zadevah. v Timbuktuju V Maliju je elektrika razkošje, ki si ga lahko privoščijo samo v večjih mestih. Na Nigru že deluje hidroelektrarna, ki je v letu 1970 proizvedla 40 milijonov kilovatnih ur električnega toka. Predvidena pa je gradnja novih elek- (Nadaljevanje na 6. strani) Ameriški avtomobili s «konverterjem» NEW YORK, 7. - če se kaka dežela resno ubada s problemom onesnaževanja zraka zaradi motorizacije, so to prav gòtovo ali predvsem ZDA. Nekatere evropske dežele imajo v razmerju s svojo površino še večjo gostoto avtomobilov in motornih vozil, toda nikjer v Evropi nimamo tako ogromnih konglomeratov, kot so New York, Los Angeles in druga tovrstna ameriška mesta. In tu nastaja problem, kako ohraniti ozračje vsaj do tolikšne mere, da bi se dalo v teh mestih sploh živeti. Zaradi tega so v ZDA že pred časom izglasovali zakon, po n katerem bi morala avtomobilska industrija z letom 1975 dati na trg vozila, ki bi bila opremljena s posebnimi filtri, tako da bi izpušne cevi ne širile v ozračje strupenih plinov. In kakor je najavil direktor ekološkega zavoda ameriške vlade Russell Train bodo ameriški avtomobili, namenjeni za 1975. leto. prišli na trg že v septembru 1974 in bodo opremljeni s posebno napravo «catalytic converter», ki sicer ne bo še dokončna in zaključna rešitev tega tako zapletenega vprašanja, pač pa bo kompromisna rešitev v borbi proti o-nesnaževanju zraka s plini iz izpušnih cevi. Kot smo že omenili, ameriška avtomobilska industrija je obvezana najti rešitev proti izpušnim plinom in zato bodo na vozila vključevali te «konverterje». Zakaj omenjamo to? Pred časom se je postavljalo vprašanje ali ima sploh smisel sprejeti kompromisno rešitev «konverterja», ko je bilo vendar z zakonom določeno, da morajo biti vozila, namenjena trgu v letu 1975, opremljena s popolnim filtrom. Dvom je nastal zaradi tega, ker so poskusi dokazali, da «konverter» sicer skrči količino strupenih plinov iz izpušnih cevi, vendar pa v bistvu ne zadovoljuje tega, kar je zakon zahteval, kajti razne žveplene spojine in sestavine, ki jih «konverter» ne zadrži, povzročajo hude motnje na pljučih in na srcu. Predstavnik washingtonske vlade meni, da je bolje sprejeti kompromisno rešitev, kajti računajo, da bo avtomobilska industrija v kratkem našla dokončno rešitev, če pa bo v prometu «en letnik» motorizacije s pomanjkljivimi filtri, to gotovo ne bo slabše, kot je bilo doslej, ko je iz izpušnih cevi uhajal mnogo bolj škodljiv dim. Glede sestavin, ki so še vedno nevarne in ostajajo nekontrolirane, pa strokovnjaki tudi trdijo, da bi se mogla najti tudi druga rešitev in sicer ta, da bi izločili iz goriva več žvepla. Glede tega pa je znano, da so surovine pogosto zelo različne, kajti imamo nafto, ki ima razmeroma malo žvepla v sebi, in nafto z velikim odstotkom žvepla. V FILMSKIH KROŽKIH Cappella začne sezono s Truffautovim filmom La Cappella Underground (Ul. Franca 17) bo danes, v četrtek, 8. novembra začela novo filmsko sezono s predvajanjem filma francoskega režiserja Francoisa Truffauta «Le due inglesi». Film bo na sporedu danes, jutri in v soboto ob 19. in 21. uri. Gre za premiersko predvajanje, ki spada v skupino desetih filmskih premier v abonmaju, ki tvorijo osrednji del letošnjega sporeda krožka in poleg katerih bodo predvajani še drugi filmi. * S. G. tn H 2 < _! I— < GAMBIJA GVINEJA BI SIERRA LEONE LIBERIJA S GVINEJ-o l- SKI ZALIV ■ llllllll1llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll>llllllillllHIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||,||,,|,,|||,|||||||||||1|||||||||||||||M||,|„|M|||||||||||||||||||||m||||n||,||| Horoskop ČETRTEK, 8. NOVEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11.50 ŠOLA 12.30 Poljudna znanost Narodna pesem in družbene spremembe 13.00 S^ver kliče Jug 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Ital. kronike Umetnost in slovstvo 15.00 - 17.00 ŠOLA 17.00 Program za najmlajše Film s Stanliom in Oliom 17.30 DNEVNIK 17.45 Program za mladino PLANET DINOZAVROV Pred 170 milijoni let 18.15 Dragi prepirljivi «Braccio di ferro» 18.45 Poljudna znanost DE GAULLE 19.15 Državljan in birokracija Program Alda Forbiceja o odnosih med državljanom in birokracijo postaja zanimiv. Nocojšnja oddaja bo obravnavala vprašanje samoupravnih vrtcev. Reportaža izhaja iz ugotovitve, da v Italiji upravljanje socialnih služb ni kdove kako razvito. Državljan, ki mu birokracija postavlja vrsto o-vir, se ne zanima preveč za to, da bi v nekem kraju, v vasi ali v mestni četrti, tudi sam pripomogel h kolektivnemu vodlenju javnih ustanov. Zato se postavlja vprašanje, zakaj morajo vedno in izključno oblasti ustanavljati in voditi neko javno službo, ki bi jo lahko vodili tudi državljani brez vmešavanja javnih oblasti. V tem smislu bomo priča trem zgodbam, 19.45 ŠPORTNE VESTI Ital. kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.30 DNEVNIK 21.00 POLITIČNA TRIBUNA DISKUSIJA MED KD IN PSI 21.30 PEPPINO GIRELLA Televizijska nanizanka, ki jo je napisal Edoardo De Filippo, za TV pa mu je pri priredbi pomagala Isabella Quarantotti Amerigo se je spametoval. Zavedel se je, da brez Angele ne more in je sklenil, da se bo z njo čim,prej poročil. Zdi se tudi, da je Peppinov oče Andrea vendarle našel svoj mir. Dr. D’Andrea, direktor banke, je držal besedo, ki jo je dal Peppinu, da bo namreč dal očetu zaposlitev Zato mu piše pismo in ga vabi, naj nastopi službo. Toda vse ne gre tako gladko. Prav v trenutku, ko se Andrea pripravlja za v službo, ga obišče policija in ga skupno z Maiteom in Raffaele-jem odnelje na komisariat. Zgodilo se je namreč, da so svaku farmacevtu Carmelu Dabbene ju v Torre del Greco ukradli nekaj iz lekarne in farmacevt je prijavil svojega svaka, ki je bil nekaj dni pri niem. Komisar zasuši Andrea in ugotovi, da je prijava čudno maslo farmacevta Dahheneia. Komisar v sveti jezi dovoli Avdreu, da primaže svaku dve krenki klofuti nato jih pošlje domov. 23.00 DNEVNIK Danes v parlamentu, Vremenska slika in šport DRUGI KANAL 18.30 PROTESTANTIZEM 18.45 Kulturna rubrika o Judih 21.00 DNEVNIK 21.20 Kratki filmi 21.35 RISCHIATUTTO JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.35 in 14.45 ŠOLA Bela smrt, Reportaža o šoli, Ganges 10.30 in 15.40 Angleščina 10.45 Nemščina 11.00 Francoščina 16.00 ŠOLSKA TV Nova matematika 17.40 Iz slovenske književnosti A. T. Linhart MATIČEK SE ŽENI 18.05 OBZORNIK 18.25 SHANE Serijski film v barvah 19.15 Delavska TV tribuna 19.45 Banm^ risanka 20.00 DNEVNIK 20.25 Kam in kako na oddih 20.40 Četrtkovi razgledi 21.30 Anton Ingolič MLADOST NA STOPNICAH Zaključno nadaljevanje 22.05 POROČILA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risanka 20.15 POROČILA 20.30 Dva samuraja za sto gejš 22.00 AKVAREL TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slovensko ljudsko glasbeno izročilo; 18.50 Pesmi brez besed; 19.10 Božanska komedija; 19.25 Program za mladino; 20.00 šport; 20.35 Carlo Goldoni: «Tast po sili»; 22.20 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.15 Deželne kronike; 14.45 Tretja stran; 15.10 Program za mladino; 16.20 Pia-nitska Doris Wolf; 19.30 Deželna kronika. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija: Škerlov Concertino za klavir in orkester in šulekov Concerto classico; 10.10 Program za otroke: Strani iz ital. slovstva; 11.15 Od melodije do melodije; 11.45 Orkester Baiardi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke: 14.15 Plošče; 14.40 Pisan glasbeni spored; 15.10 O-perne arje; 15.40 Otroški kotiček: Literarna oddaja: 16.40 Polke in valčki s slovenskimi ansambli; 17.00 Mladinski klub: Razgovori s člani srednješolskih literarnih krožkov; 17.45 Gledališki utrinek; 18.00 Ob juke bo-xu; 19.00 Skladbe velikih mojstrov; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Orkester v noči; 21.00 Radijski oder; 21.25 Haydnov Koncert za flavto in godala ter Mozartova Serenada K-525; 22.00 V diskoteki; 22.35 Slovenski trio. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba: 8 30 Popevke: 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebrja renortaža; 11.30 Četrti spored; 14.00 Glasbeni spored; 15.00 Pisan spored za mladino: 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldan- ski glasbeni spored; 17.55 Nadaljevanka: «Vlak za Istanbul»; 18.10 Valčki: 18.40 Program za mladino; 19.10 Sindikalno eko j nomska panorama; 19.30 Nove ital. pesmi; 20.20 Ponovno na sporedu z Marcellom Marchesi-jem; 21.15 Politična tribuna: KD-PSI; 21.45 Literarna zgodovina. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Adriano Celen-tano in Marcella; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.10 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka «Vlak za Istanbul»; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.10 Radijske kronike o naši bodočnosti; 20.50 Plošče. Ili PROGRAM 9.30 Franckove skladbe; 10.00 Haendlovi koncerti; 11.40 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 15.15 Portret avtorja: G. B. Viotti; 17.20 Strani iz albuma; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert: 20.15 V diskoteki; 21.30 Antonio Larreta: Juan Palmieri. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Mozart: Mala nočna glasba; 9.35 Iz glasbenih šol; 11.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Operni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Sopranistka Brigit Nilsson; 16.00 «Virtiljak»; 16.40 N. Gaborovič: Dedek piše spomine; 17.10 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Plesni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcijo; 18.45 Znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19.15 Trio Silva Štingla; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Večer s pesnico Maričko Žnidaršič; 21 40 Glasbeni nokturno; 22.15 Popevke; 23.05 Literarni nokturno: 1. Bunin - Novela : 23.15 Nočni koncert. SPORT SPORT SPORT NOGOMET y - PO POVRATNIH TEKMAH KOŠARKA KOŠARKA TEDENSKI PREGLED Milan v četrtfinalu po zmagi nad Rapidom Crvena zvezda zmagala tudi v Liverpoolu - Visok poraz OFK Beograda Jugoslovanska Crvena zvezda se je uvrstila v četrtfinale evropskega nogometnega turnirja za pokal prvakov. V povratnem srečanju v Liverpoolu je odpravila domače moštvo z rezultatom 2:1, potem ko ježe zmagala v Beogradu z enakim izidom. Beograjski nogometaši so se tako zasluženo uvrstili v nadaljevanje tekmovanja, saj so naleteli v Angliji na trdega nasprotnika. Njihova naloga je bila v povratnem srečanju precej težavna, kajti nasprotniku bi zadostovala za napredovanje le tesna zmaga z 1:0. Popolnoma pa je odpovedal drugi beograjski predstavnik, ki je igral doma proti sovjetskemu Dinamu iz Tbilisija. Potem ko je OFK Beograd že v Tbilisiju zgubil s 3:0, je doma doživel še hujši poraz (5:1), ko je moral kar petkrat po žogo v lastno mrežo. Sam pa je dosegel le en zadetek. Beograjčani so bili tako izločeni iz tekmovanja za pokal UEFA s skupnim izidom 8 proti 1! V tekmovanju za pokal pokalnih prvakov pa je Milan z lahkoto zmagal na Dunaju proti tamkajšnjemu Rapidu z 2:0. Oba gola je za italijanske predstavnike dosegel Bigon v prvem polčasu. Italijani so tako po slabi prvi tekmi napredovali v četrtfinale. Avstrijski predstavniki so bili na domačem igrišču precej šibkejši in niso znali nuditi pravega odpora italijanskim predstavnikom, ki so se popolnoma razigrali in pokazali vse svoje igralske sposobnosti. • * » V petek bo v Ziirichu žrebanje parov tretjega kola tekmovanja za pokal UEFA. Srečanja bodo morali odigrati 28. novembra in 12. decembra. bil neodločen izid v prvem delu. V drugem delu pa se je igra bistveno spremenila, saj so domačini povsem prevzeli igro v svoje roke in so neomejeno gospodarili po igrišču. V 59. minuti je bil v osebnem prodoru grobo zrušen Marušič in odlični sodnik je pokazal na belo točko, ki jo je prisebni Klanjšček realiziral in rezultat je bil 1:0 za Gorico. Ko so že vsi mislili, da bo pri tem rezultatu ostalo, pa je samo 10 minut pred koncem odlični Hvala (ki je zamenjal Pinija) iz gneče pred vrati gostov lepo streljal in žogo potisnil v mrežo ter s tem postavil končni rezultat tekme 2:0. S to zmago so se Goričani še bolj usidrali na prvem mestu in s tem najavili, da tudi v nedeljskem gostovanju v Sežani ne ostajajo praznih upov, temveč je tudi s tega zadnjega gostovanja v jesenskem delu tekmovanja planirano, da bi se vrnili domov z eno, morda pa tudi z dvema točkama. Zmaga nad odličnim Triglavom iz Kranja, lanskim slovenskim ligašem, je brez dvoma izredno pomembno vplivala na celotno moštvo. Rajmund Kolenc MED NARAŠČAJNIKI Kontovel preslab Inter 1904 — Kontovel 84:28 (44:16) KONTOVEL: čuk 10, Ukmar 2, Starc K. 8, Starc I. 4, Nabergoj I. 4, Perini, Regent, Nabergoj A. Ekipa Kontovela je v prvem kolu prvenstva naraščajnikov igrala proti močnemu Interju 1904. Že od prvih trenutkov je bile razvidno, da Kontovelci ne bodo kos nasprotnikom, ki so s hitrimi irotinapadi polnili njihov koš. Toda amesto, da bi se trdovratno upirali, so popustili in delali napako ia napako. Tako so si igralci In-terja kmalu priborili prednost 30 točk. Drugi polčas je bil enak prvemu. Kontovelci so stalno grešili, nasprotniki pa so spretno izkoristili vsako njihovo napako. Srečanje se je tako končalo z visoko zmago Interja 1904. L S. NiOGOMET PALERMO, 7. — Giorgio Barbana, , nogometaš Palerma, ki je bil huje ranjen na nedeljski nogometni tekmi med Palermom in Brindisijem, je danes zapustil bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili zlom reber. Takoj po prihodu v bolnišnico so bili zdravniki prepričani, da si je Barbana v trčenju z vratarjem Brindi-sija Di Vincenzom poškodoval jetra, vendar so po natančnejših pregledih to izključili. Samo Bor uspešno polnil koš V prvem kolu naše mlade ekipe niso izpolnile pričakovanj Začela so se mladinska košarkarska prvenstva. V prvem kolu so, žal, naše ekipe igrale slabo. Razen Borovih košarkarjev v prvenstvu «Pomlad» so bile vse ostale poražene. Mladinci V prvenstvu mladincev so Potetevi košarkarji startali s porazom. Poletove igralce je tokrat zajela trema, bili so neodločni v napadu, v obrambi pa so nekoliko popustili. Med boljšimi je bil tokrat Edi Daneu. IZIDI Patriarca - Arte B 104:72, Lloyd A. - Italsider 70:81, Servolana -Tigers 45:56, Arte A - Polet 64:42. LESTVICA Patriarca 1 1 0 104:72 Arte A Italsider Tigers Lloyd Servolana Polet Arte B 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 1 0 1 0 0 64:42 0 81:70 0 56:45 1 70:81 1 45:56 1 42:64 1 72:104 0 PRIHODNJE KOLO (1L 11.) Tigers - Patriarca, Itala - Lloyd ., Arte B - Arte A, Italsider -ervolana. Počitek: Polet. Ocena Primorskega dnevnika: E-di Daneu 2, Miloš Jugovič 1. Prvenstvo «Pomlad» Slovenski derbi med Poletom in Borom se je zaključil z Borovo v prvem kolu poražena. Kontovel zmago. Trener Poleta Sergij Tav- “ “ 1 čar je povedal naslednje: «Tekma je bila še kar zadovoljiva. Mi smo zelo popustili v drugem polčasu, borovci pa so zadevali iz vseh razdalj. Zmaga borovcev je bila zaslužena. Med posamezniki me je presenetil Peter Žerjal.» Borovci so v prvih dveh kolih pokazali dober napad. V dveh tekmah so namreč dosegli kar 143 košev, kar je več kot 70 točk na tekmo. IZIDI 2. KOLA Inter 1904 - Italsider 76:53, Bor -Polet 74:58, Llovd - Ricreatori 98:73. Počitek: SÀBA. LESTVICA Inter 1904 220 135:98 4 SABA 1 1 0 82:69 2 Lloyd 2 1 1 141:132 2 Bor 211 143:140 2 Polet 2 1 1 104:119 2 Italsider 2 0 2 98:122 0 Ricreatori 1 0 1 73:98 0 PRIHODNJE KOLO (11. 