ZA GORIŠKO IN BENEČIJO % DNEVNIK gotov!n1 - Cena 30 lir VB, Leto XVI. - Št. 68 (4531) TRST, sobota 19. marca 1960 pogradu tiskovni konferenci avstrijskega zunanjega ministra in Draga Kunca Izjave Kreiskega potrjujejo avstrijsko dvojno mero fjgde manjšin na Južnem Tirolskem in Koroškem besedah Kreiskega spada vprašanje slovenske narodne manjšine na Koro-f 9rn v pristojnost avstrijske vlade in ni dvostransko vprašanje, medtem ko ltna Avstrija pravico nastopati kot zaščitnik manjšine na Južnem Tirolskem Kunc o albanskih napadih in izjavi Envera Hodže ^EOGRa <0d našega dopisnika) ida,i”vaii y i8' ~ skym te skupno poročilo verjetno jutri pred odhodom Naijevar^’ 18- — Danes dopoldne in popoldne so se |n Kreist V ®eo§raUdarU' da «dha-Pot,'lia je ze? Z naib°ijšimi tal °ni in zadovoljen s »Sl. v kaVeuZUltati razgovo-HiK nia so izmenjali * h vPrašan^uZn*k mednarod_ in ^nje uacionalne ju-. $*de tuanjšine. •t«J*,a.vstriTst^šine v Avstri-dei.^iziavii 7 zunanji mini-■'.***ko lil da to ---------• • »it; be *n j vPrasanje -a a Vrine- da 1116(1 dVO- iji, je kilo obn an;'a’ temveč *°šertaiSe PriiI*Vinavano v že‘ 1 odrin • J 1 in d°bri Mem,aipa z n„?f, tued obema Jo b« zb°ljšaSiIVii°T tega pro' h v«Sedah v'■ Jugoslavija Ssurašanie vieij ?ga ni na kot - ftsko i,n . a kot na &ti«t!!a vPraš«nrasanie’ temveč °st an ]ei • spada v avstrijske ?1A7?S »Oookyllje'vAunanji minister ll1 ! > v Beogradu Jito« °čpo trdi?P nevzdržno Sosi|f, 10 ^°ka*M V’ S?*"'. ozemlju,. -- Slnvencev in ta-iri,7>oi, Dra vztraja pri dvobJj em pa ne-'Itvln.VPrašlj.^et1 za rese- sanja manjšin — in av-Tirolskem. C jeTaeni Tirols„n.... NilP°vedali * s,rao ze več-« 7, Kreisk>’ v i^vn *seci J seb°J N n’ da i. namreč sam !!'* Dr«Veacem 7trija dollna *'iu *wice o? 1. 5VoJ' državi Kr« z* j ti žri. nn zah‘eva od j» , Tirolce. ''»lovu1 Padti PorabiI dvojno tUdi V Podobno pro-J» F«je si0v‘rd,tviJ°. da je aVttripr°jkem nske manjšine ‘l»tiSko VnraZgolJ notranje r^žurn tem n»s?n^e’ Poudar-iv«"? Gruh. kJ? med spo-'aiHn,*rihkitn F .ne Gasperi «Kito ■ Kr.t rzavnim spojko tn*navadnky ie ael 1 .' vuslPth n lm cinizmom ^ k Vč ki ^“kov italijan-n 0oti!Jžnotirn1r7 tako trdi, ^af »^"Je vn i° vprašanje Na ta sp0r7 anJt Italije. S en^frašal,? k> ure- "Nzu °Vredna °beM manp mednarodna ? »»? k»: tf6*?* f stl*iy sam vztra-?• C '•'»iijšin sCu do slo-Vk*a Rim1"*- ki sa obso-ai^ko ntoaPjšlne ema za av' IV^ni iSpričo takih dvoj-SS?‘ da hn Protislovij še laavfnri|ska vlad* t> J'oveiJa vprašanje ko- ^“iki 1 niihn .neposred- SJ tlni SO i!lv v,Ini Pred' naietl^a^ pred ne‘ ®V II) ' na Dunaju CaNtav 0 se n8i“ha ušesa? ^ v p.n*kom ?m.re£ dogaja i» e bi l!*1« jUZnih Tirol- SS1?. moral imeti Tv*' huNklh c?ravične za- dK°kler ,0 Prav°iz ncev- bi tž,1", «,^a ?e»a Krelsk>’ 25’evat, ,pia ,, razumeva- . Katoliška akcija nasprotuje tudi ukrepu, ki zadeva zasebno šolo in ki bi ga izločili iz znanega šolskega načrta, tako kot predlagajo šolniki, ki so včlanjeni v organizacij. «ADESSPI». Tak poseben ukrep za zasebne šole bi sprejeli tudi republikanci in socialisti. «Quo-tidiano» poudarja nato, da nikakor ne sme biti sestavljena vlada pod demokristjanskim vodstvom in ki bi bila odvisna od socialističnih glasov. Glasilo Katoliške akcije polemizira tudi z La Malfo, ki je v razgovoru z nekim francoskim dopisnikom, izjavil, da je možno samo dvoje: ali vlada levega centra ali pa kaos. Končno se je danes zvedelo še za nekatere dogodke, ki niso bili »uradno potrjeni*. Trdi se namreč, da se je danes Se-gni sestal z bivšin. predsednikom vlade Scelbo ki je hkrati voditelj demokristjanske stru- je »Ljudski centrizem*. Ponudil mu je podpredsedniško mesto ali pa notranje ministrstvo v bodoči vladi levega centra. Scelba pa je ponudbo odločno odklonil. Kot vzrok je navedel, da bo vlada pod vedno večjim pritiskom Nennija, ker bo odvisna od njegovih glasov Svetoval pa je Segniju, naj poskuša z obnovo štiri-stranske centristične koalicijske vlade Po razgovoru je odšel Segni poročat Gronchiju na Kviri-nal. Razgovor je bil zelo dolg in ni dvoma, da je bil povezan z razgovorom s Scelbo. Precejšnji pomen za razmere v krščanski demokraciji pripisujejo opazovalci današnji proslavi prve obletnice, odkar je bil Moro imenovan za političnega tajnika. Proslave se namreč niso udeležili fanfanijevci in pristaši desnega centra: prvi zaradi tega, ker nočejo slaviti Fanfanije-vega naslednika, drugi pa zaradi tega, ker se s politiko se-dan;ega tajnika -- striniajo. A. P. ............. Huda kriza v vatikanski vladi Po nenadni ostavki kardinala Tardinija Med kandidati za naslednika so kardinali Marel-la, Montini in nekateri drugi RIM. 18. — Večina italijanskega tiska posveča pomembne komentarje izjavi državnega vatikanskega tajnika novinarjem, da namerava odstopiti zaradi starosti in »poapne-njen.ja žil*. Predvsem gre za nenavaden način, kako je o svoji ostavki javnost obvestil. Verjetno je, da je papežu že prej izrazil željo, toda kot kaže, vladajo v Vatikanu take razmere, da se :e stari kardinal odločil prirediti presenečenje morda tudi svojim naj-bliž'im sodelavcem. Da se je to zgodilo prav v teh dneh, je brez dvoma pripomogla vladna kriza, glede katere vodilne osebnosti v Vatikanu niso složne, ker gre za važen demokristjanski korak: pristati ali ne pristati na posredno podporo socialistov. V zvezi s tem so v Vatikanu različna stališča glede odgovora na vprašanje: V kaki meri naj se Vatikan meša v reševanje sedanje krize? V teh sporih se omenja zlasti i*n”linal Ottaviani, ki je znan po svojem govoru, v katerem je napadel Gronchijevo potovanje v ZSSR. Zdi se, da vodi Ottaviani eno izmed močnih skupin v vatikanski politiki in da je prav Tardini morda prišel v spor tudi z Otta-vianiiem kajti trdi se, da je državni tajnik — čeprav je nosilec poleg papeža najvažnejše funkcije v Vatikanu — za govor zvedel šele od nekega novinarja. Po tem govoru pa so se razmere še poslabšale. .......................... Prihodnje leto v vesolju prvi ameriški astronavt Napravil bo tri kroge okoli Zemlje in kabina te bo nato spustila v morje, kjer jo bodo ujeli - cPionir V» oddaljen 1,609.000 kilometrov od Zemlje WASHINGTON, 18. — Prihodnje leto bodo v ZDA izstre. lili prvega vesoljskega potnika v tir okoli Zemlje. Napravil