List gospodarske, obrtniške Tečaj XXIX in naro / Izhajajo vsako sredo po celí poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. t Ljubljani v sredo 22. februarja 1871. Obseg: Gospodarji! zložimo si zemljišča. O škodi, ki jo delajo zajci sadnemu drevju Poročilo o XX. skupščini Ma- tičinega odbora. (Konec.) Beseda o telovadbi. — Siva, božica polabskih in čeških Slovanov. (Dalje Cesar mi (Nemci) nočemo, to ne srne biti! Dopisi. Novicar. f*ospođarske stvari. Gospodarji! zložimo si zemljišča. Spisal dr. Jan. Bleiweis. . pismo. Sèm ter tjè se sliši, da kmetje ne bodo marali za zložbo zemijišč in da se bodo trdovratno upirali takému početju. Mi pa mislimo, da se kmetu marsikaj podtikuje, česar on ni kriv. Mnogokrat drugi — v gospôskih suk-njah tičijo za kmetom, ki mu glavo mešajo in ga huj-skajo v to in uno. Skušnje vseh dežel, kjer so začeli vpeljavati zložbo , da tam, kjer so se kmetje upirali zložbi, niso tega storili iz nevednosti — vsaj člověk previdi, da je bolje imeti svoja zemljišča skupaj zemijišč, nam pričajo vsak kakor raztresena, in tudi iz trdovratnosti ne saj svojeglavnost ondi prestane, kjer nastopi pametna raz- sodba ovuua, »i upora najbolj krivo je bilo t#, «« m ť výstave, ki bi gospodarjem dala poroštvo, da se bode da ni po- zložba po redu izvrševala, m ]im bode to šio. Dokler se gospodar jasno kazala pot, kako boji, da to, kar bi on začel, mu poderó drugi, in če 5 glav more ovirati to, česar želi 10 glav, ni mu zameriti, da se ne ogreje za stvar ? ki mu je še popolnoma nova. vseh deželah pa, kjer se je vpeljala postava za zložbo zemijišč, so se tudi kmetje za-njo kmalu ogréli; nekteri veljavni možjé med njimi, župani, faj-moštri so stopili na čelo zložbi ter se prizadevali gospodarje, in kmalu se je vnelo ve- podučevati druge selje do novine. Ňekteri so se celó podali v take de- žele y kjer je bila zložba zemijišč že dognana in tako hvalepolni so se vrnili domů, da niso mirú dali, dokler se tudi pri njih ni začelo zlaganje poljá. Viděli so, kako lepo je imel vsak posestnik svoja pota vredjena, razvozili, kar je on za svoje potrebe da vredil mu niso j drugi kako lepo si je razvrstil svoje polje itd. določene postave. Da bi se taka postava naredila po m kopitu ; napaka bi bila to velika, in že naprej se lahko reče, da z napačno postavo ne dosežemo bla gega cilja in konca, ki ga v sebi nosi zložba zemijišč škodi 9 delajo zajci sadnemu drevju* Iz Dola 12. sveč. r. Letošnja zima je huda za ljudi in živali, ki biva da Je šel na prostém. Primorala je posebno zajca, drevju si živeža iskat. Prva dva tedna prosenca meseca je tukaj pogostoma obiskaval drevesnice, kterih je pri nas dokaj ker imamo več za sadjerejo vnetih posest- nikov, ter je mladim cepljencem in divjakom ne samo stranske vejice objedal, temoč vrhe in kožo tako oglo- da jih je na več stotin skoraj popolnoma vničil. dal Enemu samemu govi lepo zasajeni drevesnici blizo 400 mladih cepljenih hišniku, podružnice Zaboršt, je v nje dre ves pokončal. Mož t kteri je imel veliko veselje do njim si lep denar pozneje pri sadjereje ter je upal služiti, je zdaj ves potrt in ob veselje za sadjerejo» Cenili so soseskini možje škodo nad 30 gold., namreč za vsako drevesce 10 novih krajc. ____ vsak sam lahko vé, če je kolikaj drevesce lepo, vu» stane 20—30 krajc., pa tudi več. Kolika škoda *edaj gospodarju! Poslali so cenilci pismo gospodu v Ljub- A1 to ni nič. vsaj da 1 j ano ki ima lov te soseske v najemu, ter ga opom naj nekaj škode gospodarju povrne. Al ta gospod nili je kratek odgovor na to t o ž e n i". Povejte nam, dal rekši: „Tukaj so zajci drage f) Novice' < ali je res s takim odgovorom vse pri kraji in ali se tako poškodo-vani kmet ne more pri nobeni gosposki pritožiti ? *) In če je nima, svetoval bi, da vse veče soseske, kakor bodo v prihodnje, lov v svojem kraji za-se obdržé, da z divjacino, ktera jim škodo delà, potem ravnale ottaî; je i: l^i;« _____«.^u: po svoji previdnosti. mar bolje za par goldi- 17. lovskih policijskih predpisov, ki jih ie razglasilo c. k. ministerstvo notranjih oprav 15. decembra 1852. 1. štev. 5681, glasi Kmetje na Saksonskem se tudi niso pritoževali se tako-le : „Lastnik zemljišča ima pravico, zahtevati brž odskod zoper postavo, ki je silila gospodarje, da SO si zložili nino vsake »kode, ki jo v lovskih okrajih prizadene divjaščina (Ver- giitung aller Wildschaden) bodi si pri poljskih pridelkih, nogradih žu- svoja zemljišča, ampak pritožili so se le zoper to, da . u , J , ij. i -11 i x • • • i * a-l1 sadnih vrtih, in ce njegovim zahtevam. tudi po posredovanu je postava zahtevala, da dye tro tuni glasov morate panovem ne za^osti> ^pravico tožiti zato pri dotični okrajni pntrdltl zložbi, namestl da bi že polovica glasov za- sodniji". — Dostaviti pa morsmo, da ti lovski predpisi so razgla- dostovala, da se prične zložba. Tudi zoper to SO se šeni le v zakoniku doljno-avstrijskem, v našem jih pa žali- pritoževali, da se ni brž v kataster prememba zapi- kog! nismo našli. sala itd. Pomanjkljivost postave tedaj je bila kriva, da so se nekteri upirali, ne pa svojeglavnost kmetov. To pa ne bo »lo , dokler se ne premeni ministerski ukaz od 15. dec. 1852., kteri je premenil §. 7. lovske postave od 7. Iz vsega nam je tedaj to jasno, da je pred vsem zemijišč, in to dobre, teme- postave treba za zložbo ljito prevdarjene in po razmerah vsake dežele posebej marca 1849. tako, da je občinam (soseskam) vzel pravico, da na svoje imé ne smejo lova v najem vzeti, in če bi ga po«kakem ovinku (pod drugim imenom) v najem vzele, tak ni veljaven. Vređ. narjev v najem dati lov oddaljenim najemnikom, kteri ga imajo edino samo za kratkočasenje, za škodo pa, ktero divjačina po kmečkih soseskah tako pogo-atoma delà, jim pa nié mar ni? Letošnjo hudo zimo bi bili gospodje najemniki lova v debelem snegu lahko mnogo več zajcev blizo kmečkih koč postřelili, kakor drugikrat, ko dan za dnevom po gozdih tavajo pa nič ne vlové, in poleg^veselja lovskega bi sadjerejcem zeló na korist bili. Ce pa kdo kakošnega škodljivega zajca v „kontrobant" vbije in da le kolikaj sum na-nj letí, da je on tat divjine, žugajo mu že z zaporom ali denarno kaznijo! Vem, da ne bi bilo prav, ako bi vsak smel divjačino pobijati, ker imamo tudi mnogo koristi od nje; al zajecje večkrat škodljivažival, in ta-krat, kedar škodo delà, naj se mu zgodi íto, kar člověku, kedar krade in ropa. Kdor se pa še boljše hoče od škodljivosti zajca prepričati, ta naj gre zdaj, koje že malo sneg odležel v gozde , naj opazuje bolj na-tančno mala gozdna drevesa, pa bode videi, da tožbe o škodi, ki jo delà zaječ, so pravične. Poduène stvari. Beseda o telovadbi. Spisal F. Z. Veselý, načelnik „Sokola" v Ljubljani. Izgojevanje mladeži je zeló važna stran knjige praktičnega življenja; je tako rekoč, njen predgovor, kteremu seje pri nas malo pozornosti posvetilo. In vendar je mogoče to polje z velikim dobičkom obdelovati, kajti dobra izgoja je vsakemu v stokratno korist, za- nemarjena izgoja pa je zeló pogubna. Nekakega nagiba izobraževati samega sebe, ne moremo nikomur odrekati, še manj darovitemu ne, ker že v vsakem detetcu seme tičí, kalí in se razvija, in ker je dolžnost rodb ine, sole in posebno države skr-beti za to, da se to seme ne ugonobi, ali pa preveč in vsled naklepa ne vniči. Omenivši, da mora rodbina, sola in posebno država skrbeti za dobro izgojo mladih državljanov, menim, da je s tem še posebno državi velik in hvaležen cilj postavljen, a vendar ne mislim s tem, da bi vlada rodite-teljem oktroirala, kako otroke izgojevati; menim pa, da more na izgojo otrok posredno delovati, ako dobre rejenike in roditelje sredstvom šole izgojuje. Odveč bi pac bilo , tratiti besedí o tem, da oni, ki otrokom z vednim zapiranjem v sobah ne privo-ščijo zdravega zraka, kazé zdravje; stoječ na telo-vadnem stališču opomnim le, naj