i narodskih v f reci Odgovorni vrednik Dr* Jane/ Sleiueis jajo začelo leto po pošti fl. , scer 3 fl., za pol leta po pošti, scer 1 fl. 30 kr. m Te čaj XL saboto 28. maja 1853. List 4 S Rodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži (Dalje in konec.) 0 „To je pač vse lepo in dobro, kar ste nam v hvalo drenaže tako na tanjko razlagali, povejte nam pa sa daj tudi: koliko pa veljá ta reć? bojo naši bravci prašali. To je zares važno vprašanje, ker dobra rec tudi ne smé predraga biti, da se je loti jo gospodarji. Tudi o tem bomo resnico govorili, se vé, da po skušnjah druzih dežel, ker domaćih še nimamo. Res it-til je, ua ju uoi\i uii/iiaditi? nar boljši čas d si (Dalje.) po okoljšinah njegovih To se ravna pri vsakem gospodarst raji p poleti. Vselej je p Angleškem jo delajo reći na versto: V 10. razdelku zbornih pomenkov so prišle sledeče poleti Gosp. Anton Galle, vlastnik Bistriške grajšine za tega voljo nar pripravniši čas za napravo drê- in predstojnik podružnice Ljubljansko-Verhniške, je naže, ker je zemlja tišti čas nar bolj suha in ter- naznanil zboru : s kakošno silo se pokončujejo çojzdje po dna Ker pa imaj prisiljeni že poprej jo narejati kmetje takrat nar več delà, so tistih bribskih nadolih , ki blizo železnice ležé, ker zla eti velicannke delà poleg; Darovnice za ce^el in apno z bile I NJ' detelj i je nar bolj prav takrat drénažiti, kadar ali kakošno drugo živinsko pičo obsej veliko lesa potrebujejo, in tako tudi v teh krajih od tedna 5 tudi na praho ali sterniše je dobro. Iz tega Jř ' m. v m Na Staiarskem je taka mašina v L a n a h za K se vidi, da se ne da vse na enkrat drénažiti pak poredoma vsako leto nekaj. 5 am sko jo je Baumgartner, ki naročil, kakor smo že povedaíi, gosp. Janez velike opecnice (cegovnice) ? se bojo omenjene ceví naprodaj deíale 172 do tedna strašne golíne o o v Kras host je v ze postajajo ; vec čisto obritih. Tisti, ki so te zidarije pre- vi us Pervo ime, ktero je iz teg a častja vzeto, je„Ga a vzeli, namést da bi dali kuriti s šoto, ktere je blizo tam sila veliko , kupujejo les, kar se jim ga le navozi tako se seka vse, kar je le krajcarja vredno M. GAVIO. Maximo. Praef. Praet. Illyrican. m 5 kjer 00 poprej gojzdi bili, so sedaj goljave, in ker po tem takém dež s stermin spera se tisto mervico persti, iz pavit » (V gradu Sekavskem nad Lipnico. Gruter stran 415.) Višnu haec epitheta gerit. 5) Govinda. , quia seu vaccas et adamavit mulieres pastorales Govastriguel" piše Paulin (Syst. stran 79). Besedî govam ktere bi se zamoglo mlado drevje zarasti, ne bo na teh mestih kmalo nič druzega ko golo skalovje. Ker je tako ravnanje zoper gojzdno postavo, je gosp. Galle nasve S tri guel primeri česko oštri hatelka cuvarica > strazkirija. Ime Gavius najde se tudi v synonimu VOLSARIVS (Muhar 363) in v pomanjšavni obliki GA toval : naj kmetijska družba, ki ima tudi za prid gojzd- VILIVS z latinskim pristavkom PECVLIARIS. ništva skerbeti, to silno pokoncevanje gojzdov naznani c. k. deželnemu poglavarstvu, da se gojzdna postava Drugo lastno ime iz Visnu-Kršnatovega častja vzeto je Ve nima, in Venuleus. tudi poleg zeleznice v prid dezele natanjko spolnuje. Tinko Redsati. F. et. Banana. VEXIMA. F. uxor. v. f. Zbor je enoglasno poterdil ti predlog. Gosp. Trenc, predsednik Kostanjevške podružnice, je poterdil tišti nov rezilnik zaterte, kterega je kmetijska družba iz Estrajha (Krem-sa) dobila in se Kev-šev rezilnik imenuje. Tudi skušnje v Vi pa v i so po predstojnika in tehanta Grabriajana gosp naznanilu ti rezilnik tako poterdile , da si ga želi vsak viuorejic imeti, ker se terte ž njim kaj hitro in lepo po vsih kra-jih obrezovati zamorejo. Vipavci so po naznanilu ča-stitega gosp. tehanta le v tem nekako skerbni, da bi ti nož predrag ne bil; al mi jim zamoremo povedati, da ne velja več kot 1 il. 10 kr., in da k m etij s ka družba bo rada naročila prejemala. Ce se jih veliko na- (V Paternioni na Koroškem. Eichhorn II. 23.) VENVLEO. Proculeo vix. an. I. dieb. X. (V Ptuju. Gruter 541. 