bo tri kroge okoli Zemlje s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro. Kabina, v kateri bo nameščen potnik, in ki bo odporna proti temperaturi 1,800 stopinj, bo letela nad Afriko, Av. stralijo, Mehiko in ZDA v višini 160 kilometrov. To določa načrt «Mercury», kakor je razvidno iz drugega polletnega poročila državne u. prave za letalstvo in vesolje, ki ga je predložil danes kongresu Eišenhower. Nad obalo Kalifornije bo vesoljski potnik v trenutku, ko se bo zaključil tretji krog okoli Zemlje, sprožil zaviralno raketo, ki bo precej zmanjšala hitrost letenja kabine. Ko bo kabina nad Bahamskimi otoki, bo letela s hitrostjo 560 kilometrov na uro. Njena hitrost se bo še zmanjšala zaradi trenja z zrakom in zatem jo bo še zmanjšalo posebno padalo na 324 kilometrov na uro. Padalo se bo ločilo od kabine, ko bo ta padla v morje in plavala na površju. Vojne ladje in letala, ki se bodo zbrala na tem področju, bodo poiskala kabino in njenega potnika, ki bosta krožila okoli Zemlje pri. bližno štiri ure in pol. Že 9. aprila lanskega leta so objavili imena sedmih vesolj- skih potnikov, med katerimi bodo verjetno zadnji trenutek izbrali pilota za satelit «Mer» cury». Kabino bodo izstrelili v tir z medcelinsko raketo «Atlas». V primeru slabega delovanja bo ((pomožna raketa« ločila kabino od rakete »Atlas« in potnik se bo vrnil na Zemljo v pogojih normalnega poleta. NASA javlja tudi, da bodo ZDA izstrelile letos satelit, ki bo služil za natančnejše začrta-nje zemeljske mape. Satelit bo letel po tiru v razdalji od 1.280 do 1.600 kilometrov od Zemlje. Imel bo posebno napravo, ki bo v presledkih oddajala močne svetlobne bliske. ((Pionir V« je oddajal danes zjutraj elektronski znak z razdalje 1,609.000 kilometrov. E-lektronski znak proti satelitu so oddali s postaj v Los Angelesu in na Havajskih otokih. Znak je potreboval 5,4 sekunde, da je prišel do planeta. Podatki, ki so jih dobili, kažejo, da je temperatura v notranjo^ sti planeta 19 stopinj, na zunanji strani pa pet stopinj pod ničlo. Princesa Margaret je obiska, la danes observatorij v Jodrell Banku, kjer je pritisnila na gumb, s katerim je navezala stik s planetom. Zatem je poslušala na magnetnem traku reprodukcijo znakov. Zelo značilno je tudi, da vatikansko uradno glasilo »Os- servatore Romano* ni v celoti objavil izjave, ki jo je Tardini dal novinarjem. Govori se, da bo kardma' pri svojem sklepu vztrajal. Zaradi tega se že omenjajo kandidati za njegovega nasied-nika. Zaradi zmede, ki Vlada v vat:':ar.ski politiki, je to vprašanje zelo delikatno in prav nič lahko rešljivo. Med kandidati se omenjajo: kardinal in milanski nadškof Montini, ki bi ga v Milanu nadomestil kardinal Confalonieri, dalje Marella, b;- v anostolski nu* v '■‘--'•»u. ter kardinal Cicognani, bivši nuncij v Ameriki in sedanji predsednik vzhodne kongregacije, ki jo ie do pred kratkim vodil stari francoski bradati kardinal Tis-serant. Razsodba v procesu v Skopju SKOPJE, 18. — Okrajno sodišče v Skopju je danes po procesu, ki je trajal dva dni, obsodilo skopskega nadškofa dr. Cekado zaradi nedovoljene trgovine z blagom in valutami pogojno na 18 mesecev zapora. Duhovnik dr. Ivan Pavlinac iz Sarajeva je bil obsojen na dve leti zapora. Duhovnik dr. Rudolf Pukjak iz Zagreba na 18 mesecev zapora, gospodinja Harija Ibriše-vič iz Orašija v Bosni na pet mesecev zapora, nameščenec iz Zenice Nadjakovič pa na šest mesecev zapora pogojno. «» ----------------- Značilne pripombe na javni o Južni Tirolski DUNAJ, 18. — Na sedežu ljudske univerze dunajskega o. krožja Ottakring je bila včeraj javna diskusija o vprašanju Južne Tirolske. Govoril je najprej časnikar Ritschel, avtor knjige ((Južna Tirolska — evropska krivica«, nato neki politični funkcionar Ramsauer. Za njima se je priglasil k besedi dr. Chelli, prvi tajnik italijanskega veleposlaništva na Dunaju, ki je pobijal njune trditve, dasi ne vedno posebno prepričljivo. Značilno pa je, da so se pozneje od samih avstrijskih diskutantov slišale tudi take pripombe: da govori v bolnišnicah na Gradiščanskem, kjer živi hrvaška manjšina, vse o. sebje od zdravnikov do bolni-čarjev samo nemško: da je po trebna opreznost zaradi posl7 •diic, ki bi lahko nastale po pro« pagandi za plebiscit. Nekdo pa je postavil tole trditev: če je v javnih uradih malo Južnih Iirolcev, se to dogaja zaradi tega ker pripadniki avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem nimajo interesa za take službe. A^iSRVIN’. 18- — Agencija ADN javlja, da je vzhodno-nemško sodstvo začelo preiska-vo proti zahodnoneanškemu mi. nistru za begunce Oberlaen-derju v zvezi z njegovo udeležbo pri pokolu v LeopoJiju julija 1941. WASHINGTON, 18. — Ek-sportna banka je dovolila zavodu IMI posojilo 13.700.000 dolarjev za finansiranje nakupa štirih potniških letal n« reakcijskih pogon »Douglas DC-8», ki jih bo kupila Italija. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 19. marca 1960 Temperatura včeraj Najvišja temperatura 13.2 stopinje ob 12.30, najnižja 5.2 stopinje ob 6. uri. Vlage 75 odst. Goriško-beneški dnevnik Danes, SOBOTA, 19. mar« Jožef _ .j, Sonce vzide ob 6.11 in zaton' _ 18.16 Dolžina dneva 12.05. W vzide ob 0.13 in zatone ob Jutri, NEDELJA, 20. marca Igor Stanje živinoreje v goriški pokrajini Konec leta 1957 smo imeli 14.681 glav goveje živine Vprašanja goriških kovinarjev Živina donaša kmetijstvu največje dohodke ■ Nižanje števila prašičev, konj in drobnice V goriški pokrajini se gojijo v glavnem goveja živina in prašiči. Prav malo je konj in drobnice, ki se je gojila v glavnem v predelih, ki so prišli pod Jugoslavijo. Nekaj stotin ovac redijo sedaj tudi v bližini Foljana. Živali priženejo na Kras, kjer se v zimskih časih najde kaj malega, da se živali nakrmijo. Kakor smo že rekli, predstavlja govedo — poleg prašičev — največji zaklad naših kmetij. Naj bo še tako majhna kmetija, v hlevu bo imela po eno ali dve kravi. Nobena reč danes ne daje na kmetiji toliko zaslužka kot ravno živina. Mleko se proda, tele, pa tudi sama žival se proda za meso. Poleg tega daje ne-obhodno potreben gnoj. Kolikšen pomen ima goveja živina v našem kmetijstvu nam povedo tudi številke ki jih je zbrala trgovinska zbor-nica v svoji monografiji o gospodarskem