11.) Bor - Italsider (10. 11. ob 17.30), Ricreatori - Polet (9.30), Inter 1904 - SABA. Počitek: Lloyd Adriatico. Ocena P.d.: Peter Žerjal (Bor) Karel Ražem (Bor) 1, Rudi aučer (Polet) 2, Marko Sosič (Po-liet) 1. Prvenstvo naraščajnikov Tako Kontovel kot Bor sta bila se je spoprijel s favoritom tega prvenstva, z Interjem 1904. Oglejmo si, kaj misli o kontovelskih košarkarjih trener Interja 1904, Mi-col: «Kontovel je mlada ekipa, saj je v glavnem sestavljena iz letnikov 1960 in celo mlajših. Mi pa smo nastopili v glavnem z letniki 1959. Mislim, da bo Kontovel prihodnje teto dosegel marsikak u-speh.» Bor je igral proti CGS. Komentar Renata štoklja o Borovi ekipi: «Bila je to prva tekma v tem prvenstvu. Ekipa še ni dovolj u-igrana, zato pa smo v glavnem o-sredotočili igro na Raceta.» IZIDI 1. KOLA CGS - Bor 43:27, Inter 1904 - Kontovel 84:28, Ricreatori 115:35. LESTVICA - Lloyd Ricreatori 1 1 0 115:35 2 Inter 1904 1 1 0 84:28 2 CGS 1 1 0 43:27 2 Bor 1 0 1 27:43 0 Kontovel 1 0 1 28:84 0 Lloyd 1 0 1 35:115 0 PRIHODNJE KOLO (11 . 11.) Inter 1904-Bor (12.30), Ricreatori -Kontovel (8.00), CGS - Lloyd A. Ocene P.d.: Race (Bor) 2, Bu-fon (Bor) 1, Klavdij Starc (Kontovel) 2, Ukmar (Kontovel) L b. 1. niiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA NA TURNIRJU ZA «1. TROFEJO ZMAGE» V zadnjem predprvenstvenem nastopu ekipa Bora zadovoljila s svojo igro l MUCANJE NA LOKVAH Pomembne smernice za letošnjo sezono Kljub pozitivni igri so «plove» osvojile šele ietrto mesto, za OMA, AGI in Corridonijem Vrsta privlačnih smučarskih tekmovanj - Nov odbor Občinski stadion v brezplačno uporabo nogometašem «Pro Gorizie» Občinska uprava v Gorici je sklenila, da bodo prepustili nogometnemu društvu «Pro Gorizia» v brezplačno uporabo za teto 1973 - 74 občinsko nogometno igrišče na Rojcah. S tem hoče občinska uprava nuditi ustrezno pomoč goriškemu športu, zlasti pa domačemu nogometu, saj je imelo nogometno društvo Pro Gorizia v zadnjem času precej stroškov pri obnovi svoje nogometne ekipe in pri okrepitvi nogometnega podmladka. L M. FOGGIA, 7. — V zaostali tekmi turnirja za italijanski nogometni pokal je turinski Juventus premagal Foggio z 1:0, po avtogolu Liguorija v 42. minuti prvega polčasa. OBVESTILO ZSŠDI obvešča, da je urad v Ul. Geppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure. NOGOMET V Z C N L Obetajoča zmaga enajsterice Vozil Vozila — Triglav (Kranj) 2:0 (0:0) Prvenstvena tekma ZCNL. Igrišče v športnem parku. Gledalcev 1300. Sodnik Nikič (Ljubljana). VOZILA: Vuk, Kogoj, Žižmond, Korpar, Bučan, Pikula, Marušič, Gu-lin, Klanjšček, Pini (Hvala). Leban (Komac). STRELCA: Klanjšček in Hvala. Derbi lige je zopet privabil na stadion v Novi Gorici veliko število gledalcev, ki so prišli z željo, da bi Novogoričani v dvoboju z neposrednim tekmecem za vodilna mesta, iztržili še dve pomembni točki. V prvem delu je bila sicer igra povsem enakovredna, saj sta oba nasprotnika preveč živčno napadala drug drugega in rezultat tega je Prejšnjo nedeljo je bil v Fogliami ženski odbojkarski turnir za «1. trofejo zmage», ki ga je priredilo domače društvo Corrido-ni. Turnirja so se udeležile štiri ekipe (Corridoni, AGI, OMA in Bor), trofejo je pa osvojila tržaška šesterka OMA, ki je premagala vse svoje nasprotnike. OMA - CORRIDONI 2:1 Domačinkam je uspelo svojim nevarnim nasprotnicam odvzeti set, kar je bilo tudi lepo plačilo za njihovo izredno borbeno igro. OMA - AGI 2:0 Tržaška ekipa je letos že drugič na predprvenstvenih turnirjih premagala goriško, ki bo v prihodnjem prvenstvu B lige njen nasprotnik. CORRIDONI - BOR 2:1 (15:8, 6:15, 15:9) V prvi tekmi so naša dekleta stopila na igrišče z veliko mero treme. Dobro se zaigrale le v drugem setu in pa v zašetku tretjega, a so kasneje popustile. AGI — BOR 2:1 (15:7, 12:15, 15:11) V tej prvi popoldanski tekmi naše ekipe skorajda nismo prepoznali. Naša dekleta so igrala izredno borbeno, požrtvovalno in na visoki tehnični ravni. Moramo pa poudariti, da so moralne zmagovalke borovke, saj je bil sodnik skoraj nesramno pristranski, kar so priznali tudi stranski sodnik in igralke nasprotne ekipe. OMA - BOR 2:0 Dobra igra naših deklet se je nadaljevala tudi v tem srečanju. OMA je trenutno za B ligo bolje pripravljena od Bora in AGI, zato je bila njena zmaga proti našim dekletom zaslužena. Vendar pa zaslužijo borovke kljub porazu pohvalo. Ne smemo mimo dejstva, da je bila naša ekipa na tem turnirju okrnjena, saj (razen Furlaničeve) zaradi poškodbe na kolenu ni nastopila niti Pernarčičeva. Vse i-gralke so svojo nalogo opravite več kot pozitivno, posebno priznanje pa zasluži Prašljeva, ki je bila na mreži, tako v napadu kot pri blokiranju, nepremagljiva. AGI — CORRIDONI 2:0 V zadnji tekmi turnirja je AGI brez posebnik težav premagal domačinke in si je s tem zagotovil drugo mesto. < Končna lestvica je torej taka: OMA 6 točk, AGI 4, Corridoni 2 in Bor brez točke. O Borovi ekipi moramo povedati še nekaj besed. Igralke so zadovoljite na vsej črti, saj že dolgo niso zaigrate tako dobro kot prav v nedeljo. Sprejem servisov, glavna hiba naše ekipe, je bil več kot zadovoljiv, kar je seveda o-mogočilo točno podajanje in pa uspešno tolčenje. Zelo dobro je deloval blok dobra je bila tudi o-bramba. Zgrešenih je bilo zelo malo servisov, ki so tudi bili do nedavnega šibka točka Borove vrste. Skratka, dobili smo vtis, da so naša dekleta končno le pridobila samozavest, ki jim je vse do zdaj manjkala, in so premostila tedi tiste začetne težave, ki nastanejo pri vsaki ekipi, če morajo nove igralke kar čez noč nadomestiti celo vrsto starejših. Vse to pa daje za prvenstvo, ki se bo začelo v soboto, nove upe in nov optimizem vsem: društvu in njegovemu odboru, igralkam, navijačem, pa tudi vsem ljubiteljem zamejskega športna sploh. i INKA I KOLESARSTVO CIUDAD MEXICO, 7. — Mehiški kolesar Ceferino Estrada je zmagal v prvi etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke po Mehiki, ki je razdeljena na 12 etap v skupni dolžini 1.720 km. Prva etapa je bila razdeljena na dva dela. Najprej je zmagal Estrada, v krožni dirki v dolžini 20 km pa je prvo mesto odnesel Argentinec Haeda. Na dirki po Mehiki nastopajo tudi italijanski in jugoslovanski