731., Muhar 410.) „Višnu vocatur etiam Va na-m a li, quia in cam- pis seu solitudine pastorali floreo serto fuit coronatus et aliud se rtu m ex collo gestabat", pravi Paulin na omenjenem městu. Vana-mali, to je, z vencom obdanL roči y zna biti. da bo y v se kak krajcar nižji Vana sanskritski, slovenski ven, v pomanjšavi venec, zato ženska imena Veni ma in možka Venal. „Venimo" in „Venula" najdemo večkrat v gerčko prestavljeoa: Stephanus [trteyavoç venec) Gruter 4. 2. Venima še staroslov. adjektiv primeri: vidimi, neotimi itd. Tretje ime iz Višnu-Kršnatovega častja je Devo gnat a. ..Višnu epitheta gerit. 12) Devaginana Gosp. Andrej Fleišman je priporočal hmeljo rej o, ker po njegovih skušnjah se utegue hmelj na Krajn lias Deae Devagni . Paulin na omenjenem mesta. rimski napis pa se Celi glasi skem dobro sponašati. ZavernuI je kmetovavce na podúk Novicah", kterega je po nar boljših skušnjah na Cedr. Orel CISIACO. et. DEVOGNATAE ATIONIS. filiae uxori. v » (Marinbreg (Mahrenberç) Muhar 39 7 y © °*osp skem, kjer je hmeljoreja na visoki stopnji prav natanjko spisal. Gosp. Ferdinand Schmidt je omenil dr. Mal-fattove skušnje zastran gnjilobe krom pirja, po kteri naj se krompir (kakor so „Novice" letos svojim bravcem Ime Cisiacus přijeto po boginji Cizi je za sla-venskega zgodovinoslovca neskončno važno, ker mu služi za terdeu dokaz, da so stari Reti (Resavci, Resjani] tudi bili slavensko pleme. Strabo (IV.) piše, da ze oznanile), z nekterimi drugimi sadezi kopulira. ravno ti svet ne obeta veliko prida Ce pravi gospod so Reti prebivali gor od Koma (Comum) na podnozji planin proti jugu. Plin i (III. 20.) piše: „V iztočnih Schmidt siti da. naj se vendar poskusi, ker se lahko posku Dalje je gosp. Schmidt nasvetoval : naj napravi kmetijska družba letošnjo jesen spet v Ljubljani sadno razstavo. Zbor je enoglasno poterdil ti predio ar t+y ker je gotovo, da ocitne sadne razstave veliko pripo-morejo k povzdigi sadjoreje. Pri ti pri I i ki je naprosil gospode iz Dolenskega: naj bi skerbeli, da tudi iz Dolenskega, kjer je dosto lepega sadja, ga pride več v razstavo, kakor pri poslednjih dvéh razstavah , da po ti poti zvémo za vse sadne plemena, ki jih krajinka dežela ima, in da nam bo po tem lahko ce piče eden druzemu dajati po željah vsacega. Gosp. S chaffer, posestnik Vinje Gorice poleg Trebna, je zboru poslal v dveh steklenicah eno sorto v eni steklenici je bilo vino samo po sebi in južnih gorah planin (Alpes) prebivajo Reti in Vinde-ličani, njihovi sosedje pa so Helveci in Bojiu. La z i navodi iz galičke historie Velleja Pater-cula zlomek, v kterem se reče, da je na stoěju Loi-zahe in I z ara v drugi Retii stalo staro mesto Ci-sara, v kterem je leseni tempelj boginje Cize bil, ktero so Reti z veliko pobožnostjo častili. Ko so slavodobitni Rimljani tam rimsko naselbino vstanovili, in svojim bo-govom oltare postavili, so tuli stanovnikom mesta tempelj še pustili in častenje boginje Ci z e dovolili. Bila pa je boginja Ci za (Cica, Ziza, ua koroških kamnih se j« v ~ - v. > ) —.....