stanju naše pokrajine. Leta 1952 je bilo na področju vse pokrajine 12.684 goved, leta 1957 pa se je število zvišalo na 14.681. Ce je znašal indeks leta 1952 — 100. tedaj je bil 7 let pozneje 116. Pri ostalih živalih je prišlo v tem obdobju do znižanja števila. Pri prašičih od 6008 na 5369, konjih 1862 na 1788, drobnici od 2018 na 1252. «»--------- Velika sredstva za javna dela odpadne vode bo letos potrošila okoli 80 milijonov lir, in sicer 38 milijonov za pokrivanje potoka Korna pri otroškem igrišču, 15 milijonov pa za nove zbiralnike v severnem delu mesta. Za šolske zgradbe bodo potrošili 180 milijonov, za razširitev cestnega podvoza v Ul. Aquileia pa 253 milijonov. U-reditev tega podvoza narekuje predvsem naraščajoči cestni promet. Vsa vozila ki gredo iz Gorice v smeri proti Vidmu, gredo pod tem podvozom, ki je poleg vsega ozek in nizek. V urbanističnem načrtu so že izbrali mesto za nov podvoz, ki bo kakšnih 100 metrov proč od sedanjega v smeri proti Soči. Napravljen bo iz dveh cestišč in bo odpravil nevarne dohodne ovinke, ki sedaj še bolj otežkočajo varnost prometa. K temu moramo prišteti še vsoto 95 milijonov lir za ureditev cest in poti, med katerimi je tudi ureditev ceste v Št. Maver. št. 14; 50 delavcev bo zaposlenih 51 delovnih dni- Nova delovišča za 280 delovnih dni V Doberdobu bo 10 delavcev zaposlenih pri pogozdovanju Goriška uprava bo v tem letu potrošila večje vsote denarja za javna dela. Samo za gradnjo novih zbiralnikov za ] Ul. Romana in državno cesto Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je odobrilo goriški pokrajini naslednja delovišča: GRADIŠKA: ureditev cest in javnih vrtov; 20 delavcev bo zaposlenih 51 delovnih dni; TR2IC: gradnja ceste med ROMANS; ureditev ceste in kanalizacije v vasi; 10 delavcev bo delalo 51 delovnih dni; SKOCIJAN: pri cestnih delih bo °o delavcev zaposlenih 76 delovnih dni; DOBERDOB: pogozdovanje v kraju Gradina; 10 delavcev bo zaposlenih 51 delovnih dni. Saje so se vnele Goriške gasilce so včeraj ob 11. uri poklicali v Ul. Colom-bo št. 19, ker so se vnele saje v stanovanju Ermelinde Tac-chinara. Gasilci so v 40 minutah ogenj pogasili. Škoda ni velika. Pogajanja na Intersindn glede proizvodne nagrade Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih srednje, šolcev, Rod Modrega vala, športno združenje Bor, ASK Simon Gregorčič in Klub beneških študentov prirejajo DANES Ravnateljstvo SAFOG predlaga izplačilo nagrade v isti višini kot lani Pred dnevi so se pričela na Intersindn v Tr>tu pogajanja za sklenitev pogodbe o izplačilu proizvodne nagrade kakor tudi pogodbe, ki se tiče del na akord, sodelovanja pri akordu in dela za odstotke. Vse sindikalne organizacije so soglasno zahtevale, nai se moškim in ženskam nad 18 let izplača proizvodna nagrada v znesku ]0.000 lir, vajencem pa 7500 lir. Obenem zahtevajo ustanovitev komisiie, ki naj ugotovi proizvodni indeks in določi vsoto proizvodnih nagrad za bodoča leta. Glede dela na akord, sodelovanja pri akordu in dela za odstotke so sindikalne organizacije enotno predložile iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMfiiimntiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii Na križišču proti Doberdobu ceste Trst-Gorica Ponesrečil se je pianist Franco Gei Z avtom je njegov prijatelj zadel ob desno stran ceste Sinoči bi morali nastopiti na koncertu Tržaške filharmo. nije v Avditoriju pianist Franco Gei iz Milana, toda nekoliko po polnoči se mu je včeraj zgodila prometna nesreča na cestj Trst . Gorica, in sicer blizu križišča, kjer se odcepi cesta za Doberdob. Gei se je peljal z avtomobilom, ki ga je vozil 32-letni Clau-dio Gherbiz iz Ul, Calvola 29. Iz neznanih vzrokov je avto- zadel ob steno na desni strani ceste. Gei se je pobil po glavi in vratu ter dobil rahel pretres možgan. Kmalu po nesreči je privozil mimo z avtomobilom 45-letni Guerrino Bisiani z Ul. Fabio Severo 81, ki je ponesrečenca odpeljal v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Gei se bo moral zdraviti približno 10 dni. naslednje zahteve: dodati po upravni poti za «zaprt akord* 5 lir na uro; pregledati osnove za izplačilo akordov; ustanoviti komisijo, ki naj prouči akorde, da bodo delavci prejeli zadostno plačo; zvišati število delavcev, ki sodelujejo pri akordnem delu itd.; zvišati uradniško doklado na 2500 lit tntersind in ravnateljstvo SAFOG sta sporočila, da sta pripravljena izplačati proizvodno nagrado v enaki višini, kot so jo izplačali lansko leto, glede ostalih zahtev sindikatov pa sta sporočili, da jih bosta proučila in odgovorila kasneje. Po kratki diskusiji sta se obe strani dogovorili, da se bosta znova sestali na Intersindu v Trstu v četrtek in petek 24. in 25. marca. V zvezi s temi pogajanji je Imel pokrajinski tajnik kovinarjev Fulvio Bergomas govor pred livarno SAFOG, kjer je številnim delavcem prikazal potek pogajanj v Trstu. Slovensko planinsko društvo organizira avtobusni izlet dne 27. marca v Planico na SMUČARSKE POLETE. Prvi avtobus je že zaseden; ker je v drugem avtobusu še vedno na razpolago nekaj sedežev, naj se vsi ti. sti, ki bi si radi ogledali to edinstveno športno prireditev, vpišejo v kavarni Bratuš najkasneje do nedelje 20. marca. v' y IZ TRŽAŠKEGA Zaključen dokazni postopek na procesu o umoru Trevisana Po zaslišanju nad 50 pri6 umor še vedno zavit v meglo Giacominija bremene samo domnevne lastne izjave, ki pa jih protislovno navajata dve priči - V torek govori javni tožilec Včerajšnja razprava j« bila zelo kratka. Najprej so zaslišali Di Piero Eugenio, ki je bila za časa zločina nastavljena kot prodajalka v Trevisanovi zlatarni v Ulici del Corso. Potrdila je, da je 14. septembra 1946 med 19. in 19.30 res prišel v trgovino Merlich in kmalu nato odšel s Trevisanom, ne more pa reči nič točnejšega, če je na Merlichu opazila kakršno koli zadrego spričo dejstva, da Trevisanova sestra zatrjuje, da sta bila s Trevisanom prej sprta in da sta se morala pobotati prav na dan 14. septembra. Ko so nato soočili Merlicha i Almo Trevisanovo, bi kmalu prišlo do incidenta, ker je Merlich odločno zanikal, da bi si bila s Trevisanom v laseh zaradi tega, ker naj bi on smatral, da ga je Trevisan premalo plačal za dela, ki naj bi jih on opravil, odnosno dal