bi otrokom dovolili krepiti nježne udke s telovadbo; vsaj se ne dogodi tako brž kaka nesreća, ako roditelji sami nadzorujejo. Kar se tiče otroških misli, posebno fantičev, ne smeli bi jih nikdar takim osobám v varstvo dati, ki bi jih napravili s pripovedovanjem nečimurnih istorij o strahovih, groznih zverinah bojažljive, temuč takim, ki bi otroško ra- dovednost umirili s prepričanjem. Otroke preveč obdajati in obloževati z obleko, da bi se ne prehladila, je pogubni následek pi*evelike skrbi, ki posebno f'antiče pokvari in raznježi, da jim je v poznej ih časih težko, da niso krepki. Nečimurnosti, ki se pogostoma še zdaj godé, bi se vé da ne mogla država se svojim nadzorom odstraniti; kajti bilo bi ne samo težavno, temuč tudi drago, v vsakej rodbini nadzornika izgoje postaviti; more se pa počasi za veke izkoreniniti — sredstvom šole, izgojivši, razumne in vrle roditelje. Potrebno je tudi, da bi se dekliči z večo pazljivostjo odgojevali. Deklice bodo matere, in kako važen položaj so imele matere vsled prve izgoje junaških Spartancev, o tem priča zgodovina. Jedila, obleko in rejo so morale Spartanke tako vrediti, da se je otrok že v nježnej mladosti navadil neprijetnosti glada, zime in življenja pod prostim nebom, in da je bil za šolo že nekoliko pripravljen, ko je vstopil; in tako tudi bi pri nas Slovencih moralo biti. Pri Spartancih se je moral posebno fantič s telovadbo vkvarjati, za kteri namen je služil poseben kraj, „dromos", kteremu ste se družili dve gimnaziji, in še en vrt „plantanistas". Gimnastične telovaje so Spartanci nagi izvrševali, namazani z oljem. Najbolj so se pa telovadili v begu, borbi, skoku, v metanji z oščepo in šipo in v boji a pestmi. Tudi dekleta so se morala telovaditi v plesanji, begu in borbi. Vsaki špartanski državljan se je moral odlikovati s krepostjo, moral je znati zatajevati sebe; domovina mu je morala biti nad vse. Ker pa sam za-se prav nič ni bil, v državi pa vse, bile so tudi društvene razmere poleg tega vravnane. Vsi državljani, mladi in stari, so se vdeleževali očitnih društvenih pojedin, ki so bile zeló priproste, da bi se Spartanec navadil malo in priprosto jesti. Glavno opravilo bilo je, kakor smo že rekli, telo-vadba in lov. Za vsaki tudi manjši prestopek so bile kazni; povsodi so našli priložnost, svojo moč pokazati, in následek tega bila je nevničljiva ljubezen do domovine in prostosti (svobodě). ^ Ker je cela izgoja Spartancev posebno in pred vsem nameravala křepkost, zadobili so tudi tako nena-vadne nasledke, da so konečno postali prva država na Grškem in so si podvrgli několikrát veče perzijsko kraljestvo in postali njeni najnevarnejši neprijatelji. Křepkosti mož in žen špartanskih moramo se še zdaj čuditi. Tudi v Atenah je ustava nameravala to, da bi ljudstvo postalo redovno, to je, krepko in zmožno za na boj, in podlaga tega bila je spet telovadba. Tukaj se je moral vsakdo še zraven telovaditi v plavanji in krepiti svoje telo s kopanjem v mrzli vodi. Kakor Grki tako so tudi Rimljani gojili telovadbo. Ne le, da so med seboj se borili in rovali, plezali so tudi po visokem drevji, těkali v stavo, skakali čez jarke iz prosta ali pa z naskokom. Poznali so tudi skok z drogom, akoravno nikjer sledů ne najdemo, da bi se bili vadili v gimnazijah. Da so pa znali Rimljani z drogom skakati, o tem priča Ovidij v svojih metamorfozah v VIII. knjigi z verzom 366., kjer se Nestor sredstvom kopja na veje drevesne dvigne, da bi ubežal macedonskemu vepru; pozneja telovadba z drogom je menda postala vsakdanja. Kakor seje telovadba pri starodavnih narodih cenila za važno, vtako se tudi naj ne zanemarja pri nas Slovencih. Ze sè stojališča zdravniškega moramo biti prijatelji telovadbe. Izobražujemo se ne le duševno temuč tudi telesno, ker gotovo vsaki izmed nas přizná veljavo pregovora: „v zdravém telesu, zdrava duša!" Glavna podloga telovadbe je gibanje. Člověk, ki se malo giblje, gotovo na telesu opeša, in poglejmo le zdrave in viteške postave ljudske, ki so vsled svojega opravka primorani k odločnemu gibanju in obraćanju telesa, natezanju mišić itd. kot lovci, poljedelci in plavci in drugi, ko so nasprotno učenci, uradniki, mnogi obrtniki in taki, ki ne morejo telesa zadosti krepiti, podvrženi hromotam in boleznim. Priroda je člověku nemila za prostost, to je , za popolno samostalno delavnost, zatega del mora biti člověk neodvisen gospodar nad seboj. To prostost si more posamesen sam za-se pridobiti in sicer s tem, ako napravi iz svojega telesa voljnega slugo za svojo voljo, da bi bil v vsakem trenutku slu-žabnik nravnega življenja in nositelj duha v njem prebivaj očega. Omenjena naloga ni tako lahka, kakor se zdi; Auo^uup^ vu. vuoi« oiavi u«Dvci. »^»j oc uuuur mnogim je telo nepremagljiva trdnjava, ktere se mo- s ponižno prošnjo obrne do Njega Veličanstva, da bi Poslednjič g. dr. Costa stavi nasvet : „Naj se odbor rajo se le polastiti, ker ga dozdaj v većini ali pa de- blagovolilo Matici dovoliti podporo, kakoršno je pode- loma še v oblasti nimajo. lilo slovenski Matici v Banjski Bistrici". (Odbor soglasno Telovadba gotovo doseže to, da telo postane sluga sprejame nasvet ter g. dr. Costo naprosi, sestaviti in odpo- našega duha. Skrbimo toraj za to da nam bode telovadba neo- slati to prošnjo z všemi došlé izdanimi zalo vezanimi knjigami). Gosp. Lésar vpraša: „Kdo bode tiskal knjige za gibna zabava; z njeno pomočjo gotovo dosežemo veliko. 1871. leto? (Odbor pooblasti odsek za izdavanje knjig, po __prašati ljubljanske tiskarje in pogodbo skleniti z onim, ki bode Znanstvene stvari. stavil najugodnejše pogoje.) Prebralo se je g. Zajčevo pismo, s kterim a O Porocilo skupščini Maticinega odbora 9. f'ebru arija 1871. (Konec.) en oddelek prevoda „mineralogije Schoedlerjeve šilja odboru in v kterem tudi izreka svojo misel, naj Za bi se tuji tehnični izrazi pisali tudi po tuji pisavi pre8ojevalce tega prevoda v so bili izvoljeni sorji Tušek > Wurner in Šolar. profe Njim se izročí tudi Gosp. Fr. Poznik v drugem dopisu piše to-le : pismo gospoda přestavljalca, da sklenejo o pisavi tujih izrazov. Prosim Vas, blagovolite mi naznaniti, s kakošnimi po- „iivo»ui »e**, MiPgvTvuiv a. « —4. Za vredovalea prihodnjemu „juctupiau je un goji bi Matica od mene sprejela prestavo višestav- soglasno izvoljen g. prvosednik dr. Costa, ki je tudi „Letopisu" je bil stva (slovenskega zidarja) iz predavanj, ktera letos tù slušam na tehniki; in ali morem imeti k temu prestav- prevzel ta posel nadjajoč se vsestranske pomoci Predno se je jela obravnavati peta točka dnev posname dr. Costa obravnavo ki ljanju kterih pripomočil v jezičnih zadevah. Prestavljal nega reda, bi zlasti o počitnicah, tudi kaj druzega iz predavanj v XIX. odborovi skupščini šukala o taj ni ko v em Je y na tehniki, ktera imam vsa mehaniko, višo matematiko za stenografovana, na priliko grafično statiko, mehanično nahaiamo 1 i ili« j poslu 1870/ 71* reče leto. Stališče, na kterem se danes svet je to-le: Gosp. Trstenjakov na-naj se razpiše tajnikova služba, ni bil sprejet; po JLUCAldllAtVU, V iOU ^i. Oii^uv^ uivumuiviiv/ tehnologijo itd. Ako bi zmogel s časom, hotel bi vsa predavanja prevesti v slovenščino". (Odbor sklene, da se ta ponudba v pretres izročí odseku za gosp. Trstenjakov yedal je bil razloge, iz kterih več ne more oskrbovati nasvet.) tajništvo. Mnogi odborniki so mu spodbijali razloge ter Gosp; Ant. Nedved Matici ponuja svoja v slo- ga prosili, naj še opravlja ta če tudi težavni posel. A. Lésar, prošen, da bi še ostal Matici tajnik T7. I venskem jeziku pisana muzikalna delà 5 nagrade ne zahteva, samo želi nekoliko iztisov dobiti za svojo rabo. Ker vila se pa g. Lésar ni vdal tej odborovi prošnji y sta bode tajnik do prihodnje (Odbor sklene, naj se ta dopis v pretres in poročanje o njem odborové skupščine. In to ie do danes. — Na to se a w • «i i -t