Po pošti prejeman velja,': Za culo leto predplačan 15 gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., ia" jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z\ celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za Četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. 1 V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema npravniStvo in ekspedlclja ▼ ,,Katol. Tiskarni4' Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemonlShlh ulicah it. 2, I., 17. izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telofon-štev. 74. Političen list za slovenski narod. Štev. »S. V Ljubljani, v soboto 4. februvarija 1899. Letnilt XX~VII. Vlada §. 14. Nenadno so se dne 1. februvarja zatvorila vrata državne zbornice in sicer ne za kratko dobo, kakor so časniki napovedovali zadnje dni, pač pa je splošno mnenje, da so pred jesenjo državni poslanci več ne bodo sešli na Dunaju. Takrat se zopet zbero, da vlada poskusi, ali se ji posreči volitev v delegacijo, katere vlada potrebuje tudi vkljubu vsemožnemu § 14. Dva sta bila glavna vzroka, da je vlada podpisala poslancem potni list domov. Opozicija je s svojo dosledno obstrukcijo onemogočila vsako parlamentarno delo, celo državnim slugam je, kolikor je bilo v njeni moči, ubranila zboljšanje plač. Drugi vzrok je pa iskati pri desnici. Večina avstrijskega parlamenta je bila zadnja leta le večina na papirju. Vlada se je ozirala nanjo le bolj tedaj, kadar jo je potrebovala. Desnica se je zavedala svoje uloge brezpomembnega statista, zato je ope-tovano povdarjala nasproti vladi, da bo le tedaj brezpogojno vladi na razpolago, ako se minister-stvo preosnujc v parlamentarnem smislu tako, da bodo posamezni večji klubi desnice zastopani po svojih članih v kabinetu. Grof Thun je sprevidel, da taka zahteva večine državne zbornice ni pretirana, in zato je poskušal v tem pogledu izpolniti želje desnice, toda naletel je na take izvan-parlamentarne ovire, da je moral tolažiti desnico le z malovredno obljubo, da hoče tudi sedanje miniBterstvo vladati v smislu večine državnega zbora. Del desnice je bil s tem zadovoljen, drugi se pa niso mogli zadovoljiti s tako platonično ljubeznijo sedanjega ministerstva. Tako se je ljubezen vedno bolj ohlajala in vlada je bila vedno v LISTEK. Nevarnost za državo. 0, predpust! ti čas presneti ! Prešeren. Sedaj, za predpustni čas, spustil je naš libe ralni kolega med svoje bralce dovtip, trdeč, da so konsumna društva »občencvarne, revolucionarne in protimonarhične naprave.« Šaljivi »Slov. Narod« vzbudil je s to predpustno šalo tudi res mnogo smeha. Mi sc trdno nadejamo, da nas bode liberalni kolega še nadalje zabaval s takimi dovtipi, in prav nič se no bodemo čudili, ako nam priobči kmalu morda sledeči članek : Kako so klerikalci državi nevarni. Opozarjali smo vladne kroge z vso odločnostjo že mnogokrat na počenjanje klerikalcev, katero je državi naravnost nevarno. Zaman ! Merodajni vladni krogi še do sedaj niso storili prepotrebnih energičnih korakov, da bi našo deželo in nas rešili teh državi nevarnih sovražnikov. Ker, kakor je videti, merodajni državni krogi našim dosedanjim besedam ne verujejo, zatorej jim hočemo sedaj postreči z dejstvi, da bodejo videli vso nevarnost, ki preti državi in nje imetju od naših klerikalcev. Takoj prvi slučaj je poučen. Znani klerikalni voditelj, čegar ime je ured- J * nevarnosti, da s svojimi predlogi ostane v manjšini, kar se ji je pripetilo tudi v zadnji seji pri razpravi o zboljšanju plač za državne služabnike. Taki vladi s tako opozicijo in s tako večino ni bilo mogoče vladati parlamentarno in zato se je grof Thun oklenil jedinega sredstva, ki mu je še na razpolago, namreč vlade po § 14. Kaj sedaj namerava grol Thun? Z Ogersko mora imeti popolno točen dogovor, da se nagodba podaljša do 1. 1903 po § 14. V tej neparlamen-tarni dobi torej Thun spravi vsaj za nekaj let na-godbo pod streho. Ako je nagodba izvedena, tedaj vlada misli, da je odstranila poglavitno oviro, ki onemogočuje parlamentarno delo v Avstriji. Res je sicer, da nemški nacijonalci smatrajo jezikovne naredbe za oni kamen spodtike, ki se mora odstraniti pred vsem, da Nemci sploh zopet stopijo na redno parlamentarno torišče, toda vlada misli, da ta del opozicije ne bo mogel po sklenjeni nagodbi nadaljevati svoj/ obstrukcije. Računa namreč na to, da se liberalno veleposestvo, zmerni liberalci, socijalni demokratje in kar je vladi poglavitno, da se tudi antisemitje potem ločijo od obstrukcijonietov, da je toraj za vlado dana podlaga, na kateri je mogoče zopet pričeti dogovore za sporazumljenje. In kakor lani tako bo tudi letos poskušal s konlerencijami doseči tako sporazumljenje. Ako mu te namere spodlete, tedaj bo moral jeseni ali državni zbor razpustiti ali pa se umakniti srečnejšemu nasledniku. Da ima grof Thun precej upanja, da se mu posreči njegova akcija, kažejo glasila nemško-nacijonalna in liberalna, ki pišejo, da je za Nemce sedaj jedino pravo geslo, skupaj držati in delati na to, da se razbije desnica. Po- ništvu našega lista znano, vzel je včeraj iz miz-nicc svoje pisalne mize v c. kr. tobačni tovarni narejeno viržinko, torej državno blago, jo zapalil z žveplenko ter vlekel dim skozi njo tako dolgo, da jo je upepelil popolnoma in tako namenoma z ognjem uničil državno, v c. kr. tovarni narejeno blago. To se nam zatrjuje od povse verodostojne strani, ki je pripravljena pričati pred vsakim sodiščem. Ce tako početje ni nevarno državnemu blagu, potem ne vemo, kaj naj bi še temu blagu nevarno bilo ! Isti gospod dal jc kupiti nekaj kilogramov v c. kr. salinah pridobljene soli in sicer v namenu, tej soli jako nevarnem, da jo namreč polagoma pomeče v juho in druga jedila ter jo tako z raz-topljcnjem — uniči. Kako dolgo hočejo višji državni dostojanstveniki še mirno gledati tako, državnemu blagu po-gubonosno delovanje ?! Pa to šc ni vse. Po dolgem trudu posrečilo sc nam jc, razkriti uničevanje državnega blaga od strani klerikalcev, ki jo razširjeno kar čez vso deželo in se izvršuje sistematično in prav v vsaki klerikalni hiši. V vsakem župnišču n. pr. uničujeta župnik in kaplan s tem, da pišeta čeznje, c. kr. koleke, torej papir, narejen v državnih do-lalnicah, državno blago ! skusi za to so se že začeli. Nemška opozicija je že najbrže pozabila, kako je lani z blatom okida-vala poslance poljskega kluba in sploh poljski narod, zato se je sedaj začela prilizovati Poljakom ter jim dokazuje, da poljski poslanci v sedanjih razmerah ne morejo ničesar doseči, da prvi zvonec v državi sedaj nosijo češki fevdalci in Mlado-čehi, ki imajo vprežene tudi Poljake pri svojem vozu. In ona klika v poljskem klubu, ki skrivaj vedno kovari proti večini in hrepeni po zvezi z nemškimi liberalci, se tudi odziva. Madejski, Ru-tovski in drugi stari liberalci poljski so že na delu za tako združitev. Sreča za Poljake in za Avstrijo, da je ta del poljskega kluba tako neznaten, da je brez vpliva na razvoj naše notranje politike. Ta nemško - liberalni poskus, zasnovati zopet nemško - liberalno in poljsko vlado v Avstriji, se ne bo posrečil, vendar po našem mnenju tudi grof Thun za svojo akcijo ne bo lahko dosegel kakih dejanjskih vspehov. Po našem mnenju je prevelik propad mej sedaj gospodujočim birokratizmom in mej gibanjom, ki se pojavlja v ljudstvu in ki se z nobeno silo no da več ustaviti. Naši državi treba demokratične preosnove, potem bo cesarju mogoče zopet srečno vladati avstrijske narode. Iz politične javnosti treba odstraniti zastopnike ostankov državnega absolutizma in kapitalističnega liberalizma ter namestiti jih s pravimi zastopniki ljudstva, potem še le je pričakovati v državnem zboru res kaj koristnega dela za potrebe ljudstva. Ako se tako preosnuje državno življenje v Avstriji, potem preneha biti Avstrija oni anahronizem v sedanji dobi, nad katerim se s polnim pravom spod-tika ves vnanji svet. Zunaj po svetu se giblje vse Seveda, kaj mari klerikalcem blaginja in blagostan države ! Da le dosežejo sebične svoje namene, pa jim je dobro vsako sredstvo. Namen posvečuje tem ljudem sredstva, to jc stara resnica. Za državno imetje se ne brigajo prav čisto nič. Znan nam je duhoven, kateri kot profesor vsacega prvega vsacega meseca jemlje od države plačo in tako vedoma manjša državno imetje. Le pomislimo, kam mora država priti, ako bi vsak državljan hotel vsacega prvega od nje plače. Tako goropadne zahteve izcimijo se samo v klerikalnih glavah. Ta suha dejstva naj zadostujejo za danes. Upamo, da vladni krogi izprevidijo, da tako ne more in ne smo iti dalje. Tu ne pomaga priza-nesljivost in prijaznost, s trdno roko treba poseči vmes. Državni interesi so v nevarnosti. Klerikalci so, kar smo dokazali s temi nepobitnimij dejstvi, državi nevarni. In kjer zahteva korist države, morajo izginiti vsi pomisleki. Ako bi pa ta dejstva, ki govorijo glasno in popolnoma jasno, le še ne zadostovala, ako bi le šc ne odprla vladi očij, hočemo nadaljevati objavljanje tacih državnemu imetju nevarnih klerikalnih činov. Kedar velja