napraviti na Trevisanovem majhnem tovornjaku. Nasprotno, vehementno je zatrjeval, da sta si bila s Trevisanom kot brata; da ni bilo med njima nikoli niti trohice nesporazuma, in je Trevisanovi sestri zabrusil, da je vse, kar pravi, laž. Alma Trevisan pa je bila pripravljena priseči tudi na svoje nedavno umrle starše, da govori čisto resnico. PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37-838 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekoči račun: Založništvo tržaikega tlaka Trst tt-5374 Za El -H J ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-!., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban ki y Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst In tako smo tudi glede tega ostali v popolni nejasnosti. S tem pa zadeva še ni bila zaključena. Trevisanov brat Gastone je predsedniku sodišča pokazal beležnico, v kateri je pokojni Trevisan zabeležil razne zneske (skupno okrog 12.000 lir), ki jih je dal Merlichu za popravila na tovornjaku. Na to je Merlich odvrnil, da on ni opravil nobenih del na tovornjaku, in da gre za zneske, ki jih je bilo treba dati drugim, mizarjem, pa tudi za razne predmete, ki jih je Merlich kupil in ki so bili potrebni za popravilo. Sam pa da ni ničesar popravljal, ker itak ni avtomobilski mehanik. V. Tudi ob tej priliki je javni tožilec ponovno navalil na Ga-stona. zakaj ni te okoliščine omenil nikoli prej, čeravno se je od leta 1946 trikrat prostovoljno javil sodniku; nakar je Trevisan Gastone dejal, da je smatral to okoliščino za povsem nepomembno. »Na zapisnik!* — je odrezavo pristavil javni tožilec. Nato so nadaljevali in zaključili s čitanjem izpovedi pred sodiščem obtožencev na prejšnji razpravi Rapotca Luciana, Derina Carla in Braini-ja Bruna. Na koncu je Giacomlm zaprosil za besedo in izjavil (kakor je dejal že na prvi dan razprave), da ni bil nikoli v Vili Jani (ali Gianni) in da ni nikoli govoril z Battaglio Antonom. Predsednik sodišča je proglasil zaključen dokazni postopek in določil prihodnji torek za nadaljevanje razprave. Takrat bo imel besedo javni tožilec. Njegova naloga ni lahka. V desetih dneh se je pred nami zvrstilo nad 50 prič, a kljub temu je le skromna že,ev elementov ki imajo neko določeno mero prepričljivosti; večina elementov pa je take narave, da nas raje oddaljuje kot približa pojasnjenju tega strahotnega zločina. Znana je usoda prve preiskave leta 1946, ko je bila zadeva arhivirana, ker niso mogli izslediti krivca ali krivce. Takrat so preiskavo voaili člani civilne policije za časa anglo-ameriške uprave Tržaškega ozemlja. Znana je tudi začasna usoda prve razprave v zvezi s tem umorom leta 1957, ko so se organi nove italijanske policije, s kvestorjem Marzanom na čelu, vrgli v januarju 1955 na | to zadevo in ji skušali po vsej I sili najti politično ozadje: umor naj bi organizirali in izvedli pripadniki komunistične stranke. Sodišče pa je z lahkoto ugotovilo, da ima ta teza kai krhko podlago in ne vzdrži resne kritične presoje (kar je, v ostalem, pokazala udi sedanja razprava, ko smo izvedeli, da je bil pokojni Trevisan v najboljših odnošajih s partizani še za časa borbe in je protifašistično borbo tudi denarno podpiral). Tako je tudi na tej razpravi ostal na nogah (po našem tudi te niso bogve kako trdne) le poskus umora v juliju 1946, a njegova motivacija je zavita v precejšnjo meglo. To pot pa sedi pred nami Giacomini Giuseppe, oseba, ki je igrala nekoliko čudno vlogo že pri preiskavi leta 1955. Danes nosi vso krivdo v Sent-jernejski dolini on sam. Kaj ga bremeni? Predvsem njegove domnevne lastne izjave: Albinu Marassi-ju naj bi dejal: »Maščeval sem se nad Trevisanom in se bom še maščeval*, hkrati pa besede, ki naj bi jih bil dejal Battagli Antonu: »Ubil sem ga jaz, s streli iz pištole*, in dodal, da je ustrelil tudi obe ženski. Giacominiju naj bi pomagali še nekateri drugi, a glede teh oseb je precejšnje nasprotje med tem, kar pravi Battaglia, ki navaja imena Mauro Bruno, Berlich Marcel-lo in Coslovich Silvano, in onim, kar pravi Teresa Bra-vin (kateri naj bi imena zaupal isti Battaglia), ki govori o Fontanotu Sergiu, Danu Bombetti in Coslovichu. Battaglia pa ni mogel potrditi, da je obtoženi Giacomini tista oseba, ki naj bi se mu pobahala, da je ubila Trevisana in obe ženski. To je vse. Po našem, vsekakor premalo za dosmrtno ječo. Teza o osebnem maščevanju je verjetna. Toda to bi mogel Giacomini izvesti na bolj preprost način, brez pomoči drugih. V našem konkretnem primeru pa je bila pomoč drugih nujna. Pomoč drugih je vedno tvegana, ker se nanje ne moreš nikoli zanesti. Vaba namišljenega »zaklada* v vili je do neke mere prepričljiv argument’ vi mi pomagate — plen je vaš. Tako bi bilo verjetno, da so mu pajdaši pomagali pri maščevanju, ustrelil pa bi jih on sam Plena sicer ni bilo, a tega niso mogli vedeti vnaprej. Toda verjetnost še ni dokaz. Radovedni smo, na kaj bo javni tožilec oprl in gradil svojo obtožbo. «»-------- Prijave Vanoni za Ministrstvo za finance sporoča, da lahko tudi letos u-službenci (uradniki, delavci, upokojenci) predložijo davčno prijavo Vanoni do 31. marca in ji ne priložijo potrdilo delodajalca, če seveda na lastno odgovornost navedejo to- Predlogi za izboljšanje delovanja zavoda IACP Predstavniki združenja stanovanjskih upravičencev so izročili predsedniku dr. Masuttu obsežen memorial Včeraj je novi predsednik IACP dr, Masutto sprejel predstavnike združenja stanovanjskih upravičencev: predsednika Stefana Fuiigna, podpredsednika Salvatora Botteghel-lija in tajnika D’Agosta ln se z njimi zadržal v daljšem razgovoru. Predstavniki omenjenega združenja so predsedniku predložili obširen memorial, v katerem so navedeni številni utemeljeni predlogi za izboljšanje položaja stanovalcev hiš IACP. O tem memorialu in o predlogih, ki jih vsebuje, bomo še podrobneje poročali. Predstavniki *druže-nja so obrazložili tudi cilje in namene te organizacije. Predsednik IACP je v svojem odgovoru zagotovil, da bo podrobno proučil predložene predloge in izjavil, da želi i-meti z združenjem stanovanjskih upravičencev prisrčne stike za koristno sodelovanje. * * * Združenje stanovanjskih u-pravičencev sklicuje v torek 22. t.m. ob 20. uri na sedežu v UL Palestrina 8-III sestanek o proračunu IACP v zvezi s povišanjem najemnine na o-snovi zakonov št. 261-47 in 409-49. Iz proračuna izhaja, da so bile najemnine neupravičeno povišane. Na sestanek m povabili tržaške poslance, tajnike sindikalnih organizacij in predstavnike strank. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Drugi mladinski izlet v KOPER Program: dopoldne ogled tovarne motornih koles Tomos, nato športna srečanja in kulturni program. Odhod avtobusov: SEMPOLAJ — pred šolo 6.25 NABREŽINA — na trgu 6.33 KRIZ — na avt. postaji 6.40 PROSEK — na avtobusni postaji 6.45 OPČINE — pri pekarni Cok 6.55 TREBČE — avt. postaja 7 PADRICE — avt. postaja 7.05 BAZOVICA — avtobusna postaja 7.10 BORŠT — avt. postaja 7.15 BOLJUNEC — pri šoli 7.15 DOLINA — Križec 7.20 TRST UL. ROMA VOGAL TORREBIANCA TOČNO OB 7.00. Izpred okrožnega sodišča v Gorici Povratek po istem vrstnem redu približno ob 23. uri. Neprijavljeni lahko stopijo ob navedeni uri v avtobuse in poravnajo stroške v avtobusu. Vozač osebnega avtomobila mrtev zaradi trčenja s tovornikom pri Devinu Šofer tovornika obsojen na 4 mesece zapora in plačilo odškodnine« ki jo bo določilo civilno sodišče Včeraj se je vršila na gori-škem sodišču razprava proti 28-letnemu šoferju Antonu Fai-nu iz Krmina, Ul. Gorizia 5. Fain je bil obtožen, da je povzročil v Devinu 22. oktobra 1958 z neprevidno vožnjo prometno nesrečo, katere žrtev je bil 46-letni pek Pietro Miche-lin iz Devina. Obtožnica je Fainu očitala, da je neprevidno vozil tovorni avto, da je na ozki stranski cesti vozil na levi strani, da na ovinku ni trobil in da je ovinek s svojim težkim vozilom popolnoma zasedel. Nesreča se je pripetila ob 7.30 dne 22. oktobra 1958. Fain je zavozil s težkim tovornim avtomobilom Fiat 680 prevozniškega podjetja Venturini iz Gorice, z glavne državne ceste št. 14, ki vodi iz Tržiča v Trst, na ozko in neasfaltira-no cesto, ki pelje v ribiško naselje (Villaggio del Pesca-tore) ob izlivu Timava. To- lllilllllllllHillllllHIIIIIIIlIlllIllllllllIlIlllIllIllIHMilllIillllllHIIIIIIIIIlllllINHflllllltlllllllltlllllll Ugotovili bodo nosilnost mosta čez Vipavo To je potrebno zaradi avtomobilskega prometa, ki so ga usmerili čez Sovodnje zaradi okvare na mostu v Zagraju Ker je zaradi okvare na mo- stu čez Sočo pri Zagraju velik promet po cesti Zagraj - Sovodnje - Gorica, je sovodenj-ska občinska uprava pred dnevi uvedla postopek za ugotovitev nosilnosti sicer elegantnega, toda nekoliko preozkega in šibkega cestnega mosta pri Rubijah čez Vipavo. Ugotovili so, da je most zgradilo gradbeno podjetje Rizza-ni iz Vidma leta 1922. (To je prav tisto podjetje, kateremu je pokrajinska uprava zaupala popravilo zagrajskega mosta, popravilo, ki ga bo podjetje dovršilo do polovice meseca aprila.) Med drugo vojno je most utrpel manjše poškodbe, ki so jih popravili leta 1947 ter most istega leta tudi kolavdirali. Ko bo občinska uprava ugotovila nosilnost mosta, bo namestila opozorilna znamenja, na katerih bo označena dopustna težnost tovornikov, ki bodo vozili čezenj. «»---------------- Urnik trgovin za Jožefovo Zveza goriških trgovcev sporoča, da se morajo vsi trgovci javnih lokalov v naši pokrajini ravnati po naslednjem urniku: Sobota, 19. marca: v dopoldanskih urah bodo odprte naslednje trgovine: mlekarne ■■im itimlliit miiiiti iiiiii,,, i na ia ti m m, timi iniai kihi m i,i 11 mil ii i m milimi ■■ im i ii,,, 11,1,1,1,, isl,,,, al,,,,,,,,,,......,,,,,, Leteči oddelek kvesture je odkril sleparsko podjetje IGA Sprejemal je osebje v službo zahtevano jamstvo pa si prisvajal Osleparil je dva kurirja, Iri uradnice in dva geome. tra za 400 tisoč lir . Nerazumljiv beg iz bolnišnice Agenti letečega oddelka kvesture so pretekli mesec izvedeli, da je začela delovati v Ul. Teatro št. 1 neka nova družba, in sicer «Impresa Costruzioni Architeitoniche«, ki je z oglasi v nekem krajevnem časopisu ponujala službo geometrom, specializiranemu osebju in uradnicam. Zaradi tega so nekega dne obiskali sedež te diužbe m so takoj razumeli, za kaj gre, ko so izvedeli, da je to družbo ustanovil 30-letni Luciano Ren-zulli iz Ul. Belpoggio 16, ki je policiji že dobro znan. A-genti omenjenega oddelka so pregledali in proučili razne dokumente, pisma itd. ter začeli preiskavo, ker so močno sumili, da gre za prebrisano sleparijo. Niso se motili. Krna. lu so namreč ugotoviti, kakšne namene je imel Renzulli in kako je delovalo podjetje ICA. Renzulli je ustanovil svoje podjetje in si preskrbel sedež, nato je z oglasi iskal svoje žrtve. Obljubljal je službo in zahteval od 30. do 60.000 lir za jamstvo. Na ta način je sprejel v službo 7 oseb, dva kurirja, tri uradnice in dva geometra. Skupno je «zaslužil» približno 400.000 lir. Geometra, ki ju je nato L. Renzulli sprejel v službo, sta mu izročila nekaj svojih del, načrte itd., ki jih je Renzulli kazal drugim in rabil za vabo. Med drugim si je Ren-zulli zamislil tudi svojevrstno uslugo za vzdrževanje rolojev po zelo zmerni ceni. Geometrom je obljubljal poleg plačen "znesekplače ter 'točeni če tudi odstotke na izvršenih znesek odtegljajev na račun gradnjah, ki jih je ponujal dohodnine (imposta comple- | po zelo zmerni ceni, češ da mentnre) in progresivnega j ima v zalogi dovolj gradbe- j go v skunm vrednosti 13.0(10 davka (ricchezzn mobile), ki i nega materiala. Sposodil si je | Ur. Renzulli je blago spre”*] so jo plačali v letu 1959. 1 dva pisalna stroja, naročil je namesto denarja, Zadnje dni računski stroj in manjši pisarniški stroj, pisalni stroji pa so romali po vrsti v zastavljalnico. Za svoja potovanja je nekega dne najel avtomobil in prevozil 700 kilometrov, ko pa se je vrnil je lastniku dejal, da nima denarja. Najprej je ((sprejel v službo« inšpektorja proizvodnje, od katerega je zahteval 100 tisoč lir kavcije in mu obljubil 60.000 lir mesečne plače. Poslal ga je v Videm, da bi tam organiziral svojo podružnico, toda «in.