LETNIK XXVII MAREC 1980 ŠTEVILKA 3 Poslovni rezultati v letu 1979 Vse temeljne organizacije so poslovno leto zaključile s pozitivnimi finančnimi rezultati. Doseženi poslovni rezultat v seštevku na nivoju Cinkarne je boljši od planiranega (TOZD Metalurgija in Kemija Celje sta planirali izgubolin dose- V primerjavi z letom 1978 znašajo porasti: celotnega prihodka 25,57 % dohodka 29,78 % družbenega proizvoda 26,90 % čistega dohodka 28,00 % sredstev za OD in sk.poc 28,51 % poslovnega sklada 18,56 % akumulacije 22,64 % dohodek na delavca 29,17 % čisti dohodek na delavca 27,39 % Učinkovitost porabljenih sredstev stag-nira-indeks 100,91. Udeležba akumulacije ženega v letu 1978, v absolutnih zneskih. Kazalci poslovnega uspeha in analiza | delitve dohodka, pa kažejo na stagnacijo učinkovitosti porabljenih sredstev in na upadanje udeležbe akumulacije v dohodku in čistem dohodku. v dohodku je padla v primerjavi z letom 1978, ko je znašala 9,13 % na 8,63 % (indeks 94,52). Udeležba akumulacije v čistem dohodku pa je padla od 13,36 % na 12,81 % (indeks 95,88 %). Ta gibanja so posledica stagniranja učinkovitosti porabljenih sredstev na eni strani, in porasta udeležbe ostalih udeležencev v delitvi v delovni organizaciji in izven nje, na drugi strani. V nadaljevanju so opisani tokovi, ki so vplivali na dosežene poslovne rezultate. 'V"*" OBSEG POSLOVANJA Fakturirana realizacija Fizični obseg planirane fakturirane realizacije je bil dosežen z 92,9 %, z upoštevanjem višjih doseženih cen od planiranih in nekaterih neplaniranih tokov pa z 97,77 %. Planiranega obsega realizacije niso dosegle TOZD: Metalurgija, Kemija Celje, Grafika ter Vzdrževanje in energetika. Prodaja v tujino je v eksterni skupni realizaciji udeležena z 31,31 %. Devizna vrednost doseženega izvoza znaša 24.228.056 dolarjev, s čimer je bil planirani znesek presežen za 2,47 %; V primerjavi z letom 1978, pa je porastel za 10,98 %. Vplivi na odstopanje od planirane fakturirane realizacije zmanjšanje planirane vrednosti zaradi nedoseganja fizičnega obsega din 101.536.227,-povečanje iz naslova cen 107.998.519,-Saldo povečanje din 6.462.292,-Proizvodni plan na nivoju Cinkarne je bil dosežen z 29,11 %. Do največjega izpada je prišlo v TOZD Grafika, ker zagon nove investicije ni potekal po planu. V primerjavi z letom 1978 je proizvodnja porasla za 3,03 %. Močno je zaostajala le TOZD Kemija. Delavci Cinkarne so v letu 1979 ustvarili: zneska celot, prihodka zneska celot, dohodka zneska družbenega proizv. zneska čistega dohodka zneska za OD in skup. porabo zneska za poslovni sklad V tem neplanirani znesek za obr. sredstva 240,3 % letnega planiranega zneska za rezervni sklad 24,8 % sredstev za druge potrebe 103,28 % letnega planir. 121,33 % letnega planir. 115,25 % letnega planir. 118,02 % letnega planir. 103,36 % letnega planir. 352,32 % letnega planir. 2.310.373.998 din 504.338.000 din 633.339.975 din 339.954.100 din 298.706.000 din 31.466.666 din 8.144.595 din 9.172.500 din 608.934 din DOSTAVA APNA ZA NEVTRALIZACIJO Doseganje planirane realizacije po TOZD za leto 1979 TOZD Doseganje planiranega finančnega obsega prodaje Doseganje planiranega obsega prodaje z upoštevanjem cen brez odprodaje materiala Metalurgija 91,68 98,91 Kemija Celje 88,47 90,06 Kemija Mozirje 94,22 105,84 Grafika 79,02 84,70 TiO, 98,18 105,58 Vzdrževanje 96,04 93,83 Transport 144,94 145,98 DSSS 107,08 107,08 OZD 92,90 97,77 Prodaja izdelkov v tujino v letu 1979 TOZD Dosežena vredn. prodaje v dolarjil Indeks % udel. konvert. valuta % udel. v izvozu h Doseg. pl. 1979 Leto 1979 Leto 1978 Metalurgija 6.099.157 93,49 97,18 31,55 25,17 Kemija Celje 1.531.399 99,22 93,14 100,00 6,32 Grafika 10.433 1,74 11,51 - 0,04 TiO, 16.582.426 110,73 120,10 2,99 68,45 Vzdrževanje 4.631 - 35,92 100,00 0,02 Skupaj: 24.228.056 102,47 110,98 16,33 100,00 Gibanje proizvodnje v letu 1979 Doseganje planov v indeksih leto 1979 leto 1978 letnega plana 1979 Metalurgija 99,41 98,79 Kemija Celje 92,22 90,99 Kemija Mozirje 115,09 94,35 Grafika 118,21 83,99 Titanovo belilo 103,43 93,89 Vzdrževanje - proizvodnja 179,90 114,32 Celotno podjetje 103,03 91,11 GIBANJE PRODUKTIVNOSTI DELA IN IZKORISTEK ČASOVNEGA FONDA TOZD Izkoristek časovnega fonda 1978 1979 1979 Produktivnost dela ^g78 tehnična na zaposlenega Metalurgija 80,33 80,23 97,84 99,14 Kemija Celje 80,58 78,27 98,70 94,87 Kemija Mozirje 83,12 85,94 123,23 125,30 Grafika 77,78 79,07 112,61 114,96 Ti02 81,24 81,34 105,52 105,48 Vzdrževanje 83,04 82,16 101,70 101,06 Transport 83,18 82,36 102,56 101,07 DSSS 80,38 79,20 102,86 101,46 OZD 81,00 80,49 103,08 102,56 Izkoristek časovnega fonda je bil na nivoju Cinkarne v primerjavi z letom 1978 poslabšan za 0,51 procentnega poe-ena, zaradi česar je bilo opravljeno na delavca manj ur kot v letu 1978. Zaradi izostankov z dela iz naslova boleznin in materinstva je izpadlo 8,03 % možnega časovnega fonda, kar je za 0,89 procentnega poena več kot v letu 1978. Razlika do skupnega odstopanja je bila kompenzirana z pozitivnimi odmiki iz ostalih naslovov. Zaradi poslabšanega izkoristka fonda časa je bilo kljub povečanju števila nadur, opravljenih manj ur povprečno na zaposlenega od onih v letu 1978. opravljene ure na zaposlenega 1978 1979 indeks v rednem delovnem času 1.769 1,758 99,38 v nadurnem delu 56________58 103,57 skupaj 1.825 1.816 99,51 Opravljenih je bilo skupaj 124.636 nadur kar odgovarja časovnemu fondu 57 delavcev. Število opravljenih nadur je za 3,3 % večje kot v letu 1978. 19,28 % vseh opravljenih nadur je bilo opravljeno ob nedeljah in praznikih. Produktivnost dela na zaposlenega je porastla za 2,56 %, tehnična pa za 3,08 %. Produktivnost zaostaja v TOZD Metalurgiji in Kemiji Celje. FINANČNA UČINKOVITOST Le-ta je bila z ozirom na reproduktivno sposobnost delovne organizacije slabša od tiste, ki je bila dosežena v letu 1978. To se odraža v zmanjšanju udeležbe akumulacije v dohodku od 9,13 %, kolikor je znašala v letu 1978 na 8,63 %, kar pomeni zmanjšanje za 5,5 indeksnih poenov. Manjša je bila tudi udeležba akumulacije v čistem dohodku in sicer je padla od 13,36 v letu 1978 na 12,81 % zmanjšanje za 4,1 indeksna poena. Razlogi za te negativne trende so: - stagnacija obsega poslovanja - stagnacija učinkovitosti porabljenih sred štev, kot posledica stagnacije obsega poslovanja, same ekonomičnosti porabljenih sredstev z ozirom na normativno porabo surovin in energije, - dispariteta med porastom cen surovin energije in ostalega materiala na katero še dodatno vpliva visoka udeležba izvoza v strukturi realizacije - večanje udeležbe vseh udeležencev v delitvi dohodka tako znotraj kot zunaj temeljnih organizacij, v breme akumulacije s tem pa slabi akumulacijska sposobnost temeljnih organizacij. Visok indeksni porast celotnega prihodka in dohodka je v glavnem posledica inflacijskih gibanj n ne porasta obsega poslovanja, odnosno kvalitetnejših premikov na področju same ekonomičnosti in rentabilnosti povprečnih sredstev. Hinko Haas NOVA PRIDOBITEV Nova pridobitev avtomatske telefonske centrale je »PTNA«, naprava Japonske izdelave. Zaradi visokega računa telefonskih storitev v delovni organizaciji, smo se odločili za nakup te naprave, ki je zadnja novost v telefonski elektroniki. Naprava avtomatsko prekinja vse privatne pogovore in dolge poslovne pogovore s tujino. Napravo so montirali naši delavci in bo gotova 1. 4. 1980. Po predračunu se bodo sredstva vložena v to napravo povrnila v šestih mesecih. Predstavljamo vam kolektivni poslovodni organ Z referendumom decembra lani, smo sprejeli spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju v TOZD in statut delovne organizacije ter se s tem opredelili za novo kolektivno vodenje. Tako vam danes predstavljamo prva dva izvoljena člana kolektivnega poslovodnega organa. Tovariš Maks BASTL, dipl. oec., predsednik kolektivnega poslovodnega organa, samostojno odgovarja za področje financ in marketinga. CINKARNAR: Za nami so ostale mnoge nerešene težave, katerih posledice še vedno čutimo. V času, ko spoznavate naš kolektiv, morda lahko ocenite prizadevanja za naš nadaljni razvoj in si ustvarite vizijo prihodnosti? ODGOVOR: Povezava temeljnih organizacij v delovno organizacijo je precej slaba. Temeljne organizacije so po sedanji organiziranosti zelo samostojne, in so kot take lahko uspešne le do določene meje. Neusklajenost med njimi se na vso moč izraža v odnosih in odtujevanju. Spričo tega se je potrebno v prvi vrsti dogovoriti o poenotenju temeljnih organizacij v delovno organizacijo, s tem, da ne bomo oropali njihovih pravic, temveč bomo svoje cilje v razvojnem konceptu usmerili v enotnost, ne glede na raznolikost struktur njihove proizvodnje. Naša prva naloga je torej nadaljevati delo