m t • • \ JL v se je druga, namrec, naj izročí odseku za izdavanje knjig.) Gosp. Fr. Peterlin Sreboški y ki pncne obravnava, ktere so se vdeleževali je že meseca weis, dr. Razlag dr. dr. Blei novembra 1870. léta poslal nekoliko národnih pripo-vedek, obeta še nekoliko poslati jih. Pri tej priliki pa tudi prosi, da mu si. odbor brž ko mogoče na račun zb0ra Matici ostati tainik. i • i • i vi • -í r li \t • i j Zupanec, Jeran, Solar in Costa. Po obšírném in vsestranskem pretresovanji se g. Lésar vdá odborovi soglasni želji, saj do prihodnjega občnega KUUA ^/i VWi j ViW WAV V VA W V 4 " ** v O nagrade za njegovo zbirko pošlje 15 gold. 11 I • V • • • v • lrl Arvíí i Naj si. odbor o tej prošnji izreče svoj sklep stavi predlog: „Naj se tej prošnji Gosp. Solar ne vstreže zato, ker • r---J ---------"--- še ni določeno, ali in koliko se sprejame poslanega odsek, kteremu se pretresovanje in poročanje izročí g. Trstenjakov nasvet o izdavanji šolskih knjiga : Kandrnah bilo je iz voljenih 14 profesorjev so blagá a (Ta nasvet se soglasno odobri.) Lésar, Marn, Solar, Vávrů, Vodušek, O. Ladislav tisek Gosp. Vel i mir Gaj je Matici v dar poslal yy Lire Tudi od" Izrekla se mu je pismena zahvala, dr. Andr. Vojska je Mat. knjižnici daro- senko, Pleteršnik, Bradaška, Erjavec, Tušek nas veto válec Dav. Trstenjak. y Je-> Pajk> Šuman — in g. nasvetoválec Dav. Trstenjak. — Ta odsek je prošen odgovoriti na ta-le vprašanja: a) ktere val knjig, ktere navede prihodnji „Letopis g. Vojsko zahvali za njegovo darežljivost.) (Odbor po kteri vrsti knjige kako naj se sestavijo? ; kako naj se izdade in Drugi snopić zemljovidov še ni došel, a nadjati se ga je kmalu. Najvažnejši dopis, ki je došel odboru c. k. deželne vlade od 30. novembra 1870 umetniku Vsled sklepa VI. občnega zbora pisalo se je bi hotel Matici malati po Franke tu, ali e pa . št. v kterem se nam naznanja ukaz ministerstva za dobo ranjcega dr. L. Tomana in za koliko bi izvrši! oprsnik (dopasnik) njegov v naravni velikosti 9 in za koliko ves život? Gosp. Franke v pismu od 10. častje in uk od 7. novembra 1870. št. 11.517. Vsled decembra odgovarja, da rad prevzame to delo y odsve tega ukaza želi ministerstvo izvedeti, s kakošnim vspe- tuje podobo vsega života ter zahteva za mal dopasnika hom in uplivom na slovenski narod delà Matica slovenska. Ta ukaz se glasi tako-le: (Prebere se od besede do besede). Stavljenim vprašanjem se je z dopisom od 30. obširno poročilo od besede do besede.) 100 gold, nagrade. Odbor mu v obeh obzirih pri decembra 1870.1. odgovorilo tako-le: (Prebere se prizadeval pozvedeti : trdi ter sklene naročiti oprsnik. Na to g. dr. Zupanec sproži željo, da bi si odbor ali je kje dobiti podoba Matija Debeljaka, velikodušnega do isto Prav to poročilo ranjcega na ktero se g. deželni predsednik pozivlje v brotnika slovenske Matice in b) sestaviti njegov če tudi y je listu (Odbor zahvalo izreče g. Lésarju za marljivost sestavil ta odpis.) Na to g. dr. Zupanec poprime besedo y lia J^t^lU OU g* viv^ivlili J^iVUWV/UliliV ^/V^l v 1JV/ v Mj. vwwiaxmi wiv f v^wivv xtawwxvv axa ks j wvwvwf j O s kterim naznanja svojo željo pristopiti k Matici, kratek životopis, dokler še živé ljudjé (njegovi sorod pá Lavrinova, njegovi prijatelji v Trstu in i ki so ga poznali in so jim znane njegove oko ktero je ter nasvetuje, naj bi g. dr. Costa ustmeno pozvedel na Dunaji, kloniti Matici, da bi še z večim ali bi mogoče bilo kako državno pomoč na- niki, gospá Lavrinova, njegovi prijatelji v Trstu in v Gorici), liščine, in c) to, kar se doseže, priobciti vprihodnjem Letopisu" , A i Nalogo pozvedovanja so prevzeli vspehom delala. (Odbor dr. Costa, dr. Zupanec in Solar. — Vrh tega se tukaj se zlaga z mislijo g. nasvetovalca ter naprosi g. dr. Costo, objavi očitna prošnja do vsakega, kdor kaj zanesi pri ministerstvu pozvedeti o tej stvari.) ljivega vé o Matija Debeljakovem življenji, poročit- odboru; jako vstreže odboru on, ki mu posije njegovo podobo. 8. Ker so se omenjene obravnave vlekle blizo do 8. ure zvečer, zato sklene odbor, priprave za „mali naučni slovnik" obravnavati v prihodnji skupšćini. Gospod dr. R. Razlag samo na ogled pokaže a) mali češki naučni slovnik Rittersbergov od 1850. 1. in b) prvi snopić nemškega takega slovnička, ki je jel izhajati 1870. 1. in ga izdaja Meyer pod naslovom „Handlexicon des allgemeinen Wissens in Einem Bande" — da-si ju gg. odborniki ogledaj o do prihodnje skupšcine. 9. Dva posebna nasveta gosp. J. Pajka in gosp. dr. Jan. Bleiweisovo poročilo o g. Zalokarjevem rokopisu za prihodnjo skupščino odloživši, g. dr. Costa prebere: a) važno pismo banke „Slavije", s kterim ona odboru naznanja to-le: „Da bi se od národnega zavoda razun podpore našega ljudstva podpírala tudi druga národna podvzetja, naročila je banka „Slavija" svojim zastopnikom prašati ponudnike pri zavarovanji, ali ne bi darovali ali vsega ali vsaj nekoliko svojega čistega dobička Matici slovenski, dramatičnemu ali Mo-horjevemu društvu, za Vodnikov ali Tomanov spo-minek itd. — Priznati moramo, da je to podvzetje že mnogo deležnikov pridobilo, kajti mnogi družniki so na ta način dobiček prepustili slovenskim društvom. — Se ve da je to za posamesnega majhen znesek, ako se pa do konca 1871. leta združi mnogo vpiscev, ki svoj dobiček daruj ej o národním stvarém, nabere se gotovo lep znesek v korist omenjenih národnih podvzetij ; šumo bode banka vsako leto odboru poverjenikov slovenskih oddala, da jo razdelí med dotične národně zavode. — Da bi se bilo nadjati dobrega vspeha, treba, da slavna Matica „Slavijo" v njeni delavnosti podpira z mnogo-kratnim priporočanjem. — Podali bomo sl. Matici sèm ter tjè natančen pregled onih, ki vsaj na ta način pod-pirajo národno stvar". Prebravši b) pismo, s kterim „Slavija" Matico vpraša, ali nima premakljivih řečí, ki bi jih hotela za-varovati pri „Slaviji", stavi g. dr. Costa še dva pred-ioga: a) „Naj sl. odbor vloží prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice, in b) naj slavni odbor pooblasti gospodarski odsek, da v Matičinih sobah omisli potrebno osvečavo za večerne shode in gasilno orodje, kakoršno zahteva novi mestni gasilni red. (Odbor soglasno pritrdi obema predlogoma ter se raziđe ob 8. uri zvecer.) Siva, božica polabskili in ceskih Slovanov. Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.) Al tudi opice (affen) naj demo kot atribut S ivin; kaj pa delà ta v slovanském bajeslovji? Med retranskimi staro tinam i sedí opec na Sivini glavi; obražen je na eni darivni skledi, ki ima napis: ,,Ap" in.„Belbog"; sopet na drugi darivni skledi, ki ima napis: „Siba"; na žrtvinskem nožu z napisom: Siva, zraven kebra.*) Opce*) tudi vidimo v družbi Waceradove Sive. Piper nam vso sliko tako popisuje: „Auf dem Titelblatt der Handschrift des unter dem Namen „mater verborum" bekannten, mit bohmischen Glossen vermehrten Glos-sars, welcher von dem Maler Miroslav mit Miniaturen Masch. fig. 49. 51. 