Glas zaveznikov
l/
Leto II - Št. 225
llsnjoirmaciijskii <d n e v> m ii k A L S.
Cena 4 lire
Govor kardinala Griffina
TRST, torek 12. marca 1946
UREDNIŠTVO : Via S. Pelllco 12 • Telefon it 93894 tn 9444S
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 66 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.PJ., SocletA per la Pubbllcltt in Italia, Trst ul. Silvio Pelllco št 4. tel. 94044. Oena posamezne številke L. 4 (zaostale I* 8). Rokopisov ne vračamo.
»ARZENAL
DEMOKRACIJE"
Washington, 12. marca
Vojni minister Robert Pat-terson je v nedeljskem večernem radijskem govoru podal stališče vojnega ministrstva do atomske sile v pogledu njenega vpliva na narodno in mednarodno poprišče.
Patterson je med drugim dejal: »V «arzenalu demokracije» — Ameriki — predstavlja a-tomska bomba neprecenljivo o-rožje. Karkoli bodo odločili v pogledu bodočega nadzorstva nad atomsko silo, ne smemo pozabiti, da je pospešila zmago in rešila na tisoče človeških živ-ljen. Uporabili smo jo za obrambo demokracije. Pripravljeni smo se odpovedati njej in tudi vsem drugim vojnim sredstvom, vendar pa šele takrat, ko bomo imeli zagotovila, da stoji organizacija svetovnega miru na trdnih temeljih.
Iskrena želja vojnega ministrstva je, da se nikoli ne bi pokazala potreba po odmetu a-tomske bombe na kakšen narod. Upamo, da bodo Združeni narodi v doglednem času izgradili sistem, ki na najmanjšo mero ne bo znižal samo potrebe po atomskih bombah, marveč tudi vojno samo.
Od vsega početka pa je jasno, da vojno ministrstvo brezpogojno podpira predlog predsednika, da mora atomska sila za civilne namene priti pod nadzor, stvo civilne ustanove*.
Britanska radijska družba javlja, da so angleškega stalnega zastopnika pri varnostnem svetu sira A. lezandra Cadogana imenovali za angleškega delegata pri komisiji ZdruZenlh narodov za atomsko silo.
Profesorja Chedricka, ki je mnogo prispeval k študiju atomske sile, bodo Imenovali za znanstvenega svetovalca pri isti komisiji.
o položaju
Za svobodne volitve po vsem svetu
liikakesa sovraštva Američanov do Sovjetov
piše „New York Times"
LONDON, 12. marca — Po vrnitvi iz Rima, kjer je prejel kardinalski klobuk, je kardinal Griffin v nedeljo slovesno vstopil v westminstrsko katedralo. V govoru, ki ga je imel med slovesnim opravilom, je izrazil zaskrbljenost zaradi razmer, kakršne vladajo danes na svetu. Po njegovem mnenju so te razmere bolj nevarne, kot so bile v dobi pred Monakovim. Naglasil je, da sta dve ustanovi, ki sta bolj kot vse ostale branili osebno svobodo — britanski imperij in katoliška cerkev — predmet napadov ter lažne propagande s strani nekega mogočnega naroda.
* v- i
r .
SULTAMEH IZ MOSKVE
Teheran, 12. marca
Včeraj se je vrnil Iz Moskve v Teheran ministrski predsednik Ghavam Sultaneh. Doslej še ni dal nobene uradne izjave o razgovorih v Moskvi. Ničesar tudi ni omenil o tem, kdaj bodo pogajanja nadaljevali. Svojim pristašem je dejal le sledeče: «Mislim, da gremo po pravi poti. Ako hočemo, da se bodo rešila notranja in zunanja perzijska vprašanja, moramo doseči popolno edinost)).
Mplotovu je poslal zahvalno poslanico za piijateljski sprejem perzijske delegacije. Zagotovil mu je, da bo storil vse za ojačanje prijateljstva med obema državama.
Včeraj zjutraj je 5.000 pristašev levičarske stranke «Tudeh» manifestiralo pred poslopjem parlamenta in številnim poslancem preprečilo udeležbo na zadnjem zasedanju parlamenta, ki bo danes avtomatično razpuščen. Poslanci zaradi tega niso dosegli zadostnega števila.
Ker na podlagi ustave ni mogoče razpisati volitev, če so na perzijskem ozemlju tuje čete, Jih na noben način ne bodo mogli razpisati do umika Rdeče armade.
Demonstranti so že pretekli teden prepre<-.i][ udeležbo številnih poslancev. Zaradi tega parlament ni mogel premagati mrtve točke v pogledu volitev.
Ob pnliki včerajšnjih demonstracij so laz e ranlll desnlfar8kega
poslanca Amlrja Teymourja
Poslanci so z vzkiikanjem li prihod ministrskega predsedn'. ka Sultaneha. Poslanec levičarske stranke «Tudeh» dr. Keševars je množici zagotovil, da bodo danes ukinili zakon, ki prepoveduje volitve do umika tujih čet, vendar pa 0 tem še ni nobenega potrdila. Danes bo nejavna seja parlamenta, na kateri bo Sultaneh podal poročilo o svoji misiji v Moskvi. Poslanci pa ne bodo mogli predlagati nikaldh novih ukrepov.
V več delih Evrope — je nadaljeval kardinal Griffin — kruto preganjajo katoliške škofe in duhovnike. Vprašuje se: «Ali morda služi svobodi, da morajo stalno napadati obstoječe vlade in da je potrebna organizirana gonja, ki naj seje med miroljubne narode needl-nost in sovraštvo? Tem narodom — i je izjavil kardinal Griffin — bi bilo treba nuditi možnost svobodnih volitev, odpraviti bi bilo treba tajno policijo in dvigniti železni zastor, ki skriva to, kar se dogaja na pozorišču vzhodnega imperija«.
Nedeljski «New York Times« piše v uvodniku, da obstojajo obžalovanja vredne pregraje, ki ovirajo ameriški narod, da ponese »poslanico dobre volje« sovjetskemu narodu, do katerega Američani ne gojijo »nobenega sovraštva«.
«Vsak dan — piše «New York Times« — prinesejo dnevniki kakšno vest, ki se nanaša na spore med Sovjetsko zvezo in zahodnim, svetom. Ako sklepamo po teh vesteh, se nam kaže Sovjetska zveza kot velika država, ki se je premišljeno odtujila glavnim tokovom človeškega mišljenja. Razen Informacij znanstvenega in tehničnega značaja, po katerih se zdi, da so Sovjeti pohlepni, so se zdaj zaprli v lzola-cionizem ter živijo izven sfere svetovnega mnenja. To jih ovira, da bi drugim dali razumeti svoje sedanje stališče, po drugi strani pa jim to onemogoča, do bi razumeli odziv zahodnega sveta. Vsekakor zaradi tega ne smemo obupavati, da bi dosegli sporazum s Sovjetsko zvezo.
Želimo Sovjetom vse dobro, želimo jim napredek, bogastvo, mir ln varnost. Žalostno pa je, da jim te želje ne moremo neposredno izraziti.
Kardinal BERNARD GRIFFIN westrrinstrskl nadškof in najmlaj-ši britanski kardinal, Je znana pojava v britanskem javnem življenju.
Redni značaj gibanja čet
Jugoslavija pojasnjuje ojačenja v coni „E>" ’
LONDON, 12. marca. — V odgovor na neko vprašanje v spodnji zbornici je podtajnik zunanjega ministrstva MacNeil ‘izjavil, da je britanski zunanji minister poslal britanskemu poslaniku v Beogradu navodila, naj zahteva od maršala Tita pojasnila zaradi znatnega povečanja jugoslovanskih vojaških oddelkov na področju «JS» Julijske krajine v prvi polovci meseca februarja. Poslanik je prejel odgovor, da je bilo to gibanje čet rednega značaja in v zvezi z demobilizacijo edinic, ki so zdaj nastanjene na področju.
PRELOŽITEV ZASEDANJA VRHOVNEGA SOVJETA
Moskva, 12. marca Novoizvoljeni Vrhovni sovjet Je s kratkim sporočilom za 24 ur preložil otvoritev zasedanja, ki »o ga določ.li za včeraj. Razloga preložitve niso navedli.
UMIK IZ LIBANONA
Pariz, 12. marca
Neki poročevalec francoskega zunanjega ministrstva v Parizu je l/javil, da bodo britanske čete umaknili lz Libanona junija tega leta, francoske čete pa najkasneje konec marca prihodnjega leta.
predlo-
predloga
BRITANSKI PREDLOG
0	NADZORSTVO NAD AVSTRIJO
_	London, 12. marca
1	• f “bvo obveščenih krogov jav-jajo, a je britanska vlada stavila vladam Združenih držav, Sovjetske zveze in Franclje predloge za hov sporazum o nadzorstvu nad Avstrijo. Zdi se, da Američani in *>ancosi soglašajo 8 temi
sovjetske oblasti pa '1°slej še niso sprejele.
Britanski predlog naj bi dajal *atrijski vladi večjo oblaat pri vzdr-?vanju najstrožjega nadzorstva ad vrhovno Opravo; predlog pred. ,'^ava tudi zmanjšanje osebja aUega ,in civilnega.