braniti korist države, nc poznamo ozirov. Caveant consules ! v mejnarodnem toku, v veliki smeri, dočimv Avstriji požira vse moči in vso pozornost le narodno vprašanje. Ako se naša država ne povspe do prepričanja, da so vsi njeni narodi jednako-pravni, ter ne da tudi dejanjski vsem narodom jednakih pravic, tedaj je po našem mnenju Avstrija doigrala svojo vlogo, katera ji je bila usojena v svetovni zgodovini. Taka država mora izgubiti na zunaj ves svoj vpliv, ker se v notranjem v neplodnih borbah ubijajo najboljše moči. Države ne bo rešil § 14., katerega so skovali nemški liberalci v ta namen, da bi vladali za vsak slučaj, rešila bo državo krepka zadružna organizacija posameznih narodov, ki bo pa v polni meri še le tedaj mogoča, kader pride ljudstvo do besede in do moči v državnem zboru. O kmeekih zadrugah. Spisal Val. P o d g o r c. (Dalje.) Zadružna skladišča. Zadružno delovanje obsega lahko nakupovanje kmečkih potrebščin in prodajanje njegovih pridelkov. Skupno nakupovanje je veliko lažje, kakor prodajanje; seve, pri nakupovanju je treba samo ude združiti in izvedeti, koliko vsakteri potrebuje in če imaš denarja, lahko vsak čas in povsod vse kupiš in sicer povsod veliki kvantum veliko ceneje, kakor po drobnem. Težja je prodaja : vsaj posameznik ve, da lahko vsak čas kupi, če ima denar, a da ne proda lahko vselej brez škode, kedar denarja nima. Zato so se pa tudi na Nemškem že več kot 20 let sem bavile zadruge z nakupovanjem blaga, na prodajanje so se vrgle šele zadnji dve leti, a kratki čas prinesel je zadrugam v ti stroki veliko sijajnih vspehov ! Na Bavarskem so se zadružna skladišča najprej gradila. O njih piše dr. Ertl*: 1. Stammbach: Skladišče je zidala posojilnica v Stammbachu 1. 1895. Stavba je vsa lesena, s papo pokrita, 15 m dolga, 6 m široka in ima B podlance. Vse vkup z veternim mlinom, trierjem in žaklji stalo je 4678 mark. Prodalo se je prvo leto 4000 (starih) stotov ovsa, ker se drugega v istem kraju malo pridelava. L. 1896/97 se je prodalo že 8386 stotov ovsa. »Naredba, pravi pisatelj, se je izvrstno obnesla, že v prvem upravnem letu dobili so kmetje od zadruge 60 vinarjev pri stotu več, kakor od trgovcev.« V Raiffei-senovem koledarju (1898) piše župnik Kress o tem skladišču: »Tri ure daleč od nas plačujejo prekupci za stot 60—80 vinarjev manj, kakor v naši bližini. Torej so naši udje jedno marko = (60 kr.) za (stari) stot več dobili, kakor pa so sicer dajali prekupci. Kmetje celc okolice pa vži-vajo dobroto, da zdaj cene ne določujejo več prekupci, marveč zadruga. Dveletno delovanje je imelo nepričakovanih vspehov — haben den viberraschendsten Erfolg fur uns gehabt. Moge iiberall, \vo die Moglichkeit vorhanden ist, die Einigung der Landvvirte auf dem vvichtigsten Ge-biete des gemeinsamen Absatzes der Erzeug-nisse ins Auge gelasst und mit Energie betrieben werden !« 2. E b e r n : Zadružno skladišče je zidalo kmečko društvo v Ebernu (Unterfranken). Trier, mlin etc. se goni z gčpeljnom. — Stavba je »Fach-vverkbau« in je stala 7000 mark. Skladišče prodaja večinoma vojaščini ; vsprejema od erarja naročila in poizvedava po zaupnih možeh, koliko imajo posamezni posestniki blaga na prodaj, katero se potem ob svojem času odpravi, ne da bi ga bilo treba v skladišče nasipati. Kmetje, ki pa hočejo čakati boljših cen, lahko naspo svoje žito v skladišče — a na lastni riziko. Prvo leto je 370 kmetov nasulo v skladišče 11.450 stotov. Prodajalo se je lahko in so dobivali ljudje n. pr. pri ovsu po 50—60 vin. več, kakor od trgovcev. (Dalje sledi.) * 1. c. II. 284. Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 29. jan. Pretečeni teden se je nadaljevala splošna razprava o deželnem proračunu. Zagovarjali so predlog Šumanovič, Popovič-Vasin, dr. Šilovič in sam ban, proti pa so govorili od »čistih« dr. Mile Starčevič in David Starčevič a od zedinjene opozicije Modrušan in Tuškan. Vladina stranka se je slednjič vendar pokazala na torišču, češ da je morala biti s početka mirna, ker se ona nahaja v defen-zivi, kakor se je izjavil jeden govornikov večine, in še le tedaj, ko je bila napadena, se je začela braniti. Toda do zdaj se je slabo obranila. Če izvzamemo govor poslanca Siloviča in bana, ki sta se bavila zares s proračunom ter tudi nenavadno trezno govorila, moramo ostale govore večine obsoditi kot nevspele, posebno pa še govor poslanca Popoviča. Ravno tako se morata obsoditi govora čistih v onem delu, v katerem se razpravlja o strankarskih odnošajih opozicije. Mogli bi reči, da je bila cela razprava v tem tednu pod verskim uplivom. Borbo je izzval poslanec Popovič s svojim strastvenim govorom proti vsemu, kar je hrvatskega in katoliškega. Hrvati zatirajo po njegovej trditvi Srbe v narodnem in verskem pogledu, ker jim ne dado konfesijonalnih šol niti jim dozvoljujo rabiti srbsko narodno zastavo. Napada hudo jezuite, ki se mislijo naseliti v Zagrebu, kjer so si nakupili že veliko stavbišče za svoj samostan, da bodo mogli delati propagando za katoliško vero, in sicer vse to proti Srbom in na škodo njihovo, kakor misli Popovič. Hudo se je zadel tudi v Brestjenskyjev »Balkan«, ki ima plemenito nalogo, da zedini v verskem pogledu iztočno cerkev s zapadno, ker seveda Srbom ni po volji. V tem smislu je govoril omenjeni govornik ter brez vsakega razloga izzival katolike, saj je vendar dobro poznato povsodi, da se pravoslavnim na Hrvatskem ne godi nobena krivica. Konfesijonalnih šol si morejo osnovati, kolikor hočejo, v tem jih današnja hrvatska vlada preje podpira, nego pa preči, seveda pod tem uvetom, da se v vseh teh šolah rabe le od hrvatske vlade potrjene knjige ne pa kakšne druge. Poraba cirilice je dozvoljena tudi povsodi, le na poštah mora biti naslov tudi z latinico napisan, kar je popolnoma opravdano. Da se jim pa do zdaj še ni do-zvolila srbska zastava in se jim bržkone tudi ne bode, je čisto naravna stvar, ker na Hrvatskem je po državnopravnej nagodbi le jeden političen narod in ta je hrvatski, njemu jedinemu pripadajo vsi zunanji državni znakovi tedaj tudi jedina hrvatska zastava. Kar je očital Popovič katoliškim Hrvatom namreč netolerantnost v verskih zadevah, to se nahaja le v njegovej stranki. Do zdaj so v hrvatskem saboru od katoliške strani ni še nikdar napadalo pravoslavje in sploh takih into-lerantnih nazorov ni bilo slišati med hrvatskimi poslanci. Zasluga (!) za take prepire pripada poslancu Popovicu in njegovim privržencem, katerim je bržkone neugodno v vladinej stranki, ali brez nje ne morejo nič opraviti. Nadjamo se, da se tudi na ta način ne pribavi posebnega ugleda in koristi. Ojstro se je uprl temu predrznemu napadu na hrvatstvo in katoliško večino hrvatskega naroda poslanec Mile Starčevič, a celo ban se je v svojem govoru zavzel za jezuite in posebno še za usmiljene sestre, katere so Popoviču hud trn v oku radi njihovih ženskih šol. Ban se je vrlo lepo izjavil o velikih zaslugah, ki jih imajo usmiljene sestre za odgoj ženske mladine, pa želi, da bi v te šole pošiljali svojo žensko deco tudi Srbi, pa bi se prepričali, da ni res, kar je o njih trdil poslanec Popovič. Ta banova izjava proti govoru poslanca Popoviča je mnogo vredna, ker so Srbi bržko ne mislili, da se bode večina oklenila njihovih nazorov, zdaj pa vidijo, da je njih nedostojno ponašanje obsodil sam glavar zemlje. In to so tudi zaslužili. Zdražb je na Hrvatskem že tako preveč, in zdaj hočejo imeti še verskih, premda katoliki, kakor smo že poprej omenili, niso dali do zdaj nikdar povoda zato, ter so se pokazali v verskih zadevah morda še preveč tolerantni. če se ujemamo s prvo polovico govorov obeh Starčevičev, ko pobijata današnji zistem a tudi proračun, moramo obsoditi ostali del njih govorov. Mile Starčevič napada nadškola in drugo duho-venstvo, da ni dosta domoljubno, a to le za to, ker ni v njegovem taboru, a urednika »Katoliškega Lista«, ki je radi obrambe katoliške vere bil obsojen v temnico, imenuje človeka strastnega in pristranega. In zakaj vso to ? Zato ker ni hotel omeniti v svojem listu one adrese na sv. očeta papeža, katero jo predložil dr. Frank. Bržkone je imel temeljitih razlogov zato, a da je zato dober kristjan, če tudi ne spada med »čiste«, je pokazal pri sodnijski razpravi, ko je neustrašeno branil krščanstvo proti dr. Fr. Spevcu. Taki napadi so res nedostojni, ker se dotični ne morejo braniti, a ravno tako neumestni so tudi napadi na koali-rano opozicijo, posebno na privržence »Obzorove«, češ da so oni krivi vseh današnjih nesrečnih od-nošajev na Hrvatskem. Na ta način se ne pospešuje opozicijonalna stvar, marveč se zaustavlja. Posebno grdo je napadal David Starčevič poslanca Tuškana, ki je pa v svojem govoru, Bicer ojstro ali dostojno zavrnil delovanje »čistih«, kakor se spodobi. Govor Tuskanov je pa tudi sicer temeljit in podučen za hrvatske odnošaje. Dokazal je, kako ban krivo sodi, ko zatrjuje, da je obstanek dualizmu zagotovljen in kako si mora hrvatski narod urediti svoje zadeve po tem državnem zi-stemu. Prav kaže Tuškan, da si narodi sebi