Novice.
— Odkritje Cigaletovega spomenika. Kako Slovenci vedo slaviti zaslužae svoje može pokazali so zopet dne 26. m. m. Prezaslužnemu slov. pisatelju in pravniku Mateju Ci-gale-tu odkrili so v črnem vrhu spomenik odnosno spominsko ploščo v njega rojstni hiši v Lomeh. Prijazni črni vrh odel se je ta dan v praznično obleko; gostom v pozdrav postavljenih je bilo več slavolokov in raz hiš so vihrale zastave. Pri slavnosti je zastopal društvo „Pravnik" načelnik g. dr. Andr. Ferjančič in odbornika gg. dr. Babnik in dr. Majaron: „Matico Slovensko" predsednik g. prof. Fr. Leveč in tajnik gosp. E Lah; družbo sv. Mohorja gg. prof. dr. Sket in prof Apih iz Celovca; slov. pisateljsko društvo v Ljubljani gospod Funtek; slovenski klub na Dunaji g. dr. Murko. Izmej društev sta se posebno mnogoštevilno vdeležila „Čitatn;ca'* in „ delavsko bralno društvo" iz Idrije. Sicer je došlo še mnogo posameznih čestilcev Cigaletov iz raznih krajev. Naroda iz okolice je bilo nebrojno zbranega ta dan v črnem vrhu. Došle goste je slavnostni  odbor z gasilnim   društvom   in   občinskim
354
355
odborom srČno pozdravil. Po 10. uri služil je v župni cerkvi ^rnovrški g. prof. dr. Fr. Lampe slovesno sv. mašo, pri kateri je imel tudi savnosti primerno prepoved. Po sv. maši pa se je vršilo slavnostno odkritje spomenika. Slavnostni govor je imel načelnik društva „Pravnik" in drž posl. g. dr. Andr. Ferjančič, ki je v jedrnatih besedah narisal plodonosno delovanje Cigaleta. Pevski zbor idrijske čitalnice je zapel primeren zbor. Spomenik je kamenita piramida mej železno ograjo in z napisi na sprednji in desni ter levi strani. Pri banketu, ki se je na to vršil v prostorih gospe Lampetove, vršile so se lepe napitnice. Načelnik slavnostnega odbora g. Pipan je napil presvetlemu cesarju, črnovrški rojak in stud. med. g. Eaznožnik slavnostnemu govorniku in drž. posl dr. FerjanČiču, črnovrški posestnik g. Vidmar gosp prot. dr. Lampetu, g prof. Leveč toovrškemu kraju, kot zibeli Cigaletovi; gospod dr. Majaron slavnostnemu odboru itd. Po banketu je bil pohod Cigaletovega rojstnega doma v Lomeh, pičlo uro od Črnovrha. Na rojstni hiši odkrila se je po zares lepem in poljudnem govoru gosp. prof. dr. Lampeta spominska plošča. DomaČe ljudstvo je vse ginjeno prisustvalo lepi slavnosti in pazno poslušalo lepe govore. Hvala bodi slavnostnemu odboru za trud, kojega je imel za prireditev toli lepe slavnosti, — ta odbor je namreč sprožil misel za spomenik in tudi potrebni denar zanj nabral — spominu Cigaletovemu bodi pa „ Slava "* !
—   Osobne vesti. C. kr. računski revident g. Viktor Colloretto je imenovan c kr. računskim svetnikom pri c, kr. deželni vladi v Ljubljani. — Č g Fr. Ks. Bohinec župnik v Križih pri Tržiči obhaja dne 16. t. m. zlato mašo.
—   Dijaško podporno društvo »Radogoj«. Odbor društven je v svoji zadnji seji rešil osemindvajset prošenj za podpore in podelil peterim prosilcem ustanove po 200 gld., Četerim pa po 100 gld Odbor se je pri oddaji ravnal po tem, da je ustanove razdelil mej najpridnejše in se je oziral tudi na to, da dijaki iz raznih pokrajin slovenskih postanejo deležni redne .,Eadogojeve" podpore Odboru je le žal, da ne more Še večim dijakom dati podpore, temveč je moral nekaterim prav potrebnim in pridnim odkloniti prošnje. Eodoljubje, priskočite „Radogoju" s podporami na pomoč, da bode mogel Še zdatneje vršiti svojo nalogo ! — Odbor „Eadogoja" je v isti seji tudi jednoglasno obsodil neslovansko šego borenja ali sabljanja, ki se je zadnji čas pojavila mej slovenskimi dijaki. Odbor se je izjavil, da se nihče ne sme udati tej šegi, kdor je ali hoče podpiran biti od društva „Eadogoja".
—   f Umrl je na Dunaji, zadet od kapi dr. Jos. vitez Zhishman dvorni svet. in bivši vseučiliščni profesor. Pokojnik je bil naš rojak, porojen leta 1820. v Ljubljani. Blagemu gospodu, velikemu podporniku in prijatelju slovenskega dijaštva bodi blag spomin in žemljica lahka!