špektor» ni bil tako spreten kot gospodar. L. Renzulli je svojega inšpektorja obiskal v Vidmu in se z njim odpeljal v Butrio, tam pa ga je zaprosil, naj mu posodi 10.000 lir. Tudi zadnji dan, ko je podjetje prenehalo svoje delovanje, ga je zaprosil, naj mu posodi 10.000 lir, toda inšpektor je verjetno slutil, da nekaj ni v redu in mu jih ni posodil. Prva uradnica je dala podjetniku 30.000 lir. Zadovoljna je bila, ker je upala, da je končno dobila zaposlitev. Sefu je nato predstavila svojo prijateljico, katero je Renzulli takoj »sprejel« v službo, toda zahteval je, naj mu da za jamstvo 50.000 lir. Dekle je najprej izročilo 20.000 lir, nato pa še 30.000, ko jo je Renzulli imenoval za ((glavno tajnico«. Prvega kurirja je L. Renzulli sprejel v službo 17. februarja. Ta mu je izročil 30 tisoč lir, drugi kurir je imel že zagotovljeno službo, a ni imel denarja, toda Renzulli je zahteval jamstvo. Da ne bi izgubil službe, je bodoči kurir kupil na obroke v neki trgovini razno perilo in bla- svojega delovanja je Renzulli iisprejel« v službo dva geometra, ki sta mu izročila vsak po 30.000 lir. Svojo žrtev je Renzulli baje dobil tudi v Vidmu, ki mu je izročila 100 tisoč lir. Ko so Renzullija zaslišali in ga vprašali, kam je končal denar, je dejal, da je porabil 80.000 za urad, ostalo pa za družino, kar pa mu niso verjeli. Njegovo podjetje je delovalo približno 3 tedne, žena je stanovala v nekem hotelu, Renzulli pa ni še plačal računa. 2ena je izjavila, da ji je mož dajgl po 1000 lir na dan. Po zasliševanju so Renzullija izpustili in ga opozorili, naj se v kratkem vrne zaradi nadaljnjih pojasnil, Voda o Renzulliju ni bilo več ne duha ne sluha, dokler ga ni neki agent 4. rnarca srečal, ko se je sprehajal s svojim otrokom. Povabil ga je na sedež letečega oddelka, da bi ga še nekaj izprašali. Renzulli se ni upiral in je odšel z agentom in svojim otrokom na sedež letečega oddelka, Tu pa je izjavil, da hoče govoriti s šefom letečega oddelka. Rekli so mu, da mora malo počakati. Ko so ga poklicali, je presenečenemu agentu dejal, da je zaužil 20 tablet Verona-la in da si je prerezal žile. Začudeno so ga pogledali in ga poslali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Nenadoma in neopazno pa je Renzulli zbežal iz bolnišnice in se ne ve, kje je zdaj. Zakaj je snloh zbežal, saj je bil na začasni svobodi? Kdo ve, kaj mu je rojilo v glavi. Prijavili so ga sodišču zaradi nezakonitega prilaščanja tujega blaga i.i namerne sle parske insolvence. pekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo in cvetličarne. Vse ostale trgovine, vštevši mesnice bodo zaprte cel dan. Nedelja. 20. marca: od 6.30 do 12.30 bodo odprte mlekarne in pekarne, cvetličarne od 8.30 do 13. ure, mesnice pa od 7.30 do 11. ure. Vse ostale trgovine, vštevši tudi trgovine s sadjem in zelenjavo bodo zaprte cel dan. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofolet-ti, Travnik št. 14., tel. 29-72. v orni avto in prikolica sta bila naložena z opeko. Približno 20o m od glavne ceste mu je prišel naproti osebni avto Fiat 500, katerega je vozil Pietro Michelin. Nesrečne o-koliščine, v katerih sta se znašla oba šoferja, so najbrž v veliki meri prispevale, da je prišlo do smrtne nesreče. Poleg tega pa je bila cesta posuta z gruščem in torei ni mogel zavreti dovolj energično, pa čeprav ni vozil hitro. O-sebni avtomobil je sicer vozil nekoliko hitreje, toda ni opazil prihajajočega tovornika. Brez dvoma je krivo to, da sta se srečala na nepreglednem ovinku. Nesreča je torej postala neizogibna in vozili sta trčili s sprednjima deloma. Motor «Topolina» je dobesedno zlezel pod kabino tovornika. Ubogi Michelin je bil na mestu mrtev, kot je pozneje ugotovil zdravnik Rdečega križa dr. Devetta iz Tržiča. Vzroki smrti so bile hude notranje poškodbe in zlom lobanjskih kosti. Na kraj nesreče so takoj prihiteli stražniki prometne policije in pretor iz Tržiča. Na razpravi sta zagovarjala Faina odvetnika dr. Virotta iz Benetk in dr. Blessi iz Gorice. Teza zagovornikov je bila, da Faina ni mogel voziti hitro, ker je cesta ozka. Tudi to, da je tovorni avto zasedel praktično celo cestišče, ni krivo; na žalost je cesta preozka. Vdova prof. Michelina, g. Cvetka Brecelj in mladoletni sin Martin, ki sta zaradi nesreče oškodovana, sta seveda zahtevala primerno odškodnino. Na razpravi sta ju zastopala odv. Poillucci iz Trsta in dr. Devetag iz Gorice. V svojih izvajanjih sta poudarjala predvsem to, da Faina ni vozil dovolj previdno in da bi moral zavreti veliko prej in bolj energično. Po polurnem posvetovanju je sodišče obsodilo obtoženega Faino na 4 mesece zapora in na plačilo sodnih stroškov ie P*- in taks. Ta kazen „ lt polnoma oproščena. P°IeL ga pa je bil Faina ibsoi" še na plačilo odškodnine . žini pok. Michelina. ^ odškodnine se bo določi... fiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiininininnnnmimm N Smrtna nesreča pri Beglianu Zdravnik je smrtno povozil 75-letno žensko Danes ob 10.50 je hodila po državni cesti št. 14 75-letna Cadelli Marija por. Marius iz Staranzana, ko je nenadoma pri Beglianu prečkala cesto. Dr. Giuseppe Riater iz Trsta, ki je vozil s svojim avtomobilom fiat 1100 z evidenčno tablico TS 21890 s precejšnjo naglico, je nenadoma zagledal žensko pred seboj. Hitro je pritisnil na zavore in zavil, toda na žalost je bilo prepozno. Avtomobil je podrl z veliko močjo starko na tla. Zdravnik je skupaj z nekimi drugimi osebami, ki so bile slučajno prisotne, nudil starki prvo pomoč. Zaradi njenega resnega stanja so jo nemudoma pripeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili razne močne poškodbe na glavi, udarce po telesu in zlom leve noge in druge poškodbe. Okoli 14. ure je u-boga ženska podlegla poškodbam. Goriški kmetovalci na velesejmu v Veroni Tudi goriški kmetovalci v velikem številu obiskujejo veronski velesejem. V ponede- ■ llltlllllllllllllllllMIII ............................. Vozni red vlakov PRIHODi IZ TRSTA: (A) 4.38, (A) 6.25, (D) 6.39, (A) 7.35, (D) 8.49, (D) 10.49, (D) 12.59, (A) 13.40, (D) 14.32*, (A) 15.31, (A) 17.23, (A) 18.49, (D) 20.33, (A) 21.32, (A) 22.47. ODHODI ZA VIDEM; (A) 4.39, (A) 6.57, (D) 7.01, (A) 7.38, (D) 8.30, (A) 10.53, (D) 13.00, (A) 13.42, (D) 14.33*, (A) 15.34, (A) 17.25, (A) 18.51, (D) 20.35, (A) 21.35, (A) 22.49. PRIHODI IZ VIDMA: (D) 0.14 (A) 5.51, (A) 6.44, (D) 7.49 (A) n K) int* O RO / A \ in eo 8.12, (D)* 8.52, (A) 10.50. (A) 14.16, (A) 15.49, (DD) 17.09, (A) 18.34, (A) 20.03, (D) 21.48, (D' 23.28»*. ODHODI ZA TRST: (D) 0.15, (A) 5.53, (A) 6.46, (D) 7.51, (A) 8.15, (D) 8.54, (A) 