kolesarji. JADRANJE CAPETOWN, 7. — Šestnajst jadri nic iz sedmih držav je danes pričelo v Capetownu drugo etapo jadralne regate okoli sveta. Cilj druge e-tape bo v Sydneyu po šesttisoč morskih milj trajajoči poti po Indijskem oceanu. Po prvi etapi iz Portsmoutha do Capetowna vodi trenutno britanski čoln Adventure, ki je t porabil za progo 872 ur. Na dru-[ gem mestu je mehiška jadrnica Sa-yula II z 950 urami. Pred dnevi je bil na Lokvah redni letni občni zbor SK Lovke, kluba ki edini skrbi na trnovsko-banjški planoti za načrtno politiko razvoja smučarskega športa. Na zboru, kateremu so prisostvovali predstavniki krajevnih družbeno - političnih organizaciji in predstavniki občinske zveze za telesno kulturo občine Nova Gorica, so sprejeli nekatere pomembne sklepe in smernice za novo tekmovalno obdobje v zimski sezoni 1974. Sami, v lastni režiji bodo organizirali dvoje pomembnih tekmovanj in sicer: 15.11. tekmovanje v smučarskih skokih za 8. pokal Lokvi 10.III. pa bo na sporedo že 2. Iztokov pokal v slalomu, katerega želijo v bodoče organizirati vsako teto. Poteg teh dveh prireditev, ki bosta brez dvoma pomenili vrhunec tekmovalne sezone na Lokvah, pa bo klub priredil še klubsko prvenstvo v veleslalomu in skokih, ter občinsko prvenstvo za vse kategorije v skokih. V šolskih zimskih počitnicah bo- do na Lokvah organizirali enotedenski tečaj za mlade skakalce, ki jih je iz teta v teto več. Poteg tega pa bodo njihovi najboljši tekmovalci nastopili na vseh pomembnejših smučarskih prireditvah na Primorskem, na Livku, Predmeji, Črnem vrhu, Lažni, v Idriji, na Logu pod Mangartom in Kaninu. Na občnem zboru so tudi izvolili novi odbor, ki ga bo tudi v naslednji sezoni vodil Rajmund Kolenc, tajnik kluba bo Ivo Gruden, blagajniške posle pa bq.prejr-zel Stojan Renko. Novi odbor, pred katerim so nènia jhne naloge, pa se je že v začetku zavedal pomembnih nalog, ki ga čakajo v naslednji mandatni dobi in se je že takoj lotil dela pri zbiranju potrebnih finančnih sredstev za normalno, oziroma planiralo delo kluba. V zvezi s tem je poslanih kar 27 prošenj različnim delovnim kolektivom in u-stanovam v občini za finančno pomoč. V klubu se namreč zavedajo dejstva, da je samo kolektivno in smotrno delo vseh porok za uspešno delo tega kolektiva na Lokvah. Ob koncu zbora pa so bili prisotni mnenja, da bi morali delo kluba še bolj približati programu Turističnega društva Lovke, krajevni skupnosti Lokve, občinski zvezi za telesno kulturo Nova Gorica ter Avtoprometu Nova Gorica, saj te tako bo tudi delo kluba v sezoni plodno in v korist vseh ki se za razvoj smučarskega športa na Goriškem vsaj malo zanimajo. K. R. KOŠARKA LILLE, 7. — V prvem kolu košarkarskega turnirja za «Pokal Korač» je Jugoplastika iz Zadra doživela v Franciji tesen poraz s 83:81 proti domači ekipi Denainena. V istem tekmovanju je milanski Innocenti v čačku premagal Borca z 80:79. Drugi rezultati prvega kola tekmovanja za «Pokal Korač»: Vilteurbane - Ebbe 102:85, Maes Pils Mahneš -Etzella Ettelbruck 127:83, Leverkusen - Snaidero 89:85, Juventud Ba-dalona - Lugano 105:69. Duino v akciji pred vrati Brega med nedeljsko tekmo 2. amaterske nogometne lige Domači športni album Gneča na startu je vedno velila, neučakanost pa še večja Plačilo za trud je korak na oder zmagovalcev Tudi na «plastiki» je treba poslušati vaditelja SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Coppola je delal s pomočjo sicilijanske mafije. Toda Italijani spet niso mogli najti nobenega dokaza proti Luckyju. Leta 1954 se je znova veliko pisalo o Luokyju. Dva ameri-àka novinarja Lait in Mortimer, ki ju imajo za resnična strokovnjaka za ameriško gangstersko mafijo, še posebej pa za «osebnost» Luckyja Luciana ter sta tudi napisala njegovo najzanesljivejšo biografijo, sta tega leta pisala znova o njem v listu «New York Daily Mirror». Takšni novinarski podvigi so zelo nevarni. Mortimerja so nekoč skorajda do smrti pretepli Luckyjevi «dečki» in še zdaj nosi na obrazu jasne sledove tega srečanja. Lait in Mortimer sta torej v omenjenem svojem novem članku o Luckyju trdila, da iz Neaplja še zmeraj ima glavno besedo v podzemlju Amerike. Trdila sta, na primer, da je Lucky iz Neaplja zaukazal, naj likvidirajo Beniamina Siegla. Omenjeni Beniamin Siegel je pripadal Luckyjevi bandi, a Jo je zapustil. Ukazano mu je bilo, naj bandi vrne znani hotel Flamingo v Las Vegasu, ki ga je vodil kot svojega in to zato, ker je zapustil bando. Virginia Hill, prijateljica Siegla, a tudi sama članica bande, je bila obupana. Takoj je odletela v Neapelj in tam rotila Luckyja, naj umakne ukaz o likvidaciji Siegla. Toda nič ji ni pomagalo. Malo kasneje je bil prav v njenem stanovanju v Beverly Hillsu Siegel, ki se je tam skrival, aadet skozi okno s karabinko z daljnogledom. Bile so še takšne epizode, ki so jih pripisovali «šefu iz Neaplja». V New Yorku, je bil, na primer, ubit neki tihotapec mamil, ki je očitno kvaril posle ali pa prehajal na teren Lucky-jeve bande. Pisal se je Galluc. Ni bilo pravzaprav celo vrsto let nobenega skrivnostnega umora v New Yorku med gangsterskimi vrstami, da ne bi a-meriški tisk omenil Luckyja in nenehno trdil, da je aktiven kot je to vedno bil in gospodari iz Neaplja. Zato so novembra 1954 Luckyja poklicali pred neko komisijo v Neaplju, ki so jo sestavljali prefekt neapeljske pokrajine, šef policije, komandant karabinjerjev in predstavnik pravosodja, imenovala pa se je «Pokrajinska komisija za opomine». Odgovoriti je moral na vrsto vprašanj o svojem življenju, dohodkih in zvezah. Za dve leti so ga postavili pod strogo nadzorstvo. Sestavljeno pa je bilo iz naslednjih ukrepov: Ni smel odhajati na cesto, ko je padel mrak. Prepovedano mu je bilo obiskovati javne lokale za zabavo, prav tako pa tudi športna igrišča in konjske dirke. V restavraciji se je lahko zadrževal samo za kosilo ali večerjo. Iz Neaplja se ni smel oddaljiti. Moral se je ukvarjati s kakim vidnim delom. Tako je preživel dve leti. Nadzorstvo je prenehalo novembra 1956. Toda v Ameriki niso prepričani, da bi bil Lucky za ves ta čas uspešno onemogočen kot šef gangsterske bande. Od novembra 1956 je spet užival popolno svobodo kot vsak drug italijanski državljan. Ob koncu 1957. leta sta se v Ameriki pripetili dve senzaciji, ki sta povzročili, da je Lucky postal spet zelo aktualen in zanimiv. Prva je bila umor Alberta Anastasie 25. oktobra 1957 v brivnici hotela Sheraton na Manhattanu. Anastasia je sedel v naslanjaču in brivec ga je bril, ko so vdrli zamaskirani gangsterji ter ga z brzostrelko prerešetali. Anastasia je ostal ležeč na tleh brivnice, morilci pa so izginili brez sledu. Še do danes jih niso prijeli. Anastasia je bil Italijan kot Lucky. Omenjali smo ga že kot direktorja zloglasne Murder Ine., ustanove za naročene u-more, ki so jo svoječasno ustanovili Lucky Luciano, Frank Costello, Anastasia in še nekaj gangsterjev z vrha. V glavnem iz mafije. Anastasia je bil zelo močan. Razen tega, da je vodil to strahotno ustanovo, je imel še svojo posebno dejavnost. V prvi vrsti so ga zanimali pristaniški sindikati. S pomočjo svojih bratov, ki so bili njegovi glavni sodelavci, je postal direktor tako imenovane «Pristaniške fronte». Izkrcavanje