—........ večkrat najde lastno ime Sissia *) (Ankershofen 620.) ? lanskega vina; pri starih Slavjanih to, kar Mam m o sa Ceres (Lucret. IV. v. 1161.) pri Rimljanih. Od nje govorijo Knaut (Pro-drom. Misniensis p. 296), Naruszewicz V. 138), Hre-dawsky (5%)> Crancius (histor. ecclesiast. 1668 p. 4. o.), M one {Gesch. d. Heid. im nordl. Eur op. Leipzig 1822. II) y lanskega prav slabega pridelka pa je bilo vino zboljšano s cukrom po navodu rajnega Pagliarucci-ta, naznanjenem v „Annalen 1847". kislo in kalno ; v dru-i Tedaj Je bil° nJeno častje pri Vendih tit - » mrn m m Mm m « mm m čkih , meklen Ce borskih, braniborških, pri Slavenih Moravskih, pri Po Rusih , kar je temeljit dokaz za njeno s la lakih pri ravno se iz slabe sorte nikdar ne da zlahna kaplica na rediti 9 je bilo vendar vino v drugi steklenici veliko bolji od unega v pervi, in lepo čisto kot zlato; stroški vensko narodnost. Nemska mitologia je ne pozna. Učeni J. Grim m (Deutsch. Mith. stran 188.) imenuje sicer boginjo , da je bila češčena v okolici augsburški C ali rêée tega zboljšanja so se dobro splačali. (Konec sledi.) Višnutova Kršna — Avatara in njeni ostanki na rimsko-slovenskih spominkih (Augusta Vindelicorum), tedaj v slavenski zemlji V ner (stran 370.) jo imenuje i d ča nov. Tudi Vollmer ko boginjo od Resavcov in Vindeličanov in Serbov » Razlozil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Pa pojdimo nad rimske kamne, in glejmo, kar na njih na častje Višnu - Kršna ta opominja. Na kamnih stareça mesta Ovi lab i s (VVels v Austrii) stoji SISA. MATER, ktero ime se na metliskih (Vlôlker) kamnih polatinčeno MAMMIVS in MAYIIA naiđe. (Philli-bert Huber Austria ex Archiv, mellicensi illustrata stran 305 Sis 307). Med napisi C Ci s i a c a, S ni e» razloćka. Ljudst dan današnji govori cizati in sisati, zizi k y ki in k 173 v Lužici častěno. Odlomek Velejev pa se pri Laziutako umnež je ravno z nažgano pipo k balonu přišil, ko je glasi (Comment fubl. Rom. L. I. pag. 85 86.) sis Noricorum finibus civitatem cinxerunt 55 In ip Godard iz njega sopúh (gaz) spusal; sopúh se od iskre > peliabant C i sárí sissime collebant Deae C quam ap ki so iz pipe prileteie i uzge i in mahoma je celi balon > Cuj ? qua kteri je nov, kakor pravijo i 4000 veljal, bil rop ne templům quoque ex bar- usmiljenega plamena« Pač velika škoda za ubozega moža ! vetustate barico ritu constructum, postquam eo Colonia Romano rum deducta est, inviolatum permansit lapsum nomen colli eervavit". etc. Pli ni vpiraje se na Katona Zgubil je v tem hipu, tak rekoc, vse svoje premoženje in ob svoj zaslužek přišel. Al mislim, da bodo Gradčani svojo milostno serce pokazali in mu saj nekoliko pripo- (Histor. nat. IV.24.), mogli k novému balonu ! F. Srol. kteri je nar bolj V • k tnograf bil fio Ret pod ojvodom Retom (R praví R 5 da je po Iz Zagreba 23. maja. Gosp. Vukotinovic lasil, da je svojo „Gostbo" kot Novinah" razg m 1 V VfJ w U U v III JL w U t U III ^llř U 0 I I I U O ^ 11/ U C5 1 J w ^ T) ---* ^ ^ J v ^ ' vjv ^vfuuvmv nvv se najde dostikrat na rimskih kamnih (Muhar 1. prvo osnovo že pred već leti v Zagreb dramatičnemu toz dum 394.) in pomeni toliko r" od sanskritske besede kot severno-slavensko „S v < rasa", succus, liqu 55 aqua zato slovenske besede res, resnica odboru v razsodbo poslal. Ker je pa sam spoznal, da drama „Gostba" kot prva osnova nima cene dostojne, je R m etlost , Klarheit, in imena potokov in rek R polati A b i