novega organiziranja, ki je v zadnjem času zaostalo. Vse predloge o reorganizaciji je potrebno strokovno oceniti ter z mnenji in predlogi priti do najboljših rešitev. Obvelja naj tisto, kar je strokovno najboljše in bo pomenilo večjo učinkovitost. Iz težav se bomo izkopali lahko le takrat, ko bomo imeli visoko produktivno proizvodnjo. V preteklosti je bila investicijska aktivnost osredotočena le na nekatere temeljne organizacije, druge pa je le obšla. Tako je temeljna organizacija Kemija sedaj v težki situaciji, kajti v njeni proizvodnji ni prišlo do osvežitve z novimi napravami in proizvodnimi procesi. Delovna organizacija mora iskati perspektive v novi proizvodnji, ne pa v saniranju obstoječe. Težiti moramo za manjšo surovinsko odvisnostjo, saj nas v tem trenutku dobavitelji krepko izsiljujejo. Brez jasnega razvoja ne moremo naprej. Naša naloga in cilj mora biti v združevanju in pripravljanju sredstev za nove investicijske naložbe, da bi lahko s tem trajno razrešili probleme. Preiti moramo v smelo investicijsko politiko, ki bo pokrivala jugoslovanske potrebe in ustvarjala viške za izvoz. Cinkarna Celje ima svoje mesto v občini, republiki in državi in je pomembna s svojo bazno industrijo. Iz tega naslova lahko pričakujemo tudi pomoč, a se moramo precej nasloniti na svoje lastne sile, da bomo lahko v sedanjem težkem političnem in gospodarskem položaju z delom in zaupanjem v prihodnost, premagali težave. Težiti moramo za sistemom nagrajevanja po delu, ker bo le tako delavec motiviran. Sem pristaš politike visokih osebnih dohodkov, ki imajo realno osno- vo v produktivnosti. S takšnim načinom nagrajevanja bomo razrešili mnoge probleme. Predvsem pa bomo lahko pridobili več strokovnjakov ter zaupanje in ugled v javnosti. CINKARNAR: Spoštovati drug drugega v kolektivu, spoštovati pri sodelavcih pridnost, prizadevnost in sposobnost ter zagotoviti vsakemu tisto, kar potrebuje, so želje tovariša Bastla, ki jih je izrekel na seji političnega aktiva. Prav je, da bi se zamislili nad njimi, jih podprli in jih skušali uresničevati na vsakem koraku. Delo predsednika kolektivnega poslovodnega organa, je dne 16. februarja 1980 prevzel tovariš Maks BASTL, dipl. ekonomist. Rojen je 21. 10. 1941 v Rečici pri Mozirju. Na ekonomski fakulteti v Ljubljani je diplomiral 1966 leta. Je član ZK od leta 1960. Pred nastopom dela v Cinkarni je bil zaposlen v Aeru in Zveznem sekretariatu za notranjo trgovino v Beogradu. Delo podpredsednika kolektivnega poslovodnega organa je prevzel tov. Leopold SLAPNIK, dipl. politolog. Rojen je 1. 11 1937 v Motniku. Na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, je diplomiral 1970 leta. Je član ZK od leta 1957. V Cinkarni združuje delo že od 1966 leta. Tovariša Leopolda SLAPNIKA, dipl.pol. vsakdo pozna, saj z nami združuje delo že 14 let. Kot podpredsedniku kolektivnega poslovodnega organa, ki odgovarja samostojno za področje splošnih zadev, kadrovskih vprašanj, razvoja samoupravljanja in informatike, smo zastavili podobno vprašanje: »Kako bomo pristopili k notranjim problemom oziroma reševan- ju in izpopolnjevanju najosnovnejših pogojev za delavce? ODGOVOR: Nova organizacija pogojuje tudi reševanje problemov skupnega pomena. Niti en ukrep ni moč narediti mimo področja samoupravljanja, zato moramo delo samoupravnih organov organizirati tako, da bo vsak delavec lah,ko odločal. Moj cilj in mislim, da detim mnenje z ostalimi delavci, je doseči homogenost skupnih interesov. Posamezne temeljne organizacije na samoupravnih organih obravnavajo vsebino zase in ne upoštevajo skupnih interesov. Potrebno bo več dogovarjanja, da bodo samoupravni organi sami izoblikovali subjekte, ki pogojujejo skupne interese Cinkarne. Ena od pomembnih nalog je informiranje. Kljub temu, da smo izboljšali vsebino »Cinkarnarja« in precej naredili na področju izdaje Informatorja, še nismo povsem uspeli približati delavcu bistvene informacije. Živa beseda je prav tako pomembna ne samo na zborih, temveč je potrebno tudi delovni čas koristiti za informacije, in se dogovoriti za ukrepe, s katerimi bi odpravili sedanjo težko situacijo. Pomanjkljivost informiranja pri nas nastaja zaradi premajhne vsklajenosti in skupnega dogovarjanja. Potrebno bo ustanoviti manjše skupine, na katerih bodo delavci prišli do konca določene naloge, ne glede na rezultat odločanja. Spričo nepravilnih informacij, ki se razširjajo v naši delovni organizaciji in ki temeljijo na ozkih interesih, se moramo še posebej truditi, da bo sistem informiranja bolj učinkovit. Osebno ocenjujem, da imamo zelo sposobne, pa premalo izkoriščene ljudi. Narediti moramo korak naprej in delavce ki nimajo jasno opredeljenih nalog, razporediti na prava mesta. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi morajo biti iniciatorji za izoblikovanje in merjenje rezultatov dela. Teza, da bomo z novo organiziranostjo zmanjšali število zaposlenih v DSSS za cca 25 - 30 % je neizdelana, vendar pa bi izboljšana kadrovska struktura doprinesla k manjšemu številu zaposlenih. Nekaterim se godi krivica, predvsem strokovne delavce podcenjujemo, namesto, da bi jih spoštovali in jih pravilno vrednotili. Delavci, ki delajo na delovnih mestih, kjer prihajajo v stik z zunanjimi sodelavci, se dostikrat ne znajo pravilno obnašati. Zelo koristni in poceni bi bili interni seminarji, v katerih bi spoznali osnovo kontaktiranja. Fluktuacija delovne sile je pereč in drag problem naše delovne organizacije. Tudi nekvalificirani delavci z dobrimi delovnimi navadami in izkušnjami bi si lahko pridobili znanje in kvalifikacijo v internih tečajih in si ustvarili občutek sigurnosti. Odgovornost kadrovske službe je velika, vendar sama ne more odgovarjati za red, disciplino in odnose, ki bi težili k večji produktivnosti. To je naloga delovodij vse do direktorjev temeljnih organizacij. Medsebojni odnosi bodo ponekod najbrž toliko časa nezdravi, dokler bo ---------------------------------O— človek predstavljal samo številko. Mnogo nezadovoljstva izvira tudi iz želje po zadovoljevanju potreb družbenega standarda. V samskem domu smo delno izboljšali razmere po materialni strani (možnost prehrane, pranja, zadrževanja v klubskem prostoru), nič pa nismo naredili za izboljšanje medsebojnih odnosov. Ustrezno higieno in kvalitetno postrežbo malic pričakujemo po zaključku gradnje centralne razdelilnice. Cinkarna ima enega od najmočnejših fondov za nakup stanovanj v Celju, pa še vedno ne moremo hitro reševati stanovanjskih razmer naših delavcev. Stanovanjska gradnja se tako draži, da ji z našim zbiranjem sredstev ne sledimo več. Nekaj krivde je gotovo tudi v nekvalitetni gradnji. Dejstvo je, da smo v letošnjem letu v izredni stiski, saj nam za VI. natečaj manjka preko 4.000.000,- din, za VII. natečaj pa nimamo zagotovljenih nobenih sredstev. Ne smemo več ponavljati starih napak, da pri načrtovanju novih investicij ne zagotavljamo dodatnih sredstev za stanovanja. Tov. Bastl in tov. Slapnik imata pred seboj veliko dela, da bi lahko uresničila cilje in želje celotnega kolektiva. Na novem delovnem mestu jima želimo veliko delovnih uspehov. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Delo samoupravnih organov je bilo v mesecu februarju v smislu potrjevanja delitve dohodka, ustvarjenega v letu 1979. DSSS Zaradi velikih programskih napak pri računalnikih je gradivo za obravnavanje zaključnega računa prišlo v javno razpravo z zamudo. SDS bodo gradivo obravnavale skupaj s planom za leto 1980 in stabilizacijskimi ukrepi. Istočasno so obravnavali veliko število izplačanih nadur za mesec januar in sklenili, da morajo vodje služb mesečno predlagati delavskemu svetu, za katera dela potrebujejo odobritev dopolnilnega dela z obrazlo- žitvijo, o upravičenosti le-tega, kar je v skladu s prvim odstavkom 80. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Dopolnilno delo morajo skrčiti na minimum. TOZD GRAFIKA Predlagali so, naj bi na poročila o doseženih rezultatih označili oziroma podpisali odgovorno osebo, ki je podatke pripravila in jamči za njihovo verodostojnost. Vsi delavski sveti v TOZD in DSSS so zaključni račun dali v javno razpravo na zbore delavcev oziroma samoupravne delovne skupine. Racionalno tudi v zunanji trgovini Tudi na področju zunanjetrgovinske menjave se v zadnjem času soočamo z velikimi težavami. Obstoja samoupravni sporazum za devizni režim v letu 1980, ki se podpisuje v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino SRS in v okviru tega je med drugim določeno, da pripada 95 % deviznega preliva od izvoza tistemu, ki je ta izvoz ustvaril in ta procent se evidentira kot pravica za uvoz surovin in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje. Samoupravni sporazum bi moral jamčiti izvrševanje pozicij plačilno bilančne projekcije SRS, v okviru enotne plačilne bilance SFRJ. V zvezni projekciji plačilne bilance, je za vsako republiko in pokrajino posebej določen obseg izvoza, kar Posnetek je iz seje političnega aktiva, dne 19. 