ladij, zaposlovanje pristaniških delavcev, kontrola prometa, še posebej pa kanalov, po katerih je potekalo tihotapstvo vseh vrst, to je bil teren Anastasia in njegove močne bande. Zdaj pa ga je nekdo likvidiral. Kdo in zakaj? Morda ni brez razloga, da so tudi ob tej priložnosti začenjali omenjati ime Luckyja Luciana, katerega dolga roka iz Neaplja je dosegla njegovega bivšega prijatelja sredi New Yor-ka. Nekaj velikega se je moralo zgoditi med njima. V mafiji se tako kaznuje izdajstvo. Tri tedne kasneje, 14. novembra 1957 je ameriška policija zalotila na neki vrsti kongresa v Aplachinu blizu New Yorka «smetano» gangsterske mafije, šestdeset vrhunskih gangsterjev. V naslednjem poglavju se bomo pobliže seznanili s tem čudnim sestankom, ki je imel prav tako zveze z Luckyjem. III. KONGRES GANGSTERJEV V APALACHINU 14. novembra 1957 lahko smatramo za zgodovinski dan a-meriškega gangsterstva. Ob temu dnevu se bo vedno omenja^ lo tudi ime malega kraja s 277 prebivalci nedaleč od New Yorka - Apalachina. Tistega dne se je v tem kraju zbral celoten generalni štab italoameriškega, to pa pomeni, bistvenega gangsterizma, ki mu pravimo tudi mafija. Menda je bil kongres, generalna skupščina ali plenum gangsterske hierarhije. Na istem mestu se je znašlo 64 gangsterjev. Prispeli so tega, istega dne z vseh strani, večinoma iz New Yorka, v svojih dolgih cadillacih, lincolnih in chryslerjih in nikoli ni maloštevilno prebivalstvo Apalachina videlo toliko luksuznih avtomobilov. Zborno mesto je bila razkošna vila (vredna 130.000 dolarjev) Josepha Barbare, starejšega Italoameričana, ki so ga smatrali za bogatega tovarnarja, ima namreč tovarno sodavice v Endi-cottu. Omenjeni Barbara je prispel v Ameriko kot petnajstletni deček, od 1927. leta pa ima ameriško državljanstvo. Šele po vdoru na gangsterski kongres so lahko prebivalci Apalachina izvedeli iz časnikov, da je bil omenjeni ljubeznivi Mister Joseph, ki je bil prisrčno pozdravljal «Hello!» leta 1931 obtožen umora, a leta 1933 spet umora — in tako naprej, in čeprav je tu pa tam odsedel po kako leto ali dve, se mu je vendar posrečilo, da se je obogatil in užival glas spoštovanega meščana. Moral pa je imeti visok rang v gangsterski hierarhiji, če se je prav pri njem zbrala celotna «smetana». Čeprav je bilo naredniku Edgarju Crosswellu to zbiranje malce sumljivo in je alarmiral policijo, so vilo blokiraM in tisk je imel naslednjega dne senzacijo: 64 vrhunskih gangsterjev v rokah policije! Vendar je bila senzacija manjša, kot pa je bila videti. Ko so gangsterjem izpraznili žepe, niso pri nobenem našli orožja. Vsi skupaj so sicer imeli več kot 100.000 dolarjev, nekateri so imeli celo naramnice okrašene z diamanti, toda vse so po zaslišanju izpustili. Nikakršnega corpusa delicti ni bilo, vsi pa so trdili, da je «ubogi Joe Barbara» bolan, pa so ga prišli prijateljsko obiskat. Javnost je bila hudo razočarana. Dan kasneje so časniki pisali, da so zalotili gangsterski štab na kongresu, naslednjega dne pa, da je šlo za obisk ubogega Joea in nič več. Pa vendar, je oni 14. november, dan «obiska» pri «bolnem» Joeu, ostal kot «črn dan» v zgodovini gangsterizma. Ni lahko podati niti čisto kratke karakteristike omenjenih gangsterjev iz Apalachina, ker jih je bilo preveč. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 8. novembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PO RAZGOVORIH MINIC-MLADENOV Odprta pot za med Jugoslavijo sodelovanje in Bolgarijo Napovedani vzajemni napori za rešitev perečih vprašanj, med katera spada vprašanje makedonskega naroda (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Mi-nié se je sinoči vrnil s tridnevnega uradnega obiska v Bolgariji. Ob prihodu v Beograd je izjavil, da je bil njegov obisk zelo koristen za obe državi in da bo prispeval k nadaljnji krepitvi sodelovanja in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo. «V razgovorih o mednarodnih vprašanjih smo ugotovili _ je dejal Minic — da imamo zelo podobne poglede, vzajemno sodelovanje pa je zadovoljivo na raznih področjih naših odnosov». Zvezni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je na kraju dejal: «Izmenjali smo misli tudi o nerešenih vprašanjih in ugotovili, da je potrebno vložiti nadaljnje napore za njihovo rešitev in ustvarjanje pogojev za dobre od noše med Jugoslavijo in Bolgarijo.» V sporočilu o obisku in o razgovorih Minic — Mladenov se med drugim poudarja, da sta ministra ugotovila, da je v razvoju dvostranskih odnosov poseben in pomemben napredek in da obstajajo pogoji in možnosti za nadaljnji razvoj in poglobitev vsestranskega sodelovanja med državama. V sporočilu se posebno poudarja uspešni razvoj gospodarskih odnosov ter interes obeh držav za njihov nadaljnji napredek. Izražena je bila želja, da se sprejme dolgoročni sporazum za razširitev gospodarskega sodelovanja. 0 odprtih vprašanjih (misli se predvsem na vprašan ia makedonske manjšine v Bolgariji, katere Bolgarija na priznava) sta ministra izrekla pripravljenost, da se z obeh strani vložijo napori za sprejemljivo rešitev. Ministra so se sporazumela za obojestranske napore za izboljšanje odnosov in sodelovanja na vseh področjih v prepričanju, da to odgovarja trajnim interesom obeh držav in spodbuja sodelovanje v Evropi in posebno na Balkanu. Potrdila sta, da dobri sosedski odnosi in trajno sodelovanje med državama morajo temeljiti na spoštovanju načel suverenosti, zemeljske celovitosti, enakopravnosti, nevme-šavanja v notranje zadeve v države in na upoštevanje posebnosti notranjega razvoja in mednarodnega položaja. V proučevanju mednarodnega položaja sta Minic in Mladenov ugotovila, da je zadnje čase prišlo do pozitivnih sprememb v smeri razvoja in mednarodnega sodelovanja, da pa je še vedno velika nevarnost vojne, kot je pokazala kriza na Bližnjem vzhodu. V sporočilu se obojestransko pozitivno ocenjuje politika neuvrščenosti in prispevek neuvrščenih držav V borbi za mir in razvoj mednarodnega sodelovanja ter poudarja velik mednarodni pomen četrte konference neuvrščenih na vrhu. Odločno se obsoja izraelski ho! proti arabskim državam in narodom in zahtevajo nujni ukrepi za zagotovitev spoštovanja in izvajanja resolucije varnostnega sveta, da se brez odlašanja prične s trajno rešitvijo krize na tem področju. Zunanja ministra Jugoslavije in Bolgarije sta v razgovoru ugotovila, da so dogodki v Čilu sestavni del širših napadalnih načrtov mednarodnega imperializma in reakcije ter poudarila pomen borbe ljudstva Vietnama, kateremu sta zagotovila odločno podporo v borbi za uresničenje pravice, ca svobodno odloča o svoji usodi. V sporočilu se nadalje izraža podpora pravični borbi kambošKega ljudstva, naporom korejskega ljudstva za združitev ter polno podporo vsem osvobodilnim gibanjem v njihovi borbi za korono likvidacijo Kolonializma, neokolonializma, rasizma in aperthei-da. Minic in Mladenov sta ugotovila pozitivni proces zmanjšanja napetosti v Evropi ter odločnost svojih vlad, da skupno z ostalimi evropskimi narodi vlagata napore za zagotovitev trajnega miru in varnosti. Ministra sta izrazila prepričanje, da bodo njuno srečanje in razgovori prispevali k nadalnjemu razvoju sosedskih in prijateljskih odnosov med o-bema