s t 5 cista voda rokopis od gosp. dr. D. nazaj vzel in vničil. Ker to gosp. Vukotiuoviču popolnoma verjamemo, obžaiujemo tolikovec, da je y m Zagrebška a kritika z zlo ostro vrezanim nov doka daj ét) iz Hetruške se preselili, kar nam perom omenjeno „gostbo" pretresla, ker po tem takém ne é Ě m A * A . a « . A . * A « «ft M ft za k Blizo Marenberg k še je srenja dnost Hetru-„Cizat", in i m en gre s pisatelja igre grajati, ^Cizernik", r> Cizerl" po Slovenskem zadosti ampak tište, ki sojo dali _____ Gosp. V. je rokopis „Gostbo" vaičil in po tem po osnovi „Gostbe" nov drama spisal, kteri je pod na- igrati. Tudi Mannert F Millier, Niebuhr. sam Gibbon pravijo tr usk da so R slovom r> Ivan i Janko" iz razsodbe dramat, odbora JLV C 8 a V U i hetruskega pOKOieilJćl. Jtl e- vx* «U«..«. ov JV Uiuim ftVop. w. vuuvui pa dozdaj še nobeden izverstin historik ni začuditi, ko je svoje že davne večuim tminam izročeno V»/ pokolerija H od 1. 1851 znana. Kako se je moral ^osp V. čudom za Kelte oglasil, ravno tako ne Retov in Vind oglasniku r> Novin" za predstavo ozaanjeno citai ! canov, ktere zadnje S c. ad 243.) za Lib delo v Iz cele te zmešnjave pa izlazi ta žalostna resnica 5 da k p 1 e m ima in ktere je učeni Nemec Mannert je S08P- D. rečeno igro brez znanja gosp. pisatelja (Germ. 526) tudi za Slavj poznal. Toliko tukaj pre pisal. Al ako je gosp. V. zastran predstave mogredé o starih Retih in Vind eličan ih in bo n « * kteri so pri Muharju ravno tako ginji Celtogalle veljati, kakor N mogli za CK sledi.) Gostbe" čist, ga pa nemoremo očistiti zastran jezika v kterem on piše, in svojo pisavo celo s tem zago-varja : „da si o tein ne da po nobenem nič predpisati ? a Novičar iz slavenskih krajev Al — to ne gré. Jezik ee mora učiti, in nobeden, naj je veterau ali ne, ne smé po svoji tèrmi pisati; to kvarenje jezika pomeni. Mi š tej em o g. Vukotinovica od Iz Gradca 23. maja. Francoz Godard, kterega čudne vožnje po zraku z balonom so „Novice" unidan povedale, nam je tudi 16. t. m., čeravno je de-ževno bilo, prav mično veselico napravil. Ob pol šestih !arn bro-kratkem Da večer se je dvignul, pocasi proti gostim ineg dil. ki preče nisko na zemlji ležale, ter pred našimi oćoii î kril da smo ga še Ie za nekaj mi nut ki se je kre nje priča, ker se je nize spustil ra pel jal, pet zagledali. En gospod ni mo zadosta razložiti. Pra cudenj ves mlj Je lepote, ktere je bil da je bil veselja in s ponosom med svoje književne prvake, al iskreno velim, da je nar več jezik gosp. Vukotinovica temu kriv, da ni on obče tako ćislan, kakor bi po svojem povsod znanem rodoljubju zaslužil. Naš hrvatski umetnik v slikarstvu, g. Karas, ki je lani Zagrebškemu muzeumu obraz umirajocega pesnika Stanka Vraza poklouil in s tem neprecenljivim darom srca vsih rodoljubov sebi prisvojil in vsacega štovatelja rajnega ^ pesnika „Djulabij :U in Glas o v iz Žeravinske Dobrav e" s tim prekrasnim spominkom n ko sta goste megle prederl in za vedne čase si hvaležnega storil, obrazuje sadaj v se vise nad nje pripelj 5 je lep gle pa, kakor morski valovi, se pod uji ijalo, me gibale Vi díla sta bliskeče s snegom pobelj kterimi je tudi Triglav bil, verhunce gorá, med Karlovcu Ivana Gunduličao tišti dôbi, ko mu pod lipo sedečemu vila Slovinkinja javorove gosli izročuje, ravno tište gosli, na kterih je ime poljskega kralja Via ki so se iz megelj dvig Oj mičen ali > žalibože vali, kakor bele skale iz morske globoćii pogled človeškemu očesu! Po ti vožnji je 22. t. m. druga bila Y na