2. 1980 v sindikalni dvorani, kjer so se predsedniki delavskih svetov, sekretarji OOZK in predsedniki IO sindikata seznanili s prvimi podatki o zaključnem računu. predstavlja obveznost in obseg uvoza. Podana je globalna višina deficita plačilne bilance, ki ga lahko ustvari posamezna republika. Realizacija plačilne bilance je razdeljena po kvartalih, s tem, da v nobenem kvartalu ne more biti povečan znesek planiranega deficita. Ker plačilno bilanco bremeni ves finančni uvoz v letu 1980, bilo pa je veliko število prehodnih poslov, je bila možnost naročanja surovin za prvi kvartal v SRS izkoriščena že 10. februarja 1980 in po tem datumu smo lahko planirali naročila za uvoz blaga za dobavo v drugem kvartalu. Ker je do konca februarja angažirano že precej možnosti uvoza v drugem kvartalu, je skupščina SISEOT SRS, dne 4. marca sprejela ustrezne začasne omejevalne ukrepe, ki morajo zasigurati gibanje zunanjetrgovinskih tokov v okviru planirane dinamike. Ti ukrepi pomenijo v bistvu omejevanje uvoza, ne glede na eventuelne razpoložljive pravice po izvoznih deviznih prelivih. Po izračunu Narodne banke, je Cinkarna v obdobju januar-februar, zaključila dobavo v prvem in drugem kvartalu že toliko uvoznih poslov, da je s tem presegla svoj plačilno bilančni limit za cca. 40.000.000,00 din. To konkretno pomeni, da je potrebno uvoz za omenjenih 40 milijonov din prenesti v tretji kvartal ali pa ga pokriti z dodatnim izvozom. V Cinkarni bomo morali skrajno previdno delati z materiali iz uvoza in istočasno planirati uvoz samo tistih, ki so neob-hodno potrebni. Dogovoriti se moramo, kako bi izvoz čim bolj povečali, da bi mesto, ki ga ima Cinkarna na področju izvoza v Celju, tudi v bodoče obdržali. KDAJ »S« KISLINA Na sestanku predstavnikov s'* iagate-Ijev za izgradnjo nove žveplene kisline v Cinkarni, so se dne 4. marca 1980 na Združeni kemični industriji v Ljubljani dogovorili, da se mora takoj pripraviti informacija za sovlagatelje, ki bo obsegala širšo ekonomsko politično obrazložitev razlogov za izgradnjo »S« kisline. Na osnovi te, so sovlagatelji organizirali razpravo v samoupravnih organih v svojih delovnih organizacijah. Odločitev za sovlaganje morajo v kolektivih podpisati z referendumom. Istočasno so formirali komisijo predstavnikov sovlagateljev in Cinkarne, ki je vskladila prispele predloge oziroma popravke sovlagateljev na tekst samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo »S« kisline. Predvidoma bo omenjeni sporazum podpisan do konca marca 1980. S podpisom tega sporazuma bo finančni krog zaključen in Občinska skupščina Celje bo na podlagi tega lahko izdala gradbeno in lokacijsko dovoljenje. dopisujte v svoj časopis Kako poteka ekologija ? V skladu z dinamiko izvajanja sanacijskega programa, so doslej bila razrešena samo tista področja onesnaževanja, za katera smo uporabili lastna finančna sredstva. Garantirane kredite SRS in SOE Celje, smo dobili šele v decembru 1979, medtem ko kreditov od vzhodnonemškega partnerja še nismo pridobili, ker še ni sklenjena dokončna pogodba. Dela pri izvajanju ekološke sanacije so raznolika in v večini primerov zemeljska. Za ta dela pa je sedanji čas neprimeren zato je delo koordinacijskega odbora za izvajanje programa ekološke sanacije osredotočeno predvsem na reševanje in pridobivanje potrebne dokumentacije in raznih soglasij. Kljub temu pa delo uspešno poteka. Z inštitutom Jožef Štefan je bila sklenjena pogodba za izdelavo projekta za vračanje jaloviščne vode iz deponije sadre. V pripravi je pogodba za izdelavo gradbenega projekta in pridobitev potrebnih dovoljenj ter soglasij za izvedbo. S podjetjem NIVO, je bila sklenjena pogodba o izdelavi gradbenega projekta za povišanje pregrade za pet metrov (od kote 290 m na koto 295 m). Dela predvide-deno financiranje iz sredstev amortizacije, se bodo lahko pričela izvajati takoj po zaključnem računu za lansko leto, ker bodo šele takrat znana sredstva amorti- zacije TOZD Titan dioksid. V TOZD Kemija, dela na luženju ba-ritnega blata in čistilne naprave modri baker - OOB, lepo napredujejo. Projekti so že izdelani, čakamo le še na gradbeno dovoljenje. Upamo, da bomo v mesecu marcu že lahko pričeli z montažo strojnih delov. Posvet za varstvo zraka v mesecu januarju, ki ga je organiziralo uredništvo Novega tednika, je pokazal, da Cinkarna zelo intenzivno sodeluje pri izvajanju lastnega eko.lpškec/a programa in izvajanju programa^v okviru občine Celje, predvsem s SIS za varstvo zraka. Menimo, da bodo rezultati skupnih prizadevanj kmalu vidni, ko bo izdelan točen kataster vseh onesnaževalcev zraka. Viktor Skale Poročilo o izvajanju programa sanacije TOZD TITAN DIOKSID 1. Elektrofiltri: - Ves čas normalno delujejo. Pripravljajo se za tehnični pregled in prevzem ter obratovalno dovoljenje. 2. Nevtralizacija odplak: Kasnitev zaradi pridobivanja kredita NDR ter ZIS in N. E. SFRJ. 3. Skladišče ferosulfata: Kasnitev zaradi pridobivanja kredita NDR ter ZIS in N. B. SFRJ. 4. Obnova zbiralnikov: Kasnitev zaradi pridobivanja kredita NDR ter ZIS in N. B. SFRJ. 5. Vam. kapacitete nevtralizacije: Kasnitev zaradi pridobivanja kredita NDR ter ZIS in N. B. SFRJ. 6. Pregrada v odval. dolini: Dela se normalno izvajajo. 7. Čiščenje jaloviščne vode: Pripravljena je projektna naloga. Pripravlja se dokumentacija za lokacijsko in gradbeno dovoljenje. 8. Dimnik: Pogojeno z izgradnjo »S« kisline. 9. Plinifikacija: Dela so v fazi izdelave projektne dokumentacije in uvoza go-rilcev za zemeljski plin. 10. Kanalizacija: Dela bodo potekala po predvidenem programu. 11. Raziskava ozračja: Dela na meritvah so se izvajala vse do okvare merilne aparature in sovpadajo v načrtovalno merilno mrežo občine Celje. 12. Čiščenje filtrata: Dela in naloge so se združile s programom pod točko 7, zaradi podobnosti procesa čiščenja. 13. Napa nad kalcinirko. Dela so bila izvedena v juliju 1979, obratovanje je bilo normalno. Nape so začasno izklopljene zaradi meritev v času garancijskega roka. Po končanih meritvah in pridobitvi obratovalnega dovoljenja, bodo ponovno vključene v obratovanje. TOZD METALURGIJA 14. Dimnik: Pogojeno z izgradnjo »S« kisline. I 15. Akumulacijski bazen: Pri načrtovanju del je prišlo do tehnoloških sprememb zato se je pristopilo k novi rešitvi. Pri RC Celje je že naročena dokumentacija in pridobitev potrebnih dovoljenj Dela bodo kasnila za cca. 2 meseca. TOZD KEMIJA 16. Luženje baritnega blata: Dela potekajo po programu. 17. Čistilna naprava MB-OOB: Dela potekajo po programu. TOZD GRAFIKA 18. Naprava za absorbcijo hlapov: Dela so končana. Pripravljajo se za tehnični prevzem in obratovalno dovoljenje. 19. Čiščenje odpadnih voda: Dela so končana. Naprava normalno obratuje. TOZD TRANSPORT 20. Deponija trdnih odpad.: Dela potekajo po programu. Zastoj del je zaradi zimskih vremenskih razmer, ki ne dovoljujejo zemeljskih del. DSSS 21. Oprema za merjenje onesnaženega zraka in vode: Merilno opremo smo že pridobili. Nekatere aparature so v naročilu, z drugimi se bo počakalo do vzpostavitve občinske merilne mreže. TOZD TITAN DIOKSID a) Schnakenberg: Naprava bo pričela z obratovanjem po programu, ker je le-to povezano z izgradnjo zbiralnikov b) Amonijev sulfat: Iz študije in raziskave tržišča je razvidno, da investicija nima ustrezne ekonomske osnove. Razvojni program Ti02 naj bi dokončno opredelil to nalogo. c) Nadvišanje pregrade 295 m: V izdelavi je projekt. d) Odvodni kanal deponije meteorne vode Pridobljeno dokumentacijo za obrobne jarke bomo vskladili s projektom nadvišanja pregrade, nakar se bodo dela izvajala po programu. Izvajanje vseh, v akcijskem programu zahtevanih del, poteka po časovni dinami- miki. Kasnitev nekaterih del je objektivna. POJASNILO K NAGRADAM ZA FILTRE V prejšnji številki Cinkarnarja smo v rubriki Delo samoupravnih organov zapisali, da so na delavskem svetu TOZD Vzdrževanje in energetika sprejeli sklep o podelitvi nagrad v višini 450.000,00 din zaslužnim sodelavcem, ki so sodelovali pri izgradnji in montaži elektrofiltrov v TOZD Ti02. Za pomankljivo informacijo se opravičujemo. V resnici so potrdili 24 sodelavcem nagrade po 15.000,-, 6.000,-in 3.000,- din, kar znese 147.000,- din. Glede na izračun prihranka TOZD Ti02, bi ostanek le-tega porabil TOZD Vzdrževanje in energetika za svoje potrebe. S postavitvijo elektrofiltrov, si je Cinkarna pridobila ugled, saj je zrak v celjski kotlini mnogo čistejši. Celjani sedaj z mnogo večjim spoštovanjem gledajo na nas. Zato moramo biti toliko bolj ponosni na naše sodelavce, ki so z neizmernim trudom in delom dvignili ugled celotnega kolektiva v celjski javnosti. Prav je, da s simboličnimi prispevki posameznih temeljnih organizacij, skozi inovacijo in racionalizacijo, nagradimo delavce, ki so z velikim naporom in vlaganjem pros- tega časa ustvarili prihranek v proizvodnji Ker se zmanjšuje ugled kolektiva kot celote bi bilo prav, da tisti ki želijo izčrpnej-še informacije o posameznih dogodkih in odločitvah, izkoristijo ustrezne domače vire in se na zunanji organe obračajo v primerih, ko jih znotraj ne zadovoljijo. Sprašujemo se, ali je temu kriva odtujenost nekaterih delavcev ali gre morda za kaj drugega. Ali ne bi bilo bolje pomesti prej pred domačim pragom ? Na pravi poti bomo šele takrat, ko bomo doma razčiščevali in ko bomo sposobni pametno in pravično presoditi vsako stvar. Urednik nr ssnssi nuni: iiijilipiiliiiiiiiiiiiiiiii;;;; [jfUjjjH P ■ it !S!!!!