krojijo zisteme, ne pa da zistem ukuje narode \ svoje ojnice, pa tako tudi hrvatski narod ni prisegel na dualizem, marveč se ga bode oslobodil, ker njegovemu državnemu vrejenju niti najmanje ne ugaja. Dokazal je tudi prav duhovito, kako je Bismarck bil posredni činitelj nesrečne nagodbe, ker je šel za tem, da Avstrijo oslabi. Povedal je tudi učenjaku Pliveriču, da so oni po navadi slabi političarji, in da ni potrebno braniti s tako učenim aparatom današnje nagodbe, kajti dobra stvar se vzdrži sama brez obrambe. Ojstra je bila njegova obsodba današnjo uprave, katera po njegovej trditvi ni za drugo postavljena, nego da brani le zistem, a ne opravlja one dolžnosti, katera bi jim morala biti prva, namreč- blagostanje naroda. Š tem izvrstnim in domoljubnim govorom je bila dovršena razprava v prošlem tednu, ki ni mogla sicer zadovoljiti nobenega pravega domoljuba radi ponašanja obeh »čistih« govornikov, a najmanje še radi govora Popoviča, ki bi rad zraven drugih že tako preštevilnih prepirov izzval še verski, premda se ravno njegova stranka nima v .tem pogledu niti najmanje tožiti. Politični pregled. V Ljubljani, 4. februvarija. Izvrševalni odbor desnice — nadzi-ralni odsek. Neizmerno jezi nemške levičarske kroge, da je vkljub preložitvi državnega zbora permanenten izvrševalni odbor desnice in da ima tudi v neparlamentarni dobi zelo važno nalogo. Poslednje je najbolj razvidno iz izjave minister-skega predsednika grofa Thuna v zadnji seji iz-vrševalnega odbora. Ministerski predsednik je izjavil, da polaga največjo veljavo na neomejeno in trdno zvezo desniških strank. Vlada obljubuje kar najodločneje, da tudi v neparlamentarni dobi ne bo storila nobenega važnejega koraka brez dovoljenja izvrševalnega odbora desnice; posebno ne bo izdala nobene cesarske naredbe na podlagi § 14., ne da bi poprej o tem obvestila izvrševalni odbor in si zagotovila njegovo odobrenje. Vsled tega želi vlada, da ostane ta odbor permanenten. — Ta ministrova izjava je neizmerno zbodla levičarske kroge in ker v svoji jezi niso vedeli ničesar 'druzega, nadeli so izvrševalnemu odboru naslov nadzorovalnega odseka, češ da bo nadzoroval vlado, ki bo pod njegovim pokroviteljstvom tem ložje nadaljevala svoje krivice nemškemu narodu. No, tega se pač ni bati, kajti vlada se tudi v parlamentarni dobi ni kazala preveč prijazno Slovanom, posebno pa Slovencem, in naučni minister v dobi absolutizma gotovo ne bo našel Slovencev na Koroškem, kjer jih je zaman iskal v parlamentarni dobi. Poljska gimnazija v lešinu. Tudi poljski klub mora jedenkrat okusiti neprijaznost naučnega ministra grofa Bylandta napram Slovanom in njih zahtevam. Na brez števila prošenj, ki so dohajale naučni upravi iz poljskih in ru-sinskih krogov in v katerih se je izražala soglasna želja obeh narodov, naj vlada podržavi toli potrebno poljsko zasebno gimnazijo v Tešinu, ker je narod ne more več lahko vzdrževati, odgovoril je naučni minister baje iz čisto stvarnih razlogov, da vlada tej želji ne more ugoditi. Ali je morda to že . znak za pričetek vlade zasilnega paragrafa, pod katero bodo posamni ministri brez vsakih ozirov definitivno odklanjali slovanske postulate? Za tako izvajanje pravičnosti napram vsem narodom se bodo Slovani prav lepo zahvalili. Odgovor ogerske opozicije na vladne predloge je malo vesel za barona Banfiyja in njegove privržence. Odgovor temelji kratko na temle stavku: Le mož, ki bo določen naslednikom barona BafTyja, ima upanje, da bo vspešno vodil in dovršil pogajanje z opozicijskimi strankami. V odgovoru se najpreje povdarja, da je opozicija v svoji prijenljivosti šla do skrajnosti in da je bila voljna odobriti tudi budget in indemniteto, toda pod pogoji, ki jim ni hotela pritrditi vlada. Ker pa vlada odklanja vsako našo zahtevo, ni samo ovirala nadaljnih razprav, marveč jih je naravnost onemogočila. Ne preostaja torej ničesar druzega, glasi se konečno v odgovoru, kot da se opozicija zopet posluži popolne akcijske svobode ter deluje v korist svojih volilcev. Ko se pokaže primerna prilika za nadaljna pogajanja, opozicijonalni zastopniki ne bodo odrekli svoje pomoči. — Ta odgovor je sestavil posl. Horanszky in mu je odbor zaupnikov soglasno pritrdil. Koloman Szell gotovo ni pričakoval takega vspeha. Sedaj se prične v zbornici zopet stara komedija in brezkončna politična razprava. Mnogi sodijo, da brez cesarjevega posredovanja ne bo miru. Dogodki na Ogerskem. Mej opozicijonal-nimi strankami, ki se pogajajo z vlado in večino radi kompromisa, je, kakor znano, tudi ljudska stranka, ki je svojedobno mej drugim prevzela tudi nalogo, boriti se za pravico in varstvo cerkve na Ogerskem. Pri sedanjih pogajanjih pa, kakor poroča dunajski »Vaterland«, pa ta stranka, oziroma nje vodstvo ni posebno ugovarjalo načrtu voditelja nacijonalne stranke, grofa Apponyja, v katerem načrtu, govorečem o razsojevanju v volilnih zadevah, ni izpuščen znani paragraf proti svobodni rabi prižnice. Zastopniki ljudske stranke so baje samo pripomnili, da bodo v plenumu glasovali proti tej določbi, ki omejuje slobodo duhovščine, sicer pa da ne bodo provzročali nikakih ovir sklepanju kompromisa. Ako je temu res tako, potem se je omenjena stranka v zvezi z nacijonalno bolj pregrešila v tej zadevi, kakor pa baron Banffy in liberalna stranka, ki sta sedaj že dalje časa molčala o tem paragrafu. Slovanom v JPrusijl se vkljub temu, da sta v zadnjem čaBU ruska in naša vlada prccej odločno se potegnili za koristi svojih podanikov na pruskih tleh, ne godi od tedaj nič bolje in listi poročajo, da pruska vlada še nadalje izganja ptuje, slovansko prebivalce. Mej drugim se poroča, da je v zadnjih dneh bilo izgnanih zopet 230 poljskih delavcev. Zvedelo se je pa v zadnjem času iz ust nekega državnega uradnika tudi, kje da tiči pravi vzrok takemu postopanju proti ptu-jim državljanom. Dotični uradnik, načelnik okraja Wanzleben, je pri slavnosti povodom cesarjevega rojstvenega dne izjavil, da se vse to vrši po cesarjevi incijativi. Tako poroča praška »Politik«, ne pove pa, ali je morda to vspeh energičnega nastopa grofa Thuna. Nemčija in mirovna konferenca. Z ozirom na dokazovanja raznih listov, da Nemčija ne bo hotela vspešno sodelovati pri tej mirovni akciji in da bo najbrže celo ovirala vse delo, objavila je te dni berolinska »Post« članek oficijoz-nega značaja, v katerem se skuša dokazati neresnica omenjenih trditev. To mnenje, pravi ta list, je popolno napačno. Kar se pred vsem tiče toček začasnega vsporeda, ki izhajajoč iz načel genovske pogodbe, imajo namen omogočiti bolj humanen način bojevanja, smejo Rusija in ostale velesile v vsakem slučaju računati na pritrditev Nemčije. Mi ne želimo, s praznimi rokami vrniti se s konference. Nekaj druzega pa je z določitvijo vojne moči na morju in na suhem za vse evropsko države. K temu pač ni mogoče siliti nobene države, da bi morala žrtvovati del svoje suveronitete. Ravnotako bo treba obširnejih razprav o spopol-njenji vojnega materijala na morju, ker pridejo tu v poštev zelo različni momenti. Taka in jed-naka vprašanja obdelavah bodo zastopniki na konferenci. V vsakem slučaju bo storila Nemčija karkoli možno, da pripomore do vresničenja vsakemu vsprejemljivemu predlogu ruske vlade. Tudi pri tej priliki so bo Rusija lahko prepričala, da ima v Nemčiji svojo odkrito prijateljico, ki bo znatno vplivala na razpravo in nje vspeh pri mirovni konferenci. — Tako nemški oficijozni list. Naravnost sicer ne nasprotuje predlogom ruske vlade, govori pa že sedaj o nekih nevsprejcmljivih predlogih. Doseglo sc bo toraj le nekaj in morda ne mnogo več, kakor pri protianarhistični konferenci. V Franciji se še vedno zabavajo z znano Dreyfusovo afero. Najbolj čudno pa je, da so se sedaj lotili tega vprašanja ravno najvišji francoski krogi, mej tem ko so se širši francoski krogi že davno naveličali vedno novih sleparskih in neresničnih odkritij. Vlada je povorila sedaj preiskavo posebnemu parlamentarnemu odseku, kar je po mnenju Dreyfusovcev storila samo radi tega, da kazenska kamora ne more že sedaj izreči svoje konečne sodbe. Seveda Židom ne smemo verjeti, ker se še vedno boje, da pride kedaj resnica na dan. Kedaj pač Francozi dospo tako daleč, da bodo jeli razpravljati tudi o drugih važnejih vprašanjih. Blaž Potočnik in njegova doba. (V 100 letni spomin njegovega rojstva spisal J. Benkovič.) (Dalje.) II. Take so bile začetkom tekočega stoletja cerkvene in narodne razmere na Kranjskem; iz-vestno ne najboljše in vesele. A dasi je po 1.1800. popolno nadvladala janzeniško - jožefinska »moderna« stranka, ki niti o cerkvi niti o narodu ni imela nobenega pravega pojma, Se maDj pa kako navdušenje za pristne narodne ideale, vendar se stari zdravi konservativni, katoliško narodni duh ni dal zemoriti. čim silneje »o nastopali apostoli framasonske vlade pod krinko najstrožjega, odre-venelega katolicizma, reete : janzenizma, čim bo-hotneje je silil ta plevel kvišku in skušal vse zdravo zrno zamoriti, tem krepkeje so se stari častitljivi skušenj možje