žalostěn spomin G»dardu. Prav ve^el se je ob pol sedmih na večer pod nebo vzdignul, brodil je spervega proti bregu P l a v u č u, dislava v svoji „Os m a nidi" v zvezde vkoval, s kterim spevom si je tudi svoje ime na véke poslavil. Slava mojstru Ka rasu za krasne njegove delà v umetníi na- rodni ! Zorislav. la vu eu, al hitro.se je nazaj obernul in prek ene strani mesta peljal, ter blizo sv. Petra na Ijo se podal B bi tudi tibart vožnjo srečno do » ako bi fi-a ne bil neki delavec.ki terdovratno ni končal opomina okoli stojećih porajtal, nesrećnega storil Niebuhr (rôm. Gesch. I. stran 117.) piše, da Tui Iz Toplic na Dolenskem 17. maja. Lepa spomlad se nam je prikazala po poznem snegu. Serce se ti smeja, kadar stopivši pod milo nebo zagledaš lepa žita po polji, bogato tersje po vinskih goricah, in cvetečo drevje po vertih in sadunosnikih. Vse veselo raste in obeto dobro letino, ako nas Bog toče, ki nam N * ni dru O / ruski d kakor oblik gotovo <. »Tu d »T Tur vesi »Turin skem več. Di< kraj morja prebi navedeno etimo tedaj so se Het-Lastnih itnćn oseb in V » T » mar«). Jez mislim, da je ime Reth icko izpelanje besede »Resillus«, »Ressi je že včeraj protila, in druge nesreće obvaruje. Saj pa tudi dobre letine že željno željno pričakujemo! Pičli pri- delki čveterih pretečenih let zraven mnogih in velicih odrajtvil so ljudstva obožali, ter stare zaloge pobrali, hrame posušili, in žitnice do dna izpraznili. V marsi- revnim pre- ga otepljejo s te- »Turjanci« itd. se je po Sloven-30 stran 24. b.) pravi: da so se ktero hišo se je stradež po sili pritepel veleli lîasena (primeri gori bivavcom nepovabljeni gost. Drugi se th nastalo iz R čali ker so gerškí pisa d s s radi obra v tt (primeri yXodarj in yXottï]). Verjetno je, da so današnji n e s j a n i P starih Itasenov. Njiho k ima zares še staroslověnské vlastitosti. žavnim delom, pri kterem ne ravno malokrat cio svoje življenje v nevarnost postavljajo. V spričevanje omenim žalostné prigodbe , ki se 30. dan pretečenega mesca dogodila. Rano v jutro se poda Janez P., posestnik iz bližnje podružnice s. Nikolaja, iz doma, nekaj lesa po Kerki proti Novemmestu plavit. Iz hise gredé odkazuje da ti patent, ki je v vsem primerjean razmeram sedanje ga casa, obseže tudi to važno prenaredbo, da prihod| . 197 te nove postave tudi deželne se ženi in otrokom nektera opravila, potem se loci pać ni mislil, da za zmerom spusti. Ze je ter gré in se na plav njić imajo po bil dva jeza srečno přeplaval, ali pri nadsodnije in naj višji sodnija na Dunaji 0 tretjem se mu plav razveze 9 plavec omahne, ter v vodo svojo razsodbo vred tudi vselej povedati : zakaj so tako zderkne. Plavati menda vajen se še požene enekrat iz ali tako razsodile, kar dosihmal pri naj višji sodnii navode, ali silni vertinec, ki ga slap ravno pod jezom spočne, vad no ni bilo in pri deželnih nadsodnijah le takrat ga vselej spet nazaj pobije, dokler ga na zadnje za zme kadar so kakošno pravdo druga č razsodile y rom ne pokrije, ker mu na tako nevarnem kraju nikdo zji sodnija. To je važno za sodnike vse kakor ni , pa je važno ni mogel na pomoc. Zapustil je plakajočo vdovo in še- tudi za tište ljudi, ki so v pravdi zapopadeni, da zvejo stero nedoletnih otrok, ki so scer vedli, da jim ga je vzroke, na ktere se razsodba vpira; marsiktere pravde voda vzela, vendar sole v svoji nedolznosti dan za dne- bo po tem takém konec, ki se je zdaj še dalje peljala. ker vom na vrata hodili pazit, od ktere strani bodo milega pravdarju ni