=r": j!|j!|K:*r*i silil S ISilllS mm DEU IRUIBENDPDUIIMH orcanizacii IZ ZAPISNIKOV IZVRŠNIH ODBOROV TOZD Kemija Mozirje Na zboru delovnih ljudi v februarju so obravnavali in ocenili vse pereče probleme , s katerimi se srečujejo. Ocenili so, da bi bila, spričo nizkih sredstev za reprodukcijo, nujno potrebna večja investicijska vlaganja in usmeritev v drugo proizvodnjo. Zaradi težkih delovnih pogojev na zastarelih strojih, ne pridobijo mladih za zaposlitev v teh obratih. Povprečna starost kolektiva je okrog 45 let. Delovni ljudje so razpravljali tudi o osebnem dohodku in poudarili, da so OD delavcev, ki delajo v težkih delovnih pogojih, še vedno prenizki. Vendar pa so z razumevanjem sprejeli nove stabilizacijske ukrepe. Preudarno bo potrebno zaposlovati nove delovne moči, zato so sprejeli sklep, da si bodo prizadevali doseči kar najvišjo možno produktivnost dela, varčevati z surovinami, energijo, reprodukcijskim materialom in pomožnimi sredstvi. Pripravljenost, da sprejmejo nase svoj delež bremena, ki ga terjajo novi stabilizacijski ukrepi, je zavestna in v sedanjem trenutku nujno potrebna. Za dosledno izvajanje ukrepov se bodo brezkompromisno zavzemali na vseh ravneh. TOZD Kemija Celje Predlagali so, da vsakega člana TOZD, ki je v staležu več kot mesec dni, predstavniki sindikatov obdarijo s simboličnim darilom v vrednosti 100,00 din. Za nabavo inkubatorjev v celjski bolnišnici, so prispevali 1.000,00 din. Poskušali bodo aktivirati mladince, da se bodo ustrezno organizirali. TOZD Grafika Poudarili so, da bo potrebno v stabilizacijskem letu doseči na vseh področjih večjo delovno disciplino, večjo produktivnost dela ter zmanjšanje nadurnega dela. TOZD Transport Sprejeli so sklep, da se sredstva namenjena za pogostitev in obdaritev ob dnevu žena, nakažejo za inkubatorje v višini 500,00 din. PREDSTAVLJAMO VAM PREDSEDSTVO KONFERENCE SINDIKATOV V tem mesecu so na seji konference osnovnih organizacij zveze sindikatov delovne organizacije Cinkarne, izvolili predsednika, podpredsednika in sekretarja konference. Funkcijo predsednika konference sindikata DO je obdržal tov. Janko REBOV. Rojen je 11. 12. 1927, v Cinkarni združuje delo od leta 1952. Kot kemijski tehnik je zaposlen na delovnem mestu obratovod-ja OOB, TOZD Kemija. Funkcijo podpredsednika konference sindikata DO je obdržal tov. Marjan MIRNIK. Rojen je leta 1946, v Cinkarni združuje delo ri leta 1967. Kot kemijski tehnik je zaposlen na delovnem mestu vodja proizvodnje tiskarskih plošč in preparatov v TOZD Grafiki. Funkcijo sekretarja konference sindikata DO je prevzela tov. Vera FISTER. Rojena je 15. 2. 1945, v Cinkarni združuje delo od leta 1964. Kot administrativni tehnik je zaposlena na delovnem mestu vodja kontrole in vnosa v COAOP, DSSS. MARJAN MIRNIK PROGRAMSKA USMERITEV KONFERENCE SINDIKATOV ZA LETO 1980 Samoupravno organiziranje delavcev v TOZD 1.Ocenili bomo samoupravno organiziranost posameznih TOZD in spremljali tiste, ki se bodo v procesu združevanja dela in sredstev samoupravno organizirale v letu 1980. 2. Sodelovali bomo pri sprejemanju samoupravnega sporazuma, ki ureja odnose med TOZD in DSSS. 3. Ugotavljali bomo kako potekajo priprave za sprejem planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje - 1981-1985. VERA FISTER 4. Ocenili bomo delovanje samoupravnega sistema v OZD Cinkarna in sicer: - delovanje delegatskega sistema - delovanje samoupravnih delovnih skupin in zborov delovnih ljudi v TOZD in DSSS - spremljali bomo delovanje samoupravne delavske kontrole -prizadevali si bomo za izboljšanje informacijskega sistema. Družbeno ekonomski odnosi 1. Aktivno se bomo vključevali v razprave o zaključnih računih po TOZD in DSSS za leto 1979. 2.0bravnavali bomo poslovanje TOZD v prvem, drugem in tretjem četrtletju 1980. Posebno skrb bomo posvetili TOZD, ki poslujejo z izgubo. 3. Zavzemali se bomo za boljšo organizacijo dela, pogoje dela ter delovno disciplino. Pridobivanje in razporejanje dohodka in OD 1. Analizirali bomo samoupravni sporazum, ki ureja pridobivanje dohodka v TOZD iz skupnega prihodka. 2. V cilju uresničevanja letošnje resolucije bomo spremljali kako TOZD razporejajo čhsti dohodek in delijo sredstva za OD. Inovacijska dejavnost 1. Pregledali bomo in redno spremljali stanje na področju inventivne dejavnosti v Cinkarni Celje. Delovni in življenski pogoji delavcev 1. Spremljali bomo problematiko nočnega dela žena. 2. Na področju stanovanjske izgradnje bomo skrbeli, da se pri planiranju novih investicij zagotovijo tudi sredstva za gradnjo stanovanj. 3. Spremljali bomo izgradnjo objekta za družbeno prehrano. 4. Razvijali bomo množično rekreacijo delavcev. 5. Vztrajali bomo pri odpravi težkih del in pri zagotavljanju novih, zdravih ih humanih medsebojnih odnosov. 6. Skrbeli bomo za minimalne življenske in kulturne pogoje delavcev iz drugih republik. Izobraževanje 1. Spremljali bomo uresničevanje zakona o usmerjenem izobraževanju. 2. Vključevali bomo sindikalne delavce v razne oblike družbenega izobraževanja Sodelovanje z DPO 1. Aktivneje bomo sodelovali z drugimi DPO Cinkarne Celje pri razreševanju skupnih problemov ter nudili sopomoč Odgovori na vaša vprašanja: Sistemizacija delovnih mest, variabilni osebni dohodek V zvezi z anketo, ki je bila objavljena v Cinkarnarju, so prispela vprašanja, katera lahko zajamemo v dve skupini. Prva skupina vprašanj se nanaša na sistemizacijo delovnih mest:, kaj razumemo pod sistemizacijo in kaj pod analitsko oceno, kdaj in zakaj se je pojavila potreba po izdelavi nove sistemizacije, zakaj se je pričelo z izdelavo šele v letošnjem letu, ko pa delavci že dolgo nimajo odgovarjajočih odločb za svoja delovna mesta, kakšna so predvidevanja za končanje le-te, in ali lahko pričakujemo da bo večina delavcev z njo zadovoljna. Nadalje želijo odgovore, ki se nanašajo na pravilnik o organizaciji delovne organizacije, TOZD in DSSS ter ocenitvi posameznih del in nalog. Druga skupina vprašanj je vezana na določevanje variabilnega dela. Na kakšni podlagi se oblikuje variabilni OD? V splošnih določbah samoupravnega sporazuma so podane smernice, vendar ceniki po enoti proizvoda niso znani. Na obe skupini vprašanj dajemo kratke odgovore, s katerimi smo poskušali zajeti bistvo problema. Z vsakoletnim gospodarskim načrtom (planom) za posamezne TOZD oz. DSSS in delovne organizacije kot celote, se predvidi potrebno število delavcev, za opravljanje določenih del in nalog, glede na obseg proizvodnje in poslovanja. Osnova za gospodarski načrt je torej sprejet pravilnik o organizaciji, razvid del in nalog ter pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. S tem v zvezi lahko govorimo o sistemizaciji, ne pa samo o določanju števila izvajalcev na posameznih delih in nalogah, ne glede na gospodarski načrt TOZD oz. delovne organizacije. Organizacijo TOZD, DSSS in delovne organizacije smo sprejeli že leta 1974 vendar smo že pred dvema letoma začeli ugotavljati, da nas takšna kot je ovira pri razvoju, predvsem pri razvoju delovne organizacije kot celote. Zato smo začeli delati na novi organizaciji, ki naj bi povezala Cinkarno v močnejšo in enotnejšo skupnost TOZD, z enotno usmeritvijo k skupnim ciljem. S predvideno reorganizacijo bo sprejet tudi pravilnik o organizaciji, ki bo določal posamezne organizacijske enote z istočasno določitvijo del in nalog v okviru le-te. Zakaj delavci nimajo v vseh primerih odgovarjajočih odločb za dela in naloge ki jih dejansko opravljajo? 