oklepali svojih katoliških in narodnih načel, v katerih »o našli za-se in za narod pravo uteho, nado na prihodnje boljše čase i za vero i za narod. Treba je ta dva toka, ti dve stranki določneje označiti, ker to nam pojasni najbolj razvoj tedanjih cerkvenih in narodnih odnošajev na Kranjskem. Marsikaka stvar, ki nam je bila dosedaj nejasna, se da na podlagi te razprave prav lahko raztolmačiti v pravem smislu. Cerkev in narod sta imela na Slovenskem, zlasti na Kranjskem, vedno slično usodo do najnovejših čaROv, ker učitelji in voditelji ljudstva ne le v dušnih temveč tudi v gmotnih, časnih zadevah so bili skoro izključno duhovniki ; res zavedni, narodni lajiki so bili tedaj še bele vrane. Iz semenišč« so pošiljali v verskem pogledu stroge janzeniste, v narodnem oziru pa elastične vladne kimovee, kozmopolite ali ponemčene kreature. Do leta 1830. je ta setev pognala klasje in jela zoreti. Tedaj je v Ljubljani bila cerkvena vlada skoro izključno v njih rokah. Škof Wo)f sam ni bil prest tega duha in to iz umevnih razlogov ako pomislimo, kake službe je opravljal, v kakih krogih se je sukal. Med janzeniste moramo šteti tudi Walianda, pozneje škofa goriškega, prošta L. Burgerja, župnika Pohlina, profesorja Hladuiba, zlasti pa profesorja Jurija Pavšeks idr. V?a čast jim glede njih zasebnega življenja, ker nobenemu se ne more nič budega očitati, a v svojih načelih so so zariii iu vživeli v one zmote, katerim je tedaj večina duhovSčiae zapadla kot žrtev. Smatrnii so fe pred vsem kot služabnike vlade ; željo in ukazi sv. stolice so jim veljali le toliko, kolikor se je to strinjalo z vladnimi nared-bami. Bili so strastni sovražniki cerkvenih bratovščin in sploh vseh pobožnostij, ziasti pa pogostnega prejemanja svetih zakramentov. Nižja duhovščina, ki se ni strinjala z njih čudaškimi idejami in ie postopala po svojem boljšem prepričanju, izročena jim je bila ca milost m nemilost. Omenim tu lo ime kapelana Barage ! Vsak pojav v slovenskem slovstvu jim je bd zopera; ako je kak duhovnik kaj slovenskega napisal, dobil je črno piko ! celo za molitvenike. Sploh vsak prost korak, četudi do cela hvalo vreden, se jim je zdel atentat na njih absolutno avtonomijo in zato državi in cerkvi nevaren. Opomnim le na znano afero: Pavšek contra »Čbelica«, katerega Prešem po pravici imenuje »der bornirteste Jansenist«, in toži v svojem pismu do Čelakovsbega (I. 1833.) »iiber die Beschriinkt-heit uoserer Jansenisten, ... die kein eigenes Urtheil haben, . . . nehraen sich die Herrn allo erdenkliche Muhe, das weitere Erscheinen unseres Bienchens zu vereiteln » Konečno pravi: »Der Dienst, den Sie (Čelakovsky) der kraiuischen Li teratur erweisen \viirden, wiire um ho wesentli-cher, als der Opposition unserer jansonistisehen Ob-scuranten auf keine andere Art beizukommtn ist, als dass man ihr zeigt, dass sie gauz vergebetis sei.*) *) „Zvon«, 1882. str. 49 52. To se je vrSilo okoli I. 1830. A že leta 1811. je pisal prof. Primic iz Gradca tedanjemu kapelanu dr. Jakobu Zupanu v Smarijo: »Unter dan Krai-nern gibt es sehr viele gute Kopfe, aber niergends herrscht doch die Intoleranz so sehr, wie in Krain, und wo i iihrt das her, wer gibt dieses skandalose Beispiel? . . . Man denke nur an die vieleo Ver-folguDgsgeschichten der Kleriker in unserem Va-terlande I Exempla suat odiosa !« Tako lajik prof. Primic! A on pravega razloga za vso čudno in strastno gonjo vendar-le ni uganil, ker niti sam svoje dobe ni prav umel; saj je bil tedaj Se le 26 leCstar. — Taki so bili kranjski janzenisti in jožtfinci v duhovskih suknjah. Tem nasproti pa najdemo lepo vrsto neustrašenih mOž, ki niso odnehali od svojega versko-na-rodnega prepričanja, ki so sicer tiho in počasi, a vstrajno in krepko delali za vresničenje svojih idealov. Najboljši med temi so bili sekularizovani duhovniki, razmenihi, in nekateri župniki iz stare Šole. Ti so bili zelenice v puščavi, kisopravume-vali svoj duhovski poklic. V tem skromnem številu nahajamo tudi najboljše zavedne narodnjake, ki so od Časa do časa ljudstvu tudi kaj napisali. Med osivelimi duhovniki najdemo tudi par mladih gospodov, ki so se oteli kvarnemu duhu, »ko ne vsi do cela, pa vsaj izdatno. Dobrega duha pa jim ni dala tedanja šola. temveč praktično duhovno pastirstvo. Sreča je namreč hotela, da so prišli kot pomočniki k dobrim župnikom, ki so jim dali to, kar jim šola ni znala in ni mogla dati, kar jim je morda celo vzela. Med te mlajše zavedne narodnjake moramo šteti Ravnikarja, Metelkota, dr. Jakoba Zupana, Barago, Jož. Burgerja, Potočnika, i dr. Mej starejšimi pa zavzema prvo mesto Vodnik ! Kaj? tudi Vodnik med temi mladimi katoliško narodnimi preroki? poreče morda ta ali oni, ki je slišal doslej doslodno ie trditev, da je Vodnik prvoboritelj svobodomiselnosti na Slovenskem, recimo bre/ vinkov: prvi slovenski naprednjak in liberalec. No, tudi jaz tega do cela ne tajim. A veudar smelo trdim, da se niti Vodnikov, niti dr. J. Zupanov, niti Metelkotov značaj doslej ni tako opisal, kakor bi se bil moral, da bi se skladalo z resnico. Ako hočemo te glasovite može prav spoznati, njih vrla dela, pa tudi marsikak« zmote prav umeti, moramo pomisliti, pod kakim vplivom so se \zgajali in postali to, kar bo bili. O teh veljakih torej So par besed, predno preidemo na Blaža Potočnika I (Dalje sledi.) Tedeuski koledar. Nedelja, o. februvarija: 2. predpepelnična, evang.: O sejalcu in semenu. Luk. 8. Agata m. — Ponedeljek, 6. februvarija: Tit šk , Doroteja d. m. — Torek, 7. februvarija: Romuald sp. Trplj. G. N. — Sreda, 8. februvarija: Janez Mat. sp. — Četrtek, 9. februvarija: Ciril Aleks., Polona d. m. — Petek, 10. februvarija: Škola-stika d. — Sobota, 11. februvarija: 7 ustanov Sluz. M. D. — So ln c o izide 10. februvarija ob 7. uri 15 min., zaide pa ob 5. uri 14 min. — Lunin sprem in: Mlaj 10. februvarija ob 10. uri 30 min. zvečer. — Musica saera v nedeljo 5. februvarija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo zl. dr. Fr. Witt op, 8., graduale in traktus Foersterjev, ofertorij dr. Fr. Wittov. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: mašo zl. Fr. Schopf, op. 103, graduale Foersterjev, ofertorij zl. Stehle. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. februvarija. (Presvetli knez ln škof ljubljanski) se je nocoj vrnil z Dunaja v Ljubljano. (Iz deželnega šolskega sveta.) Imenovani so gg. za nadučitelja na deški šoli v Kamniku Jan. Okorn, učitelj v Tržiču, za nadučitelja v Dober-ničah nadučitelj Anton Cirman v Poljanah, nad-učitelj v Šenčurju pri Kranju Luka Jelene za učitelja na prvi mestni deški šoli v Ljubljani, Gizela Ekel za učiteljico na dekliški šoli v Kočevju; stalno sta nameščena gg. Andrej Rape v Olševku in Jos. Svetlič v Škofjiloki. Nadučitelj J. Gantar v Čatežu in učitelj Julij Flis v Škofjiloki prideta iz tretjega v drugi in učitelj Jos. Bizilj v Pečah ter Fr. Ivane v Senožečah iz četrtega v tretji plačilni razred. — Mej drugimi rednimi točkami odo- bril se je tudi razglas, katerega izda dež. šolski svet in je namenjen za gospodarje in gospodinje srednješolskih dijakov. (»Narod«, konsumna društva in trgovci.) »Narod« od srede se sila jezi nad našim uvodnikom od torka, v katerem smo zadevo konsumnih društev in mogoče posledice »Narodove« gonje za trgovski stan pojasnili. Polemizovati »Narod« zoper naša izvajanja n e m o r e, ker so n e s p o d b o j n a, kar mora vsak pameten človek, zlasti pa trgovec, sprevideti. Zato »Naroda z nova po svoji lepi navadi zabavlja. Mi smo že v svojem označenem uvodniku izjavili, da nočemo polemizovati z »Narodom«, in sedaj, ko se je ta list s svojim zadnjim člankom iz nova osmešil, imamo še manj povoda. Mi prosimo le vsacega trgovca, ki ni že zdavna popolnoma zaslepljen po liberalizmu, naj pazno prečita naš uvodni članek od zadnjega torka in pa vse »Narodove« članke. — Vsak trgovec, ki kaj drži na svojo veljavo, bode skupnost s temi ljudmi odklonil, in če jim gre kedo v dobri veri na led, — je le pomilovanja vreden. Smoter trgovskega stanu je, kupovati in prodajati pošteno blago — ne pa pridobivati si naklonjenost žalostne »Narodove« klike. Poslednje je že marsikaterega trgovca uničilo, ne pa konsumna društva! (Benefica H. Beniška) bode danes. 