bilo popolnoma jasno : zakaj je pravdo zgubil očeta zagledali. Se le 16 dni potem so izvlekli njegovu truplo iz vode, ter na bližnje pokopališče zanesli. Ker se je nedavnej přiměřilo, da 3 soseske niso imele predpisane priprave zoper oginj, je c. k. ministerstva vam še drugo nîc manj zalostno no- ukazalo dotičnim vradnijam, ojstro čuti nad tem. da se tej priložnosti naj víeo povém. Nekako o poslednjem velkem snegu pride vsaka srenja preskerbi s potrebno pripravo. B e I gi neki šivar iz Žuzemberga v bliznjo Sotesko grajscino, ška kraljeva rodovina bo stopila s cesarsko austrian kjer je menda tudi nekaj delà imel. Domů srede jere- sko rodovíno v bliznjo žlahto, ker sin bel^iskega kralja vez nekoliko od pota zašel, ter vès prezebel v goščavi bo vzel nadvojvodinjo Mario, hćer rajnega ogerske^a obležal komaj kacih 200 korakov nad starem gradom, palatina, za ženo. Nobeden ni vedel 5 kje je Pruski kraljević Friderik Vil in kam je přešel. Kadar pa helm, prihodnji kralj, se je zarocil s kraljevičino Vikto je sneg skopnil, ga najde tuji lovec, in poíoma nekemu rio y hčerjo angleške kraljice. Prihodnji austrianski gospodu pové , kteri to reč dalje naznani. Tadaj zberó poročnik pri turški vladi baron Bruk se je iz Dunaia V « . « . • • 1 il V Ml V > • « V .n . II It I . « I • ^ « _ žandarji celo kardelo bližnjih vascanov in iscejo nesrec-nega šivarja skor celi dan 5. maja, pa brez vspeha. Ze ze v Terst podal, in bo odtod kmalo v Carigrad odri nui. Austrianska vlada je poklicala svojega poročnika smo mislili, da je vsa ta rec gola zmisljava in laz, ka- pri Švajcarski vladi grofa Karnickega y Z nazaj 1 ker se njo poravnati. Kaj pa bo Švajca počela ce koršnih se tukaj ne manjka, kadar buče sade. (Pravijo, ne more „ ť------— „„ , v da so buče tem debelejše, tem debelejšo laž ko tišti tudi pars'ka virtemberška in badenska vlada, ki so edi V stori, ki jih sadi). Ali drugi dan nekdo drugi na mertvo nih misel z Austrio, svoje meje zapró Svajci? — Na truplo naleti, pa si spred silnega smradu blizo ne upa. Ogerskem terta tako dobro obeta, da vinska cena zmi bi ne bili v "—" y r- — -—r«- -------- ----- — -1 ~ Še le, ko je bila sodniška preiskava naravnana, so že raj nižji gre. Skoraj bi ne verjeli y V ce trohnelega merliča v trugo spravili, ter na Soteškem Zagrcbskern časniku brali, da binkoštne praznike je več družin v Zagrebu prisiljen post imelo, ker za denar pokopališču pokopali. Med laži, s kterimi se po mislih babjovernih ljudi niso mogli mesa dobiti! VSokolovki (v Lvov buče debele , spada menda tudi naslednja pravlica: Neka ski okrajni Galicie) je spet 6 ljudi po strupenih žena se napravi njivo okopavat. Kadar pa svojo njivo go bah nagle smerti umerio; v neki družini pa so 4 osebe okopava, ji nasrečna matika nekama cez mejo uide v po njih hudo zbolele. N« kdo je prerajtal (al je račua sosedov del. Sosed pride, in viditi, da se je kos nje- gotov ali ne, ne vémo), da v celem našem cesarstvu s* gove njive k sosedovi zemlji pritisnil, se zgrozi, pa Ijudje na leto iznabiranja gojzdnih jagod 9 milionov ne nad matiko, ktera je bila to reč zagrešila, temoč gold, prislužijo! Iz Turcie se v se • V zmiraj nic gotove®- nad ženo, ter jo zacne klinjevati in hudemu izdajati. gerdo oštevati, neusmiljeno pre Pa 1 glej, kaj se zgodi! ne zve; ene novice pra vij», da rusovski poslanec knez in franco- Menčikov, ker se mu na ugovor angleškega Ko bi mignul, nastane strašin vihar, silin piš potegne, skega poslanca Tuičia n<»če vdati, je Carigrad