59. *) Napis ap (alip) stareja oblika za op, staro-gorenje- nemški affo, staroškand. api, sansk. kapi, gršk. xrj7tóg. V slov. in nemšk. je načetni glasnik odpadel. geschmiickt ist, ist die Initiale A verziert mit phanta-stischen Gebilden und demonischen Gestalten, man er-blickt in derselben eine weibliehe, oben unbekleidete Figur, welche zwei Pflanzen hait mit der Umschrift: Estas-Siva. Ueber dieser heidnischen Gottheit sitzt ein Mánnlein mit rothen Strumpfhosen und weitem Mantel, welcher die Geige streichend das Gesicht zu einem frôhlichen Gelachter verzieht. Man sieht noch ein Brustbild einer mânnlichen Figur, den ein Teufel bei den Haaren reisst, wâhrend ein Affe das vom Haupte fliessende Blut leckt itd. *) Piper misli, da vse to značuje triumpf krščanske cerkve nad poganstvom, mogoče, da je slednja predstava, po kteri dva opca sovo kronata, symbol hudega duha, al prvešnje nam daje celo legendo iz življenja solnčnega božanstva, da se res moramo čuditi, in ne moremo misliti, da tukaj vlada gol slučaj. Opca najdemo med retranskimi starotinami kot atribut B elb o ga, — toraj solnčnega božanstva, dalje v družbi kebra, ki je, kakor je Kreuzer dovolj dokazal, simbol rojenja in luči, zato ga tudi najdemo v Radogostovi darivni skledi in zraven napis „Belbog". Že Masch je kazal na indijski mýtus o opci Hanumanu, kteri resi Sito, kar pomenja : brazda — setva iz oblasti Ravanove. Dolga ta mitična legenda je popisana v indijskem eposu: Ramayâna.2) Tudi Dapper3) jo je obširno ï)opisal. Rama tudi Bâla-Rama, der durch seine Kraft Erfreuende, je imel ljubico nevesto Sito, to mu ukrade Ra va na in jo zapre v svoj dvor. Rama pošlje opca Hanumana Site iskat, ta jo najde pod dre-vesom Ses am — simbolom rodivnosti, — jej izročí prstan Ramov, in prinese njemu glas, da je Sito našel. Rama se napravi z bratom svojim blížencem (Zwillíngsbruder) na vojsko proti Ravâni, in po hudem bojevanji s pomočjo opca Hanumana in druzih opcev premaga Kavano, in reši svojo ljubico Sito, ktera je bila šest mesecev v Ravânovi sužnosti, in ni mogla, kakor Proserpina s Plutonom, ž njim otrok roditi. Vsi kritični mytologi so v Rami spoznali solnčno božanstvo; za takošno ga tudi spričujejo njegovi atributi, namreč: meč, kij, ognjeno kolesee, plužno železo, semen je, palmovo drevo, levja koža itd. Njegova nevesta se veli Sita, to je, brazda, toraj boginja rodivne zemlje, taje šest zimskih mesecev vjeta in v oblasti orjaŠa Rovâne, od: rava, crn, gelbgrau, lat. ravus, toraj sožnica zimskega vladar ja, kteri nima moči obrodovitenja. On se vjerna z našim Trdoglavom, in tudi Potebnja je napotil na različne slovanské narodne pripovedke, po kterih bogatini rešijo device iz sužnosti orjakov, zmajev itd., in rekel, da v vseh teh pripovedkah se imajo iskati ostanki mitičnih staroslovanskih nazorov, po kterih solnce reši zemljo iz sužnosti zime. Da je polabsko-slovanska Siva bila družica solnčnega boga Radogosta, pričuje ta okoliščina, da se na retranskih spomenikih zmirom najde v družbi njegovi. Na nekem kamnenem spomeniku stoji napis: Siva Radegast (glej Krolmus Prihod Slova str. 171). (Konec prihodnjič.) Politične stvari. „Cesar mi (Nemci) noeemo, to ne sme biti!" Tako smo te dni brali v graški „Tagespošti. — Ne moremo si kaj , da ne bi tega preoholega izreka deli na rešeto poštene kritike. ') Piper, Symbol, der chrisl. Kunst II, 334. 335. Ra-mayâna ed Schlegel I, 196, 215. 3) Dapper, Asia, str. 72. seq. Oasniki centralistične stranke, ktera misli, da Av-strijaje njena molzna krava, njeni nenemški narodi pa da so na svetu samo zato, da jih na svoj dobiček samovoljno državnopravnimi goditi, č zbori > kaj t v Avstriji se ne sme oni besedo 6 ej žulijo Nemci, se od togote penijo f da je pri nas sploh ki bi izrazila tako predrznost Kteri jezik ima mogoče bilo izvoliti ministerstvo tako, v kterem so tudi koršna sta Svet hrepení po svobodí, in prav taki časniki dru z ih narodov možjé poleg Nemcev, ki mislijo edini imajo previlegijo do ministerskih stolov. Kakor se sploh v Človeskem življenji pripeti 7 da 77 da med ž svobodo hoćemo Tagespošta (( in 77 postoli svobodě, se ne sramujejo izreka , ka- Tagblatt", ki hočeta biti Da! č f to da tako svobodo ktera Ie m J^CilVVl ou oživil V > VOIWIXL ^XTlJVyJUjl. ^JL y Viw u VO \J 1 J to ]e, AJUJ. iiULi&UiV Will voi uiugi u« najbolj spačeni ljudje najbolj vpijejozoper nespodobnost, rodi naj pa bodejo nakovalo, po kterem hočemo udri tako se tudi zgodi v časništvu, da zlasti zakotni pisači hati po vsi svoji slasti zgubé vso sramožljivost, in da v běsni togoti, v ktero se zagrizejo, v gnjusni goloti pokažejo revšóino svojega duhá. Dva taka časnika sta graška ,,Tagespošta" in Dež-manov „Tagblatt," ktera sta poslednje dni o Poljak i h drugem avstrijskim národom nasproti govorila tako, da se očitno kaže zavrženost, v ktero so zabředli centralisti. mi hočemo biti kladvo, vsi drugi ná Dopisi. Iz Trsta 20. sveč. — Že imamo vreme spomlátí ansk o ; kmalu bodo mandeljni cveteli; v vinogradih Komu je neznano, kako nesramno je o Pol jakih m w W nji- vže se vse giblje, trte vežejo in tù in tam vže ho vi resoluciji koterija, kteri služita ta dva čas- Bog daj, da ne bi zastonj ! kopljejo; Grozovito število zabo- nika, govorila o tistem času f ko je srečo v svojih rokah imela državno krmilo. Avstriji na ne- jev pušek se prevažva skozi Trst 7 kam pa ? tega raz- vpiti spomenici Griskro - Herbstovi in njunih tovaršev je očitno izrečeno, da Poljaki od njih nimajo nič pri- ne more nihče na tanko izvedeti, samo to se zna iz Beča dohajajo. 7 da čakovati 7 češ 7 da vsaka svoboda, njim podeljena 7 bi Novega ces. namestnika nic kaj z veseljem ne pričakujemo, ker bo gotovo, kakor prvi, na dvojno mero meril; on ne ume našega jezika, Če je Ruse pripeljala v deželo. Zdaj pa, ko se je spremenila sapa in podoba je, da se delazablagor vseh milijonov avstrijskih narodov, resnici v obraz privrženci centra- res kar se nam pripoveduje; Lahoni pa se ga toliko bolj veselijo, ker ima še od onega časa, ko je pred bodo gotovo prijateljev, kteri da je res. listične koterije tajé to, kar ves svet vé Zdaj, ko vidijo, da je přišel povračilni dan, in da se vsi pošteni ljudje z zaničevanjem obračajo od njihovih namer, radi bi vse přivolili Poljakom, da bi si jih vec leti tukaj bil, mnogo v sprednji vrsti, mi Slovenci pa v zadnji tudi nočemo Pustne veselice so pri nas stati. Ne udaj m o se! z zadnjim plesom veselemu času slovó dale ? plesi v pridobili na pomoc zoper vse druge narode avstrijske nesramnostjo, kteri ni enake, kričijo: Poljaki morejo svojo resolucijo izpeljati le v najoži z vezi z duna j skim centralističnim državnim zborom to je, v zvezi z ono stranko, ki jih je, dokler je držala za krmilo, zvijačno za nos vodila z zasramovanjem, ki je moralo razžaliti blagi narod Poljski, mestni kakor v Rojanski čitalnici so bili krasni in v lepem redu, kajti izvrstni voditelj v mestni Man- kovič, in v Rojanski g. Durn Rok sta pripomogla^ lepo 7 7 v povzdigo veselic. Grodba vojaška, izvrstni zbori Cehov so nas s samimi slovanskimi melodijami razveseljevali ; da ne bi izrekel, kar 7 v zvezi z ono slava jim! Ne morem si pa kaj mi tlači srce, namreč to, da se nahajajo nekteri udje naše m es tne čitalnice, ki Rojanski 7 stranko, ki je leto za letom odlašala rešitev njihove resolucije, ktero je, brž ko je mislila, da na trdnih tem, da pn j nogah stojí njena vlada, zasmehovaje vrgla pod klop v zvezi z ono stranko, ki je z vrtoglavnimi početji, spa-čenostjo, zvijačami in z enacimi pomocki iz ubogih ná-rodov vedla iztisniti milijone, s kterimi si je zidala krasna poslopja in kupovala grajščine. Ce se že vse to mora studiti vsakemu poštenemu Člověku, bodi si národa kterega koli si bodi, kako raz-žaljiva mora še le biti predrznost, s ktero ti vitezi tr-dijo, da se vAvstriji nič ne smé zgoditi česar nočej o Nemci! Ce avstrijski národí došlé še niso vedeli, kaj na-merava in kam vleče ta stranka; odslé menda vendar več ne bodo dvomili, da je edino le sla po gospodstvu, ki vodi to stranko. Avstriji se ne sme zgoditi nič, česar pešek mecejo v očí s kdo prav „aristokratično" ne vede kot eni prvih čitalnic vsaki priliki, ako se 7 77 kaj misliš, da si nosove vihajo, rekoč: v Rojanski čitalnici!" Mar pa misii „ta gospoda", da so čitalničarji Rojanski surovi divjaki in da so drugi iz druzega testá, trgovski pomoćnik pri gosp. T.... u? Tako obnašanje 7 kakor je na priliko delà razpor, nesloga pa narodno gibanje zavira t Ud obeh čitalnic, ki pravico ljubi. V Gorici 16. febr. x + y. 77 Soča" je od mrt- pozno Na vih vstala! Prihodnji četrtek 23. dne t. m. bo imela pri „zlati zvezdi" občni zbor. Program bi bil dovolj za-nimiv, ako ne bi prišle nektere točke tako dnevni red so djane te-le stvari: „Ljubljanski program izjava o pojasnilnem pismu laških deželnih poslancev; ustanovljenje časnika; volitev enega odbornika. u 7 Iz slovenskega Štajarja. Osnovalni odbor nočej o ti vrtoglavci! Tu najprej nastane vprašanje: Cesa pa neki no- lS>\Jy U.C* lU^ilkU KJL UllVS 1 dû" ampak v dveh polletnih obrokih po 25 gold., soditi, komu prednost gré. Došla jim je pa tudi občna nalogo dobro izvršil, tako je da těžko bi bilo raz 50 kr., in bi se začele še le tedaj iztirjavati kedar bi pohvala večkrat med igro, posebno pa ob koncu, in le en glas se je slišal: kedaj pa bo zopet glediščna igra? se bilo vsega denarja toliko podpisalo, da bi se ž njim Dobri igrokazi so res prava učilnica za oliko in omiko mogla ustanoviti tiskarnica ali pa začeti ktera druga ljudstva, ki je je posebno naš dolgo zanemarjeni narod v stvar, bi bi dovolj koristi obetala. Do te dobe, ktero bi imel društveni odbor na- resnici potreben. Postojnčanje, le tako naprej ! Dosegli bodemo s tem svoj namen, ter izbudili še tù in tam tančneje dolociti, naj bi us tano vniki plače vali letni đremajoče naše ljudstvo. Naj vsak rodoljub v to po svoje pripomore. Po besedi je bil ples, ki je trajal do taUVJLIVj U UUlVV;iLl y j » - . — . w » donesek deležnikov, in to zato, da bi društvo tako za dobilo denarne pomoči, ktere neobhodno potřebuje si oskrbi svoje prve potrebščine. ; da zora. Vdeležilo se ga je mnogo gospodov, gospá in lepi venec gospodičin; skoraj je prostora manjkalo. Vse pa Po členu III. §. t5. društvenih pravil dobivaj o poleg se ;e v iepem redu, in zadovoljnost vseh brala i« • • i vi »i • i*i • i • li J _ AT _ / J druzih pravic vsi društveniki one tiskopise, ki se bodo se \q ^a veselih obrazih. <1 1 VV II» 1 • 11v*l» 11* • 1 M J breplačno razdeljevali; deležniki dobivajo poleg tega tudi novine, ktere bode društvo izdajalo, in sicer po niži ceni ktero bo odbor določil. Iz Notranjskega 19. febr. Vprašanje na pred- Šolskega svetovalstva v Planini.) 17. nov. c. Pred vsem je treba naše ljudstvo duševno povzdig-niti in podučiti v političnem, narodnem, cerkvenem in sednika 1870. leta se je ustanovilo v Planini logaško okrajno * Po naključbi zakasnjeno. 63 šolsko svetovalstvo. To je učitelj in zeló veselilo kajt prijatelje šolstva tedaj tudi zdaj, ko gré za volitev le 10 odbornikov, mo v tem svetu so možje, ki imajo ramo doslednji ostati, Vprašajmo se pa: ali so se raz ^ 1 W Y V w v i\J y J VU UA M f wv» m v m mm ^ Jj f v * VWMUi V VM* V VftUL A VVVMIVAf w J^ JL V« f J V U V živo ljubezen do svojega naroda, tedaj tudi do naroa- mere letos predrugačile, in ali smo m nih šol. Od jih toraj priôakujemo, da lali za povzdigo šolstva v svojem delokrožji. Toda naša bodo pridno de- da smo se zdržavali volitev? kaj na škodi 9 Razmere so dandanes v se take, kakor nada Je zmanjšala, odkar smo izvedeli, da se log poprej ški okraini šolski svetovalci zeló poredkoma k sejam deželni zbor J a t ^ • * , in ne bodo se predrugačile, do kler ne dobimo novega volilnega reda. Le škoda, daje shajajo kterej t m , 111 U1VU WW je —w - — ------- -----J ~ 7 r ~ --* v-• "{J« «.WMVUV^M WVHVWVM w VWi» še nobene niso' več imeli! Vrh tega navdaja vzeti. Škode pa tudi nima naša narodna stranka že od 1. ustanovne seje adnj čase tako kratko trajal, da v hitrici 9 po ni vže vmogel novega mestnega statuta v obravnavo Ne omenjene svetovalce misel t da bi vsake t mesece govorim tu o tem ali ima mest škodo m o tem zborovali. Saj je znano okrajnemu šolskemu svètu, kaj da narodni mestjani niso zgubili zaupanja in da se tudi vele va postava o šolskem nadzorništvu v tej zade vi ; ni zmanjšalo število narodnjakov. Fred dvema letoma tamkaj se bere, da mora biti, in vselej izvanredna ki m Pa saj tudi akup redna seja smo izrekli, da pustimo Nemcem krmilo, da pokažejo, kedar jo dva uda zahtevata. kaj znajo in koliko bodo storili, a potem bodemo od delo opominja, da se ne sme njih zahtevali račun. Kakošen bode — to si že danes } rok križem držati. Sedanji čas veleva, da je treba lahko mislimo 9 kajt sedanj mestni zbor ne zadostuj najprej Ijudskemu šolstvu pomagati, vako se hoče za ne v narodnem, ne v materijalnem obziru mestnim za-splošno ljudsko omiko kaj storiti. Solstvo potřebuje htevam, in če tudi pišejo kolovodji v „Tagblattu", da toraj naj več Tagblattu da pazljivosti, m v ta namen so se tudi usta- imajo blagajnico v redu, vsakdo vé, da dve leti niso novila po trojna šolska svetovalstva v posamnih deželah. za mesto čisto nič storili in še poštene ceste ne naredili do novega kolodvora; tudi nobenega dolgá niso te Solstvo v logaškem okraji potřebuje zdatné pomoci pa pričakuje najprvo od okrajnega šolskega sveto- poplaćali itd. Eno ljudsko šolo na-se vzeti so po vladi valstva v Planini Metlika. (Vnovič Vodnikov spominek.) Pri veseli primorani al bili Pra vij o tudi, da bodo zidali novo šolo večerji v narodni gostilnici 5. dne t. m. na čast mest- ohraniti ne morejo je denar, Če še tlaka v starem dobrem stanu i Bahaj se z napravo tište „Feuer nemu županu g. aacou, m«^««" , jv, liko veselje prijateljev in štovateljev svojih srečno pre- ognja pogasil H ki je nevarno bolezen na ve- wehr", ki je dozdaj več v svojih knajpah delala kakor Naposled stavi dr. Gosta resolucij bolel zložile so radodarne roke za naroden spominek narodna stranka naj se nevdeleži niti aktivno Vodnikov zopet 10 gold kamen do kamena palača * Zrno do zrna pogača, niti pasivno letošnjih volitev v mestni zbor, in 2) odbor Iz Ljubljane. (Trefjiletošnji občni zbor „Slovenije"), društveni naj prosi deželni odbor, da prihodnjemu de želnemu zboru predloži kteremu vpričo je bil kot cesarski komisar prvi magi- in novega volilnega reda stratni svetovalec g. Gutman, je predsednik dr Bleiweis pričel z ogovorom, v kterem je med drugim v w^ai, tu jc, „v, guvuiuioukiu vaj^u um- odgovarjal na vprašanje, ki mu je došlo iz dežele od štva Slovenije" je govoril g. dr. Raz lag. Govornik pritrdil enogl drug vo novega mestnega statuta Obema predlogoma je zbor točki to je ) 9) o govorniških vajah dru visokocenienega rodoljuba: ,,ali ne bi bilo prav, da bi dokazuje velike koristi tacih vaj in želi, da bi bile • _Tx-V J J __Ci____iin« IrotAh'Slrn. rr.nlr 1™». kí 0 v^ v^CU • ~ politično društvo „Slovenija" pridélo imé katoliško- vsak mesec, ker bi se po njih posebno politično izo ~ ..... ' " " jalo, ki je potrebno vzlasti prihodnji čas, di r-------------------- ----- — političnega društva?" Predsednik je v daljem govoru braženj •» 1 1 . v • • _ v _ 1 _ _ _ _ m v ^ ^ J ^ I ^ ^ ^ kazal, da to u» iu prasanje je v - - * - «w ^ »«.»w .vxnuW našega društva, v kterem je tudi zastopana na- napovedujejo važni politični dogodj že d rešeno po del ko se ne samo za Slovence, temuč tudi za nJ rodna većina deželnega zbora kranjskega. Kdor je Slo- Bleiw venec z dušo in telesom — je rekel med drugim pred Gosp. dr Avstrij o misli pritrjuje predlogu dr. Razlaga, samo to da bi se ne čakalo na to, kdaj se bo kter go-sednik — kdor tedaj je verni sin materi naši Sloveniji, vornik oglasil, ampak naj odbor skrbi za govornike, tudi je verni sin katoliški materi cerkvi. Na imenu ni Istega mnenja je tudi g. dr. Costa; na to poprime še nič, vse le na djanji ležeče. Djanja nikdar nismo bili ces. kralj, katol katoličani taki, kakor jih hoče imeti pa so kazala, da ne daj ; to je 9 to, zdaj dr. Razlag besedo ter pravi, da njegov nasvèt gré na to, da zbor njegov predlog principielno priznava, ^«fcUHUMUl ) J-—---------------J 7 ---- ministerstvo. Pri v o lit vah bilo je vsigdar geslo uno ter da potem odbor sklepa 9 kdaj in o kterem pred „za vero, dom, cesarja", in v deželnem z b smo topali isto geslo ter se večkrat krepko pred vsem točki metu se ima govoriti, in da vabi govornike. Zbor sprej me Pri tretji tako razširjeni predlog dr. Razlag svetom borili zoper oni nemški „liberalizem", ki dan ž za „v/ politi dajanji