207 krat bode dirigiral po nocojšnji operni predstavi »Aide« v našem gledališču gosp. kapclnik, ki deluje na čast in sijajni prospeh slovenske operne umetnosti od 23. novembra 1894. Nebroj oper, operet in spevoiger je naštudiral g. Benišek, in Slovenci, zlasti pa Ljubljančanje, smo mu dolžni največjo zahvalo za premnogo prekrasnih vžitkov. Z »Aido« in »Lohengrinom« je dosegla naša opera višek svoje popolnosti, in s tema dvema kolosalnima operama je kronal g. Benišek svoje prezaslužno in plodovito delovanje kot gledališki kapelnik. Ker je g. Benišek jako delaven in požrtvovalno marljiv tudi pri raznih narodnih društvih, ne dvomimo, da bode njegova nocojšnja benefica prav dobro obiskana. (Pravnikov večer) bo v ponedeljek ob 8. uri v »Narodnem domu«, v pritlični sobi na levo. Razgovor bo »o pristopu k družbenemu postopanju, če so že ustanovljeni družbeni pogoji, a je na dotičnem zemljišči vknjiženo stvarno breme«, poročevalec : g. sodni tajnik I. K a v č n i k. K obilni udeležbi vabi — odbor društva »Pravnika«. (Iz Idrije). V nedeljo, 29. pr. m., smo imeli prtdpustno veselico naše katoliške delavske družbe. Kakor po navadi obilno obiskana, uspela je prav dobro. Pevski in godbeni zbor sta imela lepe skladbe v vsporedu — deloma popolnoma nove ter zvršila v splošno pohvalo. Kjer se dela iz navdušenja, sega vedno v srce. Tajnik Ivan Brus je za ta večer nam zopet priredil zelo lepo igro, »Izgubljeni denar«, katera se bode predstavljala gotovo še po drugih društvenih odrih, ker ni treba posebnih priprav. Igralci so zvrSili svoje uloge vsi izborno. Prizor »Jabolčna potica« je bil dobro pogojen, ker je bil igralec dober, vendar jedra nima posebnega. Godba, petje in igra je pokazala, da katoliška delavska družba krasno napreduje. Naj bi ostala čilal — Brzojavno ste že sporočili, da je upokojen dosedanji rudniški ravnatelj, nadsvetnik Jožef Čermak. Bil je le malo časa v Idriji —komaj nad dve leti. PriSel je v precej težavnih razmerah po smrti Plensinekova v Idrijo. Imel je zelo lepe namene, skuSal mirno delovati, a razne zapreke so se mu stavile v pot. Po smrti svojega najstarejšega sina, nadporočnika Čermaka, pešale so mu vidno moči, tako je prosil začasnega počitka. V mlajših letih je bil zelo delaven v svoji stroki in tudi Idriji zapustil v žgalnici trajen spomin na svoje zmožnosti. Začasni voditelj rudniškega ravnateljstva je imenovan rudniški svetnik Jožef Schmid. (Iz celjske okolice) Na svečnico je bil v Celji v »Narodnem domu« orkestralni koncert godbe-nega kluba čitalnice. G. učitelj Munda se je koj ko je prišel v Celje, oprijel z velikoj vnemoj misli, da bi Slovenci dobili vendar že kedaj narodno godbo, ki bi se rabila ob raznih narodnih in cerkvenih prilikah. Zasnoval in že vrlo izučil je dvojno godbo — »Streichm.« in »Blechm.« Ta koncert je bil prvi. Zbralo se je mnogo radovednih posluSal-cev, ki so treskovito ploskajoč naznanjali, da so e posamezni komadi proizvajali izvrstno. Daj Bog moč in blagoslov prevrlemu godbovodju, da se čvrstvo razvija njegova misel! (S Štajerskega) Pridno se vrste shodi, na katerih ne razpravljajo družabne razmere kmetiškega in delavskega stanu, če prav se malo tega objavlja v neštajarnke novine. Preteklo nedeljo je bilo tako zborovanje na Ponikvi ob južnej žel. Govoril je g. I M. KržiSniko kmetstvenej bedi, o nje vzro kih in o potrebnosti zadrug. Ljudstvo je prav paz-livo poslušalo zelo poučni govor in burno pritrjevalo. V kratkem se misli ustanoviti tam zadruga. Prihodnjo nedeljo bode pa shod ua Ttharjih in v Ljutomeru, kjer zasnujejo zadrugo. Prihodnjo nedeljo se pa osnove zadruga v Št. Jurju ob j. ž. (Umrla) je dne 1. febr. gospa Terezija Omejc, rodom Ločanka, v širših krogih v mestu in v okolici dobro znana in spoštovana bivša posest-nica in gostilničarka pri »Johanesbirtu« na Poljanah. Pokojnica je bila vzor krščanske matere, gospodinje in gostilničarice. Njena gostilna je bila na jako dobrem glasu. Bila je prav usmiljenega srca in kolikor je mogla je dobrote delila ; po-Bebno pa je dajala brezplačno hrane marsikateremu revnemu dijaku in v tem oziru ostane istim tudi v hvaležnem spominu. Pokojnica je bila skozi in skozi poštena in ponižna; bila je pa tudi odločna, kadar je šlo za red v njeni gostilni. Naslova »gospa« ni dopustila, rekla je vselej, jaz sem »mama«, tako mi recite. Ko je obrt opustila, je živela pri sinu g. Ferd. Omejcu, in od zemeljskih skrbij rešena, je vedno molila, bilo jo je videti vsaki dan dopoldne in popoldne v stolni cerkvi, in še na dan smrti je bila v stolnici. Počivaj sladko, zlato srce, v Bogu, katerega si tolikrat tako zvesto iskala in našla v stolnici na križevem potu in v presvetem Zakramentu altarja. I. M. Pichlcr. (Umrl) je včeraj v Ljubljani dolgoletni prejemnik užitninskega davka gospod Jakob Jarc. O pokojniku nam poroča njegov prijatelj nastopno: Bolehal je že dalje časa; bil je vesten uradnik. Njegovo opravilo je bilo pred uradno uro zjutraj in zvečer po sklepu sveti rožni venec, pogosto je prejemal svete zakramente; posebnost njegova je bila pa to, da je vsaki dan ob 3. uri popoludne nekoliko pomolil v čast Kristusovemu trpljenju in ravno ob 3. uri popoludne je izdihnil svojo dušo. Upamo, da mu je bila sodba lahka, kajti kdor občuje s Kristusom v življenju, ga bo po smrti Gospod gotovo sprejel med svoje. (Mesečni pregled) Minuli mesec prosinc je bil nenavadno mil in topel. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 14 stopinj, ob dveh popoludne 5 0 sto pinj, ob devetih zvečer 3 0 stopinj, torej znaša srednja zračna temperatura tega meseca 3'1 stopinj, za 5*4 stopinj nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado povprek kot srednji zračni tlak tega meseca 735-4 mm., za 0 6 mm. pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 12, padavina, dež in sneg znaša 108 8 mm. * * * (Vzroki brezverstva.) Zadnje dni je vsprejel sveti oče rimske plemiče. O tej priliki jim je go-veril tudi o veri in neveri. »Luč svete vere,« dejal je poleg drugega, »je v nemiru sveta in nemirnih želj človeškega srca kakor baklja sredi viharja ; če ne pazimo nanjo, lahko omedli in ugasne. In zares, koliko jih je, ki so bili rojeni in so vzrasli v sveti katoliški cerkvi, ki so pa po svoji malomarnosti izgubili sveto vero! Glavna sovražnika svete vere sta umski napuh in go-spodstvo počutnosti. Človeškemu umu zadoščuje, če ve, da je Bog govoril in da je svoje razodetje izročil nezmotljivi sveti cerkyi. Sicer pa človek v nadnaravnem redu tem več spozna, čim bolj se poniža. Kdor pa hoče z oholim umom prodreti v globočine in visočine božjih skrivnosti, ta zaide na kriva pota vsled slabosti človeškega uma in vsled kazni za neumni napuh. Zato je nešteto prej vernih duš zablodilo v brezupno brezno dvoma in nevere. Druga prav tako velika nevarnost za vero so pa čutni instinkti. Da, nič morda tako lahko ne zatre vere in milosti, kakor uprav čutni nazori. Ko je na jeruzalemski tempel prišla prerokovana oskrunba razdjanja, tedaj pravijo, da je zaklical neki glas: Bog se je umaknil! Prav to se uresniči v duši, oskrunjeni od poltenih strasti, čim bolj se te laste srca, tem bolj gineva nebeška luč v umu, tem bolj se zataplja človek v ma- terijo in izgublja svojo čast in svoj vzvišeni poklic, da, polagoma celo čuvstvo za krščansko nravnost in umsko teženje — Bog se umakne. Ta dva sovražnika nosi vsak v svoji pokvarjeni naravi, a podpirajo ju vedno še vnanje okoliščine. A nikdar morda ni bilo za umski napuh in čutno poltenost toliko vabe in podžiga, kakor uprav dandanašnji, ko podžiga napuh in strasti nravna raz-brzdanost, cinizem časopisja, brezsramnost gledališča, skepticizem po visokih šolah. Zato je še posebno dandanašnji treba čuječnosti!« IMetropolit Kujlovski — nekdanji lionved.) Novi grško katoliški knez in nadškof lvovski, Ju-lijan Kujlovski, udeležil se je leta 1848 kakor 24-letni mladenič mažarske ustaje. Služil je v »poljski legiji« pod Poljakom Bemom ter dospel do časti nadporočnika. Bil je v dvanajstih bitkah trikrat ranjen. Ko so pa Rusi rešili Avstrijo ter razgnali ustaše, pobegnil je Kujlovski na Turško, od koder je prišel v Pariz. Tu se je posvetil duhovnemu poklicu. Za časa študij pa so ga doma in contu-maciam obsodili v smrt. Papež Pij IX. je posredoval, da ga je cesar pomilostil ter se je smel vrniti v domovino. In prccl osmimi leti je nekdanji »puntar« zašel škofovsko stolico v Stanislavu, minoli teden pa je dospel do najvišje časti, katero more doseči pri nas grško - katoliški duhovnik. Čudna pota božje previdnosti! »Ed.e (Nesrečen tat.) Na čuden način je dohitela smrt nekega tata v Cenštohavi na Šleskem. Ukradel je svojemu sosedu zaklanega prašiča, ki je visel v skednju, obesil zakrivljen kol, ki je bil privezan prašiču za zadnji nogi, na vrat, naložil prašiča na hrbet in odšel. Preskočiti je moral nizek plot, pri tem je pa zgubil ravnotežje: on je padel naprej, prašič je pa obvisel zadaj na plotu. Zakrivljeni kol je stisnil tatu za vrat, — in v takem položaju so ga našli drugo jutro mrtvega. (Vestni uradniki.) Kako vestno je spoštovano prusko uradništvo, nam pove sledeča vesela do-godba. V nekem kraju je nadzoroval šolo okrožni šolski nadzornik. Ko si je ogledoval šolsko poslopje, je zapazil, da ni na vratih pri stranišču — kljuke. Vpraša torej učitelja, kako se more kaj tacega goditi. Ta mu pove, da je pri jednem stranišču dal na svoje stroške napraviti novo kljuko, še jedne pa da neče on plačevati. Nadzornik je poročal potem na deželni odbor, da manjka na Btranišču pri omenjeni šoli kljuke. Ta je zopet poslal veliko uradno pismo na okrožnega šolskega nadzornika, naj se naroči za stranišče na državne stroške nova kljuka in naj se mu na to dopošlje račun. Okrožni nadzornik je zopet poslal drugo pisanje na krajnega šolskega predstojnika, kateri je