že zap u in neznan kozel se prikaže, kj je imel brado, noge in stil, dru^e pa, da se ga zapustiti še le pripravlja ; samo roge, kakor vsi drugi kozli. Zena vsa v strahu hiti k to je gotovo in važno, da je sultan nove ministre svojemu dojenčiku, kterega je bila kraj njive položila, in izvoli!, ki niso Ruhu prijazni. Pomenljivo je 0 ti zadevi^ V ga vzame v naročje, da bi jo ž njim domu potegnila. da je ruski car naglo napravo telegrafa med Petro Kakor hitro pa otroćička v naročju ima, se kozel splaší gradom in rusovskimi iukami cernega morjaukazal m zgine in mati je bila iz nevarnosti. Malo dete, ker V Kini je hud punt vstal: neki naslednik staro-je še vse nedolžno bilo, je mater rešilo ! —Lah pravi: davne Kineske vlade je na svojo stran dobil sila veliko non ve. 0, ^^^^H^^HI „ce je tud zlagano e ben trovato", kar se po našem pravi: ljudstva, ki se je vzdignilo zoper sedanjo vlado, ki 1 je dobro saj skovano". pa V ze tudi stoletja vlada v Kini. Ce lih na druhem delà sale, hujši y Strah pred Turki, o kterem so bile „Novice" pi- sveta, vendar ta prekucija ni brez overe za Europejsko se je bil tudi po našem obližju raznesel, in o tem kupčjo. ___________ ker so bili vojščaki po naših selih razpoloženi y kar je v teh odročnih krajih redka in neznana rec. Z 1. majom se v tukajšnih toplícah na vadna koplja Lipova harfa. (Litvanska narodna.) pričnc: pa dosihmal je le V se malo kopavcov. Menda Mlada pevka o potoku hladno vřeme tujcom pot zavira. Služba učitelja in organista na Toplícah je še vedno na ponudbo. Pa nikdo se za to službo ne oglasi, ktera celih 136 goldinarjev plače donaša! Belih rožic je iskala 9 Novičar iz mnogih krajev Omahn Val je Morje Verglo Tarn ila, va-nj je pala. unesel je do morja pa 0 valoveče na breg; zeleni 1 so ribći jo rebii Al na grobu vzrastla tent y V zadnjem listu smo naznanili novi cesarski papo kterem je za celo cesarstvo opravilni red Vzrastla P pa eodniških vradnij predpisan; danes še dostavimo, Harfo kra In iz lesa mlade 1 Bratec harflco zrezljal je, košata lipe »Oj kak nežno, oj kak milo Lipova mi harfa poje!« »»Da to lipova je harfa?«« Vzklikne mamica jokaje, »»Oj to sestrica zgubljena^ To je mila hčerka moja. Kako jasno si na usesa Čujem glasek njen doneti! Kako milo nje dušico Ćutim liti v serce svoje.V< tanjkoilasno. Zapisal Jerisa. Natiskar in záložník Jozef Ulaznih v Ljubljani. k 43. listu Novic. 1853. Kdor želi, kako oznanilo v oglasniku natisniti in Novicam pridjati, placa za vsako verstico z navadnim srednjimi čerkami 4 kr.,ce oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 krArikrat pa 6kr.;za vsakkratni natis je se 10 kr. za kolek (stempel) po novi postavi plaćati. J. Blaznik* <47.") V Castivno spoznanje CO izverstnega prizadevanje v sadjoreji. Občnemu zboru c. k. kmetijske družbe v Lju bljani 10. dan tega je bilo naznanje dano, da sie deći gospodje zavolj posebne pridnosti, s ktero zasajajo sadne drevesa in skerbijo za njih požlah umerl, in v svojem testamentu, ki ga je naredil 18. mali travna, svoje naj bližnje žlahtnike za erbe določil. Ker pa ti žlahtniki rajncega niso znani pod o zavolj s priču n r o ž pisani sodnii, se vsim tištim, kteri mislij bližnje žlahte do te erbšine pravico imeti jočini oglasom da na znanje, da bo 5 ga c veta (junia) teg V v . let zjutraj ob devetih njenje, zaslužijo z očitno «»hvalo imenovani biti. razprava Necove zapusčine. Naj tedaj tišti přidej Občni zbor, spoznaje da je tako obnašanje zares hvale in zahvale vredno, po kterem se sadunosnice v naši deželi množijo, sadjoreja žlahni in povzdiguje, in spodbadljivi izgledi celi okolici dajejo, je tedaj enoglasno sklenul, častivno spoznanje o tem pri zadevanju sledečim gospodom očitno izreci gospodu baronu Apfaltern-u Alojzu niku Križke grajsine; 5 vlast gospodu baronu Li chtenberg-u Leopoldu vlastniku Jabliške grajsine; gospodu marquis-u Gozzanit-u Ferdinandu 5 vlastníku Voleje grajšine; Janezu, posestniku v Men gospodu Stare tu gsu; gospodu Der bič-u Jožefu poglavarju v Cernomlju; c. k. okrajnemu gospodu F ine-u Matevžu, mestnemu zdrav niku v Ljubljani in posestniku. Ravno ti občni zbor je dalje sklenul: da naj se na nasvèt dotičnih podružničnih predstojništev sre berna svetinja za pri dne s a dj o rej ce sie dečim kmetovavcem podeli: go«p. S am sa tu na Notrajnskem; Jakobu, posestniku v Bistrici Resman-u Antonu, kmetu v Begnjah; Kleindinst u iorencu, kmetu v Gorici v Mošnjiski fari. Alešu Francetu, kmetu v Uranšici. To da po sklepu občnega zbora sploh na znanje glavni odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 20. maja 1853. ali sami ali naj pošljejo v svojem imenu poobla stenca podpisani sodnii, da pravico skažejo do te erbšine, sicer se bo zapuščina s tistimi obravnala ki so se za erbe Opomni se pa oglasili, in se jim izročila i vsim deležnikom te erbsine, da morajo erbno pravico veljavno skazati in vse zato potrebne pisma oklicani dan sabo prinesti, zraveu tega pa tudi berž sodníi enega pooblastenca na znaniti, kteri v sodniški okolici Vipavski ali saj blizo tukej stanuj Od ces mali tra kralj 1853. okrajne sodnij v Vipa 29 Dr. f rv • v OfflSIG. Už.) Preselitev štacune. (k 2) > Podpisani dá na znanje, da se je iz štacune ki jo je do sedaj pred cevljarskem mostom imel, na plac v gosp. Kantonitovo hišo Nr. 12 preselil, kjer si bo pri prodaji svojih izdelkov, ka kor do zdaj, kupeom z dobrim blagom in kar bo le mogei, po niski ceni vseskozi postreci pri zadeval. On ima na zbero lepo zalogo bukvove zarskih in galanteriških izdelkov, s kterimi se pri poroci . , Gašper Hadic bukvovez. j (43.) Prememba stanovanja o (10.) Naznanílo (3) Podpisani zdravnik za zobé dana znanje da se je preselil iz Bahabirtove hiše na Dunaj j Ces. kr. uradnija za poskušanje denarjev in cesto v hišo Nr. 79 v 1 nadstropje 5 to zamenovanje zlata in srebra v Ljubljani (na sta- » »^««w apuuc, aavaiuita, rem tergu v redúti h. št. 136) z nazočim sploh na blizo gostivnice pri „slonu". Od osmih zjutraj do znanje da, da ima vsakteri denár novega kova, sre- šestih zvecer me najde vsak doma, kteri moje po .je v tisto veliko hišo, kjer je spodej kavarnica bern kakor tudi c. nove cekine z letno številko m°ci potřebuje: ali da mu naredim le nekterenove 1853 s podobo Nj. c. k. veličanstva Franc Jože- zobé ali pa vse i iz posebno lepe snove, stanovitne fa nino 5 zamenjati. in da zamore tedaj vsako zlatnino in sreber- in brez bolećin, ali da mu popravim že vstavljene. ki pride v erarialno zameno, za tak denar Tudi derem gnjile zobé; ker je pa škoda zobzgu L _ _ r 1 • I # t • • I « 1 t « ft V « m Ljubljani 20. aprila 1853. Stev. 2568. S. (44. biti, zato nagnjite piîim in s svinčeno snovo zali vam (plombiram) tako, da tako zalit zob ne boli Kramar Miklavž Nec, prav za prav Sne die, leta 1776 v Srakolah na Gorenskem rojen, je 28. maliga travna tega leta v Vipavi v hiši Nr. 89 več in terpi prav dober še veliko let. Vsacemu postrežem kar je moč po ceni: rev nim pa vse brez plačila storim. Joz. Feldbacher zdravnik za zobé.