posamesnih list omiko oda slovenskega", omenja h knj z drug predsednik dr. J. Bleiweis želje rodoljubnega gospoda nogo vero našo! In sami naaprotniki naši pre- iz dežele, kteri mu jeo tej zadevi pisal, ter zagotovlj danes zvonec nosi, z eno nogo teptaje narodnost našo krstili so nas že davno, kajti ne imenujejo nas več da bode za tiskopise odbor skrbel, da dobé tudi vnanji >9 le nationale Partei" (národno stranko), ampak v eno mer uaje Kaj v vjud^. m. vu^a »cu, u«j vi oo klerikale Partei" (klerikalno stranko). Ker vse to očitno na znanje dalo, da odbor sprejemlje v ta namen udj kaj v roke Gosp dr. Cost želi naj bi se ic j j ivici lrvcvic A. čXL ici i aiciii\aiuu o ti ćvii ivu j. iv^i voc tu uuituu ua» juuaxxj^ u»iwj «v» »»»v. w^^jv tedaj z dobro vestjo konstatirati moremo pred svetom, manjše spise, da jih potem dá natisniti slov, narodnost bilo bi odveč, da bi „Sloveniji" pridevali še drug na- kajti „Slovenija" ima pod svojim krilom vero in ude razdeliti med Dr. Razlag povdarja važnost tega nasveta za glasnimi dobro-klici je predsednik log končal govor svoj, in začela se je potem razprava da- gradiva za take tiske ljenje društveno in misli, da prav po njegovem pred o govorniških vajah bi se utegnilo dobiti mnogo ijih obravnav Gosp programa dr. Costa poprime besedo o p točki četrt točki to je o predlogu prošnje do c. ^ivgiauia , tO je, p l i u L ljanskega mestnega odb \J umru LU IVI , L\J JC, VJ jJJ. Wiu^u vouj V/ ministerstva pravosodja zarad Jančje-Bevških ) )) o prihodnjih volitvah ljub- godeb obsojenih, izreka g. dr. Costa misel, da so blizo tako-le )) Slovenija" je vže dvakrat priliko imela o tem sklepati in vsakrat je sklenila ne se vdeležiti volitev, Unidan poslanih 23 gold. 33 kr. in teh 10 gold. Vred. te zadeve vsacemu tako dobro znane, da ni treba dal jega razgovora prošnji zato predlaga, naj zbor pritrdi sledeči * přejeli. * Prošnja je že šla na Dunaj. Vred. 64 Visoko c. kr. ministerstvo pravosodja! Predlanskega leta 23. maja je društvo pod imenom „Laibacher Turnverein" napravilo izlet na Janjce in v Velče v okolici ljubljanski. Društvo bilo je od ondot-nih prebivalcev napadeno in v beg zapodeno. Sledstvo te vsega obžalovanja vredne dogodbe je bilo, da se je oštra in dolgotrajna preiskava skoro proti vsem prebivalcem naznanjenih dveh vaši začela, ktera je bila tem hujša, ker je bila z zaporom strinjena. Naposled, po preteku 10 mesecev, to je, 16. marca 1870. leta je bila sklenjena razsodba zarad teh dogodeb. 70 osob je bilo obsojenih, in sicer večidel zavoljo hudodelstva javne posilnosti, doprinešene z izsi-lovanjem (§. 98. kaz. zak.) in pa zaradi pregreška ra-buke (§§. 279 — 284. kaz. zak.), ter so bili skoro vsi kaznovani s težko ječo, nekteri celó po 1 leto, 2 leti in na 3 leta in pol. To oštro kaznovanje je občno pomilovanje zbudilo in to tem bolje, ker je bil vsakdo prepričan, da nagibi, kteri so prebivalce omenjenih krajev na ta sicer kazni vredni napad napotili, so izvirali le iz mišljenja, da jim preti od stranke, ktere izraz je ravno ljubljansko turnarsko društvo, velika nevarnost zavoljo njihove slovenske národnosti in katoliške vere; da so bili toraj nagibi izključljivo politične narave in da je bila vsa praska pred vsem pol i t i c n a, kakorsne se pri živahnem gibanji političnih strank v vsakdanjem življenji vseh ustavnih držav dogajajo. Kmalu potem, ko se je razsodba razglasila, je bila sodná obravnava zavoljo sličnih dogodeb v Brnu na Moravském. — V Bistrici v brnski okolici so bili namreč napravili nemški turnarji iz Brna izgred, kjer so bili na čisto enaki način od tamošnjih slovanskih prebivalcev napadeni in v beg zapodeni. Meseca julija 1870. leta je bilo od 60, po istih paragrafih kazenskega zakonika obtoženih bistriških prebivalcev samo 31 obsojenih , kterim je bila najmanjša kažen s tremi dnevi in najveća s štirimi tedni prostega zapora odmerjena. Ta dogodek je toraj pomilovanje naših, zarad Janjč-nega napada obsojenih rojakov nekako opravičil. . Deželni zbor kranjski je v seji 27. avgusta 1870. leta sklenil prošnjo na Njihovo Veličanstvo našega pre-svitlega cesarja zarad pomilostenja vseh zavoljo Janjško-Velških dogodeb obsojenih, ter deželnemu poglavarju kranjskemu naložil, da prošnjo predloži Njihovemu ces. kralj, apostoljskemu Veličanstvu. Razlogi, kteri so deželni zbor vodili pri dotični prošnji, so jako važni in tehtni, kajti nikdo ne more tajiti, da neenako izvrŠevanje kazenske postave in ne-enako odmerjenje kazni se ne more sodnikom v krivdo šteti, nego marveč kazenski postavi sami, ktera je bila ne v času ustavném, ampak v absolutističnem izdelana. Zatoraj so sodniki primorani dejanja, ktera imajo njih izvir v politiškem življenji, po postavi prisojevati, ki na javno politiško življenje niti najmanjega obzira ne jemlje. Ta okolnost je pa vzrok različnosti upotrebljevanja kazenske postave pri vseh dosedanjih kazenskih pravdah, ki le količkaj političnega odtenka imajo. Ako se tedaj vse v obzir vzame, in posebno, da so bili prebivalci gotovo že vsi zadosti kaznovani, da so bili v dolgotrajnem, večidel desetmesečnem preisko-valnem zaporu in sedaj že več mesecev v ječi, da so obsojenci skoraj vsi priprosti, v hribih živeći, od omi-kanega sveta odločeni, na nizki stopinji izobraženja stojeći poljedelci, kteri niso bili v stanu tehtnosti pójmov narodnosti in vere pravo presoditi, — slednjič, ako se premisli, da so obsojenci skoraj večidel oženjeni in očetje mnogobrojnih družin, celó po 8 otrok, se tedaj sme misliti, da bode ta prošnja deželnega zbora kranjskega skoraj ni in ugoden vspeh imela. Ker so Njih Veličanstvo z najvišim pismom 7. svečana t. 1. razne politične prestopke in hudelstva pomi-lostiti blago volili in ker tudi nagibi Janjče-Velških ža-lostnih dogodeb so izključljivo politični, je sklenilo politično društvo „Slovenija", društvo, ktero se je za svojo nalogo vzelo, da brani pravice slovenskega národa in da pridobi za-nj vse prava in milosti, kterekoli se podaré od presvitle krone vsem narodom, v občnem zborovanji 18. svečana 1871. leta ponižno prošnjo: Naj bi visoko c. k. ministerstvo pravosodja blago volilo pri-poročati pred uzvišenim prestolom Njih c. kr. apostolj-skega Veličanstva prošnjo deželnega zbora kranjskega od 27. avgusta 1870. leta ter nasvetovati, da bi se vsi po razsodbi od 16. marca 1870. leta zavoljo Janjško- Velških dogodeb obsojeni najmilostljiveje pomilostili, med tem pa izvršbino izterjevanje sodnijskih stroškov ustavilo. Ko zbor še sklene, naj se ta prošnja natisne v časnikih, poprime gosp. J. Regali besedo in omenja bremena, ktero se mšečanom vzlasti obrtnijskega stanů, kterim je vsaka zamujena ura denar, naklada s tem, da morajo opravljati službo prisednikov pri sodnijskih preiskavah. Terazprave se udeležé gospodje: dr. Costa, dr. Bleiweis, Jožef Debevec in dr. Razlag ; konečno sklene zbor, naj odbor o tem poroča prihodnjemu ob-čnemu zboru. — Minister kupčijstva dr. Schàffle, ki je ob enem tudi začasni voditelj ministerstva za kmetijstvo, je v prijaznem soglasnem pismu od 9. dne t. m. deželnemu odboru in družbi kmetijski naznanil nastop ministerskega poslovanja ter obljubil, da ne bode samo nadaljeval to, kar je začelo prejšnje ministerstvo, temuč da namerava še druge nove reci na korist kme-tijstvu; da se mu pa posrečijo nameni njegovi, zato prosi podpore družbe kmetijske in deželnega odbora. Deželni odbor in družba kmeti j ska sta mu odgovorila, da radostno sprej meta zagotovilo, da bode ministerstvo tudi vprihodnje skrbelo za to, da se kmetijstvu pomaga na bolje, in da rada bosta podpírala blage namene njegove po vsej s voj i moči ; odkritosrčno pa sta deželni odbor in družba kmetijska gospodu ministru rekla, da še le, ko je grof Potočki nastopil ministerstvo kmetijstva, je pričela vladna pomoč dohajati tudi kmetijstvu; pred njim ni avstrijska vlada