potem poročal o celi stvari dotičnemu učitelju. Ko je bila nova kljuka srečno na svojem mestu, je poslal ključavničar račun učitelju, ta zopet kraj-nemu šolskemu predstojniku, kateri ga je ob jednem s posebnim pismom poslal okrožnemu nadzorniku. Ta je pa zopet osrečil z velikanskim računom deželni odbor. Ko je bil račun na pristojnem mestu odobren, je potovala silna svota — 20 krajcarjev — zopet po istem dolgem potu nazaj, od postaje do postaje, dokler ni prišla v roke srečnemu ključavničarju, pri katerem se je naročila znamenita kljuka Res, taka kljuka je pa nekaj vredna, ker se radi nje porabi toliko časa in papirja! (Dvajset otrok vtonilo.) Iz Konigsberga na Pruskem poročajo 30. m. m. V Warpuhnen blizu Rena je drsalo na ledu mnogo otrok. Led se je udri in več nego dvajset otrok je vtonilo. (Cela vas pogorela.) Iz Budimpešte poročajo, da je v noči pred Svečnico pogorelo blizo 300 hiš vasi Nagy Bobrocz ter da ni ostalo nepoškodovano niti jedno poslopje. Pogreša se tudi 30 prebivalcev. (Alkoholizem na Francoskem) silno narašča. Francozi najrajši pijejo alkoholni absint. Konsum je tako narastel in blaznice se vsled tega tako polnijo, da je vlado začelo skrbeti, kaj bo. Davek na absint so lansko leto podvojili, a zajeziti zla ni mogoče. (Vzgoja na Francoskem.) Družinsko življenje na Francoskem je vse razdjano. Civilni zakon mu seka globoke rane. Nobena zakonska vez ni več trdna. Zveste zakonske imajo v »višjih« krogih že za čudake. Vzgoja je zanemarjena, saj otroci mnogokrat še za stariše ne vedo. Celo liberalni »Figaro« so zgraža in piše članke in članke, kako bi se pomoglo. (Sejmi po Slovenskem od G. do 11. februv. Na Kranjskem: 6. v Novem Mestu in Borov- " v niči; 7. v Gor. Logatou in Metliki; 9. v St. Jerneju, Boštanju, Grahovem, Zagorju in v Mengšu. — Na slov. Štajerskem: ti. na Dobrni, Lio-nici, Gorn. gradu in pri sv. Petru pod Hunds-bergom; 7. v Celji; 9. v Pilštajnu; 10. v Št. Juriju ob južni železn. Društva. (Pred p ustno veselico) priredi »Slovenska krščansko socijalna zveza« v Ljubljani 12. t. m. ob polu 7. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Sodeljuje pevsko društvo »Zvon«. Društveni tamburaški zbor nastopi z nekaterimi točkami. Poleg raznih prizorov predstavljali se bodete izvirna Ogrinčeva igra v jednem dejanju: »Kje je meja« in izborna šaloigra v dvch dejanjih iz starih nomškutarskih časov: »Župan«, spisal Miroslav Vilhar. Izmej prizorov omenjamo »Slovenija in njena hčerka Slovenka« in »Deček in senica«. (Krščansko-socijalno železničarsko društvo) je na svojem občnem zboru dne 2. februvarija izvolilo tale odbor: novim predsednikom nadsprevodnika gospoda J. M i lav ca; njegovim namestnikom gospoda F i n ž ga r j a ; tajnikom Rudolfa Mervica, namestnikom A. Pipa; blagajnikom J. Kraliča. namestnikom J. Pipa. V odboru so še: Jos. Fortuna, Josip Oražen, Fr. Kožar, Jak. Kokovšek, Flor. Sluga, Jan. Sluga, Janez Ažnoh, Alojzij Wi s i a k , Jos. Rupar, Edvard Je raj. V nad-zorovalnem odseku sta: Avgust L o os, Josip Bari. Društvo je priredilo 12 shodov ter imelo dohodkov 875 gld. 50 kr., stroškov pa 817 gld. 13 kr. Na občnem zboru so je razgovarjalo o raznih potrebnih korakih v dosego zboljšanja mate-rijelnega stanja železničarjev ter je v razgovor posegel tudi državni poslanec dr. Krek. (Vabilo) k veselici, katero priredi katol. društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki v društveni dvorani, dne 5. februvarija t. 1. Vspo-red: 1. M. pl. Farkaš: »Oj Banovci«, koračnica, udarja tamburaški zbor. 2. Dr. B. Ipavec : »Domovini«, poje moški zbor. 3. a) Ipavec-Bartclj : »Mrak« ; b) Ipavec Knific: »Planinska roža« udarja tamburaški zbor. 4. P. Hugolin Sattner: »Za dom v bojni grom«, poje moški zbor. 5. »Tambu-rica«, udarja tamburaški zbor. 6. *** »Na straži«, poje moški zbor. 7. »Stara škatlja«. Igra v jednem dejanju, predstavljajo društveni udje. Začetek ob '',7. uri zvečer. Vstopnina: I. sedeži 40 kr. II. sedeži 30 kr. stojišče 20 kr. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (»S lav če v a« maskarada ali »Pra-ter v ljubljanskem Tivoli«) se vrši jutri v nedeljo dne 5. februvarija, ob 7. uri zvečer. Po velikih pripravah soditi bode običajna maskarada tega društva jedna najlepših, kar jih je dosedaj bilo, tako v dekoracijskem oziru kakor v nastopanju raznih grup itd. Zanimanje za to maskarado je pa tudi že sedaj veliko in je vsled tega upati mnogobrojne udeležbe. Vstopnice bo dobivajo pri gospodu F. Čudnu na Mestnem trgu ter jutri od 9. ure naprej v društveni pevski sobi v »Narodnem domu«. (S!l o v. kat. akad. društvo »Danica« na Dunaju) priredi svojo V. redno zborovo sejo v nedeljo 5. svečana ob '/A uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje redne zborove seje. 2. Poročilo odborovo. 3. Volitev dveh odbornikov (podpredsednika in tajnika). 4. Slučajnosti. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu januvariju 1899 je 146 strank uložilo 30874 gl. 45 kr., 145 strank uzdignilo 17852 gl. 74 kr., 15 strankam se je izplačalo posojil 18603 gld., denarni promet 94324 gld. 22 kr. (Bralno društvo »Mir«) pri Veliki Nedelji si je izvolil pri občnem zboru : predsednikom Ivan Veselič, podpredsednikom J. Košar, tajnikom Martin Petek, blagajnikom L. Gaberšček, knjižničarjem J. Tušak, odborniki: V. Kolarič, I. Škvorc, I. Holc, M. Melcher. Gospodarska organizacija. Hranilnica in posojilnica v Vipavi imela je v mesecu januvariju: sprejemkov .......gld. 20153-51 in izdatkov .......» 20135-39 tedaj denarnega prometa . . . gld. 40288-90 Hranilnih vlog se je v tem mesecu vložilo gld. 7876-49, vzdignilo pa gl. 5359-72 in je stanje hranilnih vlog konec meseca januvarija goldinarjev 109785-60. Posojil se je dalo gld. 11604 38, vrnilo pa se je gld. 3686'78 in je stanje koncem januvarija gld. 160177-33. Naloženega denarja nima posojilnica. Članov ima posojilnica 655. Hranilnica in posojilnica v Dobrepoljah imela je v mesecu januvariju : prejemkov........gld. 9.106-46 in izdatkov...... . « 7.269-32 toraj denarnega prometa ! gld. 16.875 78 Hranilnih vlog se je vložilo gld. 7293.—, vzdignilo pa gld. 2574-67 in je stanje koncem meseca januvarija gld. 99.003'28. Posojil se je dalo gld. 1630.—, vrnilo pa gld. 1085-— in je stanje koncem meseca januv. gld. 101.999-—. Naloženega denarja ima posojilnica goldinarjev 243-53. članov ima posojilnica 310. Hranilnica in posojilnica v Biljani Medani imela je v januvariju : prejemkov........gld. 1.145-09 in izdatkov....... . » 1.070-69 torej denarnega prometa . gld. 2.215-78 Hranilnih vlog se je v tem času vložilo gl. 263-—, vzdignilo pa gl. 50-—. Posojil se je dalo gld. 1000 —, vrnilo pa se ni nič. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: G. I. Demšar, župnik v Št. Vidu pri Vipavi 10 gld. — Neim. 12 gld. — Dr. Janko Brejc, od vet. konci-pijent v Ljubljani 4 gld. —. I. M. 5 gld. — G. M. Narobe, župnik v Zapogah 5 gld. — M. P. 3 gld. — G. M. Tavčar, čaBtni kanonik in dekan v Žužemberku 7 gld. — Bog plačaj! Sedmi izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovalo so nadalje občine: Zgornja Šiška 20 gld., Ribnica 50 gld , Zagorje ob Savi 30 gld., Medvode 30 gld., Št. Vid nad Vipavo 20 gld., Moste pri Ljubljani 20 gld., Črni Vrh nad Polhovim Gradcem 20 gld., Zgornje Gorje pri Bledu 20 gld. in Jesenice na Gorenjskem 20 gld. ' Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 4. februvarija. Cesar je vspre-jel danes dopoludne ministra Fejervaryja in nato Kolomana Szella v jednourni avdijenei. Dunaj, 4. februvarija. Parlamentarna komisija poljskega kluba je imela še danes sejo. Poljski klub vstraja pri sedanji večini, da se čim preje razbije opozicija, ki zabra-njuje parlamentarno delo. Dunaj, 4. februvarija. Nemška ljudska stranka je izdala včeraj komunike, v katerem se najodločneje izraža proti vladi § 14. in nadaljnemu obstoju jezikovnih in drugih jednako krivičnih naredeb. Ob jednem pa strankino vodstvo opozarja vse nemške bojevnike, naj opuste neznatne strankarske prepire ter posvete svoje moči skupnemu namenu. Vse mora v boj za pravice zatiranega naroda. Dunaj, 4. februvarija. češki deželni maršal knez Lobkovic pride danes zvečer na Dunaj, da se dogovori z grofom Thunom, kedaj naj se skliče češki deželni zbor. Dunaj, 4. februvarija. Poročilo nekaterih listov, da se vlada ne bo vdeleževala razgovorov za sporazumljenje, niso resnična. Vlada bo sama pričela in vodila te razgovore. Brno, 4. februvarija. Državni poslanec in namestnik deželnega glavarja dr. Promber je umrl. Praga, 4. februvarija. Nemškega visoko-šolca Biberla, ki je 16. m. m. s samokresom smrtno nevarno ranil češkega dijaka Linharta, je obsodilo sodišče v trimesečni strogi zapor in na povrnitev stroškov. Budapešta, 4. februvarija. Listi pišejo, da opozicija ne bo vsprejela vladnih predlogov ter da bo nadaljevala obstrukcijo. BudimpeSta, 4. februvarija. Voditelji Szilagyi, grof Czaky in grof Andrassy so izročili ministerskemu predsedniku konečne predloge in pogoje opozicije. 