državama. Sodita, da države in narodi Balkana morajo medsebojne odnose urejevati svobodno na načelih neodvisnosti, suverenosti in medsebojnega enakopravnega sodelovanja in prijateljstva in prispevati s tem h krepitvi miru in varnosti na Balkanu in v Evropi. Bolgarski zunanji minister Mladenov je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo bila objavljena poročila o grozodejstvih portugalskih vojakov v prekomorskih kolonijah. Svetovno nogometno prvenstvo v nevarnosti zaradi spora Čile-SZ FRANKFURT, 7. — Spor med Sovjetsko zvezo in Čilom o povratni nogometni tekmi za kvalifikacije za svetovno prvenstvo je prerasel v zapleteno mednarodno politično vprašanje, ki bi lahko imelo hude posledice na svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo prihodnje leto v ZRN. Kaže namreč, da bo mednarodna nogometna zveza izključila SZ iz tekmovanja, češ da ni hotela odigrati tekme s Čilom. Nemški organizatorji se zaradi tega bojijo, da bodo prvenstvo bojkotirale reprezentance treh vzhodnih držav, ki so se že kvalificirale za finalni turnir. Gre 2a Poljsko in NDR, ki sta že kvalificirani, ter za Bolgarijo, za katero pa bo kvalifikacija zgolj formalnost. V tej zvezi je predsednik vzhodnonemške nogometne zveze Riedel že izrekel svojo solidarnost sovjetskim nogometašem. Predsednik zahodnonemške nogometne zveze je v tej zvezi izjavil, da je stališče mednarodne zveze formalno neizpodbitno, diolomatsko pa je pripomnil, da po njegovem mnenju ni pravilno omogočiti Čilu, da se kvalificira brez tekmovanja. E-dina rešitev tega zapletenega vprašanja bi bila, če bi izvršni odbor razsodil, da so bili sovjetski nogometaši prisiljeni odpovedati tekmo zaradi nuje. Nfl PROCESU PRED RIMSKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Tožilec zahteval stroge kazni za pripadnike Ordine nuovo Dr. Occorsio: «Ordine nuovo je fašistična organizacija, ki nima pravice obstajati v demokratični državi» RIM, 7. Javni tožilec dr. Vittorio Occorsio je zahteval stroge kazni za trideseterico pripadnikov neonacistične organizacije Ordine nuovo, ki jim rimsko kazensko sodišče sodi zaradi obnavljanja razpuščene fašistične stranke. Najstrožjo kazen je dr. Occorsio zahteval za dementa Grazianija, ki naj bi bil med ustanovitelji organizacije: osem let ječe, dosmrtno prepoved zaposlitve v javnih uradih in odvzem državljanskih pravic. Prav tako strog je bil javni tožilec z Grazianijevimi ožjimi sodelavci Eliom Massagrandejem, Robertom Busutti-jem in Leonejem Mazzero, za katere je zahteval sedem let zapora, prepoved zaposlitve v javnih uradih in odvzem državljanskih pravic. Za ostale obtožence je tožilec zahteval kazni od enega do petih let ječe in petletno prepoved zaposlitve v javnih uradih. Najvišji partijski, politični in vojaški voditelji Sovjetske zveze na letošnji proslavi 56. obletnice oktobrske revolucije V utemeljitvi svojih zahtev je dr. Occorsio poudaril, da je bil sam presenečen v kakšni meri je sodna razprava potrdila zaključke preiskovalnega postopka in sicer, da je Ordine nuovo osvojil cilje razpuščene fašistične stranke. V zaključku pa je pribil: «Namen tega procesa je paralizirati to organizacijo, ki ne sme imeti možnosti delovanja v demokratični državi. Sodišče mora v skladu z obstoječimi zakoni razpustiti Ordine nuovo, ki nima pravice do obstoja». Proces se bo nadaljeval čez teden dni na zahtevo obrambe, ki trdi, da ni mogla priti do sodnih aktov, češ da jih je monopoliziral javni tožilec za pripravo svojega zaključnega govora. Kljub ugovorom dr. Occorsia je sodni zbor sprejel tožilčevo zahtevo. Po razpravi je prišlo do precej spopadov med demokratičnimi študenti in fašističnimi hujskači, ki so se med procesom «proslavili» s kričanjem fašističnih gesel. V še nepojasnjenih okoliščinah so bili ranjeni Atije neofašisti, od katerih so enega sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. i—~ * Nixon na veji («Kartner Tageszeitung», Celovec) itiiiiiiiiiniiniiiiiiiiilliiniiiiiiiiiimiiMUliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiimtiiiiminmiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiitiiiiiiiiniimiiiiiiiimiiiniiiiliiiiiiiimiilia V D0UNI ULTEN PRI B0CNU Do konca kta pomilostitev za davčne obveznike RIM, 7. — V uradnem listu italijanske republike je bil danes objavljen zakonski dekret z dne 5. novembra št. 660, ki zadeva «norme za olajšanje ureditve spornih postopkov na področju davčnih obveznosti». V bistvu gre za nekakšno pomilostitev, ki zadeva davčne obveznike iz vrst «ricchezza mobile», «complementare», davkov na družbe, na zemljiška posestva in stavbe, vštev-ši razne dodatne davčne obveznosti. Pri tem gre za obveznosti do 31. decembra letos, ki še niso bile dokončno urejene. Prizadeti bodo morali vložiti v teku treh mesecev prošnjo na davčni urad, kamor bi morali že vložiti prijavo svojih dohodkov. Prizadeti, ki bodo vložili to prošnjo, ne bodo kaznovani z raznimi dodatnimi denarnimi in drugimi kaznimi, ki jih predvidevajo predpisi o neposrednih davkih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii Proces prod šdrim portugalskim rodoljubom LIZBONA, 7. — Pred posebnim lizbonskim sodiščem se je danes začel proces proti bivšemu duhovniku Joseju Da Felicidade Alvesu, arhitektu Teotoniu Pereiri, študentu Ma-nuelu Mendesu Mouru in Abiliu Ta-varesu Cardosu. Obtoženi so proti-državne dejavnosti, ker so ustanovili organizacijo «Movimento CED GG» in so izdajali brošuro «Cader-noc Gedoc». Gre za publikacije, v katerih so MILAN, 7. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio je danes zaslišal v zvezi s preiskavo o «črni sledi» rimskega založnika in pisatelja Antonia Massari ja. * * » NEW YORK, 7. — Sedem držav, med katerimi Jugoslavija, je zahtevalo od OZN, naj z največjo strogostjo obsodi jedrske poskuse. Iste države so zahtevale tudi od velesil, naj dokončno prekinejo poskusne jedrske eksplozije. * * * NEW YORK, 7. — Štirinajst držav je zahtevalo od posebne komisije OZN naj ustanovi preiskovalno komisijo, ki naj začne preiskavo o pokolih portugalskih kolonialistov v Mozambiku. * * * PARIZ, 7. — Predsedstvo francoskega senata je danes uradno potrdilo, da so agenti francoske obveščevalne službe v soboto preprečili skupini kriminalcev načrt, da bi ugrabili predsednika francoskega senata Pohera. Kaže, da so preiskovalci na sledi enemu od ugrabiteljev. « « * MILAN, 7. — Organizacija za pomoč nerazvitim državam «Mani tese» je sporočita, da bo začela v sodelovanju s sorodnimi skandinavskimi organizacijami zbirati podpise in denarne prispevke, za podelitev simbolične Nobelove nagrade za mir nadškofu Recifeja Hel-deru Camari. » * « HOUSTON, 7. — Vse kaže, da bodo morali ameriški znanstveniki za nekaj dni odložiti start odprave skylab-3, ki je bil predviden za soboto, 10. novembra. Po uradnem suoročilu tehnikom kozmodroma J. Kennedy na Rtu Canaveral, naj bi namreč odkrili razpoke v stabilizacijskih krilcih rakete satum 1-B. Popravilna dela se bodo najbrž zavlekla tja do 15. januarja. Z letalskega oporišča Vanderberg v Kaliforniji pa so danes izstrelili meteorološki satelit NOAA-3, ki v enem dnevu dvakrat fotografira vso površino našega planeta. • * * MILAN, 7. — Neznanci so danes ponoči pustili pred milanskim