10.52, (A) 14.18, (A) 15.51, (DD) 17.11, (A) 18.36, (A) 20.05, (D) 21.50, (D) 23.29*». * Vozi samo ob sobotah do 12. septembra 1959. ** Vozi samo ob praznikih do 13. septembra 1959. (A) potniški — (D) brzi — (DD) ekspresni. Ijek so šli v Verono trije avtobusi kmetov, včeraj uslužbenci kmetijskega nadzorni-štva in nekateri kmetje iz okolice, danes pa en avtobus štandreških kmetovalcev. Juventina proti CRDA V okviru prvenstva diletantov I. kategorije se bo Juventina iz Štandreža v nedeljo 20. marca ob 15. uri srečala na domačem igrišču z ekipo CRDA iz Trsta. Trener je za 14.15 sklical naslednje igralce: Maggio, Pasculin, Dario Nanut, Černe, Puia, Bandel, Re, Pizzi, Petejan, Bonazza, Dario, Marangon in Cocco. Juniorji pa se bodo danes ob 10. uri srečali z Ločnikom na igrišču pri Mocchetti. Ob 9.30 naj se pri dvorani »Coral- lo» v Ločniku zberejo naslednji igralci: E. Nanut, R. Za- vadlav, Giusto, Stambul, Silič, Brisco, Bizaj, Frattiani I„ Frat-tiani II., Marvin, Tuntar in Marega. Kino v Gorici CORSO. 14.00: «Jovanka in druge«, S. Mangano, V. He-flin. Mladini do 16. leta vstop prepovedan. VERDI. 15.00: ((Zenske v pe- klu«, A. Geerc, I. Scholz. V1TTORIA. 15.15: ((Nasilno poletje«, E. R. Drago, J. Trin-tignant. CENTRALE. 15.00: ((Bitka pri Maratonu«, S. Reevers, M. DemOngeot. MODERNO. 15.00: «Pustolovec Hong Konga«, IZ • ri* v * v Kino v 1 rzicu AZZURRO. 17.30: «Smrt prija, telja«, Gianni Garko, Spiraš Focas. PRINCIPE. 17.30: «Operkcija kombineža«, Tony Curti«. Gary Grant. EXCELSIOR. 16.00: «Salomon in kraljica Sabe«. NAZIONALE. 17.30: ((Včerajšnji sovražniki«, Stanley Baker, Gin Rolse. odškodnine se do , ■ ,j vilnim postopkom. Za se sodišče odredilo, da rnorjuje(i čati 1.500.000 lir kot Pre“ G, vdovi in enako vs°tOm0rll Martinu. In končno bo ^ Faina povrniti še stros prave. Za vdovo je s sj. določilo vsoto 80.000 m na Martina pa 60.000 l'r’ ^ Sodišču je predsedo*?^ •dni11 dr. Mancuso, zapisnikar 0 ri. Cenisi, sodnika dr. Vizzib,.. dr. Fabiani, državni PraV„, [ OLEDAtl^ Slovensko gledala v Trstu Predstava ((Balada o v niku in Marjutki« “ _jelo!t: Križu odpade zaradi o v ansamblu. V nedeljo 27. t. m. ob 17. Trsta v Avditoriju v premiera FRANCES GODRlCS ALBERT HAC DNEVNIK ANE FBltf Režiser: BRANKO G0; kot gost „ Scenograf: JOŽE Kostumograf:________.seRSA ALENKA BARTL-Prevajalec: JARO DOL Bado Osebe: Otto Frank - n]ef’'‘ krst; Edith Frank, ‘j pt žena - Leli Nakrstov ' got - Bogdana BrfM C, Ana . Mira Sardočev* spod van Daan - 7iata ^ Gospa van Daan - A jj# doškova; Peter - L1 tec (igr. šola); Dusseil' Sancin; Miep - Tlor ajer' vičeva (igr. šola)! Jn.cfn Tfnčiii+a Slovensko gleda ' iz Trsta g O S t U j e ob jutri 20. marCJpro> 16.15 in 20. uri * icll svetni dvorani v Korzo Verdi 13, z p. dinsko igro v tre jan j ih DANILA GORlR§lCA . SILNI BlC Luke« Režiser: Jožko Scenograf: Adalbert švag»n sed*. Cene — odrasli- --Ušc« 300 lir, 200 lir: f jOO 150 lir; otroci: sed p. in 100 lir; stojišča sf Prodaja vstopnic <# dežu Zveze slove" tfl. prosvetnih društev Ascoli 1 in y 15 Bratuš. TRŽAŠKA KNJI^ l r*( - Ul. »v. Fr«*1** Telefon «''7# P R A V K A dospel Re- zana p muzeju Niko Prijatelj: j1’ vod v matematično logiko ^ Obveščamo, da )e preminila nasa TONČKA vdova BRIŠč^ ob 13- Pogreb bo danes iz mrtvašnice pok^P Barkovljah. UŽALOŠČENI ZAHVALA Ganjeni spričo vseh izraženih sožalij našega nepozabnega izg' ub> MIRA KALINA se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so nb„ “ "• *lg V" načine počastili njegov spomin in z nami soču* v globoki boli Žalujoča žena, hčerki, sestra in s°r' Trst, 19.3.1960 oto' II* 22*0RSK1 dnevnik — 3 — 19. marca 1960 Američani so zelo ljubosumni na ustavno svobodo Pristanejo na izpoved o poreklu njmajo pa radi brskanja po žepih Armada 175 tisoč oseb bo s 1. aprilom začela velik popis prebivalstva Podatki bodo, kljub elektronskim možganom, znani šele ob koncu leta ^ASHINGTON, «*di mar- Več tulca - ■ tedna in nekaj “vaSfe* radljske m te- postaje monotono "Pototilo ° večkrat na dan like ‘Slavnega štaba« ve. rivs,rsoveic-da hodnjemŽaVJiani - - basanja P°P!SU na nekatera vPraia: ? Gre Pisnih v»... seznamu po- ^ naVPaaŠanj- kl se nana-^arsikatp ruz'nske dohodke, namreč ” , Amehčan se je basanja n2rbutrjaI' da 50 ta 1Vtlajo# v “stavi, ker da !avliana. ebn° svobod° ur-v *vezi s U u* protdem> ki je v Vsedr>-, prib°dnjim popisom ‘atburii a 0ni merilu močno tilo vnrrf-meri5ko javnost, je *4uPnosti San^e- kateri verski ®Pada ,posameani državlj an ** P°Dis s * seznam vprašanj V° ee^kvp0 ,namreč na zahle-“'aravai; organizacij na-0 veren' liberalnejših *°vPra5p^- tako oster, da vPrašan-e Umaknili in med 2nnmuj ni^’-ka b°do na se-Se tikalo * ene§a. ki bi 18 Mitičnih ga prePričanja vV-Sicer lnaZOrov državlja-cerkv--- zdl čudno, čemu i*li na w kroSi toliko vztrajno, j vPrašanju, saj je terltveni l Posebno katoliški ^uiir,kr°gi dobro poznajo Vzdui bih sle, ki vlada bodo v vsakem četrtem domu pustili še poseben formular s 57 vprašanji. To bo nekakšen «stransiki popis«, ki je pa najbolj delikaten. Pri gornjih vprašanjih zadeva ni toliko kočljiva, vprašanja so bolj splošna in nič kaj preveč »nevarna«, razen morda vprašanje o plemenskem poreklu. Vse boli »delikatna« so vprašanja na formularju, ki je namenjen vsaki četrti družini, kajti tu se zahtevajo «točni in podrobni« odgovori na vrsto vprašanj, ki hočejo pogledati Američanu «v žep«. Vsako vztrajanje zajamčene tajnosti podatkov, ki da ne bodo vplivali na pripisovanje davkov, veliko ne zaleže. Ze pri mnogih dosedanjih popisih je bilo opaženo, da odkrito- srčno priznavajo svoje dohod-! Ogromna armada popisovalke le ljudje, ki imajo nizke cev bo morala vse to delo dohodke, dočim petičnejši državljani svoje dohodke prikrivajo, iz česar sklepamo, da so tudi v Ameriki bogati ljudje enaki našim in zvračajo »državno breme« siromašnej-šemu državljanu na pleča. Med vprašanji «stranskega» popisa so tudi vprašanja, koliko delavcev in nameščencev se vozi na delo ali v službo z lastnim vozilom, koliko z javnimi sredstvi in koliko jih gre peš. Popis hoče zbrati podatke tudi o številu nenaseljenih hiš in praznih stanovanj, o šolski izobrazbi državljanov, o zdravstvenem stanju državljanov, s posebnim poudarkom glede kroničnih