0 teh se sedaj posvetujejo baron Fejervary, Lukasc in Ko-loman Szell. Livorno, 4. februvarija. Policija je zasledila anarhistiške zarotnike, ki so hoteli ondotno policijsko poslopje razstreliti. Cisto medicinično ribje olje. Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj. Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. MIlan Loustek. lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrolu Vašog nepro-cenjeno dobrog in pristnog medicinskog ribjog olja katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, požljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam iu ostajam Vam udani 729 14 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenioa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. lii^arii HU. : 1. februvarija. Terezija Omejc, zasebnica, 78 let, Stre-liSke ulice G ostarelost. 2. februvarija. Berta Lavrin, sprevodnikova žena, 56. let, Reber 4. terbes. — Marija Gostič, uradnega sluge hči, 3. leta, Hrenove ulico U a rhachitis et bronehitis. — France Komatar, branjevec, 56 let, Poljanska cesta fi6 caries. — Helena Šuster, postreščekova žena, 45 let, Rožne ulice 3, jetika. V bolnišnici: 30. januvarija. Leopoldina Alizeli, pivovarjeva hči, 12 let, vnetje možganske mrene. 1. februvarija. Ivan Kovač, mituičar, sarc.oma maxilla caehexia. V hiralnici: 2. februvarija. Ana Irlah, gostija, 84 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. a rt O opazovanja Stanje barometru v mai Tenipera- tuia po Caliija Vetrovi Noto rt'S 1£ a A s & -T3 >41 »M f * p. 3 9. zvečer 726-2 —0-4 | si. jvzh. oblačno 9-8 4 7. zjutraj 2. popol. 7314 r/34 6 -3-2 -01 sr. jvzah. sr. jug sb.jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura 0 5'. normale: —1-40. Vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem, od katerih se mi ni bilo mor/o če zaradi takojšnjega odhoda osebno posloviti, izrekam tem potom: „Srečni ostanite in Bog Vas obvari." Josip Korošec. 93 1-1 Vabilo na III. občni zbor Konsumnega društva v Staremtrgu pri Ložu, vpisane zadruge z omejenim poroštvom kateri se vrši v nedeljo, 19. febr. 1899, ob 3. uri popoldne v prostorih konsumnega društva v Staremtrgu s sledečim vsporedom: 1. Nagovor. 2. Poročilo za upravno leto 1898. 3. Polaganje in odobrenje računov. 4. Razdelitev dobička. 5. Volitev odbora in nadzorstva. 6. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi vse p. i. ude 96 i-i odbor. Tomo T o 11 a z z i iz Logatca priporoča svoja raznovrstna pristna & istrska vina $ črna in rumena. Črna od 17 do 23 gld. Dalje pravi istrski tropinovec, zadacan po 80 kr. liter. — Na zahtevanje pošljem uzorce. 91 l—i Služba organista in cerkvenika je izpraznjena na Rovili, p. Radomlje, ž. p. Jarše-Mengeš. 79 3-3 Nastop 1. snšca. — Več pove ondotni žup. urad. da v nnjem 78 3-2 Florijan Lisjak, Štepanova vas št. 48. $ Cerkvena mizarska dela. Podpisanec izdelujem zlasti cekvene klopi in spovednloe po vzorcih in po lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost. Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici, v Msravčah, Pečali, Komendi in v novi cerkvi vodiški, pa spovednica na Holmcu. 6 dni. Postavljanje novih klopij v cerkvi traja le 5 do Josip Stupica na Viru, pošta Domžale. ^ 61 20-2 Rl^ Prostovoljno se proda lepo posestvo z vrtom, kmetijo, travnikom in gozdom v Ponikvah. Hiša je jednonadstropna, pripravna za gostilno in vinsko trgovino; leži tik velike ceste med postajama Dobrepolje in Velike Lašče na Dolenjskem. 71 3-2 Več poizve se pri trgovcu Andreju Peteriin-u v Ribnici, ali pa pri gostilničarju Alojziju Pogač-nik-u v Ljubljani, Frančiškanske ulice štev. 6. M M Prečastiti duhovščini se poročam za slikanje / V kapel/O re' in /C v sob. /K / /^L V gr/ na razpo-^/ 'ago tudi krasne ' (škice) v barvah tiskane, v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-2 Imam vt M M M____ Služba organista»cerkvenika je izpraznjena v Sodražici. Nastop 1. sušca. urad. Več pove ondotni župni 63 3-3 Na prodaj so trije križe vi poti jeden 95 cm. visok, velja .... gld. 65.— drugi 130 cm. visok s križem in podstavkom vred, velja..........» 120-— tretji 150 cm. visok, velja .... » 250'— pri Fr- Toman-U, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniskem trgu št. I 853 24—17 8 goldinarjev! Brez dobička za lastno ceno damo pravo amerlkan-sko pozlačeno uro z dvojnatlm plaščkom, samo da se kupčija začne. Zaradi reklame jo damo za las no ceno Slelirni ima •%'J lepo priliko, si pridobiti uro, ''•.V?/ ki ni razločiti od zlate, za ^vV^-rneverjetno nizko ccuo 8 goldinarjev. Je mojstersko delo, in ura zlata, ki stane 300 gld, ni boljše delana. Močne vnanje stene so z ISkaratnim zlatom pozlačene in ne zgubč barve zlata. Vsako uro poskusimo, preden jo pošljemo, in priložimo 31etno pisano jamstvo. 4P 6 2 Najboljše jamstvo za solidno blago pa je to, ker se zavežemo denar ves vrniti, če bi ura ne bila dobra. Središčno prodajo in razpošiljanje ima RIX, _ . _ 7 , _ Izvirni Dunaj,Praterstrasse st 16. garancijski list V proviticljo In v Inostranstvo se Ure za dame p«šiljii proti povzetju. 10 gld. IVAN KORDIK, Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14, priporoča svojo veliko zalogo jedilnega orndja za neveste in gostilničarje kakor tudi dobitkov za 52 8-5 tombolo in druge igre. Nizke cene. Liniment. Capsici compos. 352 lz lekarne Blohter-Jeve v Pragi 24-7 priznano Izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v voeh lokarnab. Zahteva naj so to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—17 Richter-jev liniment s,sidrom* ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z mano varstveno marko r sidro" kot prlltcc. Rlchter-Jeva lekarna pri zlatem levo t Prajl, E. Zbitek-ov ceniki zastonj. v Novi Štifti pri Olomucu zavod za izdelovanje stekleno-mozaičnih božjih grobov, lur-ških duplin in altarjevza procesije ob sv. Rešnjem Telesu. Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Peterburgu, nemškega misijona v Carigradu itd. Vse pošiljatve zajamčene. 894 4-3 Svarilo! Gosp. Albin Job. Megušar, rojen v Tržiču na Goremskem, ima od mene legalizirano pooblastilo, katero s tem prekličem in kot neveljavno objavim. Imenovani toraj ni opravičen, za mojo tvrdko sprejemati naročila ali denar. Ako bi to storil, je izročiti gosposki V Pragi, dne 1. januvarija 1899. 59 4-4 Karol Filip Pollak, tovarna za esence. Ženitovanjska in priložnostna darila, Velibi polom. V Novem Torku in Londonu čutijo tudi fevropejske dežele. To jo nagnilo neko veliko trgovino s srebrnino, da oddi vso svojo zalogo proti mali odškodnini lastnih stroškov. Pooblaščen sem, da izvršim to razprodajo. Slehernemu pošljem za gld. 6'60, naslednje predmete: 6 finih namiznih nožev z angleško ostrino, (i vilio iz amerik. patent-srebra, (i jedilnih žlio iz amerik. patent-srebra, 12 žlloio za kavo iz amerik. patent-srebra, 1 žlico za zajemanje juhe iz amerikan- skega patent-srebra, 1 zajemnik za juho iz amer. patent-srebra. 1 zajemnik za mleko iz amerik. patent-srebra. 2 posodloi za jajca iz amerik. patent-srebra, 6 angl. Viktorija-skledic, 2 lepa namizna svečnika, 1 cedilo za čaj, 1 fin i- kleiloe za sladkor. 44 kosov za le gld. 6-60, kar je prej stalo 40 gld. Amerikansko patent-srebo jt bela kovina, ki 25 let ohrani barvo srebra, za kar jamčim. Najboljši dokaz, da ta inserat ni slej>arija, je to, ker izjavljam, da slehrnemu vrnem denar, komur blago ne ugaja. Ta lepa zbirka je posebno primerna za krasno božično in novoletno darilo n sploh za vsako boljše gospodinjstvo. Dobiti je e v 98 4-2 A. Hirschbcrg-a glavni zalogi blaga iz amerik. patent-srebra. Na Dunaji, II., Rembrandstrasse 19/9. Telefon št. 7114. V provincijo pošiljam proti povzetji ali gotovemu denarju. Štupa za snažen j o 10 kr. Pristno le s tu pristavljeno varstveno znamko. Nekatera priznanja: Pošiljatev sem prejela, zelo zadovoljna, prosim blaga še za 6 gld. 60 kr. Kalosvar. Baronica B:infiy. Prejela sem poslano in sem zelo zadovoljna. Gaad, Ogersko, 1. sept. 1898. Grofica C. Cliotek-Gudenus. Z Vašo garnituro sem čez vse pričakovanje zadovoljen; priporočil Vas bom svojim znancem. Kuttenplan. Karol Janisi-h, predstojnik postaje. «£K3£3Q£H3Qf Stanarinske knjižice za stran ke z ur?dno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelho za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. t Katol. Tiskarni v Ljubljani. I WŽenini in neveste! n f? ne zamudite prilike, ko Fi omislite potrebne stvari za rabo pri skupnem hiševanju, obiščite in oglejte si veliko zalogo 14 10—9 namizne oprale iz kina- in pravega srebra, poročnih ln drugih prstanov, uhanov, okraskov, stenskih ln žepnih ur ln verlžio zlatih, srebrnih in nlkelnastlh, vse po najnižjih cenah. Vabim na mnogobrojni obisk vse slav. občinstvo ter pošiljam ilustrovane cenike po pošti zastonj. T7V Pili H On urar in trgovec z T I. tieiklji in šival- nimi stroji v Ljubljani nasproti rotovžu. za želodec i/ lekarn« R E K Mai-Bt v l»r«Ri ®® je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki po življa okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja želodčevo delavnost prav zanesljivo. 