sedežem izvenparlamentarne organizacije Lotta continua peklenski stroj, ki ni eksplodiral zaradi nepravilnega delovanja vžigalne naprave. Iz jeklenega zaboja v katerem so bile poleg smodnika tudi šibre, se je dvigni] visok plamen, ki je povzročil precej preplaha med stanovalci poslopja. Policija je začela preiskavo, da bi odkrila atentatorje. MVÀVA REPRESIJA V ČILU SE NADALJUJE Do zob oboroženi vojaki obkolili kubansko veleposlaništvo v Santiagu Kaže, da iščejo socialističnega tajnika Carlosa Altamirana, kije pobegnil takoj po udaru SANTIAGO DE CHILE, 7. Ustrahovanja in nasilja v Čilu še ni konec, švedski veleposlanik Ha-rald Edelstam je telefonsko sporočil časnikarjem, da je danes okrog 50 do zob oboroženih čilskih vojakov, obkoliko poslopje bivšega kubanskega veleposlaništva v Santiagu, kamor se je zateklo 15 političnih preganjancev. V poslopju sta tudi švedski diplomat in njegov indijski kolega. Kot smo poročali je čilska vojaška junta prekinila diplomatske stike s Kubo že dan po državnem udaru. Havano zastopa pri čilski vladi švedsko veleposlaništvo in Edelstam je v tem mesecu vsako noč spal v kubanskem veleposlaništvu, da ne bi zgubilo pravico do ekstrateritorialnosti. Švedski diplomat je najprej obvestil o svojskosti svojega položaja dopisnika agencije Reuter v Buenos Airesu. Izjavil je, da je bil v poslopju bivšega kubanskega veleposlaništva, da bi govoril s političnimi preganjanci, ko je vojska nenadoma obkolila poslopje. Edelstam je nadalje izrekel zaskrbljenost za u-sodo Margarite Sourander, soproge švedskega časnikarja Bobija Sou-randerja. Vojaki so žensko aretirali včeraj, ko je bila namenjena v kubansko veleposlaništvo. Junta je prejšnji mesec odredila aretacijo Souranderja in ga obdržala 12 dni v zaporu pod Damoklejevim mečem procesa pred vojaškim sodiščem. Švedski veleposlanik je naročil svojima dl. lomatoma, da se pozanimata za usodo Margarite Sourander, a agenti čilske obveščevalne službe so jima to preprečili. Kaže, da so jima celo prekinili telefon. Edelstam je po telefonu sporočil časnikarjem, da je bil na kubanskem veleposlaništvu, da bi govoril s političnimi preganjanci, ki so po večini urugvajske narodnosti, ko so vojaki obkolili poslopje. «Okrog 50 jih je — je poudaril diplomat — mogoče pa so drugi v bližini in jih ne morem videti. Neki častnik me je vprašal, če je v poslopju orožje, kar pa sem odločno zanikal.» Švedski veleposlanik je tudi poudaril, da je obkolitev kubanskega veleposlaništva nov represivni u-krep do švedskih diplomatov, ki jih čilska vojaška junta odločno sovra ži. Pred nekaj dnevi se je Edel stam ostro sprl s čilskim zunanjim ministrom, admiralom Huerto. Minister je obtožil Edel-štama, da je rešil 54 urugvajskih jetnikov iz nekega taborišča, ne da bi ga o tem obvestil. Veleposlanik pa mu je rezko zabrusil, da je urugvajsko veleposlaništvo opravilo ves birokratski postopek in da je bil zato njegov poseg popolnoma upravičen. Po govoricah, ki se širijo v Santiagu, naj bi obkolitev kubanskega veleposlaništva spadala v okvir iskanja pobeglega tajnika čilske socialistične stranke Carlosa Altamirana. Junta ga namreč dolži proti-državnega delovanja in sodelovanja v pripravi tako imenovanega «načrta Z». Gre za načrt za državni udar, ki naj bi ga po zagotovilu junte, SPORT NOGOMET RIM, 7. — V povratnem srečanju tekmovanja za pokal UEFA je nogometna enajsterica Lazia premagala Ispwich s 4:2, vendar je bila izločena iz tega tekmovanja, ker je v prvi tekmi zmagal Ispwich s 4 proti 0. pripravila skrajna levica in po katerem naj bi po vzpostavitvi «marksistične diktature» pobili vidne vojaške in opozicijske voditelje. Na dlani pa je, da je «načrt Z» le gola laž, s katero je skušala vojaška junta delno opravičiti svoj poseg, kot je večkrat poudaril zaprti tajnik čilske UP LuL Corvalan. Kje je sedaj Carlos Altamirano, ki ga junta aktivno išče po vsej državi, ni znano. Nekateri trdijo, da se je socialistični tajnik zatekel na eno od številnih veleposlaništev, po drugih pa naj bi bil že na varnem v tujini. Ob koncu naj omenimo še ganljiv dogodek, na santiaškem stadionu -lagerju, kjer sta se danes poročila Španec Augustin Mogollom Hernan-dez in Čilenka Clara Shejada. Oba sta v skupini političnih jetnikov, ki naj bi bili, po zagotovilu generala Pinoscheta, izgnani iz države prihodnji teden. JetniKa je poročil pater Epifanio Ramos, kaplan španskega življa v Santiagu. Roparja ubila župnikovo gospodinjsko pomočnico Nepojasnjen dogodek v visokogorski vasici Sv. Jederti - Številni ropi po vsej Italiji BRUSELJ, 7. — Holandec Max Konstam je bil imenovan za ravnatelja zavoda evropske univerze v Firencah. BOČEN, 7. — V župnišču San Je derti v dblini Ulten, kakih 60 km od Bočna, sta neznana roparja ubila sinoči župnikovo gospodinjsko pomočnico, 63-letno Luiso Platz-gummerjevo. Pri napadu je bil ranjen tudi vaški župnik Joseph n Ir Dolina Ulten (Val d’Ultimo po italijansko) leži na levi strani tik pred Meranotn v smeri Bočen — Meran. Gre za samotno alpsko dolino, ki se vzpenja do višine 1500 m, kjer je gorska vasica San Jederti. Zakaj sta neznana roparja izbrala za svoj napad prav žumišče v te.i vasici, še ni znano. Župnik Steinkasser je izjavil karabinjerjem, da ni bilo v župnišču in niti v cerkvi (ki pa je stara že skoraj 600 let) nobenih zakladov, oziroma denarja, ali kakih drugih vrednostnih predmetov. Župnik je povedal, da je po polnoči slišal v bližnji sobi ropot. Površno se je oblekel ter šel do sobe svoje gospodinjske pomočnice. Žensko je našel zvezano na tleh. Takoj nato ga je eden od roparjev oplazil z gorjačo. Zlikovca (drugi je bil oborožen s pištolo) sta nato zbežala. Platzgummer-jeva je bila že mrtva. Verjetno je umrla zaradi močnega udarca z gorjačo po glavi. Neka oseba je davi izjavila karabinjerjem, da je ponoči srečala dva moška, ki sta se peljala z avtomobilom ter vnrašala za pot proti vasici San Jederti. Krvavi primer ropa v tej visokogorski južnotirolski vasici, ki je ostal do sedaj nepojasnjen, pa predstavlja le delček rastočih primerov ropov, ki jim je ital’lanska javnost priča vsak dan. Od vsepovsod prihaja’o poročila o drzn*h ropih in vlomih. Prejšnjo noč je prišlo v Pordenonu do streljanja med neznanimi zlikovci in nek'm prefektumim funkcionarjem. Neznanci so vdrli v neko trgovino s krznom, toda naklep iim je prekrižal funkcionar Sborhone, ki je mož lastnice trgovine. Sborbone je že nekaj dni spal v ti-govini, ker je že prej prišlo do poskusa vloma. Dr. Sborbone je streljal na zlikovce z lovsko puško, toda ni zadel nikogar. Roparji so na ulici izstrelili več nabojev iz revolverjev. Policijskim oblastem se še ni posrečilo aretirati zlikovcev. V Siracusi je dvajsetleten mladenič oropal Nicola Antolierija, ki je uslužben pri blagajni nekega notarja za 34 milijonov lir (11 milijonov v gotovini). Do ropa je pri- šlo pred vhodom v notarjev urad. Neznani ropar se je vsedel na vespo, ki je bila parkirana v bližini, in ki jo je upravljal njegov pomagač. V Milanu sta dva neznanca oropala sinoči 67-letnega taksista Nina Tonija. Eden od zlikovcev je vprašal Tonija, naj ga popelje s trga pri milanski stolnici. Ko sta prišla na domenjeni kraj, je ne- auiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiii Dežela Mali (Nadaljevanje s 4. strani) tram na Nigru in na Senegalu in šele tedaj bo možen industrijski razvoj države, ki ne razpolaga ne s premogom, ne z zemeljskim plinom in tudi ne s petrolejem. Mesta in kmetij’ska središča Vsa večja mesta in kmetijska središča stojijo ob rečnem sistemu Senegal - Niger, najbogatejšem in najbolj naprednem delu države, kjer se razvija skoraj vsa trgovina. Na tem predelu leži Ka-yes (29.000 prebivalcev), bivša prestolnica in veliko tržišče živine, sedanja prestolnica Bamako (200 tisoč prebivalcev) z rečnim pristaniščem na Nigru in končno postajo železnice, ki povezuje državo z Atlantskim oceanom, in Se-gou (32.000 prebivalcev) više od notranje delte Nigra, ki je bilo svoj čas glavno mesto bambar-skega in tekrurškega kraljestva in je danes sodobno mesto v razvoju in važno središče kmetijstva, kjer ima sedež ustanova Niger, ki proučuje možnosti bonifikacije področij, ki jih še niso izkoriščali. Najzanimivejše mesto pa je nedvomno Timbuktu, ki leži na robu puščave. V 16. stoletju je bilo središče trgovine in končna postaja vseh karavan po dolgi Doti preko Sahare. Takrat je štelo približno milijon prebivalcev. Bilo je središče islamske kulture, znano središče trgovine vseh izdelkov držav Magreba in ekvatorialne Afrike, ki so ga kasneje Tuaregi uničili. Od takratnega Timbuktuja je ostalo le nekaj mošej, ki spominjajo na lepe čase. Sedaj šteje to mesto manj kot 10.000 prebivalcev in se je iz bogatega središča spremenilo v mesto revščine in lakote, in v središče pokrajine, iz katere morajo prebivalci v tujino, če nočejo umreti od lakote. Prvič po 2.300 letih obnovljen Arhimedov poskus Grški inženir Sakas je s 60 ogledali «ujel» toplotno energijo sončnih žarkov in zažgal model rimljanske troveslače znanec potegnil iz žepa revolver. V istem trenutku je planil iz stranske ulice drugi ropar, ki je odvrgel startni ključ avtomobila ter prisilil taksista, da mu izroči celodnevni zaslužek (50.000 lir). Taksist je sicer zasledoval zlikovca, toda zločinca sta streljala nanj. Pri Milanu so trije roparji ukradli iz bančne ustanove «Banca a-gricola milanese» v Pioltellu 4 milijone lir. Zlikovci so se pripeljali pred banko z avtomobilom. Trije so stopili v poslopje, eden pa je ostal za volanom avtomobila. Zlikovci so prisilili kakih 7 ljudi in uslužbence, da so se obrnili proti zidu in dvignili roke. Prav talco v Milanu sta dva roparja napadla sedež podjetja «Vetro Balsamo», kjer sta se polastila ATENE, 7. — Stari Rimljani so tri leta oblegali Sirakuze preden so jih zavzeli, po Arhimedovem posegu so bili tudi ob brodovje, ki ga je veliki matematik zažgal v pristanišču. Zgodovinarja Plutarh in Lucijan nista nikoli pojasnila, kako je to velikemu matematiku uspelo. Znanstveniki so dve tisočletji študirali, kako je Arhimedes zažgal rimljansko brodovje, šele grškemu inženirju Joannisu Sakasu pa je pred nekaj odnevi uspelo dokazati, da je to mogoče. Sakas je v pirejskem pristanišču obnovil razmere, v katerih je deloval Arhimedes. Poslužil se je 60. ravnih ogledal, da je koncentriral sončne žarke na model rim-ismaelom Ijanske troveslače, ki je bila za- sidrana v vojaškem pristanišču Skaramanga. Inženir je razporedil ogledala, prekrita z bronasto prevleko, v razdalji 40 metrov od modela. Komaj jih je pravilno nagnil se je ladja vnela in se potopila v nekaj minutah, kot v Sirakuzah pred 2.300 leti, ko je Arhimedes prvič izkoristil toplotno energijo sončnih žarkov. Pred nedavnim so ameriški kozmonavti odprave skylab popravili in usmerili panoje s sončnimi celicami, ki vpijajo sončno energijo in jo pretvarjajo v električno in toplotno. Nekaj podobnega je naredil pred 2.300 leti veliki grški matematik, ko je zgradil in usmeril proti rimljanskemu brodovju in ga zažgal. Znastveniki so dva tisoč let razpravljali, kako se je to Arhimedesu posrečilo. Ugotovili so tudi, da bi mu načrt težko uspel, tudi če bi izumil vboklo ogledalo, saj bi ne mogel zgraditi tako velikega da bi koncentriral in usmeril toliko sončnih žarkov. Sakas je morda dokazal, kako je veliki matematik izpeljal svoj načrt. Ne z enim samim ogledalom, pač pa s šestdesetimi. Grški inženir se je poslužil odledal z bronasto prevleko, katerih oblika in velikost je podobna obliki in velikosti ščitov sirakuških vojakov. Znanstvenik je ogledala, s katerimi je «ujel» sonč-i namreč prepričan, da se je Arhi-ne žarke v pramen, ga usmeril | medes poslužil ščitov vojščakov, ki so stražili na mestnem zidovju. Šestdeset iloščatih ogledal je tako o-pravilo delo velikega vboklega o-gledala. Leta 215 ped našim štetjem je Arhimedes Koncentriral sončne žarke v pramen in ga usmeril proti lesenim rimljanskim trovesla-čam, ki so se vnele ob temperaturi 390 stopinj C. Požig rimljanskega brodovja ni bil edini vojni izum velikega grškega fizika in matematika. «Izumil je strelne stroje — trdi profesor E-vangelos Stamatis — in druge vojne stroje, ki so bili za tisti čas še predmet znanstvenofantastičnega pisanja. Tako je zdesetkal rimljansko mornarico in vojsko, ki je tri leta oolegala vojaško šibke Sirakuze, preden jih je zavzela.» TRAGIČNA PODOBNOST John F. Kennedy, ki je bil leta 1960 izvoljen za predsednika ZDA, je prav tako tragično umrl kot Abraham Lincoln, ki je bil izvoljen leta 1860, točno eno stoletje prej. Oba sta bila ubita v petek, oba s streli v hrbet, oba v prisotnosti soprog. Presenetljivih podobnosti pa še ni konec. Lincolnov morilec Booth se je rodil leta 1839, Kennedyjev, Lee Harvey Oswald, se je rodil točno eno stoletje pozneje leta 1939. Oba sta bila ubita preden bi jima lahko sodilo porotno sodišče. Lincolnovemu osebnemu tajniku je bilo ime Kennedy, Kennedyjevemu Lincoln. Booth je streljal na Lincolna v gledališču in pobegnil v neko skladišče, Oswald je streljal na Lenredyja s skladišča in pobegnil v gledališče. Lincolnovemu in Kennedyjevemu podpredsedniku je bilo ime Johnson. Andrew Johnson se je rodil leta 1808, Lyndon leta 1908! Vse to je ameriški pisatelj Herbert B. Greenhouse zapisal v knjigi «.Premonitions». Pisatelj je med drugim ugotovil tudi, da vsi ameriški predsedniki, ki so bili izvoljeni v letnici z zaključno številko 0, niso živeli do zaključka svojega mandata, pač pa so umrli prej, naravne ali celo nasilne smrti. Tragična vrsta se začne s predsednikom Henry-jem Harrisonom. ki je bil izvoljen leta 1840 in je umrl mesec dni po proglasitvi za državnega poglavarja. Nadaljuje se z Lincolnom (1860), Garfieldom (1880), Mc Kinle-yem (1900), ki so bili vsi ubiti. Ciklus 20 let se nadaljuje s Hardingom (1920), Franckli-nom D. Roosveltom (1940 ob tretji izvolitvi), ki niso živeli do zaključka svoje predsedniške mandatne dobe. Kakšna bo usoda ameriškega državnega poglavarja, ki bo izvoljen leta 1980? okoli 10 milijonov lir. Vsota je bila pripravljena za plače delavcev podjetja. Zlikovca sta ušla z avtom, ki ga je upravljal neki drug njun pajdaš. V Saluzzu so trije drugi roparji odnesli jz bančne ustanove «Banca popolare di Novara» 7 milijonov lir. Tudi v tem primeru je šlo za klasičen napad na banke. GLASGOW, 7. - Silovit požar je danes uničil tovarno katrama pri Glasgowu. Materialna škoda je o-gromna, kaže pa da človeških žrtev ni bilo.