Nadzorstva v Avstriji. v A-V®trljske oblasti so medtem Ja-j. 9 britapski vladi veliko zaskrb-„®n°6t avstrijskih vladnih krogov ^radl vedno slabšega položaja ln '-''arnosti popolne zmede
Nikomur nismo
pokazali hrbta
Beneš in Fierlinger o stališču Češkoslovaške
PRAGA, 12. marca — Predsednik češkoslovaške republike Edvard Beneš je v razgovoru z dopisnikom lista «New York Times* izjavil, da so ga obvestili, da išče Sovjetska zveza v jugovzhodni Evropi svojo varnost, da pa nima ozemeljskih zahtev.
Na vprašanje o sovjetskem stališču do Madžarske la Avstrije je Eeneš dejal: «Ne verjamem, da bi Sovjetska zveza hotela vzhodno Avstr.jo ali Ma carsko. Ce bi imela ozemeljske zahteve, bi lahko zagospodovala nad Češkoslovaško, toda tega ni storila. Sovjetska zveza je vse sile umaknila iz Ceako-
vo-
za vozniškega
s’ovaške, ker ima zaupanje, da v Pragi ne bo protisovjetske vlade. V vzhodnj Avstriji in na Madžarskem so Sovjeti še zaradi toga, da v teh deželah ne bi znova dvi-Unlll protisovjetski elementi. Prepričan sem, da bo Sovjetska zveza Pripravljena umakniti svoje čete,
°	° d°8eg]a ta namen. Vsa
30V ,C 8 a zunanja politika temelji ra ze ji po varnosti. Zagotoviti hoče razvoj svoje države i„ prija-teljev na svoj, meji. Za Sovjetsko zvezo je najvažnejša rešitev njenih notranjih vprašanj*. Beneš, ki ie že v Londonu podpisal zavezn'sko pogodbo s Sovjetsko zvezo, ima svoj narod za most med vzhodom in zahodom. «Kar se tiče politike nase države, bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi postali samostojni člen v povezanosti*.
Po včerajšnjem poročilu «New zork Timesa* je češkoslovaški ministrski predsedn k Zdenek Fierlinger odločno odbil obtožbe, po katerih naj bi skusal svojo vlado in državo podredit' vplivu Sovjetske zveze.
V daljšem razgovoru, v teku katerega Je skušal zavrniti trditve, da je pod oblastjo Moskve, Je izjavil, da ni res, da bi hotela Češkoslovaška obrniti hrbet zahodu. Izjavil Je, da Češkoslovaška ni
obrnila hrbta nikomur, da pa upošteva Sovjetsko zvezo zaradi svoje varnosti. Umik Rdeče armade lz Češkoslovaške je značilno dejanje, ki dokazuje, da je položaj v Češkoslovaški taksen, da je videti, da je ta država zvest zaveznik.
Fierlinger je dejal:	«Priznat)t
moramo, da vidimo v Sovjetski zyezi svojo varnost. Ne verjamemo, da bi bili Velika Britanija in Združene države pripravljeni predlagati zavezniško pogodbo. Sovjetska zveza pa je to storila. To bo ostal temelj naše zunanje politike. Ta zunanja politika bo ostala nespremenjena neglcde na izid volitev, ki so predvidene v maju*.
Fierlinger je nato navedel nekatere težave Češkoslovaške. Med glavne spadajo mednarodni prevozi, vprašanje prehrane in obnova.
McNeil je dodal, da so ta giba nja z istočasnim, prihodom zavezniške komisije v Trst nedvomno povzročila veliko zaskrbljenost med krajevnim prebivalstvom in da zdaj britansko zunanje ministrstvo preučuje, kaj naj bi ukrenili, da bi razpršili te nesporazume. «Pojasniti ielim — je dejal — da bodo o razmejitvenem vprašanju odločale zavezniške sile, ki bodo po preučitvi sklepov izvedencev sestavile mirovno pogodbo z Italijo in da krajevna gibanja čet naravno ne bodo imela vpliva na končno odločitevn.
McNeil je nato na neko drugo vprašanje odgovoril, da so v Moskvi načeloma sklenili, da Dodekanez prepuste Grčiji, da pa so tudi sklenili, da Je treba za formalno rešitev tega vprašanja počakati na sklenitev mirovne pogodbe z Italijo.
Na vprašanje, naj bi dali zagotovilo, da bodo pred končno odločitvijo vprašali prebivalce, je McNeil izjavil, da bi se morala po njegovem mnenju izvesti priključitev ieh otokov Grčiji po želji velike večine prebivalstva.
..HOME FLEtr y GIBRAITARJU
Gibraltar, 12. marca Včeraj je na čelu edinic »Home Fleet* (matičnega brodovja) priplula v gibraltarsko pristanišče 33.950 tonska bojna ladja »Nelson«.
»Hotne Fleet« Je zapustila Veliko Britanijo pretekli teden. Križarila Je ter imela vaje vzdolž španske obale tri tedne.
ŠPANSKI ODGOVOR
Pariz, 12. marca Agencija »I.N.S.* »poroča, da je francoski zunanji minister včeraj javil, da so Združene države in Velika Britanija odklonile francoski predlog, da bi špansko vprašanje predložili organizaciji Združenih narodov.
Po vladni seji pod Francovim predsedstvom je španska vlada v petek zvečer izdala kratko poročilo o trojni noti.
Poročilo pravi: «Vlada je preučila izjavo, ki sta jo na francosko zahtevo objavili britanska in ameriška vlada in sklenila sporočiti, da zasleduje španska vlada vodilno smer, ki Jo je nakazala že v prejšnjih notah, v katerih tujcem ne priznava pravice vmešavanja v španske notranje zadeve, ki spadajo Izključno v njeno suverenost«.
»International News Service« poroča, da je španski konzulat mesta Hendaye na francosko-španski meji v soboto Javil, da bodo mejo med Francijo in Španijo za nekaj ur odprli, da bi na ta način lahko prišle v Španijo osebe, ki so ostale v Franciji.
Dopisnik ameriške radijske družbe NBC Je v nekem poročilu iz Londona javil, da so se v Španiji združile tajne opozicijske sile, kar se ni več dogodilo od konca državljanske vojne. Po dopisnikovem mnenju so med njimi štiri najvažnejše skupine. stranka demokratskega zavezništva in skupina Baskov, Kataloncev in Galičanov.
V španskem konzulatu v Buenos Airesu je eksplodirala bomba. Bombo naj bi bili vrgli v posiopje skozi glavni vhod. v okolici so bila poškodovana vrata in okna.
»International Newr, Service« poroča, da je policija med protifašistično demonstracijo pred španskim. poslaništvom v Stockholmu aretirala 10 Švedov.
ODMEVI GOVORA
W1NSI0NA CHURCHILLA
Washington, 12. marca
Tiskovni tajnik v Beli hiši Ross je izjavil, da je bil Winston Churchill včeraj na poslovilnem obisku pri predsedniku Trumanu pred odhodom v Veliko Britanijo.
Moskovska radijska postaja je včeraj navajala uvodnik »Pravdes in s tem prvič, v celoti omenila Churchillov govor, ki ga je imel pred enim tednom v Fultonu. *Pravda» brez izbranih besed obtožuje Churchilla, da olivlja staro strašilo boljševizma. Omenja del Churchillove Izjave o prijateljstvu do sovjetskega naroda med zadnjo vojno in naglaša, da je postal Churchill zdaj, ko je nevarnost minula to, kar je bil prej. ePravdas meni, da predstavlja Churchillov predlog zveze med Veliko Britanijo in Združenimi drža-vami konec koalicije treh sil, ki so jo ustvarili v teku druge svetovne vojne. To bi pomenilo tudi konec Združenih narodov.
Po poročilu agencije «INS», je britanska poslanska zbornica razpravljala o Churchillovem govoru, » katerem je zagovarjal bratsko zvezo med Angleži in Američani.
Churchill ln general Eisenhoioer sta v petek srečno ušla posledicam nesreče, ki bi lahko bila težka. Splašila sta se konja njune kočije. Nezgodo je povzročil fotograf z umetno lučjo.
Uradna preiskava škedenjskega spopada
Sprejem stavkovnega vodstva pri podpolkovniku Smutsu
TRST, 12. marca. — Včeraj pozno v noč Je še vedno trajala splošna stavka, ki Jo je sklical UAIS (ltalijaruko-slovemka protifašistična zveza) v Trstu, Gorici, Tržiču ln Miljah. To je sledilo dnevu, ki J s potekal sorazmerno mirno; podpolkovnik J. S. Smuts, komisar tržaškega okrožja, Je sprejel delegacijo voditeljev stavke. Stavka je sledila včerajšnjemu incidentu v Skednju, jugovzhodnem predmestju Trsta in ki leži nad ladjedelnicami, ko se je zapletel oddelek policije Julijske krajine s sovražno razpoloženo množico in ko je prišlo do streljanja. Ubiti sta bili dve osebi 33-letna Giovanna Genso, mati treh otrok m 40-letni Giorgio Bo-nifacio; ranjenih je bilo 18 ljudi.