00 ZSMS pri oživitvi njenega delovanja. SLO in DS 1. Izdelali bomo program aktivnosti na področju SLO in DS. 2. Izdelali in pripravili bomo akcijski program za akcijo NNNP 1980. S sprejemom nove organizacije in določitvijo delovnih mest v letu 1974, ter ponovno potrditvijo decembra 1977, je bilo predvideno tolikšno število izvajalcev za posamezna delovna mesta (dela in naloge), da niso mogla biti zasedena (popolnjena) glede na dejansko število delavcev, ter je bila tako dana možnost, da so se višje ocenjena dela in naloge zasedala z delavci, ki opravljajo dejansko nižje ocenjena dela in naloge. Tak sistem nekritičnega izdajanja odločb (kadrovski sektor pod pritiskom posameznih TOZD), je privedel do današnjega stanja, ko imamo največjo uravnilovko. V naših aktih pa imamo zapisano, da morajo biti odločbe v skladu z organizacijo TOZD in delovno organizacijo ter veljavno ocenitvijo del in nalog - delavec mora biti razporejen po odločbi na tista dela in naloge, katere dejansko opravlja. Kdaj bo končana nova sistemizacija? Če smatramo poa pojmom sistemizacija samo točno določeno število izvajalcev na posameznih delih in nalogah, ob predvideni novi organizaciji TOZD, DSSS in delovne organizacije kot celote ne glede na vsakoletni gospodarski načrt, bo delo na sistemizaciji končano s pravilnikom o organizaciji in razvidu del in nalog. Ta pa bo predpisoval tudi postopek sprejemanja in spreminjanja mikroorganizacije. Pravilnik o organizaciji bo moral biti sprejet še v letošnjem letu, da bomo lahko že v gospodarskem načrtu za leto 1981 upoštevali potrebne spremembe in nova izhodišča za planiranje števila izvajalcev. Dejansko se bo torej sistemizacija spreminjala vsako leto glede na predvideni obseg proizvodnje in poslovanja. Analitska ocena O analitski oceni del in nalog je bilo že mnogo napisanega in tudi govorjenega. Marsikdo si je predstavljal, da bo analitska ocena razrešila vse probleme in nezadovoljstva v zvezi z ocenitvami del in nalog (delovnih mest). Analitska ocena je samo organizacijski pripomoček za določanje ocenitve del in nalog, s pomočjo predhodno določenih oziroma dogovorjenih meril, ki seveda ne morejo nikoli stoodstotno odtehtati in določiti razlik med posameznimi stopnjami pri konkretnih delih in nalogah. Zato se tudi približno enako ocenjena dela in naloge razvrstijo v razrede, ocenjene s srednjim številom točk določenega razpona. Osnovna vrednost točke je določena z gospodarskim letnim načrtom glede planiranega čistega dohodka. Kako se oblikuje variabilni OD? Z letnim gospodarskim načrtom se predvidijo (planirajo) bruto osebni dohodki (osnova, dodatki druga izplačila in variabilni del) glede na planirano število izvajalcev, njihovega planiranega poprečnega osebnega dohodka, vse to pa glede na predvideni čisti dohodek TOZD, iz katerega pa je potrebno predhodno oddvojiti še sredstva za sklade. Z ocenitvami posameznih del in nalog (s številom točk za posamezni razred), določeno osnovo vrednostjo točke, kakor tudi s pravilnikom o delitvi sredstev za osebne dohodke in druge osebne prejemke vseh vrst dodatkov in nadomes*rr (glej III. in IV. poglavje pravilflikli) je del sredstev, namenjenih iz čistega dohodka za osebne dohodke, že razdeljen. Del, ki po pokritju zgoraj navedenih že razporejenih sredstev, ostane po planu za osebne dohodke, se predvidi za variabilni del osebnega dohodka, ki pa se med letom oblikuje po cenikih izdelkov in drugih merilih (oceni uspešnosti dela, normah in slično). Variabilni del je torej odvisen od doseganja tekočih rezultatov poslovanja v okviru gospodarskega načrta ter se tako obračunava. Ceniki izdelkov temeljijo na količini posameznega izdelka, potrebnega števila izdelanih in režijskih ur na enoto izdelka in odgovarjajočega planiranega osebnega dohodka zaposlenih, pri izdelavi izdelka oziroma skupine izdelkov. Ceniki izdelkov se morajo izdelati vsako leto glede na letni gospodarski načrt TOZD. Miloš Rant JUBILEJNE NAGRADE V Cinkarnarju št. 10, decembra 1979, je delavec iz TOZD Titan dioksid spraševal in kritično opisal podeljevanje jubilejnih nagrad v Cinkarni Celje. Družbenopolitične organizacije so bile dolžne to problematiko obravnavati in sprejeti ustrezno stališče. Konferenca sindikata DO Cinkarne nam je na vprašanje odgovorila in odgovor v celoti objavljamo: V letu 1979 je v delovni organizaciji precej sodelavcev doseglo delovne jubileje (10, 20 in 30 let neprekinjene dobe v DO). S pravilnikom o delitvi sredstev za osebne dohodke in druge prejemke smo v členu št. 54 opredelili, kako naj se simbolične nagrade podeljujejo. Ker je praksa v DO povsem drugačna, je konferenca sindikatov DO na seji 12. februarja 1980 obravnavala to problematiko in sprejela naslednje stališče: 1. Predlagamo, da poslovodni organi, predsedniki delavskih svetov in predsedniki IO OOZS v TOZD-u, enkrat mesečno povabijo vse delavce, ki so upravičeni do teh nagrad in jim čestitajo. Omeniti je potrebno, da je teh sodelavcev v povprečju 27 mesečno za celotno DO. 2. V glasilu Cinkarnar naj se v posebni rubriki navedejo poimenski seznami, z doseženim jubilejem. Nalogi nista neizvršljivi, če vemo, da so spiski pripravljeni do 8. v mesecu in posredovani direktorjem TOZD in DSSS ter vodjem strokovnih služb. Konferenca sindikata DO Cinkarne smatra, da si vodstveni in družbeno politični delavci morajo rezervirati enkrat mesečno ustrezen čas za »naše« jubilante, saj so si ti s svojim dolgoletnim delom to tudi zaslužili. Konferenca sindikata DO Cinkarne CINKARNARJEUA pošta * * * -V * -k * J 4*0*. y. * -i C ** + * /' * + * * -k * -h; w ŠPORT in REKREACIJA 7Wi" a m w m lili 11 USPEH NAŠIH SMUČARSKIH EKIP Strokovni svet za športno rekreacijo pri ZTKO Celje je izvedel 13. in 15. februarja občinsko prvenstvo v veleslalomu, kjer je sodelovalo kar 40 delovnih organizacij iz Celja. Zaradi neurejenih smučišč na Golteh in pomanjkanju snega na Celjski koči, so se smučarji morali podati na Roglo. Največje veselje so nam pripravili mlajši člani, ki so prvič v zgodovini organiziranega smučanja v Cinkarni, postali občinski prvaki za leto 1980, za sabo pa pustili močne smučarske kolektive kot so: Železarna Štore, Aero, Libela, itd. Za našo ekipo je startalo šest tekmovalcev, ki so se uvrstili: drugo mesto Drago Bornšek 42,81 sek peto mesto Marjan Kolar 43,91sek enajsto mesto Slavko Kajtner 44,67sek štirinajsto Igor Dobovičnik 45,34sek Za ekipni skupni čas so se upoštevali rezultati prvih štirih najbolje uvrščenih tekmovalcev. Ekipni vrstni red: 1. Cinkarna 176,73 sek 2. Železarna 178,71 sek 3. Ingrad 179,79 sek 4. Merx 185,80 sek 5. Nivo 187,15 sek 6. Libela 189,06 sek 7. Aero 196,14 sek 8. Emo 196,54 sek 9. Klima 205,12 sek 10. Komunalno p. 206,58 sek V petek, 15. februarja, so se na isto tekmovanje podale tudi članice in starejši člani. Naša ženska ekipa, ki je lansko leto branila naslov, tokrat ni imela sreče, saj je Mija Marin nesrečno padla, kljub temu je nadaljevala vožnjo ter se uvrstila v ekipo, kajti rezervna tekmovalka je imela slabši čas. Med posameznicami pa je Kristina Ažman s časom 38,87 zasedla odlično šesto mesto, medtem ko se je Marinova morala zadovoljiti s šestnajstim. 7. Cinkarna 69,09 sek 8. Merx 69,56 sek Vsem tekmovalkam in tekmovalcem za dosežene uspehe iskrene čestitke. SKROMNA UDELEŽBA ČLANIC V počastitev Dneva žena vsako leto prirejamo že tradicionalno strelsko tekmovanje in iz leta v leto je udeležba slabša. Tudi skromne nagrade niso privabile na strelišče več kot 13 udeleženk, od preko 500 zaposlenih. Sprašujemo se ali so materinske dolžnosti zares tako velike, da se enkrat na leto ne bi mogle udeležiti enega ali drugega tekmovanja ali rekreacije. Pa če materam pogledamo skozi prste, kaj pa počnete ostale ? V našem podjetju imamo dokaj dobro organizirano športno rekreacijo, udejstvujete se lahko v planinski sekciji odbojkarski, kegljaški smučarski, namiznoteniški, streljski in na rekreaciji v telovadnici. Če želite biti vitke in lepe, potem pustite zdravju škodljive shujševalne tablete, pa se rajši odločite za eno od omenjenih športno rekreativnih aktivnosti in ne bo vam žal. TEKMOVANJE ŽENSK V STRELJANJU Rezultati najboljših 5-ih tekmovalk: Ekipni vrstni red: 1. Aero 2. Železarna 3. Toper 4. EMO 5. Merx 6. Cinkarna 7. Metka 73,02 sek 74,57 sek 79,66 sek 80,31 sek 84,30 sek 84,36 sek 85,17 sek 1. ŠEŠKO Jožica 2. ŠPACAPAN Darinka 3. UMEK Helena 4. JUSTIN Anica 5. POMPE Anica 132 krogov 127 krogov 123 krogov 111 krogov 110 krogov Vsem udeleženkam čestitamo na doseženih rezultatih. V konkurenci starejših članov je nastopilo kar 28 podjetij. Konkurenca je bila zelo velika saj se je za najboljša mesta borilo kar 64 tekmovalcev. Od naših je prijetno presenetil Viki Vidmar, ki je zasedel odlično 11 mesto, Gorazd Kovačič in Vlado Simonič pa sta se uvrstila na 22. in 23. mesto. Ekipni vrstni red: 1. Železarna 63,49 sek 2. Libela 67,47 sek 3. RC 67,71 sek 4. NIVO 67,80 sek 5. Ingrad 67, 96sek 6. Klima 68,54 sek TEKMOVANJE V VELESLALOMU Zaradi pomanjkanja snega v celjski okolici, smo bili primorani izvesti