za kmetijstvo storila druzega nego to, da je postave in ukaze dajala in večidel za vse dežele po enem kopitu in še teh je veliko ostalo le na papirji, in da je po birala, kar je mogla, velike zemljišne davke. —• (Iz seje deželnega šolskega sveta), ki je pod pred-sedstvom c. kr. deželnega predsednika bila 15. dne t. m. in v ktero je kot poročevalec přišel iz Gradca šolski nadzornik gosp. Holcinger, se je obravnaval na črt postave, ki določuje nova glavna pravila gimnazijskih sol, ki ga je ministerstvo nauka vsem deželnim solskim svetom poslalo v prevdarek. Pretresal se je náčrt v vsakem razdelku in prenaredilo marsikaj soglasno ali po večini glasov o predmetih šolskih, o številu šol-skih ur na teden in druzih rečeh. Med temi se je veronauku spet dalo tisto mesto, ki mu gre med letom in pri maturi; nekako sumljivo v „učni jezik" presu-kani materni jezik se je izrekoma imenoval mater ni jezik; da ne bi se dijaki in učitelji presilno preobložili z šolskimi urami, obveljal je predlog za zmanjšanje ur itd. Tako je v vsem predelan nacrt tako, kakor je ve-čina šolskega sveta po svoji vesti mislila, da vstreza dobro prevdarjenim našim solskim zahtevam. Da bi malo teh prememb obveljalo, ako bi prišle sedanjemu „reichs-rathu" v sklep, je gotovo ; to pa spet kaže, kako napak 65 - je to, ako sklepaj o možje kakor Giskra Hrbst, Hasner, Sturm in enaki o zadevah posamesnih dežel! Dokler se deželam ne da, kar deželam gre, vrtéli smo bomo zmirom v provizorijih, kterim podlaga je — nezado-voljnost ljudstev. — (Odbor družbe kmetijske) pomnožen po zastop-niku c. kr. deželne vlade zato, ker je sklepal o izvr-ševanji državne podpore (subvencije), je v poslednji seji sklepal v sledečih zadevah. Ker sta se dosihmal le 2 gospodar ja Janez Burgar iz Visokega in Matija Petriô v Logu) oglasila za premijo za umno napravljena gnojišča, se je razpis teh premij podaljšal do k r e s a. — Premije za govejo živino se bode letos meseca maj nika delile in sicer vMetliki 4. maja, v Kranji in Ćerknici 8. maja, v Koče v ji 15. maja, v Smart-nem priLitiji pa 23. maja. Tudi letos se bodo napravili kme ti j ski tabori in sicer bo v kmetijskih zadevah govoril gosp. Edv. Pour susča meseca v Cer-kljah nad Kranjem, aprila meseca v Le s ca h poleg Radoljice in maja meseca v Stari Loki, pozneje mo-rebiti na Dolenskem, — o gozdarskem gospodarstvu pa gospod L. Dimic maja meseca vKamniku in v Bohinski Bistrici. Tudi g. dr. Orel morebiti pre-vzame govor o umném izdelovanji prediva; kraj in čas pa še nista odločena ; morebiti se tudi gospodar Pis kar še oglasi. — Ministerstvo kmetijstva želí izvedeti, kaj jé z vinsko in sadjerejsko šolo na Slapem v Vi-pavski dolini? Da ne bo svetmislil, da je družba kme-tijska kriva tega, da se še zmirom odlaša naprava ome-njene šole, je bil g. predsednik dr. pl. Wurzbach naprošen, naj od gosp. grofa Lanthieri-a pozvé, kako in kaj je s Slapom, da se potem poroča ministerstvu. — Plemenití an gle ški Sufolk-mrj as ci in svinje, kterih za 500 gl. poskrbi gosp. Feuser, pridejo meseca sušca v Ljubljano, — jezerskih in trbiških ovac (tudi za 500 gl.) nakupit pa gresta gospoda Šolmajer in Seitner kmalu na Koroško. — O knjigi za živin orej o je poročal dr. Bleiweis, da se že tiska. — (Iz seje deželnega odbora 17. dne t. m.) Na poročilo deželnega zdravstvenega svetovalstva na c. kr. deželno vlado, da je ljubljanska bolnišnica prepolna in da vladajo kužne bolezni ter da je treba napraviti posebno bolnišnico za silo, se je poročevalec deželnega odbora v bolnišnicnih zadevah dr. Jan. Bleiweis brž tišti dan osebno prepričal o sedanjem številu bolnikov v tukajšni bolnišnici in o boleznih, ktere zdaj v nj ej naj bolj vladajo, ter je deželnemu odboru v tej seji po lastnem prepričanji poročal, da v bolnišnici ni ne epide-mičnih ne kužnih bolezen tacih, ki bi nam strah delale, ampak da je bolnišnica na mediciničnem in kirurgičnem oddelku res prepolna, in to deloma zarad bolezen, ki se vsako leto meseca januarja in februarja pripetujejo pogostoma, deloma tudi zarad sifilitičnih, ki so prišli iz gorenske železnice. Da se dežela obvaruje velikih stroškov, ktere bi naprava posebne bolnišnice za silo učinila, se je poročevalec deželnega odbora z usmilje- nimi sestrami in z bolnišničnimi zdravniki dogovoril, da se naredi za čas potrebe še za 25—30 bolnikov prostora v nekterih sobah sedanje bolnišnice, v kterih zdaj ni bilo še bolnikov. Te prostorije bodo zadostile, ker se more pričakovati, da se bode število bolnikov v kratkem znamenito zmanjšalo, ter da bode zopet kmalu v na-vadnih bolniških sobah za vse bolnike zadosti prostora. Deželni odbor je vse v tej zadevi učinjene naredbe bol-nišničnega poročevalca odobril in potrdil. — Pogodbo z ljubljanskimi lekarničarji zarad dajanja zdravil v tukajsno bolnišnico in v posilno delavnico po dose-danji ceni je deželni odbor za 4 leta to je, od 1. oktobra 1. 187i. pa do 1. oktobra 1. 1875. s tem pridržkom po-novil, ako se med tem časom cena zdravil po kaki novi postavi ne zniža. — Ker se pritožbe o ženitvah takih ljudi vedno bolj množé, ki nimajo nobenega pre-moženja in tudi ne stanovitnega zaslužka, da bi mogli sebe in svojo družino pošteno rediti, je deželni odbor po većini glasov sklenil, prihodnjemu deželnemu zboru predlagati vpeljavo postave, po kteri bi imele županije pravico, ženitve dovoljevati ali pa zadrževati, da bi se ne mogel vsak postopač, vsak len hlapec in vsaka zanikrna dekla ženiti ali možiti, ker se po takih ženitvah beraštvo sila hudo množí in že tako z davki in prikladami preobložene občine še v huje zadrege pripravljaj o. — (Učiteljski večeri.) Ljubljanski učitelji se že nekaj časa v namen prijaznega posvetovanja vsako sredo shajajo v svoji družbeni sobi „pred mostom". Večeri so vselej prav zanimivi, in lepo spričavajo veselo napredovanje národnih učiteljev. Te učiteljske „besede" ne obsegajo samo šolskih zadev, tem več se živo tudi razširjajo na natoroznansko in zgodovinsko polje. Da pa pri takih shodih se smeha ne manjka , razume se samo po sebi; vsaj je celó državni zbor svojega Mor-forija imel v osebi Sindlerja. Med resnobnimi govori vrstijo se tudi humoristične deklamacije, petje in godba; vse to se vé da sami učitelji izvršujejo. Za vsak večer se drug prvomestnik ali „stolaravnatelj" voli, in so do zdaj kot taki „besede" vodili gg. Praprotnik, Bélar, Grkman, Zima, Tomšič in Kokalj. Večkrat nas počasté tudi vnanji udje in drugi šolski prijatelji. Povedati še moram, da sta k učitelj skemu društvu tudi pristopila visokočislana gospoda dr. Jan. Bleiweis in dr. Po-gačar, kar se je družbenikom pod gromovitim plo-skanjem naznanilo. Živelo! Društvo šteje več kot 20 različnih časnikov, kteri se v imenovani sobi za čitanje dobé. Drugikrat zopet kaj o tem. — (PreČastiti misijonar Pire) iz Amerike ter iz Krovinga (Crow-Wing) 3. prosenca piše med drugim: „Preteklo spomlad o velikem mrazu sem si na indijan-skem misijonu nakopal hudo vodenico in sem bil za smrt zbolel; otél sem se pa vendar še srečno s svojimi dobrimi homeopatiškimi zdravili. Zdaj pa pred tremi tedni me je bil ob levi strani mrtud napadel. Tudi to smrtno nevarnost sem že precej potolažil, vendar pa nisem še čisto zdrav. Častiti gospod Buh me je pred dvěma tednoma v Belle-Praerie k sebi vzel, kjer imam dobro oskrb in postrežbo. Rad umrjem, upam pa še ozdraviti". — „Danica" dostavlja temu pismu prošnjo, „naj bi mi Kranjci prečastitemu gospodu misijonarju poskusili njegove zadnje trenutke, tako rekoč na smrtni postelji, po zmožnosti zlajšati, kar se dá. Dobro vem, v kolikem pomanjkanji so misijonarji v onem kraji, kjer so gospodje Pire, Buh in Tomazin, brez kacih redovnih dohodkov. Kakošno postrežbo tedaj morejo v teh okoliščinah imeti čez osemdesetletni starček, ako-ravno gospoda gotovo vse storita, kar je le moč? Ako kteri prijatelji in spoštovalci