—    Višjesodni predsednik v Gradci pa „Pravni-kova" terminologija. Grof Grleispach, kateremu je društvo .,Pravnik" poklonilo jeden izvod svoje nove ^nemško-slovenske pravne terminologije", pisal je na to načelniku društvenemu g. dr. Ferjančiču jako laskavo pismo, v katerem se priznava velika vrednost terminologije sploh in iz katerega se razvidi, da se pripisuje temu novemu delu na kompetentnem mestu odločilna važnost za slovensko uradovanje.
—   Šola »Glasbene Matice«. Šolsko leto 1894/95, se v društveni glasbeni šoli prične dne 20. sept. Vpisovalo se bode dne 17., 18. in 19. sept. dopoludne od 11. do 12. ure in popoludne od 4. do 6. ure v društvenih prostorih (Go-spodske ulice, knežji dvorec, 11. nadstropje). — Poučevalo se bode v treh predmetih in pri teh učiteljih: 1. splošna glasbena teorija, 2. harmonija, 3. kontrapunkt, 4. zborovo petje g. Hubad; 5. solo-petje gg. Gerbič in Hubad; 6. klavir gg, Gerbic, Hoffmeister, Hubad, Jeraj; 7. vijolina g. Jeraj; 8. godala in pihala. (Pouk v teh instrumentih se takoj otvori, 6e se zanj oglasi zadostno število učencev.) — Pogoji vzprejema; Y glasbeno   šolo se vzprejemajo oni,   katerih stariši   so društ-
veniki „Glasbene Matice". Kdor še ni društvenik, plača pri vsprejemu društvenino za jedno leto v znesku 2 gld. Vpisnina znaša za vsacega učenca a 1 gld., šolnina pa za vsak predmet (po 2 uri na teden) a 1 gld. 50 kr. na mesec. Vendar se za pouk v splošni teoriji in v zborovem petji nič ne plačuje. — Lansko šolsko leto je bilo v društveni glasbeni šoli 257 učencev!
—  Velika efektna loterija. „Glasbeni Matici" dovolila se je velika efektna loterija z 20 000 srečkami po 1 K. v teku 1.  1896.
—   Na korist »Narodnemu domu« priredi »Ljubljanski Sokol" dne 22. septembra t 1. v deželnem gledališču slavnostno akademijo. Pri akademiji sodelovala bodo poleg „Sokola" razna tukajšnja narodna društva in člani slovenske opere.
—   Krasen relief »Maria in stellis«, katerega je izklesal kipar Alojzij Gangl, razstavljen je do 17. sept t. 1. v risalni .iobi c. kr. strokovne šole za lesno industrijo v Ljubljani. Vstopnina 30 kr., za dijake 10 kr.
—   Železnico Ljubljana-Gorica namerava se graditi, projekt graditi železnico čez Ture se je pa opustil
—   Izpred porotnega sodišča. Dne 29. avgusta t. 1. sedela je pred porotniki 491etna Frančiška Kovač iz Ločice na Štajarskem Zatožena je bila hudodel^tv^a tatvine, doprinesene s tem, da je dne 8 julija v Smartnem pri Liti;i, ko je bila ondi birma, v gnječi jemala ženskam iz žepov denar. Tatica se taji dejanja. Sodišče jo je obsodilo na pet let težke ječe, ker je bila že desetkrat zaradi tatvine kaznovana — Pri drugi obravnavi istega dne, ki je bila tajna, obsojen je bil Anton Krajec zaradi hudodelstva posilnosti in krvne oskrambe na pet let težke ječe. — Zadnji dan porotnega zasedanja so se vršile tri obravnave. Pri prvi je bil obsojen na pet let težke ječe Martin Jerina, hlapec iz Bistre Povodom nekega pretepa je udaril s polenom posestnika Jož Brenceljna s tako močjo po glavi, da je ta dva dni pozneje umrl, sina njegovega pa je težko poškodoval — Pri drugi obravnavi sta bila zatožbe oproščena pastirja Janez Novak in Jernej Vidmar iz Ubeijskega. Zatožena sta bila hudodelstva ropa Igrala sta na paši z Anton Premrlem za denar in s^a zgubivši ves denar vrgla tega na tla in mu s silo vzela mošnjiček z denarjem. Porotniki so vprašanje na rop zanikali, vsled česar je sodišče zatoženca oprostilo. — Pri tretji tajni obravnavi obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe Anton Jerič zaradi posilnosti. —  S tem se je končalo porotno zasedanje.
—    Prašičja razstava v Novem mestu bode dne 22. oktobra t. 1. to je v torek na dan Lukeževega semnja. Eazstava bode združena z velikim prašičjem semnjem. Eazstava bode ločena v dva oddelka, namreč v oddelek za plemene prašiče in oddelek za pitane prašiče. Za vsak oddelek se napravi 15 daril, 5 po 20 kron in 10 po 10 kron. Skupaj se bode torej razdelilo vsaj 30 premij poleg pciznalnih diplom. Raz-stavljalci se morajo prijaviti kmetijski podružnici v Novem mestu pismeno ali ustno, zadaji čas do 1. oktobra t. 1.; najbolje pa kakor hitro mogoče.
—   Kmetijsko bralno društvo so osnovali v St. Vidu na Dolenjskem. Ustanovni občni zbor bode dne 15. t. m,