tekmovanje v veleslalomu med TOZD, na smučiščih Areha na Pohorju. Za tekmovanje se je prijavilo kar 57 tekmovalcev in tekmovalk, vendar jih je bilo na startu kar dvajset manj. Istočasno je tekmovanje veljalo tudi v konkurenci posameznikov po kategorijah, za prvake pa je organizator poskrbel lepe kolajne, ki so jih osvojili: članice: Kristina Ažman, Cvetka Sojč, in Helena Mlakar. PRVA TROJICA PRI ŽENSKAH VETERANI NA SMUČEH starejši člani: Viki Vidmar, Drago Cmok in Tone Žerjav. mlajši člani: Drago Bornšek, Marjan Kolar in Igor Dobovičnik. Za ekipno uvrstitev so se upoštevali štirje najboljši časi iz vsakega TOZD, tako je bila TOZD Grafika oškodovana za visoko uvrstitev, saj so bili uvrščeni samo trije tekmovalci. PRVAKI VELESLALOMA CINKARNE NA POHORJU Prvo mesto je zasedla ekipa TOZD Vzdrževanje in energetika: Kolar M. 34,04, Vidmar V. 35,46, Goršek J. 36,82, Krašovec M. 37,40, drugo mesto je osvojila ekipa TOZD Kemija in sicer: Cmok D. 40,50, Ažman K. 43,81, Mak S. 43,86, Červan F. 45,36, tretja je bila ekipa DSSS: Ivančič A. 40,04, Kamenšek J. 44,48, Perčič D. 46,44, Sendelbach F. 61,26, četrta je bila TOZD Metalurgija: Jokanovič B. 43,45, Tanjšek S. 48,30, Sojč C. 50,10, Žolger T. 52,57, peto mesto TOZD Titan dioksid: Bedek N. 52,08, Anderlič C. 52,28, Bricman V. 57,47, Bizjak R. 67,69 in šesto mesto ekipa TOZD Grafike, ki ni bila kompletna: Bornšek D. 33,89, Dobovičnik I. 35,16, Vidmar F. 41,11. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem čestitamo za dosežene rezultate in uvrstitve, drugim pa želimo več športne sreče. Marjan Leban BESEDA UREDNIKA Dvojni jubilej Jožeta Čatriča Pred dnevi je naš upokojeni sodelavec Jože Čatrič praznoval dvojni jubilej: 4. marca je dopolnil osemdeseto leto življenja, dva dni pred tem pa sta s soprogo Ano slavila šestdesetletnico skupnega zakonskega življenja - biserno poroko. Ta dan sta si znova potrdila zvestobo v celjski poročni dvorani (na sliki). Tovariš Čatrič je bil član našega delovnega kolektiva preko 27 let. Zaposlen je bil kot zidar-šamotar v gradbenem oddelku do leta 1955, ko je bil starostno upokojen. Kot mlad fant se je želel izučiti za trgovca, vendar mu je prva svetovna vojna prekrižala načrte - šel se je učit za zidarja. Po dveletnem delu v rojstnem Prekmurju, si je po prvi svetovni vojni poiskal zaposlitev v celjskem apneniku. Tu je sodeloval pri štrajku, s katerim so si delavci skušali izboriti boljše delovne pogoje. Leta 1928 se je zaposlil v Cinkarni, kjer je marljivo delal do upokojitve. Zakonca sta kljub dolgi življenski dobi čila in zdrava. Zelo rada se udeležita izletov, ki jih organizira naša sindikalna organizacija za upokojence. Ob njunem prazniku sta jima predstavnika sindikalne organizacije Cinkarne izročila skromno darilo in jima zaželela srečna in zdrava leta. Z. Šentjurc ZAHVALA Tudi osmi marec je letos izvenel v stabilizacijskem vzdušju. Ni bilo zakusk, izletov, proslave . . . Kljub temu pa so moški sodelavci ponekod le izkazali skromno pozornost svojim sodelavkam. Sodelavci in obratovodstvo tiskarskih plošč v TOZD Grafiki so v času malice, s spomladanskim cvetjem počastili vse ženske, ki delajo v tem obratu. Tudi posladkale so se malo. Delavke so bile darila svojih tovarišev zelo vesele. Zato se želijo preko našega glasila zahvaliti sodelavcem za pozornost, ki so jim jo izkazali. Delavke v tiskarskih ploščah Vesela sem, da ste se anketi odzvali, povedali kaj vam je všeč in kaj ne ter nam dali vrsto predlogov za boljšo vsebino našega glasila. Najbolj vas zanima prihodnji razvoj delovne organizacije, nova organiziranost nagrajevanje. Potrudili se bomo, da bomo kar največ pisali o tem. Všeč so vam rubrike: delp.'dfužbenopoli-tičnih organizacij *tn ''samoupravnih organov, predstavitev proizvodov, intervjuji iz neposredne proizvodnje in humor. Nekaj manj interesa pa je za rubriko varnost delavcev in nesreče pri delu ter pismo planincev. Enemu članu kolektiva ni všeč dolgoveznost nekaterih sestavkov. Za nove rubrike in teme pa je predlogov veliko kot npr. primerjava celjskega in slovenskega gospodarstva s Cinkarno, kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni plani DO, predstavitev problematike odhoda in prihoda na delo, položaj delavcev iz oddaljenih krajev, družbena prehrana, kultura, ljudska tehnika, kako nastane Cinkarnar, zdravstvo itd. Prejela sem tudi pisma štipendistov, katerim pošiljamo Cinkarnarja na dom. Povzemam odstavek iz pisma enega od njih: »Najprej bi se rada zahvalila tistemu, ki je dal pobudo, da prejemamo Cinkarnarja tudi štipendisti Cinkarne. Prav je, da ste spoznali, da smo tudi štipendisti del vas. In kdo drug bi nas lahko bolje seznanjal s tekočo problematiko v DO, kot prav list delavcev Cinkarne. Čeprav sem štipendist Cinkarne že sedmo leto sem letos prvič prejela Cinkarnarja. Prej sem lahko brala list le med počitnicami, ko sem bila na praksi. Ostalih številk žal nisem nikjer dobila. Delno sem tudi sama kriva, ker za to nisem nikogar prosila. Kakorkoli že, srečna sem, da se je vsaj sedaj nekaj premaknilo.« V interesu nas vseh je, da smo sprotno, objektivno in pravočasno obveščeni o vsem, kar nas v delovnem okolju spremlja zato se bomo trudili, da bomo vse vaše predloge upoštevali. Za uresničevanje naših skupnih interesov pa ni dovolj le urednik in uredniški odbor, temveč je potrebno sodelovanje vseh nas, predvsem pa strokovnih služb oziroma strokovnih delavcev v teh službah ter vodilnih po temeljnih organizacijah. »Vsi o vsem, za vse« je vodilo, ki nas obvezuje. Urednik Nasmejmo se - Na, in glej, da boš imel do petnajstega! Premalo koristimo topli obrok Precej pogoste teme razgovorov med delavci, so vprašanja prehrane med delom. O tem vprašanju so že večkrat razpravljali samoupravni organi in OOS vTOZD-ih kakor tudi konferenca OOS Cinkarne Celje. V Cinkarni smo imeli prehrano med delovnim časom do leta 1969 razmeroma dobro urejeno, saj smo imeli lastno kuhinjo za topli obrok. Takratne razmere in cilji pa so vodili k enotni ureditvi tega vprašanja na področju Celja. Prišlo je do združevanja sredstev in graditve Samopostrežne restavracije v Gaberju, z osnovnim namenom, zagotoviti v prvi vrsti prehrano med delom. Edini večji obrat za pripravo prehrane v Celju, sicer dobro služi svojemu namenu. Da v Cinkarni nismo povsem zadovoljni, je seveda vzrok doma. Cinkarna se je širila, nastajali so novi obrati in TOZD-i, vzporedno z novimi investicijami, pa bi morali vlagati določena sredstva za potrebe družbenega standarda zaposlenih delavcev. Prav za te potrebe pa je vedno zmanjkalo razpoložljivih finančnih sredstev, pa tudi pravega razumevanja ni bilo. O razdeljevalnici za topli obrok se pogovarjamo že nekaj let, do začetka gradnje pa je prišlo šele koncem preteklega leta. Dela na izgradnji intenzivno potekajo in upamo da bo objekt družbene prehrane gotov v letošnjem letu. S tem bodo rešeni številni problemi, ki se sedaj pojavljajo z razdeljevanjem toplega obroka na 16-ih mestih, ponekod še vedno v porcijah. Poleg dveh glavnih bifejev imamo še pet pomožnih bifejev. Vsa ta razdrobljenost in razbitost po celi DO povzroča številne težave z redno dobavo prehrambenih artiklov. Problem je predvsem v tem, da premalo koristimo topli obrok in je večina delavcev vezana na ozka grla dobav hladnih malic. Kakšno je stanje na tem področju prikazuje naslednji primer samo pri povprečni uporabi blokov dnevno: januar 1980 805 hladnih, 519 toplih malic februar 1980 921 hladnih, 585 toplih malic Pri koriščenju toplih malic pa so vključene tudi tiste v Samopostrežni restavraciji Gaberje. Poraba blokov je v prvih mesecih v tekočem letu manjša od izdanih blokov. Samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta je ostalo delavcem 9.999 kom neizkoriščenih blokov ali 12,34 % od skupnega števila izdanih. Prav to je vodilo službo družbenega standarda, da bodo letos bloki za topli obrok (sedanji modri), veljali samo prvo polovico leta, drugo polovico leta pa bodo drugi (rumeni). 2e sedaj opozarjamo vse koristnike blokov, da jih sproti uporabljajo. Uredništvo Cinkarnarja je naslovilo na službo družbenega standarda naslednja vprašanja v zvezi s problematiko prehrane med delom: 1. Kdo je zadolžen za nabavo prehrambenih artiklov? Odgovor: Vodja bifeja v Metalurgiji in Kemiji. 2. Zakaj nabavljamo pri Mesninah, zakaj ne pri drugih dobaviteljih? Odgovor: Mesnine Celje so za območje celjske regije glavni dobavitelj. Prednost je predvsem v razmeroma redni dobavi, lastnih prevozih, dobavi po potrebi itd. 3. Zakaj je v bifejih tako skromna izbira hrane? Odgovor: Osnovni namen organizirane prehrane je topli obrok, tisti, ki tega iz objektivnih razlogov ne jedo, imajo v naših bifejih takšno izbiro, kakršne nima nobena druga OZD v Celju. Na razpolago je 13 vrst mesnih proizvodov, sir, ribe, in še vrsta drugih prehrambenih artiklov. Izbira je celo prevelika, zato se je težko odločiti kaj vzeti. Priprava in kuhanje raznih jedi v sedanjih bifejih ni mogoče. 4. Kdo izbira jedilnike za topli obrok? Odgovor: Jedilnik za teden dni vnaprej posreduje Samopostrežna restavracija, statistična analiza pa je pokazala, da je glavno zanimanje za srbski pasulj in mrzli krompir z dunajskim zrezkom. 5. Zakaj bloke, ki jih nekateri ne porabijo, ni mogoče vnovčiti za denar? Odgovor: Vedeti moramo, da je osnovni namen prehrane med delom topli obrok. Vsi tisti, ki imajo dietno hrano na podlagi zdravniškega potrdila, dobijo posebne bone za nakup prehrambenih artiklov v trgovini. Blokov ne bomo menjavali za denar, ker to ni mogoče zaradi njihove namembnosti. 6. Zakaj kupujemo prehrambene artikle po gostilniških cenah? Odgovor: Vse prehrambene proizvode nabavljamo po grosističnih cenah. Samo na mesne izdelke in sokove dodajamo 22 % manipulativnih stroškov in odbijemo rabat, če je priznan. Cene so zmerne, saj polovica delavcev za hladni obrok koristi le polovico bloka. 7. Zakaj ne razmišljamo o možnostih zagotovitve poleg malic še kosilo? Odgovor: Ideja ni slaba, samo naše možnosti ne gredo v korak s to idejo. Predvsem pa moramo vedeti, da imamo v neposredni bližini specializiran obrat za pripravo prehrane (tudi kosil) in mora služiti svojemu namenu. 8. Zakaj higiena v bifejih ni urejena v taki meri, kot je to potrebno? Odgovor: Za higieno skrbimo v maksimalni mogoči meri. Res pa je, da prostori ne odgovarjajo sedanjim potrebam, posebno ne bife v Kemiji II (TOB), kjer nimamo potrebnih skladiščnih prostorov, higiena v jedilnih prostorih pa ni odvisna samo od čistilke, temveč tudi od obnašanja. 9. Zakaj ne gradimo lastne kuhinje, ali res ni sredstev za to, saj so delavci pripravljeni delati eno ali več sobot? Odgovor: V okviru izgradnje razdel-jevalnice bo tudi prostor namenjen za kuhinjo. Če bomo lahko zadovoljili vsem pogojem in če bo ekonomsko upravičeno, bomo imeli tudi lastno kuhinjo. Vsekakor je pobuda, da smo pripravljeni delati kakšno soboto za lastne potrebe zelo na mestu, saj bo to v sedanji gospodarski in finančni situaciji verjetno tudi potrebno. Maks Pečnik POJASNILO K NIZKI OSNOVI OSEBNIH DOHODKOV V prejšnji številki Cinkarnarja, smo v prispevku »predstavljamo vam predsednike IO sindikatov vseh TOZD,« v odgovoru tovariša Emila Gajška napisali nepravilno izjavo. Stavek, ki se glasi: »Osnova osebnih dohodkov bi se morala dvigniti vsaj na povprečje ostalih delovnih organizacij da ne bi bili delavci še naprej prikrajšani pri dopustih, bolniških in drugih izostankih,« ni pravilen. Skupno s tovarišem Gajškom, se za prehitro izjavo opravičujemo in istočasno pojasnjujemo in opozarjamo, zakaj to ni tako. Dopusti in bolniške niso odvisni od osnove osebnih dohodkov, ki so v naši delovni organizaciji postavljene zelo nizko, vendar ne v veliki razliki, v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami v isti panogi. Dopusti se obračunavajo od povprečnega osebnega dohodka (tudi variabilnega dela) preteklih treh mesecev, bolniške pa od povprečnega osebnega dohodka preteklega leta. Delavci smo prikrajšani zaradi nizke osnove osebnih dohodkov le pri praznikih, popoldanskem delu in študijskem dopustu. Komisije za spremljanje delitev osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, ki že tri mesece pridno pripravljajo ponovno ocenitev del in nalog, pa že razmišljajo, da bi nekoliko dvignili osnovo osebnih dohodkov, čeprav bi bilo smotrnejše, da bi imeli nižjo osnovo kot variabilni del, saj se moramo truditi, da bi uresničili plačilo delavcev po njihovem dejansko opravljenem delu. Urednik Kadrovske spremembe Vstopi v mesecu februarju 1980 V splošni sektor: snažilka, v splošno upravo: predsednik kolegijskega poslovodnega organa, v finančni sektor: knjigovodja, v Ti02 investicijsko grupo: gospodar osnovnih sredstev, v Ti02 površinska obdelava: pakovalec tržnih produktov, v Ti02 osnovni proizvod: trije četrti poli-valentni delavci, delavec v finalizaciji, v glavni laboratorij: četrti analitik, v valjarno: dva četrta valjača, v PIK: žerja-vovodja, v sušilnico FeS04: drugi sušilec, v energetiko: pripravnik »S«, v elektro oddelek: dva tretja obratna električarja, v strojni: dva tretja strugarja, drugi ključavničar, dva tretja ključavničarja, v grafiko skupne službe: pripravnik »S«, v nadaljevanje na strani 11 -m Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu FEBRUARJU Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din Faktor variab. dela 2 ~ E m Is« is Stroškovno mesto lil 5f O. 2 3 II 100 Splošna uprava 101 Služba za varno delo 1,29 1,29 in varstvo okolja 1,29 1,29 102 Center za org. in AOP 1,29 1,29 103 Fin. računov, sektor 1,29 1,29 104 Kadrovski sektor 1,29 1,29 105 Samski dom 1,29 1,29 106 Splošni sektor 1,29 1,29 107 Družbena prehrana 1,29 0,03 1,29 108 Pralnica in šivalnica 1,26 1,29 109 Zunanja trgovina 1,29 1,29 110 Počitniške kapacitete 1,29 1,29 111 Osebni avtomobili 1,29 1,29 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 1,25 0,07 1,32 215 Skupne službe metalurgije 1,25 0,07 1,32 216 Keramika 1,01 0,76 1,77 217 Sušilnica ferosulfata 1,17 0,06 1,23 218 Žveplena kislina PIK 1,12 0,07 1.19 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 1,12 0,07 1.19 220 Pražarna ferosulfata 1,17 0,07 1,24 221 Žvepl. kislina iz ferosulfata 1,12 0,09 1.21 222 Cinkov prah 1,02 0,03 1,05 223 Sekundarna proizv. cinka 1,15 0,08 1,23 224 Baterijske čašice 1,18 0,09 1,27 225 Žičarna 1,04 0,07 1,11 226 Žlebarna 1,15 0,06 1,21 227 Valjarna 1,10 0,24 1,34 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 1,34 0,01 1,35 331 Barvila Celje 1,26 1,26 332 Soli in pigmenti 1,22 1,22 333 Litopon 1.27 0,02 1,29 334 Cinkovo belilo 0,72 0,79 1,51 335 Zaščitna sred. - modri baker 1,21 1.21 336 Rastni substrati 0,82 0,51 1,33 338 Gradbena lepila 1,28 0,34 1,62 339 Betonski elementi 1,35 1,35 340 Zašč. sred. - modra galica 1,22 1,22 TOZD KEMIJA MOZIRJE 1,05 1,04 0,04 0,32 1,09 1,36 441 Skupne službe Kemije Moz. 442 Barve in premazi TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 546 Tiskarna 1,40 1,40 1,40 1,40 547 Tiskarske plošče 1,40 548 Preparati za grafiko 549 Tiskarske barve 550 Razvoj grafike 1,40 1,40 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 1.16 0,08 1,24 657 Strojno vzdrževanje 1.17 0,07 0,07 1.31 658 Elektro vzdrževanje 1.17 0,01 0,07 1,25 659 Vzdrževanje ARM 1.17 0,07 1,24 660 Gradbeno vzdrževanje 1.15 0,08 1,23 662 Energetika skupne službe 1.16 0,03 0,07 1,26 663 Kotlarna št. 1 1,17 0,07 1.24 664 Predelava PTFE 1,17 0,55 1.72 666 Plinarna 1.15 0,08 1,23 668 Transformatorske postaje 1,16 0,06 0,06 1,28 670 Galvana 1.17 0,48 1,65 672 Embalaža 673 Predelava gume 1.15 0,01 1,16 674 Predelava umetnih mat. 1,14 1.14 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 1,33 0,04 1,37 776 Železniški promet 1.01 0,36 0,01 777 Interni ostali promet 0,94 0,61 1,55 778 Avtocisterne za kislino 0,70 1.07 1,77 779 Nakladanje in razkladanje 1,02 0,43 0,01 1,46 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 1,29 1,29 991 Skupne službe tlt. dioksida 1,82 1,82 992 Investicijska služba 1,82 1,82 993 Priprava vode tit. diok. 1.82 1,82 994 Kotlarna tit. dioksida 1,82 1,82 995 Transformat. postaje tlt. dioksid 1,82 1,82 996 Nevtralizacija 1,82 1,82 998 Površinska obd. tit. diok. 1,82 1,82 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 1,82 1,82 preparate: četrti polivalentni delavec, v tiskarske plošče: pripravnik »S«, v transport šofer kamionov in poltovornih kamionov, v kemijo skupne službe: skladiščni delavec, v litopon: opravnik filtrov in mešalnih naprav v kemični proizvodnji, v OOB: dva opravnika filtrov in mešalnih naprav v kemični proizvodnji. Izstopi v mesecu februarju 1980 RATKOVIČ Zoran, četrti valjač, žica, KUNŠTEK Milan, opravnik fijjrov in mešalnih naprav v kemičpi proizvodnji, OOB, BIČI Ramadan opfavnik filtrov in mešalnih naprav v kemični proizvodnji, OOB, JELEN Stanko, tretji preoblikovalec, predelava UM, BRDAR Ratko, opravnik filtrov in mešalnih naprav v kemični proizvodnji, cinkovo belilo, SAVIČ Vladimir, voznik viličarjev in dvigalnih naprav, transport, BOGDANOVIČ Josip, četrti polivalentni delavec, Ti02, LONČAREVIČ Milan, mon-tažervtiskarni, tiskarna, BREČKO Marija, knjigovodja materialov in proizvodov, finančni sektor, BRKIČ Dušan, pakovalec in posnemalec v cinkovem prahu, cinkov prah, MASLO Nada, knjigovodja stroškov in učinkov, finančni sektor, GLIGORIČ Nenad, prvi transportni delavec, transport ILIČ Zoran, tretji transportni delavec, Transport, KUNŠTEK Srečko, opravnik filtrov in mešalnih naprav v kemični proizvodnji, betonski elementi, MAGLIČ Du-ro, prvi ključavničar, strojni, MILJKOVIČ Milunka, snažilka, splošni HALILOVIČ Hasan, tretji ključavničar, mehanična, KOVAČIČ Milan, pripravljalec vode, nova žveplena, ZALOKAR Martin, delavec na klarifikaciji, Ti02, VODUŠEK Anton, pre-mikač železniške kompozicije, transport, GRAH Karel, polivalentni delavec v pripravi surovin, Ti02, PERIČ Pejo, pakovalec in posnemalec v cinkovem prahu, cinkov prah, ZUPANC Irena, knjigovodja materialov in proizvodov, finančni sektor, Ml-LANOVIČ Vinka, drugi analitik, glavni laboratorij, VOLOVŠEK Janez, strojnik težkih delovnih strojev, transport, LUKIČ Radenko, tretji ključavničar, strojni, JA-GIČ Mirko, vozač surovin in drobilec šamota, keramika, GOBEC Božena, operater za vnos podatkov, CAOP, RADENOVIČ Milanko, delavec na klarifikaciji, Ti02, RUŽNIČ Sead, vozač surovin in drobilec šamota, keramika, ALEKSIČ Miroslav, opravnik filtrov in mešalnih naprav v kemični proizvodnji, cinkovo belilo. V JLA so odšli: IMAMOVIČ Fikret, pripravnik »S«, nova žveplena, BUKŠEK Herman, skladiščni delavec, kemija skupne službe, HODAK Ivan, opravnik naprav za mehansko obdelavo v kemični proizvodnji, soli in pigmenti, JEREB Jani, tretji elektromeha-nik,elektro,GARAGIČ Osman, izmenovod-ja v površinski obdelavi. V pokoj so odšli: ČEBULAR Jože, 30 let, 5 mes., Sv. Ema 29, Pristava, predelavac v strojnem vzdrževanju, strojni, KOVAČ Štefan, 36 let, 1 mes., Lopata 71, Celje, četrti zidar, gradbeni, KRAJNC Rudolf, 31. let, 4 mes. Na otoku 2, Celje, kurjač TD peči, sekundarna proizvodnja, OCVIRK Jože, 32 let, 8 mes., Zvodno 43, Celje, predelavec v strojnem vzdrževanju, strojni. Premagani štiritisočaki Delovanje planinske sekcije je Cin-karnarjem precej znano, saj v našem glasilu redno objavljamo prispevke, fotografije, program izletov. Tokrat predstavljamo štiri planinke, ki so v Cinkarni dosegle največje uspehe v osvajanju vrhov - premagale so višino nad štiritisoč metrov. S takimi vzponi se ne more pohvaliti vsaka sekcija ali društvo, vsaj ne tako številno. To dokazuje, da je planinstvo v Cinkarni precej uspešno, posebej pa je pohvalno, da vključuje v svoje vrste tako mladino, kot starejše člane pa naj bodo to ženske ali moški. Prva ženska v Cinkarni, ki se je povzpela nad štiritisoč metrov, je Marija Pečnik. Ni ravno naključje, da je privržena planinstvu, saj je mladost preživela v deželi, ki se ponaša s čudovitimi naravnimi lepotami, s hribi, ki so znani daleč naokrog in katerih kralj je sam očak Triglav. Vendar v dijaških letih ni bilo takih možnosti, da bi se lahko posvečala planinstvu in tako so bili začetki njenega planinarjenja precej skromni. Sama pravi, da je morala oditi z Gorenjske, da se je potem lahko vračala na njene najvišje vrhove. Vsekakor so ji Julijci najbolj pri srcu. Nepozabni so vzponi na Jalovec, Škrlatico, nekajkrat na Triglav. Ko se je zaposlila v Cinkarni, sta skupaj z možem pridno zahajala v hribe pa naj bo na organizirane izlete ali pa v lastni režiji. Oba sta tudi prehodila slovensko planinsko transverzalo. In ravno to priporoča vsakemu planincu, saj ga transverzala nekako obvezuje, da spozna pretežni del slovenske zemlje, da mu niso pomembni samo vrhunski vzponi, ampak tudi manj znani in nižji vrhovi. Sicer pa, kdor ljubi naravo, bo znal na vsakem koščku domače zemlje najti nekaj lepega, doživeti nekaj globokega in koristnega. Največji Marijin uspeh je vzpon na 4.165 m visoki Toubkal v Visokem Atlasu v Maroku, kamor se je povzpela leta 1977. To je bil podvig, ki ga do takrat cinkarniški planinci še niso doživeli. Vendar Marija ne zamenja naših gora za noben štiritisočak. Zadnja leta pa Marije ne zasledimo več na izletih, ker ji zdravstveno stanje ne dopušča, da bi se kljub njeni veliki želji, še lahko povzpela na kak vrh. To pa ne pomeni, da se je popolnoma odpovedala planinstvu, saj je že deset let vzorna tajnica planinske sekcije. Njena želja je, da bi planinstvo v Cinkarni ostalo vsaj v takem razmahu kot je trenutno. Leta 1978 je planinska sekcija Cinkarne organizirala vzpon na Mont Blanc, visok 4.807 m. Poleg nekaterih planincev sta se udeležila vzpona tudi Kristina Ažman - Pu-ža in Nada Bedek. Puža se je že kot otrok večkrat podala z bratom na bližje vrhove. Bolj pa se je posvetila planinstvu ko se je zaposlila v Cinkarni, kjer se je udeleževala izletov. Rojstvo otroka ji je sicer malo zavrlo pohode v planine, sedaj pa spet pridno zahaja v gore, obenem pa tudi hčerko navaja na planinarjenje. Čeprav je Mont Blanc njena trofeja, pravi da so naši hribi lepši in bolj doživeti, tako je na primer dvo - ali večdnevni pohod po naših Alpah nekaj enkratnega. Seveda so tudi neprijetna doživetja, kot je bilo neurje na Triglavu ali snežni metež na Gross-glocknerju, vendar to pravega planinca ne odvrne od hribov. Nasprotno, gore ga vedno znova privlačijo, postane pa previdnejši. Poleg planinarjenja se Puža ukvarja še s smučanjem, ki ji je pravzaprav še večji hobi. Tako sta njeni simpatiji poleti skale, pozimi pa sneg, oboje seveda povezano s planinami. Puža zahaja v planine bolj individualno, pripominja pa da planinska sekcija v Cinkarni dobro deluje, kar ji želi tudi vnaprej. Druga planinka v Cinkarni, ki se je povzpela na Mont Blanc, je Nada Bedek. Študentska leta je preživela v Zagrebu, kjer je z družbo zahajala v nizkogorje. Ljubezen do narave ji je ostala tudi, ko se je preselila v Slovenijo in se zaposlila v Cinkarni. Tu je našla pravo družbo, ki jo je navdušila za planinarjenje. Njen podvig je bil sicer neuspeli vzpon na Škrlatico, KOT NOV Lep delovni uspeh žanjejo delavci avto-delavnice v TOZD Vzdrževanje in energetika, saj so zopet dali življenje delovnemu stroju-viličarju DFG 2. Viličar je prispel v delovno organizacijo skupaj z opremo za Titan dioksid leta 1969. Po nekaj letih so ga dali v odpis zaradi neuporabnosti. Dve leti je ležal na odlagališču dotrajanih strojev avtodelavnice. Ideja, da bi ga popravili, je bila glede na njegovo stanje skoraj predrzna. Pa vendar so v TOZD Vzdrževanje in energetika naročili motor v Vzhodni Nemčiji ter pričeli z delom. Poleg motorja so prenovili ves zavorni hidravlični sistem z volanom, zamenjali vso elektroinstalacijo ter ga tako generalno popravili. Poleg raznih malenkosti so iz vzhodno nemškega sistema prilagodili na naš sistem nosilno ploščo zavornih čeljusti in zavornega bobna. Od novembra 1979 do januarja 1980 so porabili okrog kar pa je ni odvrnilo od hribov. Nasprotno, skale in višina so jo pritegnile in sama pravi, da bo morala narediti popravni izpit na vzpon na Škrlatico. Všeč ji je organizirano delovanje naše sekcije, zato se je tem lažje odločila za vzpon na Mont Blanc. Bilo jo je strah pred tako višino, a zaupanje v planince in tovarištvo med njimi, ji je ta strah odvrnilo, seveda pa tudi vse potrebne predpriprave za tako zahteven vzpon. Tako je Nada dokazala, da je dobra planinka in s tem potrdila zaupanje, ko so jo izvolili v odbor planinske sekcije. Poleg planinstva goji še smučanje in njena želja je, da bi se udeležila turne smuke. Četrta in najmlajša planinka, ki se je povzpela nad štiritisoč metrov visoko, je Marija Skutnik. Za planinarjenje jo je že v v šoli navdušila tov. Dragica Onič, predsednica PD Poljčane. Tako se je tudi ob zaposlitvi v Cinkarni pridružila planincem in se pridno udeležila organiziranih izletov. Še vedno pa se pridruži izletom PD Poljčane ali pa se poda v hribe skupaj s sestro in bratom. Največje doživetje je vsekakor vzpon na 4.634 m visoko Monte Roso leta 1979. Do tega leta je bil njen najvišji vzpon na Triglav. Ne more pozabiti doživetij v Kamniških Alpah, ko jo je poleti presenetil sneg. Izleti, ki jih prireja planinska sekcija Cinkarne, so zanimivi, dobro pripravljeni in tako vsako sezono pričakuje novih doživetij. Predstavili smo vam štiri cinkarniške planinke. Seveda pa ne smemo pozabiti na vse ostale, ki tudi pridno zahajajo v gore, saj višina ni vedno dokaz nečesa največjega. Važna so doživetja, občutki, ki te navdajajo pri vsakem vzponu. Pomembno je tovarištvo med planinci, še najbolj pa zbližanje z naravo. Planins-kasekcija želi, da bi se v čim večjem številu udeleževali njenih izletov in skupaj dosegali dobre rezultate. * 430 delovnih ur in 16.590,00 din stroškov za material. Delovnemu stroju so dali še novo barvo. Če bi kupili novega, bi morali odšteti kar 400.000,00 din. Čestitamo! »CINKARNAR« - izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani delovne organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Mira Gorenšek. oblikovanje Marjan Bukovec. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 23981 interna 251. Tiska: Tiskarna, Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5.4.1974).