8 Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. j varilo ! Na vseh delih zavitka k v je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka. ?afovga: lek ar na B. Fragner-jeYa „pri črnem orlu" v Pragi, &MF Se vsak dan razpošilja. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy. M. Mardetschlager, J. Mayer in vseli drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 187 26-21 Priložnostna darila! ^ Friderik Hoffmann, T1I'JLI% 338 26-20 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseli vrst ir žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobro do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. ■V Poprave se dobro lu solidno izvršujejo. je najboljši in najčistejši primeseh h kavi ! (Jestite gospodinje! 221 do-46 Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva sc v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. Razpis služeb. Sprejme se: 1. Potovalni uradnik provizijami in pravico do definitivne službe po preteku jednega leta. 2 Pomožni uradnik za pismo 3. Praktikantaiipraktikantinja za pisarno. Pogoji: Ad. 1. Popolna izobrazba v zavarovalnih zadevah in večletno službovanje v teh strokah, zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ad 2. Zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in dosedanje službovanje v kaki odvetniški ali notarski pisarni. Ad 3. Brezplačno službovanje skozi dva meseca in zmožnost slovenskega in nemškega jezika, kakor tudi lepa pisava. Ponudbe s spričevali vložiti je do 14. februvarija t. 1. osebno pri vodstvu generalnega zastopa c. kr priv. zavarovalne družbe „Avstrijski £,honix' v Ljubljani, Kongresni trg št 17. 9J l-l fflSST Dobiva se povsod. 905 (36-4) Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob. Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. o. kr. mini-storstva za uk in bogočastje pripuščenl mali, srednji in veliki Izem ali v slovenskem jeziku, kateri je v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od tekočega šolskega leta nadalje, se dobiva mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr. y prodajalnici katol. tiskovnega društva v Ljubljani (H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalci dobe primeren popust. Usojam si p. n. odjemalce zlasti na mojo oblastveno dovoljeno IMT razprodajo ~*fl garantirano pristne deloma lastnega izdelka opozarjati, pri koji sem cene za 10 do 30 kr. prt kilogramu znižal. Razločiti treba jo tako garantirano pristno žimo od one ne-N pristne s fibrizmo namešane, ki je kvalitativno za 50% slabeja '■i in ki se v zadnjem času čim dalje v večji množini v kupčiji pojavlja. 11 Istotako znižal sem ceno pri „crin d' Afrique" (morski travi) od 8 na 7 kr. kilogram. En gros še ceneje. 18 10-8 M. Pakič. ||1 iV-B. Kupujem vsako množino m konjskih in goyejih repoT 1 M po najboljših cenah, katere dam potem [sčistiti in v žimo spresti roooooooooooorooooooooG Wr POZOR! H Podpisana tvrdka priporoCa slavnim prostovoljnim gasilnim društvom, občinam ln žapnlščem za nabavo vsakojakili brizgalnic, gasilnega orodja, pasov itd., kakor tudi kmetijskih strojev in peronospera-škropilnic svojo bogato založeno podružnico v Zagrebu, Frankopanska ulica štev. 9. Postrežba točna, solidna, z nizkimi conami, pod ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na obroke. Pohvalna pisma in spričevala s Kranjskega na razpolago. Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem podružnica R. A. Sinek al. St. 2472. 95 3-1 Voli treni razpis! V smislu §. 7 postave zastran obdelovanja ljubljrnskega mahu z dne 23. avgusta 1877 daje se s tem na znanje, da je imenik močvirskih posestnikov katastrskih občin Trnovsko ln Karlovsko predmestje, Gradišče v Ljubljani in pa Stepanjevasi, kateri so opravičeni letos v glavni odbor za obdelovanje močvirja skupaj voliti dva odbornika in jednega namestnika, sestavljen, in da se sme od 3. februvarja t. 1. naprej 8 dni pri podpisanem mestnem magistratu v navadnih uradnih urah pregledovati in proti Djemu ulagati ugovore. O ugovorih o pravem času vloženih, razsojalo ho ckr. okrajno glavarstvo v Ljubljani. Volitev odbornikov in namestnika vršila se bode dnč 14. marca 1890 od 9 do 12 dopoludne v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah v Ljubljani. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dne 26. januvarija 1899. >,;-, ■;.'? HJ- -J-J? , 'ViJisiLiv- k;- -,.■- Pozor! ijsa namizna vina iz c. kr. dvornih kletij na Dunaji in najboljši konjak iz c. kr. dvorne distilerije Pfau in dr. na Reki so dobiti v konditorlji 11 B v Ljubljani 911 1111 na Kongresnem trgu (Zvezda) št. 8. mmmmmm > s ► I K K h «1 K K » 4 K dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. lekarnar „pri angela" t Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v Zeleznatem vinu lekarnarja Pioooll-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. aKŠ" Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. 827 12 HERBABN^ -je v po dfosfornasto-kisli (M O Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje p6t, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redll-nost, telo jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij. 896 r20-6) Cena steklenlol 1. gld 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polstcklenic ni.) aPSčT" Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,.Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barinherziglteit" VII. 1, Kaiserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinali. A. 13/99 4. 55 3-3 Oklic, ki sklicuje zapuščinske upnike. C. kr. okrajno sodišče Skofja Loka opominja vse tiste, ki bi kakor upniki imeli kaj tirjati iz zapuščine dne 21. decembra 1898 brez poslednje volje zamrlega kmetskega posestnika Janeza Kalana vulgo Krevsa iz Školje Loke, Kapucinsko predmestje štev. 6, da k temu sodišču pridejo dne 2-L. februvarija 1899 ob 9. uri dopoludne svoje tirjatve napovedat in jih tudi izkazat, ali pa do tistega dne svojo prošnjo pismeno vlože, ker bi sicer iz zapuščine, ako bi pošla s poplačanjem napovedanih dolgov, ne imeli nič tirjati, r zun če bi kako zastavno pravico imeli. Škof j a Loka. dne 21. januvarija 1899. 3SV I 1C99/ | V; | cffiajnoveje v razghdnicaR! g S , - ^ _ if ~mi cPiaztjfcdnicč v fizasni taho&vani „&efftcz s SUanicz"^ ® P| fepše kakoz vsa/l dzugi svittclisefi, pc vsakczšnih fete-|p gzafijah (na icfjo fctcgzafujc tudi sani), izdeiW nizkih ccnah, naejte in najčistejše SrccRo zfflagolic, umetniški zavod „ Člpolon" v (Želji ((SitliJ, Štajersko. H /Ž3Ž I > u si a J s k a borz a. En6 3. februvarija. Dne 3. februvarija. Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 198 gld 1^0 » 75 kr. % Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 60 kr. 4°/0 državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 174 gld. — kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 25 » 101 25 > 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 159 » — > Rudolfove srečke, 10 gld....... 26 > 25 > Avstrijska zlata renta 4%...... 119 85 > Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 194 » 50 » 85 > no > Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 102 20 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... 99 » 40 » 80 > — > Ogerska zlata renta 4%....... 119 75 > 139 . - - > \Valdsteinove srečke, 20 gld...... 60 > — > Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 97 90 > Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 130 » 75 » Ljubljanske srečke......... 24 » 25 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 937 — » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » 65 » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. 156 » 30 » Kreditne delnice, 160 gld....... 362 — » Posojilo goriškega mesta....... 112 » — > Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3510 > — > London vista........... 120 40 » 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... 98 » 25 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 441 > — » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 95 » Zastavna pisma av. osr.zem. kred.banke i°/0 98 » 30 » Akcijo južne železnice, 200 gld sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . 69 » 75 > 20 mark............ 11 78 » Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 » 80 » 116 » 90 » SO frankov (napoleondor)...... 9 65' 1» » > južne železnice 3°/0 . 180 » — » Montanska družba avstr. plan..... 239 > — » 44 4o » » » južne železnice 5°/0 . 125 » 30 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 184 » — > C. kr. cekini........... 5 68 > » > dolenjskih železnic 4°/0 99 » 50 » Papirnih rubljev 100........ 127 » 37 > Nakup ln prodaja ~itXL vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžreban ju najmanjšega dobitka. - Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Kanjarnična dolniška družba „51 E iS C SIJ iS" 1., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni svčti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti ^ AkiT naloženih gl a vilic, TtS g