Uradna objava pravi, da Je naj-
TOGLIATTI IN TRST
Lucca, 12. marca Na prvem votivnem zborovanju italijanske komunistične stranke je njen voditelj "almi-ro Togliatti omenil tudi vprašanje Julijske krajine. Opomnil je, da je krivda odgovornih voditeljev fašističnega režima, katerega je vedno podpirala in mu pomagala monarhija, če danes razpravljajo o italijanskih mejah In če odrekajo Italiji Julijsko krajino in Trst.
MU MJ BI BIL MUifCZVIl
Varšava, 12. marca 1 Delavska ln socialistična stranka sta poslali izvršnemu odboru Mikolajczykove kmetske stranke pismo, v katerem pravita, da nos! odgovornost za razbitje pogajanj za dosego volivnega sporazuma izključno le kmetska stranka, ker je s svojimi zahtevami onemogočila sporazum.
Za socialistično stranko je pismo podpisal ministrski predsednik Osubka Morawski, podpredsednik v:ade Gomolka pa ga Je podpisal za delavsko stranko.
NIZOZEMSKO IZKRCANJE V RATAViJI
Batavia, 12. marca
V soboto zjutraj so se v Bata-vljl izkrcali štirje nizozemski bataljoni, ki Štejejo približno 3.000 Poročajo, da so se istočasno Izkrcali močnejši oddelki tudii v Semarangu in Surabajl. Domnevajo, da »o te čete del 20.000 mož, k- so bili na poti iz Malake in raznih drugih Oporišč Nizozemske Vzhodne Indije. Kot poročajo, so ° nizozemski nameri izkrcanja obvestili Indonezijskega mlnlstr-»koga predsednika Sutan Sjah-rlr-a v petek. Neki angUškl zvezni častnik Je skupno z Indonezijskimi predstavniki odšel lz Bata-vije v Jogjakarto, da obvesti indonezijskega »predsednika* dr, Scekarna.
Za zdaj še ne vedo, kakšna ho reakcija Indonezijcev, predvidevajo pa, da bodo zavezniki sto-rili vse, da bi preprečili popolni neuspeh sedanjih neposrednih pogajanj, ki bi mogla, kakor so pričakovali, privesti vsaj do uradnih pogajanj med Nizozemci ln Indonezijci.
Poročevalec »republikanske vlade*, v Indoneziji Je Izjavil, da bo In-donezljskl »ministrski predsednik* Sutan Sjahrir predložil zavezniškemu poveljniku generalu Stopfor-du energično noto v znak protesta proti prihodu nizozemskih čet.
Poročevalec britanske vojske je Izjavil, da bodo nizozemske čete zamenjale Indijce, ki zdaj zapuščajo Javo. Nizozemske čete bodo začasno namestili v predelu Bata-vlje, katero že večinoma nadzorujejo Nizozemci.
Dr. Sutan Sjahrir je kot zunanji minister indonezijske »republikanske vlade« predložil včeraj zavezniškemu poveljniku generalu Stop-fordu protest zaradi izkrcanja nizozemskih, čet. V protestnem pismu pravi Sjahrir: »Se enkrat želim z največjo odločnostjo poudariti stališče svoje vlade, da pomeni nizozemski vojaški vdor v Indonezijo kršitev načela suverenosti indonezijske republike«. Nadalje pravi, da prisotnost nizozemskih čet nikakor ne more izboljšati sedanjega napetega položaja. Negativno bo vplivala tudi na petek pogajanj.
Dr. Soekarno Je odobril sestavo nove vlade dr. Sjahrira.
prej začel streljati nekdo iz množice, toda za zdaj še nimajo točnih podrobnosti. Ukazali so splošno preiskavo in Izid bodo objavili kar mogoče hitro.
V uradnih krogih naglašajo, da je nasprotno demokratičnim načelom ln dobremu glasu novinarstva, da razsoja o incidentu, preden so znana vsa in točna dejstva.
Stavka je presenetila Trst, toda ko so meščani videli, da ni dela, je večina preživela dan kot praznik, sprehajali so se po sončnih ulicah, ali pa obiskavali prijatelje. Stavkovni odbor Je dovolil, da ostanejo odprte pekarne ln mlekarne do desetih dopoldne in prav tako so tudi delali delavci v bolnišnicah ln pri važnih službah, ki so v zvezi z vodovodom, plinom in elektriko. Zgodaj zjutraj so se pojavili v mestu na jugoslovanskih ln italijanskih zastavah s peterokrako zvezdo čmi žalni trakovi. Popoldne so imele skoraj vse zastave v okrajih sv. Jakoba in Skednja žalni trak v znak žalosti za osebama, ki sta bili včeraj ustreljeni.
V pristaniščih so ustavili delo
Delo v tržaškem, pristanišču popolnoma miruje. V pristanišču je šest ladij, ki so naložene z 21.000 tonami različnega materiala ustanove UNRRA, ki je namenjen Jugoslaviji. Nadalje stoje tri ladje s 14.500 tonami premoga in koksa, ki Je namenjen za Trst, Pulj in Videm. Razen tega Je še 5.800 ton raz. ličnega materiala ustanove UNRRA, ki čaka na transport. Britanske čete so prostovoljno delale in raztovarjale blago lz dveh ladij. Dopisnik agencije Združenih narodov je imel včeraj razgovor z g Ernestom Radičem, ki Je organizator Enotnih sindikatov. Voditelj Enotnih sindikatov je rekel, da ni res, kar pravijo razna poročila, namreč, da je eden v množici, ki je bila na Skednju, kot prvi streljal.
Dejal Je, da Je stavka protest množic proti brutalnim metodam, ki jih uporablja policija. Voditelj Enotn.h sindikatov ni vedel povedati, kako dolgo bodo stavkali.
Sprejem stavkovne delegacije
VreraJ popoldne je podpolkovnik J. C. Smuts, komisar tržaškega področja, sprejel delegacijo vodilnega odbora splošne stavke, ki so jo vodili gospodje Radič, Laurenti in So-lieri.
Delegacija Je predala spomenico
v kateri je pritožba nad predvčerajšnjim incidentom v Skednju; spomenica pripisuje dogodek fašističnemu vplivu pri policiji in zahteva, da to razpuste.
Ko Je podpolkovnik Smuts izvedel od delegacije opis o dogodku, je Izjavil, da Je general sir John Harding, poveljnik 13. armadnega zbora ukaza izvršiti o zadevi popolno in nepristransko preiskavo; izid preiskave bodo objavili, kakor hitro bo mogoče. Podpolkovnik je nato prosil zastopstvo, da bi mu pied-ložilo pismene podatke o spopadu, da jih bo lahko predložil pvilsico-valnemu sodišču.
Kar se tiče obtožb fašizma v policijskih silah, Je podpolkovnik Smuts gladko odbil vse obtožbe, češ, da Je v policijskih silah veliko fašistov, ali pa da so policijske sile fašistično razpoložene. Policijske sile so sestavljali z največjo skrbnostjo ln Jo še danes nadzorujejo zavezniški častniki, katerih celotno stremljenje gre za tem, da bi se izognili takšnim dogodkom. Toda tudi najboljše organizacije na svetu lahko napravijo pomote in podpolkovnik dopušča možnost, da so se nekateri bivši fašisti vtihotapili v policijske sile. Ce’ bodo poslali imena in podrobne obtožbe, bo uvedel preiskavo in če bodo obtožbe utemeljene, bodo izvedli potrebne ukrepe.
Podpolkovnik je poudaril: «Cehočemo, da bodo policijske sile boljše, Je potrebno, da bi vsi sodelovali v najboljšem duhu s policijo. V zadnjem tednu je bila policija predmet obsežne neumestne kritike in v zadnjih nekoliko dneh so bili trije stražniki težko ranjeni pri napadu na nje«.
Ne da bi s tem hotel reči, da jc policija v Skednju ravnala napač. no, Je podpolkovnik Smuts poudaril, da bo tako stalno izzivanje moglo ustvariti okolnosti, v katerih bi se tudi najbolj izkušeni stražnih mogel motiti. Zaradi tega je potrebno, da ljudje sodelujejo s polt cijo dostojno, če hočemo, da bo policija rešila svoje dolžnosti v naj. boljšem redu.
Zastopstvo je zapustilo podpolkovnika Smutsa z namenom, da bi poročalo svojemu odboru.
Zvezna delavska zbornica Je dala poročilo, v katerem obžaluje pro-glasitev stavke in poziva delavce naj ostanejo mirni in se izogibajo kakršnemu koli dejanju, ki bi mo-
glo privesti k neprijetnim spopadom.
Britanska radijska družba, radijska postaja »Glas Amerike«, pariška in druge radijske postaje so oddajale poročila o spopadu v Skednju in o splošni stavki. Opozarjali so na provokacije proti policiji Julijske krajine in na propagando, ki jo vodijo proti njej.
GENERAL HARDING PRIREDIL SPREJEM
Trst, 12. marca
General sir John Harding, poveljnik 13. armadnega zbora je priredil včeraj v zgodovinskem devinskem gradu, glavnem stanu 13. armadnega zbora, sprejem elanom zavezniške komisije za razmejitev. Med prisotnimi gosti so bili: vrhovni zavezniški po-veljnk, general sir W. D. Morgan; njegoy namestnik poročnik general John C. H. Lee; poveljnik 56. londonske divizije »Črni maček*, poveljnik 88. ameriške divizije »Modrih vragov«, poveljnik jugo-slovanskega odreda pri 13. armadnem zboru, vodja jugoslovanske vojne zvezne misije in višji častnik glavnega stana generala Hardinga, Zavezniške vojaške uprave in zavezniškega obveščevalnega urada.
Ob tej priliki so odbnovili mnogo starih prijateljstev, ki so nastala na bojnih poljanah ih pozneje pri različnih zavezniških konferencah ln sestankih. Vladalo Je ozračje velike priSTčnoBtl in prijateljstva.
SOVJETSKI DEMANTI
London, 12. marca Moskovska radijska postaja poroča, da so sovjetske oblasti na Poljskem v soboto zanikale govorice, po katerih naj bi na Poljskem še vedno zadrži vali 37.000 francoskih vojnih ujetnikov, ki so Jih tja privedli Neme!.
SOVJETSKA CENZURA
London, 12. marca Poročila, ki so prispela v New Tork ln London javljajo, da bodo morali tuji dopisniki v Moskvi upoštevati nove odredbe cenzure, KI jim ne bodo dopuščale, da sl fcl po opravljeni cenzuri ogledali svoja poročila.
GRŠKE TEŽAVE
Usoda volitev 31. marca
ATENE, 12. marca. — Grški ministrski podpredsednik in vodja progresistov Georges Cafandaris je poslal v nedeljo ministrskemu predsedniku Sophoulisu pismo o svojem odstopu.
• ceraj so odstopili še štirje ministri njegove stranke: letalski minister Pierre Evripaios, minister za javna dela Stamatis Marcouris, prosvetni minister Athanassiades Novas in minister za pošto ter brzojav Georges Bourdaras. Do Cafandari-sovega odstopa je prišlo na podlagi izjave, ki jo je podal že v soboto in v kateri je naznanil, ua se bo vzdržal volitev, ki so napovedane za 31. marec, < e ne bodo prej določili takšnih pogojev, ki bi zagotovili resnični izraz ljudske volje. Sophoulis je ostavke sprejel in izjavil, da bi sprejel tudi ostavko finančnega ministra Mylonasa, voditelja republikanskih agrarcev, ki je v soboto izjavi, da bo odstopil, če volitev ne bodo preložili.
Britanski zunanji minister Bevin je v pismu, ki ga je poslal ministrskemu predsedniku Sophoulisu, razložil razloge zaradi katerih odsvetuje, da bi volitve preložili.
Bevin pravi v pismu, da je z žalostjo vzel na znanje odločitev levice, da se to vzdržala volitev. Vendar pa meni, da je njihovo zadržanje le znak, da menijo, da ljudstvo ne podpira njihovih strank. Bevin pravi:
»Mislim, da to vzdržanje ni zadostni razlog, da bi odrekli Grčiji motnost, da sl na podlagi svoje volje Izbere vlado. »Bevin omenja, da Je britanska vlada vedno svetovala, naj čtmprej razpišejo volitve, ker pred volitvami ni mogoče »poznati resničnega razpoloženja grške. ga. naroda. Zaradi tega je »z velikim začudenjem* vzel na znanje Izjavo ministrskega predsednika Sophoulusa, po kateri naj bi monarhistična oborožena organizacija »XI* obvladala verjetno vse policijske In orožniške sile. Bevin pravi, da iz prejetih poročil to ni razvidno. Bevin zaupa Sophoulieu kot ministru za Javni red in ne more razumeti, kako bi mogla omenjena organizacija prisiliti volivce raznih pokrajin, da bi volili proti svojemu prepričanju, ko so vendar zagotovili volivno tajnost.
Drugi razlog Bevina, zaradi katerega naj bi bile volitve 31. marca, je absolutna potreba, da grška vlada pokaže trdno odločnost v tem, ali si hoče Grčija pridobiti spoštovanje svojih zaveznikov, predvsem pa spoštovanje Združenih držav.
Diplomatski urednik laburlstič. nega «Daily Heralda* piše, da Je zašla grška kriza v takšen položaj, da obstaja dvom, ali bo Sophouli-sova vlada lahko ostala na oblasti do 31. marca.
Liberalni »Manchester Guardian* piše: »Težko je skrivati razburje-nest zaradi zmešnjave, ki vlada v grški politiki. Raznim slabim in neuspešnim vladam, ki so sledile druga drugi, se kljub znatni pomoči, ki so jo dobile Iz Velike Britanije, ni posrečilo vzpostaviti red*
ln spoštovanja zakona. Vsekakor ne bi smeli pozahiti, da je namen našega vmešavanja v Grčiji v te<m, da zagotovimo vpostavitev odgovorne vlade. Trenotn0 je le malo u. panja, da bi bile volitve lahko 31. marca. Tehtni razlogi so, da bi volitve za kratek čas (ii. pr. za en mesec) odložili. Pričakujemo, da »e bod0 vse stranke obvezale, da se jih bodo udeležile.*
Skupina sedemdesetih britanskih laburističnih poslancev in druge znane osebnosti so v neki izjavi izrazile dvom, da bi mogle hiti do 31. marca v Grčiji svobodne volitve. Izjava govori o razlogih za bojazen, da so ostali napori, ki naj bi ustvarili potrebne pogoje za redni potek volitev, brezuspešni. So-phoullsova vlada, ki Je bila še pred nekaj meseci prava osrednja vlada, je naglo zdrknila na desno ln številni elani Sophoullsove stranke se zdaj odkrito Izjavljajo v korist koalicije z monarhisti proti silam levice In odpora. Po britanskem tn grškem mnenju je ta protidemokratična težnja zelo nevarna. Grčija mora postati svobodna in neodvisna država ter most med vzhodom in zahodom.
Dve sto štirideset britanskih, a-meriaklh m francoskih častnikov je začelo v nedeljo s pomočjo ena. kega števila grških tolmačev preučevati in pregledovati volivne imenike po mestih ln vaseh. To Je prvi korak njihovega dela za opazovanje volitev. Pregledovalci bodo o pravilnosti in demokratski sestavitvi seznamov sproti obveščali svoje osrednje urade v Atenah. Vsako nepravilnost bodo javili tudi atenski vladi. Vse stranke levice vztrajajo na tem, da Je treba vo. livne sezname več ali manj spremeniti. EAM, v katerem prevladujejo komunisti, Je zahteval kot pogoj za volivno udeležbo ponovno sestavo .volivnih imenikov.
Zakon o civilni poroki
0 predloga razpravlja zakonodajni odbor jugoslovanske narodne skupščine
BEOGRAD, n. marca — Zakonodajni odbor jugoslovanske narodne skupSClae je pričel razpravo o zakonskem predlogu zakonskega prava, ki uvaja civilno poroko. Poročevalec profeeor Jovan Djordje-vlč Je izčrpno preučil zakonski osnutek. Opisal je glavne značilnosti predlaganega osnutka in njegove prednosti v primeri z zakonom bivše Jugoslavije.
Osnovna rnidtilnost novega zakonskega osnutka ta zakonsko pravo jo obveznost civilnega zakona na vsem. ooenilju FLR Jugoslavijo. Na ta način so uresničili člen ustave o uvedbi obveznega civilnega zakona. Z uvedbo obveznega civilnega zakona daje zakonski osnutek driavi, kar ji pripada ter prepušča cerkvi to, kar ji ]6 zajamčeno po ustavi. Zakonski osnutek do-puSča oerkveno poroko po oivtfni poroki.
Zakonski osnutek urejuje vpropanje zakona po osnovnih načelih ustave ter istočasno upolteva navade in običaje naroda. Zagotavlja popolno enakost med molem in leno v dolžnostih *n pravicah. Ta enakost je velika pridobitev demo-
kracije ter eo jo izrecno navedli v ustavi, da bi s tem zagotovili popolno enakost Hnsk In mol v vseh slojih sodtalnega Življenja.
Zakon predvideva ločitev v duhu sodobnih načel ločitve. Razloge za ločitev eo povzeli iz zakonikov naprednih narodov. Zakon sr, lahko ločI, če sta obe stranki sporazumni. Zakon predvideva potrebne mere za zaSčHo otrok V primeru ločitve.
Zakon se sklene pred pristojnim ljudskim komisarjem, ter so zaradi tega za zakonske spore pristojna ljudska sodUSča.
Vktnlli So »eriatska sodiSča, ki so bila poprej pristojna za' zakonske in zapuščinske zadeve driavlja-nov muslimansko vere in jih nadomestili z ljudskimi sodtSči.
ZANIMIVOSTI
RAZPRAVA V NURNBERGU
Razgovor z Goeringovo ženo
Kraljevi zavod za higijeno in zdravstvo v Angliji je z zlato medaljo Harven za leto 1946 odlikoval iznajditelja penicilina prof. sira Alezandra Fleminga.
• • •
Velika Britanija bo 18. aprila ot-vorila popolno televizijsko službo. Tovarne imajo mnogo dela z izdelavo televizijskih aparatov, katerih cena bo od 40 do 50 šterlingov, to je Itirikrat vei kot leta 1939.
* • »
Britanski pomorski strokovnjaki so objavili, da so imeli Nemci v natrtu zgraditev nove vrste podmornice, ki bi lahko razvila brzino 28 vozlov in tudi pod vodo dohitela najhitrejše ladje.
• • *
V Londonu so prodali na javni dražbi za 3400 iterlingov prvo ilustrirano izdajo znanega Bocaccto-vega «Dccamerona»; kupil jo Je neki Američan.
• • *
Veliko poiiljko zdravil je vzel seboj kanadski misijonski zdravnik dr. Stetvart Allen, ko je odpotoval ist Londona na Kitajsko. Med drugim je vzel 20 milijonov enot penicilina za bolnišnice v Cungkin-gu. To je del dobav v vrednosti štl-rih milijonov dolarjev, ki jih na-muerava Kanada letos poslati na Kitajsko. Dr. SLeivart Allen bo ostal na Kitajskem tri mesece in preučil zdravstveni položaj, da bo lahko poročal kanadski vladi.
Nflmberg, 12. marca Reuterjev dopisnik poroča, da Je •odiSče za vojne zločine sprejelo prošnjo dr. Ottona Kranzbuehlerja, zagovornika admirala Doenltea, bivšega vrhovnega poveljnika Hitlerjeve mornarice, da sl ogleda czaupne ukaze za britansko mornarico* to (navodila admiraliteti trgovinske mornarice* za leto 1939 to 1940.
Zagovornik dr. Kranzbuehler, katerega varovanec mora odgovarjati za teike obtožbe glede taktike nemških podmornic, je Izjavil, da bo te material odkril (ukaze, ki so jih dali trgovinskim ladjam, da takoj obvestijo po radiu o prisotnosti vsake podmornice*. Izjavil je tudi, da bo lahko dokazal, da so obstojali ukazi vsem trgovinskim ladjam da odprejo topovski ogenj, da s kljunom ladje zapeljejo ta odvržejo globinske bombe proti vsaki podmornici, ki M bila v njihovi bližini.
Dr. Robert Servatlus, zagovornik Fritza Sauokela, bivšega nemškega voditelja tujih delavcev, Je predložil Izjave, ki obsojajo Sovjetsko zvezo ta Češkoslovaško, da sta prisilili Nemce k prisilnemu delu. Češki uradnik pri sodišču Je označil eno teh obtožb kot (nespametno dejstvo*.
Zena bivšega poveljnika nacističnega letalstva to maršala Reicha Goeringa, Emma Goertogova Je Izjavila nekemu dopisniku INSa, da
JUL KRAJINA
Šole moralo nadaljevati s poukom
Trst, 12. marca
Stotnik J. P. Simoni, viiji častnik za prosveto pri Zavezniški vojaški upravi, je Izdal pčeraj sledeče poročilo:
Opazilt smo, da Je nekaj lol ostalo zaprtih, kar pomeni očitno poslušnost danim ukazom nekega, ki je razglasil splošno stavko.
Jasno je, da zatvorltev lol ne more imeti nobenega vpliva na tukaj► (nje politično stanje, kakor tudi ne more niti najmanj vplivati na zadržanje in odredbe oblasti Zavezniške vojaške uprave. Zatvoritev šol ima samo eno posledico in to je škoda, ki jo povzroča vzgoji otrok in mladine, katerim preprečujejo redni pouk in jih na ta način usmerjajo v nered in neposlušnost. Skoda je še tem večja, ker je pouk že tako zmanjšan zaradi po manjkanja prostorov in ker se je šele pred nekaj meseci po dolgi prekinitvi spet pričel. Sole imajo ukaz vršiti in nadaljevati redno svoje delovanje. Vse italijanske šole so bile včeraj odprte ter so imele redni pouk z redkimi izjemami, medtem ko so bile slovenske zaprte. Upati in lelett je, da bodo danes vse šole, zavedajoč se važnosti svojih nalog, odprte in da bodo začele z rednim poukorn.
T R S T
□
Popis tujcev*
Vse osebe, ki nimajo italijanskega, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na urada za tujce pri policiji Julijske krajine v ulici 80. oktobra it. 2-III. nadstr. med. 9. in 12. vro.
Jutri, v sredo, so na vrsti črke I, J In H.
PREHRANA
Je Hitlerjev duh pojemal ob prvi invaziji zaveznikov v Normandija Goeringava Je zagotavljala, da je bil Hitler igrača v rokah šefa nacistične stranke Martina Borman-na, ki ga Je označila za (Rasputi-na Tretjega Reicha*.
Emma Goeringova Je dejala razen tega, da je Hitler, ki je po njenem mnenju napravil samomor, u-vldel neizbežnost zavezniške zmage. Želel Je, da bi prevzel Goering odgovornost pogajanj z zavezniki, vendar ga je pri tem oviral Bor-miuin.
Gospa Goeringova Je nadalje podala Izjavo o zgodbi drame, ki je bila v berlinskem zaklonišču, kjer pravijo, da Je Hitler našel smrt, To dogodek Je Izvedela od letalskega generala Koehlerja, to sicer v Goerlngovi hiši v Berchtesgadenu dne 23. aprila 1945. Dogodek se je razvijal takole: (Dne 22. aprila 1945 Je Imel Hitler živčni napad in se je izrazil: (vojna je Izgubljena*. Ne morem se več bojevati, ker nisem zdrav. Nočem pasti v roke sovražnika, Goering bo lahko bolje izvedel pogajanja kakor jaz*. Na te besede je Bormann ugovarjal in dejal, da (se pod Goeringovlm vodstvom ne bi hotel več bojevati*, na kar je Hitler pripomnil: (NI se nam treba več bojevati. Goering ne bo imel več drugega dela, kakor da začne s pogajanji*.
Hišo, v kateri je 10. marca 1872 umrl Giuseppe Mazzini in so jo to vojno poškodovale bombe, bodo po sklepu občinskega odbora v Pizi obnovili,
KULTURA
Med Milanom in švicarsko mejo se je posrečilo policiji zajeti veliko tolpo tihotapcev. Pri njih. so zaplenili za 4 milijone lir insulina in 200 tisoč enot penicilina.
• * *
Februarja tega leta je v Rimu umrla 66-letna kneginja Milica Jut-ta, vojvodinja Mecklenburg-Strehtz. Pokojna je bila vdova po črnogorskem knezu Danilu in svakinja italijanske kraljice Helene.
* • •
Znamenito cesto aStiltioells, ki vodi preko visokih hribov ob bir-mansko-kitajski meji iz Burme na Kitajsko; so opustili, ker je iz gospodarskih razlogov ne morejo izkoriščati v mirni dobi. Prav tako so opustili enajst vojaških letališč. Za vzdrževanje te ceste bi bilo potrebnih preko 12.000 vojakov in vei ot 11.000 domačih delavcev. Nobena izmed držav, po katerih teče, ni pripravljena cesto odkupiti ali prevzeti. Stroški gradnje so znašali 137 milijonov dolarjev, stroški za letališča pa so presegali 15 milijonov. Vse je plačala vlada Združenih držav.
IZ SLOVENIJE
Jugoslovanska delegacija 1® odšla na smučarske tekme v Karpate, kjer bodo z drugimi zastopstvi tekmovali za prvenstvo Balkana. Vsi jugoslovanski reprezentanti so Slovenci. Odpotovali so Matevž Lukane, Stanko Koblar, Slavko Urbar, Jože Bertoncelj, France C.op in Ciril Praček. Kot tehnični vodja Jih spremlja Rudi Finžgar.
Komisija »a ugotavljanje vojnega dobička v Ljubljani Je ugotavljala vojni dobiček naslednik podjetij: Gostilničarska nabavljalna zadruga v Lljubljani, Puharjeva (187.880 din), Avtomontate, d. d. v Ljubljani, Kamniška (595.310 din), Triumf, d. z o. z. Kolodvorska (121.269 din).
lene mestne četrti J®»co v Ljubljani bodo ustanovile delovne ba-taljone, ki bodo tvorili delovno brigado četrti Ježice. Z«ne bodo pomagale predvsem kmetom ^ in poskrbele, da bo vsak košček zemlje na Ježici obdelan. Z vso odločnostjo se bodo borile tudi proti špekulaciji in sabotaži.
Trgovski minister LRS je Izdal odločbo o prosti prodaji nekaterih vrst zimskega tekstilnega blaga. Vsak potrošnik ima pravico do enega koaa posameznih oblačil.
Letalska organizacija Slovenije je opravila že precej dela. Kljub pomanjkanju gradbenega materiala, so obnovili jadralno šolo na Blokah. Položili so 10 A Izpitov, 4 B in 4 C tepite. Najdaljši polet je trajal 2 uri in 40 minut Tudi v na mariborskem letallžču Tezno so otvoril jadralno Šolo. V vsej Blo-venlJi so s jadralnimi letali izvršili 1569 startov. Tudi modelarstvo so ža močno obnovili. Na Bledu so ustanovili modelarsko šolo.
V Posavju je zelo pereče vprašanje pomanjkanje kmetskih voz. V vsej Sloveniji pa Jih primanjkuje okrog 30.000. Zdaj bodo pričeli Izdelovati poenotene kmetske vozove, kar bo izdelavo pocenilo ln pospešilo. V prvi vrsti bodo izdelovali tipizirane vozove za srednjo obremenitev okoli 1600 kg.
Slovenski knjižni zavod je izdal veliko ln zajetno knjigo (Koledar osvobodilne fronte*, ki je hkratu zbornik političnih, gospodarskih, kulturnih, leposlovnih člankov ln fotografij. Koledar je uredil Ignac Koprivec, koledarska zaglavja pa je napravil Slavko Pengov.
Slovensko gozdarstvo bodo skušali uravnati P° načelih smotrnega gospodarjenja. Načelno se normalna zaloga lesa y urejenih gozdovih
ne sme nikoli zmanjšati. Gozd je namreč glavnica, od katere smemo uživati samo obresti. Vse gospodarsko življenje Je močno navezano na obstoj gozdov, ker zavzemajo gozdovi v Sloveniji okoli 700 ha površine, lansko leto eo posekali \ milijona kub. metrov lesa. Od tega je državni sektor dal 2/3. Za leto 1946 predvidevajo posek 1,400.000 kub. metrov losa.
MOSKOVSKA GLEDALIŠČA
Poleg vprlzarjanja sovjetskih in ruskih del Je na sporedu sovjetskih gledališč v letošnji sezoni tudi okoli 30 del zahodnoevropskih pisateljev. Največkrat so doslej vprlzo-rill dela Shakespeare j a. V gledališču Vakatugov Je šla tako preko odra okoli pete tokrat njegova znana (Komedija zmešnjav*. Za vprl-zorltev tujega dela, in sicer (Othel-la* Je dobil eden izmed najboljših sovjetskih režiserjev Jurij Zavodski tudi (Stalinovo nagrado*.
Po dolgih letih igrajo v moskovskih gledališčih zdaj tudi dela O-skarja Wilda. Kot prvo predstavo v umetnostnem gledališču so Igrali njegovo delo «Pomen resnosti*. Velik uspeh je doživela vprizorltev Somerset Maughamovega «Kroga» V satiričnem gledališču pripravljajo komedijo istega pisatelja »Penelopo*. Na stalnem programu moskovskih gledališč so nadalje dela Lope de Vega, Calderona, Sheri-dana, Fletcherja, Scriba ln drugih klasičnih pisateljev.
Največji uspeh Je dosegla komedija angleškega pisatelja Prieštleya.
Gledališče Sovjetov bo v kratkem vpriaorllo tudi komedijo Jugoslovanskega pisatelja Branlmira Nuši-ča (Gospo ministrico*.
Razdeljevanje riža. Sepral sporoča, da bodo danes začeli razdeljevati po 1 kg riža potrošnikom v Trstu. Konec razdeljevanja bo v torek 19. marca. Cena rižu: 83, 3G ln 42 Ur po kvaliteti.
Kavdoljrvanje petroleja. Raz-
deljevalni urad sporoča, da bodo danes začeli razdeljevati petrolej za razavetljavo, ln sicer na rumeps nakaznice po 1 hter in na modre nakaznice po 0.75 litra.
Dva meseca zapora
uredi ponarejene osebne izkaznice
Včeraj dopoldne se Je moral zagovarjati pred Zavezniškim vojaškim sodiščem Vladimir Babič, ki so ga aretirali 7. januarja v Trstu, ker Je imel ponarajeno osebno Izkaznico.
Sodnik, stotnik Leantng, Je »poznal Babiča za krivega In je at so-dll obtoženca na dva meseca zapora, kazen, ki Jo je obtoženec prestal v preiskovalnem zaporu.
Delno razširjenje stavke
Nekaj aretacij zaradi slikanja - Nesreča dveh britanskih častnikov - Streljanja iz strojnic na policijske avtomobile
Splošna atavka, ki ae je včeraj začela v Trstu zaradi dogodka
v Skednju, se je razširila delno tudi v Gorici. Včeraj do 12. ure so prekinili z delom v tržaški predilnici, v Safogu, v tovarni Ercoli in v raznih drugih podjetjih. Pri Selvegu, v občinskih podjetjih, pri tvrdki Ribi so delali včeraj neprekinjeno. Javni in trgovski obrati so običajno delali, izvzemši kakšno posamezno podjete, ki je proti večeru »pustilo železne zastore.
Sindikat pri ministrstvu za kmetijstvo Je Izdal knjigo pod naslovom (Nasveti za gradnjo kmetskih domov*, ki je namenjena kmetu v sedanji dobi obnove. Kmetje ne bodo smeli več graditi «na oko* po starih ln zapravljivih načrtih. Knjiga prikazuje v načrtih poleg raznih nasvetov tudi 7 načrtov za vzorne kmetske domove, ln sicer 2 kočarski kmetski hiši, 2 majhna kmetska domova, 2 srednja ln 1 večji s pripadajočimi hlevi.
Vseučll ~ko knjižnico v Ljubija! ni marljivo obnavljajo. Nesreča, ki je 29. januarja 1944 zadela vseučUi-ško knjižnico, ko se Jo nanjo zrušilo Italijansko eolsko letalo z nem-čko posadko, je močno uničilo palačo ln povzročilo nepopravljivo škodo na knjigah. V čitalnici je" bilo uničenih okrog 45.000 zvezkov. Uničene so bile tudi skoraj vse slovenske revije ln zborniki. Skupno se Je izgubilo oz. uničilo okoli 60 000 knjig.
V Ljubljano Je prtopeia manjša pošiljka divjih zajcev, katere bodo razprodajali v prosti prodaji. Cena za kg zajca v koži je 42 din. Kože Je treba mesarjem vrniti.
Agrarni interesenti, katerim so razdelili zemljo graščine Negova v Slov. goricah so soglasno sklenili, da bodo skupno obdelovali zemljo. Izvolili bo poseben odbor, ki bo skrbel, da bo zemlja čim boljše obdelana ln posejana vsa površina.
Umrli so: Mitja Mervič, Vadnjal Franc, profesor v pok., Rozalija ijerek, Markeo Zajsek, Antonija Jlajcen-Močilnikar, Franc Kahne, uslužbenec drž. žel., Anica Replč-Zupančlč, žena sodarskega mojstra, Jakob Porovne, Romana Amon, Andrej Sever ln Matija Grošičar, ključav. mojster, vsi lz Ljubljane; Marija Morandini-Kovačlc, vdova v Sevnici, Franc Palme, inž. ekom. V Ljubljani, Janko Forče v Trbovljah, Borut Pozne v Oplotnici, Karel Arnuš, kroj. pomočnik v Ptuju, Tone Frelih, akademik V Žalcu, dr. Worlnz Herman, zdravnik v Mariboru, Marija Knez-Srebrnjak, vdova v Prlmskovem, Sonja Smogavsc r Mariboru.
Preložena razprava
Včeraj dopoldne se Je pričela pred Izrednim porotnim sodiščem razprava proti odvetniku Ferruoclu Malos-elju, rojenemu v Trstu leta 1910, zaporu od meseca avgusta 1945, obtoženemu, da je sodeloval z nemškimi SS oddelki s tem, da Je ovadil nemški tajni policiji odvetnika Gulda Sadarja in Piera Slocovicha kot protlfašista ln da eta razvijala prevratno delovanje ter razširjala prepovedani italijanski tisk po Julijski krajini, Nada'je je obtožen, ds je skušal izBiUti od gospodične Vittorle Zadro znesek 100.000 lir za osvoboditev trgovca Roberta Schnabla, ki so ga aretirali v Zagrebu zaradi tihotapstva valute.
Obtoženec, ki se Je sam branil, je podrobno opisal razne točke v zvezi z zadevo ter je skušal pojasniti, da so bili stiki z nekaterimi, za njega obremenilnimi osebami, kot n. pr. z nekim Schnelderjem ln Bertolljem, najmanjši. Malosai je Izjavil, da ker mu očitajo, ne odgovarja resnici In da je vse obre kovanje in sramotna obtožba.
Z veliko pazljivostjo so sledil' izpovedbam odvetnika Sadarja, ki je Izjavil, da Je izvedel od nekega častnika nemške vojaške polteljh po Imenu Schnelder, da so ga 8S-ovcl in Col!ottl zasledovali ter ga .hoteli aretirati zaradi njegovega prevratnega delovanja. Schneider ga Je obvestil, da je Izhajala prijava, ki se je nanašala tudi na odvetnika SlocoVlcha, od Maloosija.
Odvstnlk Slocovioh je rekel, da j« obiskal Schneider tudi njega v isti zadevi ter dodal, da je Maloesi napravil to ovadbo v upanju, da bo mogel imeti od njega kakšno protluelugo. Druge priče so »povedale o tesnih odnoSajlh, ki jih je Imel obtoženec z nekim Bertolijem, ki Je bil v službi SS-ovcev In v zvezi s CollotUjem,
Zaslišali so tudi gospodično Zn-drovo, ki je izpovedala, da ji je Maloesi predlagal osvoboditev Schnabla proti denarni nagradi.
Zaslišali eo tudi razne razbremenilne priče, ki so izpovedale v prid obtožence, ter izjavile, da jim Je v nekaterih primerih pomagal. Po či-tanju m katerih izpovedi je predsednik ob 19.30 uri preložil razpravo na sredo 13. t im.
Predsednik Roatti, Javni tožilec C. Piccoll, branilesc odvetnik Turo-la in Sorgato.
Urad za delo ni odobril stavke. Jugoslovanske in italijanske zastave v mestu na zasebnih hišah, so včeraj ovili s črnino v znak žalosti. Razen nekaterih primerov aretacij posameznikov, ki jih je presenetila policija, ko so hoteli u-strahovati lastnike lokalov, da bi te zaprli, ni bilo zaznamovati nobenega večjega incidenta.
Kar »e tiče izobešanja zastav — obvešča policija — morajo stanovalci spoštovati želje hišnega lastnika, ce ta temu nasprotuje. Vsaka strahovanja ali grožnje Ja treba takoj prijaviti policiji.
Včeraj proti 11. uri Je policija aretirala na cesti del Vallone, zaradi prekrsltve proglasa st. 28, ker so našli pri njih 28 kovinskih vzorcev za slikanje rdečih zvezd, žkatle z barvami ln lepilom, naslednje osebe: 26-letnega Albina Peteana iz Mirne, 19-letno Pavlo Tomšičevo, 18-letnega Stanka Lutmane, 27-letno Mllen0 Tomšičevo, 21-letno Natalijo Devetakovo, 20-letnega Zvonka Kumina In 22 letnega Josipa Cotiča, vse iz Sovodenj.
Zlonamerno so poškodovali na več krajih v pokrajini telefonske linije. V Dobrovi v Brdih je policija razpršila nedovoljeno manifesta-cijo, medtem ko je policija v Bor Janu ln Breginju posredovala pri prepiru, ki je nastal med lokalnimi političnimi skupinami.
va. Pozneje se je policija ponovno vrnila na lice mesta in je našla v neki opuščeni h.St velike količine ročnih bomb.
Razprave pred Komisijo za čiščenje
V	petek okoli 8 ure Je jeep dvema britanskima častnikoma, ki sta se vračala lz Trsta v Gorico, na nekem ovinku privozil pred dva velika kamna, s katerimi so neznanci zastavili cesto na nekem o-vlnku. Četudi so Uiporatill takoj za, vore, avtomobila niso mogli zaradi premajhne razdalje pravočasno ustaviti. Avto je zadel ob oviro na cest'.. Samo čudežu se morejo zahvaliti, da niso bili ob tej priliki ranjeni.
* • •
V	soboto zjutraj J* v bližini Je
melj j rep vojaško policije naletel na cesti, na dve osebi, ki ste pisali po stenah zasebnih hifi napise. Na avtomobilu eo bili stražniki ame. riške in britanske policije. Ko jih pleskarji opazili, so zb'*all, kmalu pa »o se obrnili In odprli na jeep strelni ogenj 1* strojnice Avtomobilu je uspelo, da se je maknll m neko skalo, ne da bi od govorili stražniki na ogenj. Ko pričel drugi Jeep z ojačanji, sta oba policijska avtomobila nadaljevali pot proti naselju, toda iz različnih strani so začeli na nje streljali rafali, toda stražniki niso odgovorili na ogenj. Ko so prišla nova ojačenja. st} stražniki preiska-vas In aretirali nekega AVTna Suka, starega 36 let lz Komna, pri katerem so našli nabit revolver dva neizkoriščena čarzorja streli
Eksploilja min«
Včeraj zjutraj je na nekem polju v obliži ni Vrtojbe eksplodirala mino, ki je težko ranila tri otroke: brata Guerina ln Maria Goriana, stara 6 ln 6 let in 6-l*tnega Rudolfa Colota.
Vrsta tatvin
Tatovi so v teh dneh zelo razširil! svoje delovanje. Tako Je policija včeraj zabeležila tatvino pisalnega stroja, ki Je last združenja Italijanskih železničarjev ,v Gorici; šest okvirjev, dvoje vrat in nekaj kvadratnih metrov poda so odnesli Iz hite štev- 3 v ulici Franconla; lir 14.540, zapestno uro ln deset moških srajc je amanjkalo iz stanovanja Cirila Mejača v ulici Roosevelt 10 v Gorici; budilko in živilske nakaznice so odnesli 38-letni gospodinji Mariji Steni V ulici Baia-montl 1,
Prijavili so tatvino dvokolesa, ki naj bi jo izvršila kmetska fanta 17-letnl Ernest Stanič, in 16-letni Avgust Stanič, oba lz okolice Kanala.
Med štirimi razpisanimi razpravami o pritožbah pred komisijo za čiščenje svobodnih poklicev, so v ponedeljek zaključili samo en primer. Ko Je pregledala komisija priziv Renata Principe iz Napolija, kirurga, ki je služboval pri tukajšnjem pokrajinskem hlgijenskem in zdravstvenem laboratoriju, za katerega je komisija predlagala kot kazen za prisego fašističnemu republikanskemu režimu v svojstvu zdravniškega častnika pri goriškl ;kl bolnišnici, Je komisija njegov priziv odbila, O prizivu so razpravljali v odsotnosti prizivnika.
Zaradi naknadnih obvestil so odložili prizive inž. Marcella Baldoc-chija iz Plse, ravnatelja krajevne lndustrljskc-tehnlčne šole v ulici Zoruttl, za katerega so predlagali odpust iz službe za dobo štirih mesecev, ker je bil častnik mll'ce ln izvrševal dolžnost zveznega .stni-ka v Gorici. Prav tako so preložili razpravo o pritožbi proti predlogu za prepoved izvrševanja poklica za dva meseca za Bruna Vezlla Iz Zadra, po poklicu lekarnarja, ker Je bil član republikanske fašistične stranke.
Nato so začeli pregledovati priziv
dr. Luigija Delpina, zdravnik a-kl-rurga, proti kateremu Je komisija za čiščenje izdala odlok o prepovedi Izvrševanja poklica za štiri mesece, ker je izvrševal dolžnost zveznega tajnika v Vipavi in ker Je bil Častnik republikanske milice. Pri razpravnih listinah obtoženega Delpi-nlja se nahajata dve obtožbi, kateri sta vložila Josip Petrovič ln Evgen Sfiligoj. Obtoženi Delplni naj bi kot zvezni tajnik v Vipavi 1923 nepravilno ravnal 9 tedanjim petrovčičem, županom v Vipavi ln očetom sedanjega prijavitelja. Po Sfiligojevi izjavi naj bi obtoženi Delplni kot politični tajnik v Vipavi nasilno ravnal z različnimi osebami, med katerimi tudi s Sfiligojem, katerega naj bi prijavi kot avstrljakanta. Ko je pojasnil razloge svoje pritpžbe v zvezi z obema obtožbama, za kar je predložil v svoj prid mnoge priče, ki naj bi dokazale pomoč, ki jo je nudil zaprtim partizanom, je obtoženi z ogorčenjem zavračal obtožbe, ki sta jih oba tožitelja proti njemu predložila. Zahteval Je, da ga s pričama soočijo. Komisija je odložila razpravo na čas, ko bo mogoče obe priči poklicati na razpravo.
Pazit« na posode
za pobiranje smeti
Pri izvrševanju Služb« za pobiranje »meti so po mestnih hišah, rabi mestna uprava posebne pločevinaste posode, katere puSčajo uslužbenci navadno na dvoriščih ln v hišnih veiah. Ker je sedaj cena teh pločevinastih posod zelo visoka, povzroči vsaka poškodba teh posod mestni upravi velike stroške.
Zato naprošajo vse lastnike, oskrbnike in prebivalce hiš, kjer opravljajo tako službo, naj pazijo na te posode.
Včeraj Je v Gorici spoznal sin v utopljencu svojega očeta, ln sicer gre za 77-letnega Josipa Ceja lz Trnovega, ki se Je v ponedeljek 4. t. m. oddaljil od doma.
OBVESTILO BREZPOSELNIM Urad za delo sporoča: Dne 17. ma-.-ca bo potekel rok za pregled brezposelnih. Zaradi toga bodo po tem datumu veljavne samo nove zelene Izkaznice za brezposelne. Tisti, ki imajo stare rumene izkaznico so pozvani, da pridajo v urad za nameščenje (ulica Žaro 13) od 8.30-11 ure, da dvignejo novo izkaznico.
Od 18. marca dalje bodo lahko eamo posestniki zelenih izkaznic pravilno vpisani v Imenike brezposelnih, medtem ko bodo posestnike rumenih izkaznic imeli za lzbri. sane iz omenjenih imenikov.
ARETACIJE KRŠITELJEV ZAVEZNIŠKIH ODREDB Aretirani in prepeljani na policijo so naslednji; Vidovič Marija, sta. nuječa v ulici Dignano št. 48., ker so jo zalotili, ko je pisala na zidove kinematografa Nazlonale; Sigliani Giuseppe, stanujoč v ulici Promon-tore št. 80. aretiran v ulici Epulo, medtlm ko jo pisal na zidove zasebnih hiš; Scopetta Amcdeo, stanujoč v drevoredu Roma št. 27., ker je pisal po zidu zasebne hiše brfz lastnikovega dovoljenj«.
Poljanic Josip, stanujoč v ulici KandJer št. 26. je bil aretiran, ker je imel v svojem atanovanju D komadov trltola v skupni teži dve- in pol kg. Obtoženec trdi, da ga je dobil na pomolu, kjer iztovarjajo premog, medtem ko je bil zaposlen z d s lom za nabiranje premoga za cemetno tovarno. Trdil je, da je imel namen dati tritol gozdarjem v Slani, katerim služi za razstreljevanje min in hi v zameno dobil malo lesa za družinsko uporabo. UREDITEV IZVOZA STAREGA ZELEZA
Trgovinska, Industrijska in poljedelska zbornica poroča:	(Na
ukaz Zavezniške vojaška uprave je Urejen izvoz starega železa (železa, Jekla, tračnic) takole:
Trgovci, ki imajo pravilno iz-
stavljeno trgovsko dovoljenje, morajo predložiti tej zbornici seznam, vsebuje količino in vrsto vsega starega železa, ki ga posedujejo in posebej seznam, ki se nanaša na izvoz. Zasebni posestniki, ki nimajo rednega trgovskega dovoljenja, ki pa Imajo staro železo ln ki ga hočejo izvoziti iz Pulja, morajo napraviti prošnjo naravnost na Zavezniško vojaško upravo, Supply Offloe v Pulju.
PREDBELEŽBA ZA TOBAK ZA TROMESEČJE APRIL-JUNU 1946
Jutri se bo začela v trafikah predbeležba za tobak na drugi pred-beležni odrezek tobačnih kart, ki so zdaj v veljavi. Ta predbeležba to potekla 26. t. m.
RADIO
Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 23.15 url. Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23 uri.
Sreda, 13. marca
7 glasba za dobro jutro; 7.55 pestra Jutranja glasba; 12 simfonična glasba; 12.30 slov. predavanje; 13.15 reproducirana glasba; 17 prenos lz Vidma; 18 kvartet cSlmlni*; 18.30 odmev dela; 19 oddaja odreda Jugoslovanske Armade; 19.30 literarna ura, Josip Jurčič; 20.30 veliki mojstri ritma; zi orkester pod vodstvom Cesar« Galllno; 22 kvarteti L. V. Beethovna; 2230 pustolovska Igra; 23.25 nočno zabavišče.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. i/S.
mm
IpLOSCE - HARMONIKE
Ulica Genova št. 21 - g 8!H8
POTEPUH
Pustolovska zgodba
(Ste videli časopise?!* Je živahno vprašal Pito.
(Ns, čemu? Vas morebiti iščejo zaradi uboja? So našli truplo?*
Pito je prikimal.
(Nisem videl časopisov, toda lz razgovorov, ki sem Jih slišal, sem mogel razbrati, da so našli Har-ryjevo truplo. O starcu ni sledu. Ssveda mečejo krivdo name, zlasti a« po izpovedi delavca v popravljal-nici. Ne vem koliko bi plačal, če bi mogel dobiti časopise*.
Časopis mu Je prišel v roke mnogo hitreje, kakor je rmslll- Ko sta dospela do ceste, ki je vodila proti Ogdensburgu, sta krenila proti mestu, kj j« bilo za Pita velike važnosti. Otlllja je bila zaskrblje. na. Morebiti sta tudi prejšnja so-potnika na poti proti mestu? .
(Kričala bosta kakor Žerjava, komaj bosta vedela, da Ju ne morem slišati. Smešni mož'ček ju bo
meten, da ju bo peljal na najbližjo policijsko postajo*.
Pito s« je smejal sam pri sebi, kot posrečeni šali.
(Čemu se smejete?* je dejala Otillja, ki je bila slabe volje.
V odgovor j« segel Pito v ie? in potegnil iz njega polno pest bankovcev.
(Skoraj tisoč dolarjev; oropal sem ju», je dejal Pito-
Otlllja se ni vec čudila nobeni stvari. (Cernu ste Ju oropali, ko sta vam hotela pomagati? Brez njune pomoči bi bili se vedno v mestu ln najbrže v rokah policije*.
Pito se je smejal OtUljinlm besedam.
(Katarina ne bi nikoli dopustila, kakor sem vam že nekoč povedal Bila Je prisotna. Videl sem njen avto, ko sem govoril z rdečebrad. com pred brzojavnim uradom. Ne, bila bi preveč žalostna, če bi me
morebiti »e odvezal, če nj tako^jM^., Jare tirali*.
(Tudi Sam je bU», je Pltu pojasnita Otllljs.
Do konca je poslušal zgodbo ln je ni prekinil. S«le ko je končala je dejal: (Katarina ga j* poslala ža vami. AU ni Izredna tena? Pogumna. Zal bi ml bilo tudi, če bi spravil v neprilike Gustava... zanjo bi pomenilo konec... Kaj je?» Otlllja se je oddaljila do cestne-i parobka ln sedla na travo. V obraz je bila smrtno bleda in roke sc se j* tresle.
(Ne morem naprej*, je dejala z negotovim glasom.
Pito J« zaskrbljeno pogledal v cbe smeri. V smeri, od koder ste prišla, se mu je dozdevalo, da vidi med drevjem bele stene hiše.
(Ne boste omedleli, č« vas pustim za trenotek samo?*
Zmajala je z glavo.
(Prav gotovo?*
(Gotovo, ne bom omedlela. Od lakote človek ne umre prvi dan*, Lakota I Ze od sedmih zjutraj ni zo užila ničesar. Pito Je obupan iskal po vseh žepih.
(Kako grd sem bil, da nisem prej na to mislil! Prav ničesar nimam, niti skorjice kruha*.
Brez besed Jo je zapustil, in šel v smeri hlse. Hiša, ki jo je od čaleč vld®V#.
z lopo, ki so jo tvorili leseni stebri v korintskem slogu ln po katerih so ss ovijale plezalke z rdečimi, cvetovi.
Pito Je odrinil vrata ograje in začuden ostrmel, ko je opazil na bližnjem drev«su listič z opozorilom: (Oddajamo sobe*.
Pozvonil Je in kmalu mu je odprla vrata sobarica v črni obleki ter belim predpasnikom in kapico.
Bila je žena petdesetih let, poznalo se ji je, da je jokala, ker je imela rdeče obrobljene oči in otekel nos, ki ga je belo napudrala. (BI lahl:o govoril z gospo?* (Gospe ni doma*.
Govorila je z angleškim nagla-«om, toda Pito se ni čudil, ker Je pogostoma naacl angleške služabnike v boljših ameriških hffiah. Spomnil se Je opozorila na drevesu.
(Bi tehko dobil sobo... dve sobi? Moja... mm, moja žena se n« počuti dobro*.
Negotovo je zmajala z glavo ln mu vrgla nagel pogled.
(Za dalje časa?* Je vprašala sobarica.
(Ne vem še. Vse j» odvisno od okoliščin.*
Na ženinem obrazu se je zrcalila negotovost.
(Vstopite prosim*.
Zaprla je vrata in Pito se J« znašel v veliki predsobi, od koder so vodile stopnice v prvo nadstropje. Na nasprotnem zidu je visela slika kraljice Viktorije, nad njo pa velika angleška zastava. Tlak Je bil lz belih in črnih ploščic; ob zidu je bila omara iz rožnega lesa in v kotu je tiktakala stenska ura. Sobarica je odprla vrata in peljala Pita v sobo v viktorijanskem slogu. Staro pohištvo je bilo skrbno očiščeno, blago naslanjačev izrabljeno in na preprogi je bilo le s težavo razbrati vzorec.
Sobarica sl je snela beli predpasnik in čepico ter ju položila na naslanjač.
(Jaz sem hišna lastnica*, j« dejala. (Imam samo eno služkinjo ln moram večkrat sama odpreti vrata, če kdo zvoni. BI želeli najeti sobo?*
(Dve*, je dejal Pito, toda gospa Je zmajala z glavo.
(Samo eno Imam. Soba Je velika la ima dve postelji gospod...*
(Beausere*.
(Nimam ved podnajemnikov, gospod Beausere. Moja htSa je nekoliko preveč oddaljena od Og-densburga ln tudi mnoge druge hotele so medtem odprli. Y J^sepl
ali spomladi včasih oddajam sobe kanadskim družinam-
Pito je videl, da W mu gospa hotela še marsikaj pripovedovati, toda skrbela ga je Otilija in m mogel več poslušat* gospejlnlh zaupnih pogovorov.
(Lahko prlpelj®”1 »vojo ženo?*
Ponovno Je blla neodločna.
(Da, pripel11® Gotova sem, da pravilno ravnam. Bog mi je naklonil veliko milosti... moram vam zaupati*-
S tem* tajlnstvenlml besedami v ušesih j« plto tekel po Otilljo. Od-dahnil si je, ko je videl, da j« vstala ln mu šla počasi nasproti.
(Kakšen angel st«! Bal sem s«, da vas bom moral nositi*.
Otilija, ki se jo le redko smejal«’ se je tem besedam morala nasmeh' niti.
(Kaj ste našli?* je vprašal* (Tudi 'surovo travo bi jedla, Pito’’
Pito ji je opisal hišno gosp^ dinjo.
(Ubožica*, Je dejala s slabotni« glasom Otilija. (Ugajajo ml soh" urejen« y viktorijanskem slog«'
Posebno mi ugaja lepa miza,
p«
■■1 -»-j-	—-------- .
kateri so pladnji polni ocvrtih P Ačaneev, slaščic, sadja... hm! še je, da n« mislim na to*.
;(N|dajJčTanje prihodnjič’’