gosp. Pirea v naglici kaj male pomočí pošljejo, bomo skušali kar brž brž v Ameriko poslati, in gosod Pire bodo v svoji bolezni potolaženi s trojno tolažilno novico iz svoje domovine skoraj ob enem: 1. Kaltoliška družba jih je izvolila za častnega uda; 2. slovenska Matica jim je v zadnji seji 9. t. m. določila poslati svojih knjig, in 3. prijatelji jim pošljejo malo pomoč za ohladilo v njih bolezni". — Pozneje Pireevo pismo od 23. prosenca na gosp. Ferd. Schmidta v Siški zagotovlja prijatla, da se je precej okreval, le očí so mu zeló oslabele. — (Vzadnji predstavi dramatičnega društva) v gle- dališči deželnem se je ponavljala priljubljena opereta „Čarobne gosli." Pevski del ste gospodičina Neuge-bauer-jeva in gospá Odi-jeva izvršile na veliko hvalo obilo zbranega občinstva, le pri prvi pevkinji, ki * 66 ima jako lep glas, želeli bi vsaj nekoliko bolj živah- tadanjemu zboru predlagal dr. Župan, ki je predlog V nega vedenj bolj MA ▼ J "VAXVllUkV MV1 j Ul f MH « vva. Vt. J^A « C- U W U j j Tf 6 mljivega govora. Da gospod odboru prav po svojih mislih osnoval in kar je potr- • . • 1*1 1 • • v • • v I 1 1 • • • . . Meden danes ni zadostil niti v petji niti v govoru, dil ves tedanji po većini nemškutarski zbor, in v kterem še posebno je poslanec Brolih plediral za znanje da to se samo po sebi ra- morala je kaka bolehnost kriva biti, sicer bi ne mogl razumeti današnje predstave prilj ubij enega nam pevca. slovenskega jezika ; češ dičina B drugi igri „Ěno uro doktor" sta posebno gospo zume m bi svoje žalilo deželni zbor štajarski, ako bi se to pa tudi gospod Šusteršič vršila še izrekoma zahtevalo. Al v predlogu dr. Zupano vem I • v • 1 « I • 1 • 1 |*|* 1 • a t . t i • v • • 1 • • nalogi tako mikavno in živahno, da smeha ni bilo bili drugi tako tehtni finančni in administra-je pravi bi- tivni pogoji, da jih štajarskideželni zastop res ni mo-ser našemu gledališču. Krivični pa bi bili, ako bi ne gel lahko odobriti — in na vse to je odgovoril šta- ne konca ni kraja. Gospodičina B pohvalili tudi gospoda P. K a j z e 1 v mali 6 g i ~ a v luau uâlo^i „ujlx- j cml oxvx uuaviui vuwvi ma vw^touiu u. uttuua ig te* oicv> Eno uro doktor" je izvrstno 1296 lit. 2. s to-le kratko besedo: „Die vom Land- ,pn jarski deželni odbor z odpisom 8. marca leta 1863. štev. smoj enega bolnika komična; zato jo priporočamo citalnicam v predst spevoigri „Zaročevalna napoved na kmetih", ki godbo, so vsi predstavljalci, še m se odlikuje z mično sebno pa gospod Noli, gospá Odij zadovolili obilo zbrano občinstvo. Zarad pa po b jako hes t tage des Herzogthums Krain angebotene Vereinigung mit Steiermark zur Errichtung einer gemeinschaftlichen Irrenanstalt wird dankend abgelehnt". Ne besedice tedaj ne stoji o tem odpisu, da zarad jezika slovenskega ne sprejme štajarski zborponudbe kranjske, kakor laže smo veseli, da je pusta konec, kajti potem pričaku- „Tagblatt." Ce gosp. Dež mana jemo od njega bolj korektnega spremlj (Petnajsta slovenska predstava) dram, društva v njegovem listu hodijo take sleparije na dan ni tedaj sram, da v > potem al dosti je besedi! Ker štajarski deželni zbor gledališči bo v nedeljo 26. februarj a. Igrala se menda tudi svojim deželanom slovenskega rodů ne bode nova veselo igra „Telegram" in resna spevo- bo zaprl noriščnice, ako jih nesreća zadene, da pridejo igra „Pred lovsko hišo" poleg českega poslovenj , ob pamet, si pac misliti moremo, da ne bode vprašal v kterej ima posebno moški pevski zbor hvaležno in psihatra Tagblattovega, ali je zdravniku, če ni samo lepo nalogo. Med obema igrama bode še kaka krajša „Kerkermeister" norišnice, kakor je tù in tam, neob- vloga čani slovó (Maškarada), s ktero je včeraj v krasno okin čitalnični dvorani, „Sokol" letošnjemu pustu dal ^Kerkermeister" hodna potreba, da zna popolnoma tudi slovenski jezik. je bila krona vseh veselic Z bralo se je blizo 400 ljudi, med kterimi smo šteli posebno veliko elegantnih mask, ki so izvrstno skrbele za jako živahno Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. — Državni zbor se je v pondeljek veselico, in ne mutaste kakor drugod, tavale po dvorani, začel v zbornici poslancev. Začasni predsednik mini- sterstva grof H oh en wart je zbornici představil nove ktero so zapustili obiskovalci še le pozno v noč (Poberki iz Časnikov.) ty Tagblatt 9 ki je zvedil ministre z ogovorom, v kterem je rekel, da si novo mí- za načrt novih pravil za gimnazijske šole ni imel nisterstvo bode na vso moč prizadevalo ustanoviti no- a « v^ . a m « v>> 1 • ê a 1 ^ & nič važnejšega poročati svoji k postavlj za duri y čedici, kakor ter to, da ver- v izveličalnemu" nacrtu. Ko pa je slišal brž glorijo da je pel tranj i mir in to ne po ovinkih, ampak po ravni poti naš de ustave; rado bode sodelovalo na to, da se predrugačijo take naprave, ktere samoupravo (avtonomijo) posames- želni šolski svet kršćanski nauk spet za mizo postavil nih dežel kratijo bolj kakor je za celoto potrebno. De- drugim obligatnim naukom, ves^ potrt je izdihnil: želnim zborom zagotovljaveče postavodajalno področje Zeichen der Zeit!" ~ zlagal „ _ A poročal, da graški deželni odbor ponuja našemu dežel- državnemu zboru, ki merijo na to, da se upravni orga » Pa se je le spet prav debelo da po njih posebnosti dežel zadobijo popolno veljavo; Tagblatt"! Ko je namreč te dni svoji kliki 0 administrativnem oziru obeta ministerstvo predloge nemu odboru, da bi tudi kranjske nore pošiljal v nižem bolj samostojno postavi in tako mnogovrstnim nonsnico 9 ki jo bodo na Stajarskem napravili prihodnje narodom trdnj a va zagotovi, ktera bode odbijala silo dru-je kar brž brco dal dr. Bleiweisu in njegovim zega naroda. Cerkvene zadeve bode skušalo na vsako Zbornica je mirno poslušala leto v HHHBPV^HHJ tovaršem, rekši, da so pred nekimi leti, ko je bila ob- stran pravično rešiti. i » v^ + li i • i ravnava za novo štajarsko nonsnico, zantevaii oa govor; desna stran je kake 3krat klicala „pravo". — deželnega štajarskega zbora, naj bode v tej norisnici, Gotovo ni bilo še tako važnega zborovanja kakor bode norišnico zahtevali od govor; desna stran je kake 3krat klicala „pravo kamor bodo dohajali tudi Slovenci ; vselej tudi e n to. 7 zdravnik taj ar sk ki lovenski jezik razume ; Zdaj se bode pokazalo, kaj imajo nenemški na- d b i 1, in zato »Vt.JU^UX V/VllSA*, *** je pogodba s kranjskim zborom. Zdaj pa so se narodnjaki takrat razdrla rodi od Avstrije pričakovati. pametovali in vendar jezika pri zdravniku, ki Tako piše „Tagbl." dij 7 da znanje slovenskega Za bivšega vojaka B. je přejelo vredništvo od gosp. b stvar pra^ r pri pise poznavanj norce ozdravlja, ni poglavitna Kdor še tega ne vé, da dravljanji bolezen Z. 5 gold., od N. N Ljublj gold in norih mora zdravnik na tanko znati jezik sicer, ako norec ne divj g Listnica vrednistva. Dobili smo spet toliko dopisov, da mo ramo čestite gospođe prositi, naj potrpijo do prihodnjega lista. , še ne vé ne, ali je zdrave pameti ali ne, o takem ne moremo druzega reči nego to: sestavek v MJL1 HV y V VU1XVJLU. XIV/ 4JU V i. VULiV/ V* JL IAU V ^ JL V V/JL AJLV^ V Bog daj norcu pamet! Kdor pa je gori navedeni Loterijne srećke; Tagbl pisal m mi se moramo pisal laž, o kterem se pripoveduje, da je glav je spet od konca do kraj čuditi Dežm ▼ Gradcu na Dunaj 11. febr. 1871: 51. 44. 75. 64 17. 43. 57. 35 50 82 oséba 17 Tagbl a 7 7 Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 26. februarija. da take strašansk daj tiskati v svojem listu 1863 sejo kaže, kako nesramno se podtikuje samo Le površni pogled v stenografični zapisnik od Kursi na Dunaji 21. februarija. v dr. J. B lei we i s -u „und semer Compagnie « 7 kar je 5% metaliki 59 fl. 10 kr. Ažijo srebra 121 fl. 20 kr Narodno posojilo 68 fl. 20 kr. Napoleondori 9 fl. 86 y2 kr Odgovorni vrednik: Jožeí (Jolé. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani \