informativni W i * J glasilo ravenskih železarjev u Leto 42 Ravne na Koroškem, april 2005 št. 4 OBRAMBNI MINISTER NA OBISKU V SISTEMSKI TEHNIKI Družbo Sistemska tehniki), d.o.o., katere večinski lastnik je Skupina Viator & Vektor, d. d., so 23. marca na povabilo direktorja Jožeta Studenčnika obiskali obrambni minister Karl Erjavec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič s sodelavci ter predsednik uprave družbe Skupina Viator & Vektor, d. d. Zdenko Pavček. Namen obiska je bil seznanitev s poslovanjem in ogled družbe Sistemska tehnika ter predstavitev novih projektov. Sodelovanje Ministrstva za obrambo z družbami v skupini Viator &Vektor že več let poteka na več nivojih. Sistemska tehnika, d.o.o. za Ministrstvo za obrambo izdeluje lahko oklepno vozilo VALUK 6x6. Tovarna vozil Maribor, d.o.o. pa sedaj izvaja vzdrževanje in generalno obnovo vozil iz programa TAM. Tesno je tudi sodelovanje s skupino Viator & Vektor na področju servisiranja in vzdrževanja vozil Slovenske vojske. V skupini Viator & Vektor si želijo poslovno sodelovanje z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Slovenske vojske nadgraditi, zato projektno obdelujejo nove tržne produkte, kot so: novo oklepno vozilo KRPAN 8x8 v več variantah, nadgradnja in predelava vozil VALUK 6x6, razvijajo digitalizacijo bojišča, pripravljajo projekt razgradnje zastarelih materialnih sredstev, orožja, streliva in opreme, novo logistično tovorno vozilo, oklepajo različna vozila in pripravljajo projekte, ki jih bomo tudi v prihodnje razvijali in realizirali skupaj. Vse navedeno dokazuje, da se v skupini Viator & Vektor, še posebej pa v Sistemski tehniki na Ravnah na Koroškem in v Tovarni vozil v Mariboru, zavedajo pomena partnerskih poslovnih odnosov z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in s Slovensko vojsko ter želijo pomembno prispevati k razvoju in krepitvi obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije. Nadaljnje kakovostno poslovno sodelovanje in to še posebej s partnerji, ki s svojimi kakovostnimi izdelki in storitvami enakovredno nadomeščajo opremo iz uvoza, je nedvomno tudi interes Ministrstva za obrambo RS in Slovenske vojske. Takšno podjetje je prav gotovo Sistemska tehnika, ki v svoj proizvod vključuje poleg slovenskih dobaviteljev še pomemben delež slovenskega razvojnega in raziskovalnega potenciala. To je vidno tako pri proizvodnji lahkih kolesnih oklepnikov VALUK 6x6, še zlasti pa pri razvoju kolesnega oklepnega vozila KRPAN 8x8. Sodelovanje s skupino Viator & Vektor poteka še pri posameznih pomembnih projektih, kot so: novo logistično tovorno vozilo TVM 18211 ter integracija vzdrževanja oklepnih in tovornih vozil, kar vse dokazuje, da se Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in Slovenska vojska zavedata pomena slovenske obrambne industrije in v njej integriranega znanja, izkušenj, tradicije ter primarnih referenc. S tem se na eni strani v Slovenski vojski racionalizirajo stroški vzdrževanja obrambne opreme, ki se v procesu opremljanja in mednarodnega angažiranja Slovenske vojske povečujejo, na drugi strani pa omogoča slovenski obrambni industriji ustrezno vključevanje v mednarodne razvojne in gospodarske tokove. Mario Minar, izvršni direktor Steyr SSF z Dunaja je izrazil zadovoljstvo s poslovnim sodelovanjem z družbami iz skupine Viator & Vektor, še posebej z družbo Sistemska tehnika. Izrazil je prepričanje, da bodo našli skupni interes in nadgradili skupno sodelovanje tudi pri novih projektih, še posebej pa pri izdelavi kolesnega oklepnega vozila KRPAN 8x8, za katerega je osnova licenca lahkega oklepnega vozila PANDUR II. 8x8, ki jo je družba Skupina Viator & Vektor, d. d., kupila od Steyr-Daimler Puch Spezialfahrzeug AG & Co KG (Steyr SSF). Skupina Viator & Vektor, še posebej pa Sistemska tehnika ter Steyr bodo tradicionalno poslovno sodelovanje pri proizvodnji VALUKA 6x6 nadgradili v mednarodnih projektih (naročilo oklepnih vozil za portugalsko vojsko) ter s skupnim razvojnim in izvedbenim delom projekta KRPAN 8x8. Leto 2004 je za družbo Sistemska tehnika d.o.o., članico skupine Viator & Vektor, minilo v znamenju izpolnjevanja zastavljenih ciljev in doseganju sinergij znotraj skupine Viator & Vektor. Ključni projekti Sistemske tehnike v letu 2005 so usmerjeni v prilagajanje tržne strategije spremembam v okolju (tržno in programsko pozicioniranje), povečanje konkurenčnih sposobnosti z obvladovanjem stroškov in realizacijo pomembnih investicij, povečanje učinkovitosti v celotnem poslovanju s poudarkom na pomembnejših procesih ter zagotavljanje sistema kakovosti. V letu 2005 tako načrtuje prihodke v višini nekaj čez 6,2 milijarde tolarjev. V tem letu bodo v Sistemski tehniki nadaljevali s pospešenim investiranjem v proizvodne zmogljivosti. Za investicije bodo v letu 2005 zagotovili 355,1 milijona tolarjev. Jože Studenčnik, direktor Sistemske tehnike, je poleg pospešenega iskanja partnerjev za civilni del proizvodnje poskrbel tudi za razvojno usmerjenost pri vojaški proizvodnji. Dobro sodelovanje s slovensko vojsko in Ministrstvom za obrambo je za družbo izjemnega pomena in rezultat uspešnega sodelovanja bo novi izdelek — kolesno oklepno vozilo KRPAN 8X8. V družbah Sistemska tehnika, d.o.o., Ravne na Koroškem in Tovarni vozil Maribor, d.o.o., Maribor imajo lastne razvojne sektorje, podprte z najmodernejšo opremo, ki zagotavljajo tekoče spremljanje razvojnih trendov ter prilagajanje le-teh zahtevam naročnikov izdelkov ali storitev. Pri tem sodelujejo z zunanjimi institucijami, kot na primer z Univerzami v Republiki Sloveniji ter partnerskimi dražbami v tujini. V stikih s poslovnimi partnerji v okviru slovenske obrambe industrije ugotavljajo, da moramo tudi v Sloveniji - po vzorih iz širšega okolja - združevati kapacitete s ciljem večje konkurenčnosti ter optimiziranja proizvodnje in storitev, kajti zavedajo se, da nastopajo na skupnem evropskem trgu. Sporočilo za medije Foto: Stanko Mravljak Deli osemkolesnikov za Portugalsko bodo izdelani na Ravnah Ob obisku obrambnega ministra Karla Erjavca v Sistemski tehniki je bila predvidena tudi novinarska konferenca, ki pa seje minister zaradi »spremembe v načrtu dnevnih dolžnosti« ni mogel udeležiti. Na njej so sodelovali direktor Sistemske tehnike Jože Studenčnik, član poslovodstva dr. Milan Švajger, kije tudi vodja projekta za izdelavo osemkolesnega oklepnega vozila, in mag. Mario Minar, izvršni direktor podjetja Steyr Daimler-Puch Spezialfahrzeug AG & CO KG. Kot je dejal direktor Studenčnik, je obisk obrambnega ministra Karla Erjavca in načelnika generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Ladislava Lipiča z ekipama zelo pomemben, saj »nakazuje podporo nadaljnjemu delovanju podjetja, predvsem glede razvojnega dela«. Ker v Sistemski tehniki po licenci podjetja Steyr pripravljajo prototip vozila na osemkolesni pogon Krpan, je ta podpora zelo pomembna, je nekakšen signal, da so na ustrezni poti in jih podpira tudi draga stran. Po Studenčnikovih besedah je podjetje veliko podpore deležno še od podjetja Steyr, prav tako pa se povezujejo Or. MILAN ŽVAJGE . “ ST Med novinarsko konferenco (od leve proti desni): mag. Mario Minar, izvršni direktor podjetja Steyr, direktor Sistemske tehnike Jože Studenčnik in dr. Milan Švajger, namestnik direktorja Sistemske tehnike. tudi s slovenskimi razvojnimi in izobraževalnimi institucijami. Ministra je vodstvo podjetja seznanilo s sedanjim delom in z načrti za prihodnje. Studenčnik je izrazil upanje, da bo tudi prihodnje sodelovanje tako korektno kot doslej. Vojaški program, katerega najpomembnejši izdelek bo Krpan, ki ustreza standardom Nata, pa želijo v podjetju nekoliko uravnotežiti s povečano proizvodnjo za t. i. civilne namene. Zato tudi lanska naložba v proizvodnjo valjev oziroma izbira proizvodnje opreme za metalurgijo kot tržne niše. Tudi mag. Minar je izrazil zadovoljstvo, da se je srečal z obrambnim ministrom in s predstavniki Slovenske vojske ter jim predstavil podjetje Steyr in sodelovanje s Sistemsko tehniko. Natanko sto let mineva, odkar so naredili prvo oklepno vozilo, zdaj pa izdelujejo šestkolesnike in osemkolesnike. Slednje v izvedbi Ulan kot gosenična vozila, ki so jih razvili skupaj s Španci in jih ima njihova kot tudi avstrijska vojska. Kot je poudaril izvršni direktor podjetja Steyr, se je sodelovanje s Sistemsko tehniko začelo že leta 1990 in se nadaljevalo pri proizvodnji Valukov. Ker je avstrijsko podjetje pred nekaj tedni s portugalsko vojsko podpisalo pogodbo o dobavi 260 vozil 8x8, je Minar zagotovil, da se bo ob tem projektu sodelovanje med podjetjema še nadaljevalo, in sicer na različnih področjih, od razvoja do proizvodnje posameznih komponent. Podobne možnosti se kažejo tudi pri projektih, ki jih Steyr pričakuje na Češkem in Hrvaškem, pa tudi v drugih državah. Dr. Švajger je podrobneje spregovoril o naročilu portugalske vojske. Ker želi Portugalska razvijati lastno obrambno industrijo, bodo večino vozil montirali tam. V Avstriji in Sloveniji bo izdelanih le prvih 36 vozil, pri njihovi izdelavi pa bodo sodelovali portugalski delavci in se tako usposabljali za samostojno delo. Za odločitev, katere faze proizvodnje bodo potekale v Sloveniji in katere v Avstriji, je ključno, ali gre za t. i. prenos knovv howa. V tem primeru se bo ta del prenosa tehnologije odvijal v Avstriji. Po Švajgerjevih besedah pa bo Sistemska tehnika na Portugalsko preko podjetja Steyr dobavljala nekatere komponente, kijih bodo vgrajevali v kolesnike. V vseh naročenih vozilih bo tako vgrajena vkrcno-izkrcna rampa, razvita in izdelana na Ravnah. Ravenske bodo tudi torzijske vzmeti, v vsakem vozilu so potrebne štiri. Za izdelavo odlitkov, ki sestavljajo krmilne dele podvozja, se v Sistemski tehniki dogovarjajo s Croning livarno, prav tako pa želijo na Ravnah k sodelovanju pritegniti tudi druge slovenske proizvajalce. Kot zdaj v Sistemski tehniki za lahka oklepna vozila 6x6 izdelujejo metalce dimnih zaves, predvidevajo, da bodo proizvodnjo teh izdelkov nadaljevali tudi za model 8x8. Celotna mehanska obdelava 36 začetnih vozil oziroma njihovih školjk bo opravljena na Ravnah, prav tako tudi izdelava lafet, nadlafet in podlafet, kamor se pritrdi orožje. Kot zanimivost povejmo, da je portugalska vojska zahtevala enotne podlafete, medtem ko naj bi bile nadlafete prilagojene različnemu orožju: na eno vozilo naj bi bilo mogoče v petminutnih zaporedjih namestiti tudi do tri različna orožja. Ker je naročenih 25 različic vozila, želje naročnika pa se konkretizirajo šele po podpisu pogodbe, čaka razvojne inženirje pri pripravi nadgradenj še ogromno dela, pravi dr. Švajger. Ocenjuje, da bo potrebnih okoli 130.000 konstrukterskih ur. Partnerji v tem projektu bodo zato združili sile: v kratkem bosta v Avstrijo odšla dva konstrukterja iz Sistemske tehnike, po potrebi pa se bodo vključili tudi razvojni inženirji iz mariborske sestrske firme Tovarna vozil. O tem, kolikšen delež kolača bo v tem poslu pripadel Sistemski tehniki, sogovorniki niso mogli odgovoriti, saj »trda pogajanja za vsak detajl« šele sledijo. A. Č. PREOBLIKOVANJE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE Ravenska občina ustanoviteljica Koroškega gasilskega zavoda Občinski svet Občine Ravne na Koroškem je 16. februarja letos sprejel Odlok o ustanovitvi Koroškega gasilskega zavoda (KGZ), na katerega so se s tem prenesle vse pravice in obveznosti Gasilskega zavoda Ravne na Koroškem. S tem dejanjem se zaključuje negotovo obdobje tega javnega zavoda, ki smo mu sledili tudi v Informativnem fožinarju. Spomnimo: V začetku leta 2003 so sveti občin v Mežiški dolini sprejeli sklepe o začetku likvidacije Gasilskega zavoda Ravne - občine Čma na Koroškem, Mežica in Prevalje za delovanje zavoda niso nič prispevale, sedežna občina pa ni zmogla nositi celotnega finančnega bremena. Pred letom dni je bil sklep o ukinitvi preklican, saj so občine iz Mežiške in Mislinjske doline z zavodom podpisale sporazum o sofinanciranju nalog tehničnega reševanja. Vodstvo zavoda pa je takrat z okoli tridesetimi koroškimi podjetji podpisalo tudi dolgoročne pogodbe o izvajanju storitev požarne varnosti. Kot dolgoročna rešitev je bila najpogosteje omenjena reorganizacija v regijski zavod, kar pa očitno ni naletelo na posluh pri koroških občinah. Ustanoviteljica KGZ je le Občina Ravne na Koroškem. Zdaj teče postopek za registracijo zavoda. Dejavnosti KGZ Koroški gasilski zavod je poklicna gasilska organizacija, ki opravlja preventivna in operativna dela v zvezi z varstvom pred požarom, naloge zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, naloge zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi in tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu ter ob nesrečah na tekočih in stoječih vodah in druge naloge zaščite in reševanja širšega pomena. Zavod opravlja naslednje dejavnosti: - gašenje požarov, - reševanje ljudi, premoženja in živali ob naravnih in drugih nesrečah, - naloge zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, - naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu, - naloge zaščite in reševanja na stoječih in tekočih vodah, - reševanje z višin in iz globin, - intervencije po nalogu ustanovitelja, - vodenje, izvajanje in podpora enot civilne zaščite, - požamo-preventivna dejavnost, - servisiranje ročnih gasilnikov, - preizkušanje protipožarnih sistemov in hidrantnega omrežja, - opravljanje preventivnih pregledov v bivalnem, naravnem in delovnem okolju, - ugotavljanje ustreznosti objektov glede na požarno varnost, - prevozi pitne vode itd. Zavod lahko opravlja javno gasilsko službo izven območja ustanovitelja samo s soglasjem ustanovitelja. Ne glede na prejšnji stavek lahko zavod prosto izvršuje obveznosti iz koncesijskega razmerja z Ministrstvom za obrambo za dejavnosti reševanja na cesti in izlitja nevarnih snovi. Organi zavoda KGZ upravlja svet zavoda, ki ima sedem članov. Sestavljajo ga štirje predstavniki ustanovitelja, en predstavnik uporabnikov (imenujejo ga gospodarske družbe, ki financirajo dejavnost zavoda), en predstavnik zainteresirane javnosti (praviloma predstavnik zavarovalništva) in en predstavnik zaposlenih v zavodu (izbran na neposrednih tajnih volitvah). Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in odloča o strokovnih vprašanjih. Člane izmed strokovnih delavcev imenuje svet zavoda, lahko so tudi zunanji člani. Direktor-poveljnik organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, ga predstavlja in zastopa ter je odgovoren za zakonitost dela. Imenuje in razrešuje ga svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem. Financiranje zavoda Ustanovitelj zagotavlja pogoje za delovanje zavoda oziroma sredstva za delovanje v skladu z zakonom, s standardi in z normativi. Zavod pridobiva sredstva za delovanje: - iz sredstev ustanovitelja v obsegu, ki je določen vsako leto z letno pogodbo med ustanoviteljem in zavodom, - iz pogodb zainteresiranih pravnih in fizičnih oseb, za katere zavod opravlja storitve, - z lastno dejavnostjo. Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja izključno za razvoj svoje dejavnosti. A. Č. Vir: Uradni list RS, št. 23, 2005 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU NA OBMOČJU ŽELEZARNE RAVNE V LETU 2004 UVOD Leto 2004 je bilo zaznamovano z dolgoletnim senom Slovenije po vključitvi v evropsko integracijo. Na težko pričakovani trenutek polnopravne vključitve v Evropsko unijo se je bilo treba tudi pripraviti. Vzpostavitev ustreznega pravnega reda, s katerim se med državami članicami EU zagotavlja prost pretok kapitala, blaga, ljudi in znanja, zahteva veliko napora ne samo države kot institucije, ki preko svojih mehanizmov vzpostavlja pravne podlage, ampak predvsem gospodarskih družb z vzpostavitvijo konkurenčnih pogojev poslovanja. Ena izmed pomembnih t. i. evropskih obveznosti podjetij je tudi zagotavljanje ustrezne ravni varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: VZD), ki je opredeljena v direktivi Sveta Evrope s področja urejanja varnosti in zdravja pri delu. Tako smo v letu 2004 kot pooblaščeno podjetje za izvajanje nalog VZD posebno pozornost namenili samemu sistemu delovanja varnosti pri delu. Zavedamo se namreč, da s prevzemom izvajanja vrste ukrepov s področja VZD nosimo veliko mero odgovornosti za varnost zaposlenih. Med najpomembnejše ukrepe VZD sodita zagotavljanje varne delovne opreme ter ustrezna usposobljenost delavcev za varno opravljanje dela. UKREPI VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU Pregledi delovne opreme Med najpomembnejše faktorje zagotavljanja varnega dela spada vama delovna oprema. Definirajo jo številni tehnični predpisi in standardi, ki jih moramo upoštevati pri periodičnih pregledih delovne opreme. Preglede delovne opreme za družbe na ZGO ŽR opravljamo na podlagi vzpostavljenih evidenc, ki jih zanje vodimo kot pooblaščeno podjetje za izvajanje nalog VZD. Ker pa se je ob pregledovanju delovne opreme večkrat pokazalo, da evidence niso povsem točne, smo v letu 2004 posebno pozornost namenili usklajevanju evidenc z dejanskim stanjem. V lanskem letu smo opravili natančno 500 pregledov delovne opreme (v družbah, ki jih v razpredelnici opredeljujemo) in za 364 izdali Poročilo o pregledu in preizkusu, kar pomeni, da izpolnjujejo predpisane pogoje za varno obratovanje. DRUŽBA v Stev. pregledov , ^ Stev. izdanih poročil METAL RAVNE d.o.o. 122 75 SISTEMSKA TEI INIKA d.o.o. 44 34 NOZI RAVNE d.o.o. 97 70 OPREMA RAVNE d.o.o. 30 16 PETROL ENERGETIKA RAVNE d.o.o. 18 14 ZIP CENTER d.o.o. 30 21 ŠERPA d.o.o. 11 9 STYRIA VZMETI d.o.o. 24 15 TRANSKOR d.o.o. 54 40 CRONING LIVARNA d.o.o. 55 55 TREIBACHER AUERMET d.o.o. 15 15 SKUPAJ 500 364 Povzamemo torej lahko, da 136 strojev ob pregledu in preizkusu ni izpolnjevalo vseh pogojev varnega obratovanja, na kar smo delodajalce opozorili z zahtevo po takojšnji odpravi tehničnih pomanjkljivostih. Pri tem velja poudariti, da se stanje varnosti pregledane delovne opreme izboljšuje, saj več kot dve tretjini pregledanih strojev izpolnjujeta pogoje varnega dela. Zasluge za izboljšanje stanja je treba pripisati predvsem zavzetemu vodstvu posamezne družbe in njihovim vzdrževalnim službam ter nenazadnje tesnemu sodelovanju med strokovnimi delavci posameznih podjetij in pooblaščenimi varnostnimi inženirji. Da se delavec pri delu ne poškoduje, je potrebno ustrezno delavčevo ravnanje. S tem namenom smo izpeljali skupaj s tehnologi posameznih podjetij večjo akcijo posodobitve navodil za varno delo in njihove namestitve ob samo delovno opremo. Usposabljanje delavcev V letu 2004 smo posebno pozornost namenili usposabljanju delavcev s poudarkom na praktičnem delu usposabljanja. Pri tem smo delavce posebej opozorili na potencialne nevarnosti, ki se pojavljajo na posameznem delovnem mestu, ter jih seznanili s poškodbami, ki so se v preteklosti pripetile na določenem delovnem mestu. Zavedamo se namreč, da lahko z ustreznim usposabljanjem delavcev za varno delo najhitreje in zelo učinkovito dosežemo izboljšanje stanja VZD, ki ne zahteva posebej velikih stroškov. To potrjujejo številne raziskave poškodb pri delu, kjer še vedno ugotavljamo, da je človeški faktor najpogostejši vzrok za nastanek poškodb na delu. Zaradi tega je treba usposabljanju za varno delo posvetiti zadostno pozornost ob upoštevanju sicer predpisanih postopkov in metod teoretičnega in praktičnega usposabljanja delavcev. V letu 2004 smo za varno delo teoretično in praktično usposobili kar 1136 delavcev, med katerimi so všteti tudi novosprejeti in premeščeni delavci ter študentje, ki so delali na podlagi študentskih napotnic. Poleg tega smo v sodelovanju z vodstvi posameznih družb organizirali vrsto tečajev funkcionalnih znanj. Tako smo usposobili: - 87 delavcev za signaliste-privezovalce - 88 delavcev za upravljavce dvigal, vodenih s tal 8 delavcev za delo z gorilniki — 53 delavcev za voznike viličarjev — 14 delavcev za delo z nevarnimi snovmi Ekološke preiskave delovnega okolja Preiskave kemičnih, bioloških in fizikalnih škodljivosti na delovnih mestih sodijo med tiste DRUŽBA Stcv. ckol. preiskav METAL RAVNE d.o.o. 28 SISTEMSKA TEHNIKA d.o.o. 9 OPREMA RAVNE d.o.o. 7 AKERS VALJI d.o.o. 7 NOZI RAVNE d.o.o. 5 STYRIA VZMETI d.o.o. 22 ZIP CENTER d.o.o. 2 ŠERPA d.o.o. 3 SKUPAJ 83 preventivne ukrepe, s katerimi delodajalec spremlja delovno okolje ter ustrezno ukrepa v primerih prekoračitve mejnih koncentracij posameznih škodljivosti na delovnih mestih. S tem namenom je bilo opravljenih 83 celovitih ekoloških preiskav na posameznih delovnih mestih. Pri oceni stanja ekoloških razmer še naprej ugotavljamo izstopajoč problem hrupa in neugodne mikroklimatske razmere. Ni odveč ponovno opozoriti, da kljub velikim finančnim vlaganjem v zniževanje nivoja hrupa na lokaciji ZGO ŽR - še posebej v Metalu in Petrol Energetiki - je ta na številnih delovnih mestih tako visok, da ob daljši časovni izpostavljenosti ob neuporabi ustrezne osebne varovalne opreme kvarno deluje na slušni organ. Zato je bila v lanskem letu namenjena posebna pozornost doslednejši uporabi osebne varovalne opreme, zlasti ušesnih čepkov oz. antifonov na mestih, kjer nivo hrupa izrazito prekoračuje dovoljene ravni. DRUŽBA Stcv. usposabljanj METAL RAVNE d.o.o. 343 SISTEMSKA TEHNIKA d.o.o. 152 AKERS VALJI d.o.o. 27 NOŽI RAVNE d.o.o. 165 OPREMA RAVNE d.o.o. 80 PETROL ENERGETIKA RAVNE d.o.o. 50 ZIP CENTER d.o.o. 33 ŠERPA d.o.o. 65 STYRIA VZMETI d.o.o. 171 TRANSKOR d.o.o. 16 CRONING LIVARNA d.o.o. 25 TREIBACHER AUERMET d.o.o. 9 SKUPAJ 1136 POŠKODBE NA DELU V letu 2004 smo evidentirali 211 poškodb pri delu, kar pomeni rahlo povečanje glede na predhodni leti (2002 smo zabeležili 179 in leta 2003 199 poškodb). Podobni trendi so opazni tudi v širšem slovenskem prostoru, pri čemer brez temeljite analize težko zaključujemo, kje so pravi vzroki za nastalo situacijo. DRUŽBA Štev. priznanih poškodb METAL RAVNE d.o.o. 107 SISTEMSKA TEHNIKA d.o.o. 16 OPREMA RAVNE d.o.o. 8 AKERS VALJI d.o.o. 4 KOROŠKA LIVARNA IN MODELARNA d.o.o. 2 NOŽI RAVNE d.o.o. 12 PETROL-ENERGETIKA RAVNE d.o.o. 1 ZIP CENTER d.o.o. 8 ŠERPA d.o.o. 9 STYRIA VZMETI d.o.o. 15 TRANSKOR d.o.o. 3 CRONING LIVARNA d.o.o. 24 SARDONIKS d.o.o. 2 SKUPAJ 211 Glede na izboljševanje ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki smo jih našteli v začetku članka, lahko ponovno ugotovimo, da je človeški faktor najpogostejši vzrok za nastanek poškodbe pri delu. Zato bo treba posebno pozornost v prihodnosti nameniti še dodatnemu ozaveščanju delavcev in vodstva, da s skupnimi močmi zmanjšamo število poškodb pri delu. ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI Na podlagi zavarovanja objektivne odgovornosti posameznega delodajalca so delavci vložili skupaj 90 odškodninskih zahtevkov. Od tega več kot polovico samo v družbi Metal. DRUŽBA Štev. zahtevkov METAL RAVNE d.o.o. 56 SISTEMSKA TEHNIKA d.o.o. 6 OPREMA RAVNE d.o.o. 5 AKERS VALJI d.o.o. 1 KOROŠKA LIVARNA IN MODELARNA d.o.o. 1 STYRIA VZMETI d.o.o. 1 NOZI RAVNE d.o.o. 4 STROJI d.o.o. 7 ZIP CENTER d.o.o. 2 CRONING LIVARNA d.o.o. 7 SKUPAJ 90 KONTROLA BOLNIŠKEGA REDA izdihanem zraku - alkotestiranja. Opravljenih je bilo 186 alkotestiranj, od katerih je bila v 9 primerih ugotovljena prisotnost alkohola v izdihanem zraku. Na podlagi nastopa bolniškega staleža delavcev, zaposlenih v družbah v ZGO ŽR, smo izvajali kontrole bolniškega reda za tiste družbe, v katerih imajo sprejet akt o izvajanju le-te. Bolniški red predpiše pooblaščen zdravnik, in sicer na podlagi ugotovljenega zdravstvenega stanja delavcev. Bolniški red mora delavec, v interesu čim hitrejšega in uspešnega zdravljenja, spoštovati, kar ugotavljamo s kontrolo. V zadnjih letih beležimo upad števila kontrol, iz česar bi lahko sklepali, da se je zmanjšalo tudi število bolniškega staleža, vendar ta podatek ni preverjen in na ustrezen način raziskan. Kljub vsemu smo trdno prepričani, da podjetja na ZGO ŽR problemu absentizma na delovnemu mestu ne posvečajo zadostne pozornosti. Je pa vzpodbudna ugotovitev, da se pa pri kontrolah bolniškega reda zmeraj redkeje ugotavlja kršitev oz. zloraba bolniškega dopusta. ZDRAVSTVENE STORITVE Na podlagi 20 čl. Zakona o varnosti in zdravja pri delu ima večina podjetij na ZGO ŽR zagotovljeno permanentno prvo pomoč v primeru poškodb in nenadnih obolenj na delu. Tako je bilo v lanskem letu kar 781 delavcem nudena prva pomoč v primeru poškodbe na delu, od teh pa jih je bilo v Zdravstveni dom Ravne napotenih 214. Poleg tega je bilo zaradi teže poškodb v 40 primerih uporabljeno interventno vozilo, bodisi s strani Koroškega gasilskega zavoda oz. Koroške reševalne službe. V 14 primerih pa so medicinske sestre intervenirale z reševanjem neposredno v obratih. Za poškodbe na delu je bilo opravljenih kar 2151 različnih zdravstvenih storitev. V postaji prve pomoči je zaradi obolenj delavcev iskalo prvo pomoč kar 2079 delavcev ter bilo za njih opravljenih 2673 zdravstvenih storitev. Pri tem vendarle velja opozoriti, da so se delavci v veliki večini primerov po opravljeni storitvi vrnili na delo in niso pričeli z bolniškim staležem, saj je bilo v Zdravstveni dom Ravne napotenih le 31 delavcev. Na podlagi Pravilnika o obdobnih zdravstvenih pregledih delavcev so bili na obdobne zdravstvene preglede napoteni 603 zaposleni. Postaja prve pomoči je izvajala tudi postopke napotitve krvodajalcev za odvzem krvi, in sicer v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in v posebne krvodajalske akcije Zavoda za transfuzijo krvi. V letu 2004 je preko obeh zdravstvenih ustanov darovalo kri 377 delavcev. Poleg prej omenjenih nalog so se v postaji prve pomoči izvajali kontrolni pregledi alkohola v ZAKLJUČEK Glede na zapisano je razveseljujoč podatek, da se nivo varnosti pri delu, zlasti s tehničnega vidika, izboljšuje. Ta trend je gotovo posledica večletnega truda vodstev družb in siceršnjega izboljševanja ekonomskih kazalcev poslovanja posameznih družb. Vendar pa je zaskrbljujoč podatek, da kljub ukrepom tehničnega varstva ne beležimo zmanjšanja števila poškodb pri delu. Pri načrtovanju ukrepov za nadaljnje izboljšanje ravni varstva pri delu je zato treba vključiti raziskave vzrokov povečanega števila poškodb pri delu. To bo vodilo pri nadaljnjih ukrepih izboljševanja varnosti in zdravja pri delu v vseh družbah na ZGO ŽR. V sodelovanju s strokovnimi delavci posameznih družb bomo poskušali še izboljšati stanje varnosti delovne opreme, da bi ob varnostno-tehničnem pregledu čim več strojev dobilo Poročilo o pregledu in preizkusu ter s tem zadostilo vsem pogojem varnega dela. BVD-RAVNB d.o.o. Kulturna kronika za marec • Blažev žegen je naslov zbirke songov Blaža Prapotnika, ki jih je avtor predstavil 4. marca v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah. Nastopil je tudi Ex animo trio: Valentina Prapotnik (klavir, vokal, flavta), Blaž Prapotnik (solo bas kitara, besede), Tomaž Smolčnik (bobni, tolkala). • Zadnji, šesti koncert v sklopu glasbenega abonmaja v sezoni 2004/2005 je bil 5. marca: v Glasbenem domu Ravne sta nastopili Andreja Zakonjšek (sopran) in Oljga Pečeny (klavir). • Ob dnevu žena je 9. marca v Kulturnem domu Ravne nastopila skupina Društva upokojencev Prevalje z igro Prevare. • Letos poteka že 38. srečanje pevskih zborov »Od Pliberka do Traberka«. 11. marca so na Prevaljah nastopili: MoPZ Društva upokojencev Ravne, ŽePZ Društva upokojencev Ravne, Koroški oktet Ravne, MePZ Župnije Ravne in MePZ Župnije Črna na Koroškem. V Kulturnem domu v Pliberku so se 12. marca predstavili: skupina Rute Prevalje, MoPZ Šempetrski pavri Otiški vrh, MoPZ Goršek Štefan-Čaki Šentjanž, MoPZ Foltej Hartman Pliberk in Študentski MePZ Mohorjan Prevalje. • Ob materinskem dnevu je KD Svitanje 20. marca pripravil akademijo v Kulturnem domu Ravne. A.Č. FOTOBODICA Obhod tovarniške ograje razkrije, da v železarno vodi veliko stranskih »vhodov«, ki se »odprejo«, ko in kjer se komu zahoče. Kje so stezice, ki kar najhitreje pripeljejo na delovno mesto oziroma domov, je nazorno razgalil tudi letošnji sneg, saj so stopinje v njem pričale tudi o vztrajnosti uporabnikov, ker se niso zbali niti mokrote v čevljih. Sicer pa - zgledi vlečejo. Na fotografiji je luknja v ograji pri upravni zgradbi. Včasih pa je bilo drugače. Leta 1984 je na primer delavec, ki je podrl steber v zaščitni ograji, za povzročeno materialno škodo plačal skoraj desetino povprečnega osebnega dohodka, zasluženega v železarni, dobil javni opomin in bil med drugimi kršitelji delovnih obveznosti objavljen v tovarniškem glasilu. A.Č. INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V MARCU 3. 3. 2005 so se ob 19.45 vžgali saje in kalilno olje v kalilni peči. Zagorel pa je že tudi del ostrešja proizvodnih prostorov Nožev Ravne. Druga pomoč in intervencije poklicnih gasilcev: 2. 3. 2005 ob delovni nesreči v Nožih, 5. 3. 2005 so skupaj s PGD Ravne in Prevalje gasili počitniško hišo na Strojni, 10. 3. 2005 ob grožnji z razstrelitvijo bloka v Dravogradu, 12. 3. 2005 so po vklopu javljalca požara pregledali prostore v Kovačnici Metala, 13. 3. 2005 ob delovni nesreči v Metaiu, 24. 3. 2005 ob travniškem požaru na Čečovju, 26. 3. 2005 so po vklopu javljalca požara pregledali prostore upravne zgradbe. Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men. PLANINSKI VODNIKI O SVOJEM POSLANSTVU V gorah se srečujejo stari prijatelji Planinski pohodi slovenskih železarjev bodo letos potekali že 36. leto zapored. Prvi letošnji pohod bo maja v okolici Štor, kot smo poročali z letnega srečanja vodnikov že v decembrski številki. Zdaj objavljamo še nekaj izjav naključno izbranih sogovornikov. A. Č. Stefan Vevar, planinski vodnik z Raven na Koroškem: »V letu 2004 sem na pohodili iz Instituta za materiale in tehnologije sodeloval le jaz. Organiziral sem tudi že četrti pohod v spomin na Bineta Rozmana, našega sodelavca in planinskega vodnika, ki se je smrtno ponesrečil na Sv. Miklavžu. V prejšnjih letih sem pripravil oziroma soorganiziral že nekaj pohodov slovenskih železarjev, npr. na Krim in Grmado. V preteklosti je bila iz IMT na pohodih aktivna tudi Jelka Kovač, ki pa je zdaj v službi drugje. Prav se mi zdi, da se vodniki zberemo na letnem srečanju in analiziramo naše delo ter ugotovimo, na kakšen način bi na železarske pohode privabili več mladih sodelavcev.« Vladimir čanžek. planinski vodnik iz Štor: »Že kot otrok sem začel zahajati na planine, predvsem na Peco, Raduho in Smrekovec. Včasih sem bil tudi vodnik. Vsak pohod železarjev je bil nekaj posebnega. Povsod smo se lepo imeli. Družabnost je bila na prvem mestu. Vseskozi sem se ukvarjal tudi s planinsko fotografijo. Brez fotoaparata nisem šel nikamor; če pa se mi je to le zgodilo, pa so se prav takrat, žal, pojavili naj lepši motivi.« Boštjan Arh, planinski vodnik iz IMT Ljubljana: »V hribe hodim od leta 1965, ponujajo mi polovico užitkov, drugo polovico pa prijatelji, ki jih tam srečujem. Bil sem zaposlen v Železarni Štore, kjer sem se leta 1990 upokojil. Planinskih pohodov železaijev se še vedno udeležujem, saj tam srečam prijatelje iz celotne Slovenije. Kjer sem doma, je lepa pokrajina in so hribčki, primerni za izlete ter pohode železaijev. Menim tudi, da bo v prihodnje še večja udeležba na tistih pohodih, na katerih bodo pohodniki dobili majico.« Anton Kelbl planinski vodnik z Jesenic: »Na Jesenicah smo letos na novo pridobili štiri planinske vodnike. Pripravljalni odbor za organizacijo železarskih pohodov zdaj deluje v okviru društva inženirjev in tehnikov. Podpira nas tudi vodstvo podjetja Acroni Jesenice. Recept za uspešnost vodniške in organizatorske dejavnosti pohodov je pomladitev, treba je privabiti mlade ljudi! Pomembno je tudi pravočasno in zadostno obveščanje, manj pa, mislim, so bistvene majice, saj ljudje na pohode ne hodijo zaradi njih.« Janez Klančnik, predsednik SKEI Konference Ravne: »Planinski pohodi še vedno povezujejo železarje, medtem ko so druge podobne prireditve že zdavnaj ugasnile. Sindikat kovinarjev z velikim veseljem podpira entuziaste, ki so steber te dejavnosti, a jih je, žal, čedalje manj. Za g. Telcerja kot gonilno silo planinske dejavnosti železarjev so pri nas vedno odprta vrata - kolikor moremo, pomagamo.« Franci Telcer, starosta planinskih vodnikov slovenskih železarjev: »Pomembno in odgovorno je delo planinskih vodnikov, posebno v zadnjih časih, ko veliko ljudi ne upošteva varnosti na pohodih, še posebej kar zadeva opremljenost in kondicijsko usposobljenost. Posebej dragoceno pa je njihovo poznavanje terena, kamor se železarji podajajo. Sleherni organizator pohoda slovenskih železarjev se zaveda odgovornosti prav za vsakega pohodnika. V prihodnje pa bo treba v skladu z zahtevami zavarovalnic poskrbeti tudi za zavarovanje pohodnikov. Vsi organizatorji pohodov so tudi lani skrbeli, da so bili cilji vzponov tudi zahtevnejši vrhovi in da so bili na pohodih prisotni tudi gorski reševalci, ki so skrbeli za varnost in dobro počutje pohodnikov. Tradicionalni železarski pohodi so mnogim železarjem omogočili, da so spoznali Slovenijo, postali pa so tudi ena od oblik njihovega druženja. Veliko pohodnikov je prav na njih spoznalo koristnost gibanja v naravi ter njegov pomen za krepitev duha in zdravja.« A. Č. PLANINSKO DRUŠTVO RAVNE S primernejšimi društvenimi prostori želijo članom približati dejavnost Ravenski planinci se vsako leto marca sestanejo na rednem občnem zboru, kjer pregledajo opravljeno delo in začrtajo nove aktivnosti. Tudi letos se jih je okoli šestdeset 11. marca zbralo pri Spodnjem Lečniku. Planinsko društvo Ravne je januarja 2004 štelo okrog 596 članov, decembra pa le še 491, kar pomeni skoraj osemnajstodstotno zmanjšanje. Vodniško-izletniški odsek je pripravil 34 izletov in jih izpeljal 29, od tega dva v tujino. Skupno število udeležencev je bilo 766 - najbolj množičen je bil pohod Čez goro k očetu (430 udeležencev). Planinarili so tudi v mladinskem odseku - na 20 pohodih je bilo od 5 do 35 pohodnikov. Mentorji na šolah in v vrtcih so pripravili še planinsko šolo, orientacijsko tekmovanje in mlade popeljali na nekatere pohode z odraslimi člani PD. Odsek veteranov, ustanovljen predlani, ki združuje člane, stare vsaj 65 let in s tridesetletnim stažem v upravnem odboru, so preimenovali v odsek starejših članov. Markacisti so vzdrževali planinske poti: Ravne-Šteharski vrh, Ivarčko-Uršlja gora, Sovinc-izvir Suhe-Naravske ledine in Sovinc Godec-Naravske ledine. »Vse več v planine zahajajočih ljudi je prepričanih, da jim članstvo v planinskem društvu sploh ni potrebno. Da je plačilo članarine slaba naložba denarja, da ni zagotovljenega nikakršnega 'zaslužka'. Toda, nismo člani zaradi društva, temveč je društvo zaradi nas članov -ljudi, ki si z združevanjem v društvo omogočamo 'druženje' in delo s sorodno mislečimi ljudmi ter si pri tem potešimo človeku nujno potrebne emocionalne občutke. ... Toplino pri srcu lahko občutimo pri druženju v naravi in gorah, pri delu v društvu. In kaj je lepšega, če opravljaš delo, ki te veseli, pri tem pa si deležen še poklona ali nasmeha 'sorodne duše'? Recimo si: To je naše društvo, ki nas potrebuje, to je naše društvo, ki ga tudi mi potrebujemo!'« Predsednik PD Ravne Ivan Cigale Veliko dela ima gospodarski odsek, ki upravlja kočo na Naravskih ledinah. V njej so izpopolnili sistem centralne kurjave in očistili kanalizacijo, pred njo pa položili tlakovce, postavili dodatne mize in klopi itd. Člani PD so opravili preko sto ur prostovoljnega dela. Poslovanje postojanke je pozitivno, k čemur sta pripomogla tudi zniževanje stroškov za elektriko s smotrnejšo porabo in uvedba računalniškega poslovanja. Za letos so si v društvu zastavili naslednje naloge: - ekološko saniranje okolice zajetja pitne vode za kočo na Naravskih ledinah - ureditev arhiva društva - prizadevanje za ohranjanje števila članov - animiranje članov za udeležbo na izletih - ohranjanje planinskega duha: medsebojno spoštovanje in ljubezen do narave - spodbujanje obiska v koči na Naravskih ledinah V prihodnosti si bo vodstvo društva, predseduje mu Ivan Cigale, podpredsednik pa je postal Jože Apat, prizadevalo, da pridobi primerne prostore, ki bodo omogočali ustrezno razvijanje društvenih dejavnosti. Tudi z izložbenim oknom. Že zdaj pa lahko vsi, kijih zanimajo informacije o društvu, le-te poiščejo na oglasnih deskah, po lokalni kabelski televiziji in na spletni strani (www.ravne.si/tic) A. Č. Koča na Naravskih ledinah je primerno izhodišče za vzpon na Uršljo goro ali pa lep zaključek nedeljskega pohoda. ŠPORT šport ŠPORT PLAVANJE. Sredi marca je v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju potekalo ekipno in posamično prvenstvo Slovenije za mlajše dečke in deklice. Med devetnajstimi ekipami so naslov državnega prvaka osvojili plavalci domačega kluba Merit Triglav pred Fužinarjem in ljubljansko Ilirijo. Od plavalcev ravenskega kluba se je najbolj izkazal Staš Slabe, ki je postal državni prvak na 200 m hrbtno in 200 m prosto, poleg tega je osvojil še dve drugi mesti in eno tretje mesto. Bronasto odličje sije priplaval tudi Nejc Uršič na 200 m hrbtno. Pri mlajših deklicah je Jera Majerič osvojila 2. in 3. mesto v hrbtnem slogu, Klara Pavlekovič si je priplavala tri bronaste medalje na 100 in 200 m prsno ter 100 m hrbtno, Mojca Sagmeister pa je bila druga na 50 m prosto in tretja na 200 m prosto. Drugi sta bili tudi štafeti mlajših deklic Fužinaija 4 x 50 m prosto in 4 x 50 m mešano v postavi Pavlekovič, Oto, Majerič in Sagmeister. Več kot 300 plavalcev in plavalk je 19. marca nastopilo na velikonočnem mitingu »Celje 2005«. Znova so se z odličnimi uvrstitvami izkazali tekmovalci Fužinarja. Največ uspeha je imela v kategoriji deklic Mojca Škratek, ki je štirikrat zmagala in bila enkrat tretja. Tretje mesto je pripadlo še Teji Pešl. Med dečki sta bila Aron Horvath enkrat drugi in tretji ter Rok Sagmeister enkrat drugi. V kategoriji deklic so se na stopničke za najboljše povzpele: Jera Majerič, ki je bila dvakrat najboljša in enkrat tretja, Mojca Sagmeister, ki je osvojila eno prvo in dve drugi mesti, Klara Pavlekovič je bila prva in tretja ter Karin Oto, ki si je priplavala eno tretje mesto. V skupnem seštevku najboljših rezultatov sta na mitingu prepričljivo zmagala Mojca Škratek in Jan Petrič, plavalec Merit Triglava Kranj. ODBOJKA. 23. aprila bo sklenjeno prvenstvo v prvi slovenski ligi za odbojkarice. Prevaljčanke, ki so v končnici prvenstva nastopale v ligi za obstanek, se bodo z zadnjo tekmo doma proti ljubljanski ekipi Venus V ital poslovile od prvoligaške konkurence in se po dveh sezonah vračajo v drugo slovensko ligo. Odbojkarji Fužinarja Metala se po enoletnem nastopanju v drugi ligi vračajo v najvišjo državno ligo. Z uspešnimi nastopi v drugoligaški konkurenci, kjer so doživeli vsega en poraz, in to jeseni 2004 v Murski Soboti proti Pomurju s 3 : 2, so varovanci trenerja Branka Goloba dokazali, da jim pripada mesto med najboljšimi klubi v državi. Skupno so Ravenčani zmagali v 21 tekmah in oddali nasprotnikom le štiri točke. Tudi odbojkarji TAB Mežice so dosegli zastavljeni cilj in si z uvrstitvijo na sredino razpredelnice zagotovili obstanek v drugi ligi. KEGLJANJE. Prvenstvo v vseh slovenskih ligah je bilo končano 19. marca. V 1. A ligi so se kegljači Interokna iz Dravograda uvrstili na 6. mesto, medtem ko so si kegljavke Slovenj Gradca z uvrstitvijo na predzadnje, 9. mesto zagotovile obstanek v najvišji ligi. VLB ligi so kegljači Korotana s Prevalj tekmovanje končali na 6. mestu. Še bolje, na 3. mesto seje uvrstila ženska ekipa Korotana, ki si je s porazom v zadnjem krogu v Celju celo zapravila možnosti za napredovanje v najvišjo ligo. Tudi kegljači Slovenj Gradca so vse do predzadnjega kroga vodili v 2. ligi, nakar so morali po neuspehu proti ekipi Miklavža prepustiti 1. mesto kegljačem Pivovarne Laško. Kegljavke Fužinarja Petrol Energetike so prvenstvo končale na zadnjem, 8. mestu. Moški ekipi Fužinarja Petrol Energetike in drage ekipe Interokna sta nastopili v najnižji tretji ligi - vzhod. Ravenčani so prvenstvo sklenili z uvrstitvijo na 2. mesto, Dravograjčani so bili sedmi. ALPSKO SMUČANJE. Na smučišču Poseka so bile marca organizirane različne zanimive tekme. Na nočnem veleslalomu Cosa Nostra so med 68 smučarji in smučarkami v svojih starostnih kategoriji zmagali in prejeli pokale: Katja Vrhnjak, Urška Kiselak, Nika Puc, Nastja Uranc, Rok Lačen, Luka Potočnik, Jan Pisar, Albin Tahiri, Hinko Pepevnik in Andrej Stefanovič. Najboljši čas sta dosegla Tahiri in Nika Puc. Na tradicionalnem ravenskem smuku so bili najboljši: Matic Navotnik, Albin Tahiri, Matjaž Peršak in Zvonko Kričaj. Primerjalni veleslalom z Alešem Gorzo je najbolje uspel Albinu Tahiriju, smučarju Fužinarja, ki se je po doseženem času najbolj približal reprezentantu iz Čme. Med smučarkami je progo najhitreje presmučala Tatjana Ažnik. Na veleslalomu Prislan na Poseki so zmagovalci v svojih kategorijah postali: Katja Vrhnjak, Urška Kiselak, Rok Lačen, Luka Pušnik, Jan Pisar, Albin Tahiri, Matjaž Peršak, Roman Polajner in Franc Plesec. Na prvem veleslalomskem tekmovanju za memorial Jožeta Šaterja so bili v konkurenci 50 smučarjev in smučark najboljši: Mija Čebulj, Tina Gradišnik, Maja Kogelnik, Tatjana Ažnik, Luka Kert, Jan Pisar, Miha Javornik, Drago Plesec, Roman Polajner, Hinko Pepevnik in Albin Tahiri. Slednjemu je za dosežen najboljši čas pripadel tudi prehodni pokal Jožeta Šaterja 2. 4. 2005 je na Rogli potekala finalna tekma SKI OPEN za pokal TOLI. V kategoriji rangirane cicibanke do 10 let je zmagala Fužinarjeva tekmovalka Tina Gradišnik. Z dvema prvima mestoma, dvema drugima in enim tretjim mestom je Tina v sezoni 2004/5 tudi v skupnem seštevku zmagala in osvojila pokal TOLI. SMUČARSKI TEKI. Na letošnjih 24. tekih »Po poteh 14. divizije« v Kotljah, ki so jih v nedeljo, 6. marca, pripravili delavci Zveze športnih društev Ravne, seje zbralo nekaj čez 40 udeležencev različnih starosti. Na najdaljši preizkušnji, teku na 8 kilometrov, je absolutna zmaga pripadla Rudiju Kolandru iz Lovrenca na Pohorju pred Anžetom Bahčem iz Črne, medtem ko je bila med tekačicami najhitrejša Hedvika Blatnik iz Mežice. Uspešno so izpeljali tudi rekreativna teka na 4 in 2 kilometra dolgih progah. NAMIZNI TENIS. Igralke Fužinarja Interdiskonta so drugi del prvenstva 1. dižavne lige sklenile z zmago doma proti ljubljanski ekipi Kajuh Slovan s 6 : 4 ter osvojile predzadnje, 9. mesto na lestvici. Ravenčanke bodo tako igrale v maju kvalifikacije za obstanek v ligi z ekipo Mute. Zenska ekipa Preventa Radlje je prvenstvo v najvišji ligi končala na 5. mestu. Na 3. odprtem turnirju za kadete in kadetinje v Ljubljani sta zmagala Matic Slodej z Mute in Fužinarjeva igralka Manca Fajmut. Na 3. do 4. mesto se je uvrstila Ravenčanka Polona Župane. Na prvenstvu mlajših kadetinj na Ptuju je igralka Fužinarja Katja Šapek postala državna prvakinja med posameznicami in v paru z Ulo Vukan iz Murske Sobote. ŠAH. Na 3. odprtem turnirju za prvenstvo Koroške v pospešenem šahu v Črni je med 32 igralci zmagal Marko Vrečič (Fužinar Hapro) s šestimi točkami. Na naslednja mesta so se uvrstili: 2. Hubert Ipavec (Črna), 3. Grega Šmon, 4. Vlado Turičnik (oba Fužinar Hapro) in na 5. mesto Jernej Špalir (Slovenj Gradec). Po treh turnirjih vodi Vrečič pred Matkom iz Velenja in Burjakom iz Čme. Ivo Mlakar CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGO- ENCEFALITISU Ena od pomembnih bolezni, ki jih povzročajo okuženi klopi, je klopni meningitis. Klopni meningoencefalitis (KME) je virusno vnetje možganov in možganskih ovojnic. Bolezen se pojavi 7 do 20 dni po ugrizu klopa in običajno poteka v dveh fazah. Prva faza bolezni se začne približno 7 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi: slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, povišana telesna temperatura, lahko tudi bruhanje, bolečine v trebuhu in driska. Prvemu obdobju sledi prost interval (obdobje brez težav), ki traja l do 20 dni. Nato sledi druga faza bolezni, ko so prisotni znaki prizadetosti možganskih ovojnic in/ali možganov: visoka telesna temperatura, močan glavobol, bruhanje, lahko celo nezavest. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, motnje koncentracije in ohromelost. Redko se konča s smrtnim izidom (1-2 odstotka odraslih bolnikov). Število obolelih iz leta v leto precej niha. Razlike v obolevanju so predvsem posledica različnih vremenskih razmer, ki v posameznem obdobju prevladujejo. Kadar so le-te bolj ugodne, je populacija klopov aktivnejša in bolj številna. Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki se jo da preprečiti! Za zdaj vzročno zdravljenje še ni možno, na razpolago pa je učinkovito in varno cepljenje. Osnovno cepljenje se opravi s tremi dozami cepiva: druga doza 1-3 mesece po prvi in tretja doza 9-12 mesecev po drugi dozi. Zaščito obnavljamo vsakih 3 do 5 let z enim odmerkom cepiva. Več informacij lahko dobite na Zavodu za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, kjer lahko opravite tudi cepljenje proti klopnemu meningitisu. Telefonska številka ambulante za cepljenje je 02 8705 608 ali 02 8705 600. Cepljenje poteka še do (vključno) maja, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih ter prvo in tretjo soboto v mesecu od 7. do 9. ure. Cepimo tudi otroke. Priporočamo, da je otrok ob prvem cepljenju star tri leta. V primeru večje ogroženosti pa se po predhodnem posvetu z zdravnikom lahko cepijo tudi otroci, starejši od enega leta. Ne cepimo oseb z akutno vročinsko boleznijo, oseb, alergičnih na kokošja jajca, in oseb, ki so alergične na posamezne sestavine cepiva. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu ne varuje pred boreliozo, proti kateri učinkovitega cepiva še ni na razpolago. Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki živijo in/ali preživljajo svoj prosti čas v naravi na okuženih območjih, in obvezno za vse, ki so pri svojem delu poklicno izpostavljeni. Dobro je vedeti: V naši zakonodaji je opredeljeno, da morajo biti osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene možnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni (tudi KME), predhodno zaščitene s cepljenjem. Tako je npr. za gozdarje, delavce na terenu (monterji, vzdrževalci cest, komunalni delavci...) cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu obvezno. Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem Marijana Kašnik Janet POJAV KLOPNEGA MENINGOENCEFALITIS A V KOROŠKI REGIJI 60 50 40 30 20 10 0 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 KADROVSKA GIBANJA V FEBRUARJU Konec februarja 2005 je v ravenskem delu koncerna Slovenska industrija jekla delalo 1.390 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 28. 2. 2005 zaposlenih 1.033 oseb. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 950 ŠERPA 132 STO 2 NOŽI 196 ZIP CENTER 110 PETROL ENERGETIKA 113 RAVNE 74 ŠTORE 39 STYRIA VZMETI 167 TRANSKOR 46 T. K. RAVNE 5 GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 43 SISTEMSKA TEHNIKA 317 STROJI 130 AKERS VALJI 76 OPREMA 122 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V družbah Slovenske industrije jekla so februarja sklenili 19 delovnih razmerij: 6 za določen in 1 za nedoločen čas v Metalu, 2 za določen čas v Šerpi, 3 za določen čas v Nožih in 7 za določen čas v ZIP centru. Poročilo iz drugih družb: v Opremi so za določen čas zaposlili 4 delavce, v Strojih enega, 3 pa za nedoločen čas. Prekinitve delovnega razmerja V železarskih družbah so zabeležili naslednje prekinitve: 7 v Metalu (3 sporazumne razveljavitve pogodbe, 2 poteka pogodbe za določen čas, 1 izredna odpoved, 1 prenehanje potreb po delu), 1 v Šerpi (izredna odpoved) in 1 v Nožih (invalidska upokojitev). Spremembe v drugih družbah: v Sistemski tehniki je enemu delavcu potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, drugemu pa zaradi izredne odpovedi, v Strojili so zabeležili 6 prekinitev (5 x zaradi poteka pogodbe za določen čas, 1 x sporazumna prekinitev), v Transkorju seje upokojil sodelavec, iz Opreme je sporazumno odšel delavec, v družbi Petrol Energetika pa so se poslovili od umrlega sodelavca. Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. POGODBENI VOJAK? Vas privlačijo uniforma, druženje z ljudmi s podobnimi interesi, kolektivni duh, občasne dinamične dejavnosti v naravi, uporaba različnega orožja, novo znanje in mnogo drugega, kar je povezano z vojaškim življenjem? Če vas vse to mika in se želite kdaj pa kdaj odtrgati od rutine vsakdanjega življenja, službe ali študija ter spoznati nov krog prijateljev in znancev, se pridružite pogodbeni rezervi Slovenske vojske. Pridružite sc lahko pogodbenim pripadnikom rezervne sestave 460. artilerijskega bataljona v Postojni ali Slovenski Bistrici, 45. oklepnega bataljona v Pivki, 132. gorskega bataljona na Bohinjski Beli ali drugih enot, ki se bodo popolnjevalc s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave. Podrobne informacije lahko dobite v vseh izpostavah in pisarnah uprave za obrambo Celje, pri Skupini za pridobivanje kadra Celje, na brezplačni telefonski številki 080 13 22 in na www.slovenskavoiska.si. ZAKAJ PA NE?! Jk. , * ■ri REPUBLIKA SLOVENIJA SLOVENSKA VOJSKA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO V službi domovine. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije sta prispevala: Stanko Mravljak in uredništvo. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. NAGRADNA KRIŽANKA št. 111 Nacpacfria križanka št 110 - rešitev vodoravno: KRAS, VELBLOD, VILA, ALIANSA, ASENI, IRH, NR, DAJAN, TA, LIJ, ENA, ILA, LIKA, RK, CA, BIK, ARBITER, ARA, ORA, KATRAN, VOKALISTI, ZA, OSA, KAC, KAP, SIVKA, EŠALON, IRIS, SOLANA. Žreb je odločil, da Slovenski koledar dobi TOMAŽ KRISTAN iz Strojev, usnjen moški pas HINKO LIPOVNIK iz Metala Ravne in komplet študijska knjižnica PER — L INFORMATIVNI fužinar 2005 prijemalk družbe SŽ- Nagrad 658(497 . 12) (085 .3) svoje podati I 2005 na nas Informativne 3009144 4 Koroškem, i rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. DELA PROST DAN VRSTA JABOLKA VBADA- NJE IVAN EMERŠIČ PRIPRAVA ZA LOV. RIB KNJIGA ZEMLJE- VIDOV JOŽE OVEN IF KRATKO LITERAR. DELO OČE, ATI ZMIKAVT, KRADLJI- VEC PRAZNIK DELA R POLOŽAJ PRI ŠAIIU BRAZIL. NOGOME- TAŠ CARLOS O TOVARNA V KAMNIKU MEDMET ŠVEDSKO IME ZA TURKU B SPANSKI SPOLNIK VRSTA PLEVELA UNIČE- VALKA ŽELEZA NACIJA PRIDR- ŽANJE A GRŠKA ČRKA O PERZIJ- SKI KRAIJ NEZNA- NEC N SLO. Ž.REVIJA MED. OLIMPIJSKI KOMITE K AKVARIJ- SKA RASTLINA MATRMAT. VELIČINA RIBJE JAJČECE K OBLIKA RASTLIN. STEBLA OSEBNI ZAIMEK ALPSKA DOLINA POD TRIGLAVOM I PREŠER- NOVA PESEM A MIK- LOVA VEZNIK ŠABLONA R IKO VRSTA NORDIJSKA BOŽAN- STVA SLO. NOVINAR MARIN O DOLGO- REPA PAPIGA JAPON. PISATEIJ KOBO TROPSKI SADEŽ A NORV. M. IME LOJZE KRANJEC S PTICA UJEDA RAZMO- ČENA ZEMLJA B VODNA PERNATA ŽIVAL TV ZASLON E Velike sivo-modre brisače, oblikovane v skladu z novo celostno podobo Metala Ravne, bodo razveselile tri reševalce nagradne križanke, ki bodo oddali pravilno rešitev in imeli srečo pri žrebanju. IME IN PRIIMEK:............................................................................ PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA RAVNE