bolezni. opraviti v dveh tednih, do srede aprila, nakar bodo stopili v delo elektronski možgani, ki bodo vse popisne pole is posebnim postopkom razvrščali tako, da bo posamezni stroj obdelal 100 popisnih pol v minuti. V 400 popisnih birojih in v osrednjem centru bo vse to delo šlo z veliko naglico k zaključnim računom, ki pa bodo povsem nared šele proti koncu leta. Ta veliki popis bo stal državo okoli 100 milijonov dolarjev ali obilnih 60 milijard lir v naši valuti, kar pa niti ni toliko, če pomislimo na korist, ki jo more tak popis imeti za gospodarstvo države, kakršne so ZDA. MOTIV IZ NABREŽINE (Foto M. Magajna) ..................................... .....................umn.,.,,,,,....,,.,,,,.. um.,,,,,... Poročilo jugoslovanskega Zveznega izvršnega sveta Z vzponom gospodarstva v 1959 močan dvig življenjske ravni Z posamez- dekan‘iah J" •^datke C* smo zasledili iih Je kardinal ibrji 0 ’ nevvyorški nadškof, Gorške VS?ki Pripadnosti fiftov Se Pollcije. Iz teh po- <1 hclie Ve’ -da ie aka' ve_ •S| Polip..: Poučen o newyor-kot kisa sam njen nato^' Z v 24'0°0 Pizar-■ 50 to* agenti new-500 agen- ^ijah " k-f.a»Aeni v orga- ,aft) "jp" katoliške j 9r«*“zac£hanih ,V Ver' i. Cerkv« „1Jah protestantov , *-88 policijskih Narodni dohodek se je povečal za 19 odst,, osebna potrošnja pa za 18 odst. sktmPr'Pad' pteos,-Pnosli a judovski ver- t«. ‘Jaek !e oni mali ne ’ dVeh tii>ož mož ali db ,Pripada nobeni C6 '■erkveni skupnosti. & doebtoardinal Spellmann ??Sst° 9bIeš«n o verski BEOGRAD, — Te dni je Zvezni izvršni svet na svoji seji obširno razpravljal o poročilu o gibanju gospodarstva v Jugoslaviji za leto 1959, ki ga je pripravil sekretariat ZIS za splošne gospodarske posle. Ob tej priložnosti so ugotovili, da je bila lani presežena proizvodnja, predvidena z družbenim planom, v vseh panogah gospodarstva in da so vse oblike potrošnje in narodnega dohodka močno narasle. Povečanje narodnega dohodka za 19 odst. v primerjavi z letom 1958 je sad razvoja vseh gospodarskih področij, zlasti pa velike kmetijske proizvodnje. Lani se je akcije, povečala tudi blagovna izmenjava s tujino, kar je povzročilo znatno 'zmanjšanje deficita v plačilni bilanci. ZIS je sklenil po potrebi uveljaviti obsežne ukrepe, s katerimi bo omogočeno nadaljnje povečanje proizvodnje in zago-tdvljena izpolnitev družbenega plana za leto 1960. % 'Ms,.10 si aTy°rŠke P°11C1-C Pa ia ‘Ske državne kje OrR«e 180 mili- zD“ 7 k°iikor ite- ‘ithi ,ZDa i>;uD,:i štetje pred dese- i:ont1Vel° U-gotovUl °v ijudidaj v ZDA 150 le stevilo v K.vsealo Samib »h iz cesar sledi, Prebivalcev Cfi :,u za 3o desetih letih ttl tornem oseb. trj pi-ebivalstvu, ba^lem ‘U ljudl ter k izv iivlieni razv°iu druž- obl1* n.ujno’ da ( dri tva, ki rtlejži Popisi ttirt.. avhiin „k,niSo Pctrebni jft6 cezvoja Skileni' Pač n m posamez-Jitb ustan Pa tudi Sospo-atavpft^. Vam, Dolin*. oblastem zaradi . Vcem “ politič- ’ ci°logonf0jpodarstveni- k*'ta n ' ' ~ vojski. JeiejSarnh6” se ie 160.000 *»C° PoSebP°Plsovalcev u-S vS° dop!b ‘f^iev, na >00o Pkašanja n°sti pro. SS K allf;ciramPlSa' Tem ^ie 0 pom-, , Popiso- %v Usp0sobije®ah° še 10-°00 al. * Vsa J : nih funleoizv. 3«>e del. :>hu?,l>ektPa b° nad' Vhl2«0 V^ko vniau°rjev in teh. aprUa v°rglQtak0 da fchiov^' ki*°K-?alonc<1 175 Š d 52 mili? obiskale ?dlJ08n°v ameri. d0tl milijnoov i 'o j 'ofmuiar teh dneh N, >larjih j/? Za Popis. * 18 12 vp>'a- * Pred^ Vprašanja '»ti, j,Pt°testa aCasn° črtana N 5 'h 6 v? ke jav- šiS saSebpe aSanj se na-| lt|J *>» N 2^*,;; Plemensko I ' > t,; sPol,"'Zmika v druž.-tUdi . datum rojstva 6°>:n£datke’ na v'&Sdipa-Su vVap-evih7Vet: ko *° 2* vp PostavljalPrvo ^etje, &^dj v,, *«>t > vladai’ Kaksne raz->>1 9 or?° že rek,m eePrav HPtePri'a.nizacija *’ p0Piso-Otih a li‘).a trudi, da i p°daJtUkdlv »'"osti aa.-*- 'i'=V1 'I'—''ji vP,aiani 0 i* SJi“blas‘i tudi i:bvii. stanu lalno ln eko- HaVp5a Pn0Vpre6n*«a Via, kn! sdmen slu- to a0 “c‘nkovit; ,razpo' mače e in so- l*Sv. '‘‘Itaps. e|enske in lc|‘,Qve _ ko*ik0 d?.p/ave str, h^Oi kratka električne !* >'OVai ičan v ie 9 til. lci. ki J ogat-‘*Ulliunov°do p°trka-vrat ZDA, družin in in ima POVEČANJE NARODNEGA DOHODKA ZA 19 ODST. Politiko, ki jo je na področju gospodarstva izvajal ZIS v letu 1959 — podčrtuje poročilo — je temeljila na osnovnih ekonomsko-političnih ciljih perspektivnega in družbenega plana za 1. 1959, Glede povečanja produktivnosti dela v celoti so bili ustvarjeni zadovoljivi rezultati. Narodni dohodek se je povečal za or krog 19 odst. v primerjavi s prejšnjim letom, čeprav je bil planiran porast samo za 11,7 odst. Industrijska proizvodnja se je glede na 1. 1958 povečala za 13 odst., medtem ko je bilo planirano povečanje za 11 odstotkov. Na ta način se je tudi v preteklem letu nadaljevala težnja, da se industrijska proizvodnja u-stvarja hitreje kot pa je predvideval petletni plan. Povečane investicije v prometu so bile v preteklem letu usmerjene k nabavi novih voznih in plovnih objektov ter k izgradnji in obnovi prometnih žil, pri čemer je bilo težišče na gradnji cest. Rezultat porasta kapacitet trgovinske mornarice je poveča- Gospa Dor iz Pariza si Je u-mislila, prodajati odrabljene obleke filmskih umetnic »navadnim zemljankam«. Zdi se, da ji gredo posli dobro. Na sliki vidimo poleg nje žensko, nje od 38 odstotkov v letu 1958 na 53 odstotkov v letu 1959 pri sodelovanju domače mornarice v zunanje - trgovinskem prevozu blaga. . V letu 1959 je skupna zaposlenost narastla za 190.000 oseb ali za 7 odstotkov več kot v prejšnjem letu. UGODEN RAZVOJ BLAGOVNE IZMENJAVE Z INOZEMSTVOM Skupni izvoz v lanskem letu je bil za 5,2 milijarde dinarjev ali za 4 odstotke večji ko; v letu 1958. Znašal je 205,5 milijarde dinarjev. Dosežen je bil tudi nadaljnji u-speh v regionalnem razporedu zunanje trgovine. Predvsem se je povečala izmenjava blaga z državami Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki je bila za 25 odstotkov vc.ja kot v preteklem letu. Kot rezultat takega razvoja blagovne izmenjave se je skupni deficit v plačilni bilanci zmanjšal v preteklem letu za okrog 5 milijard dinarjev. VISOK PORAST POTROŠNJE V splošni porazdelitvi narodnega dohodka v 1. 1959 je značilen visok porast' vseh oblik po-trošnje, predvsem pa investicij v osnovna sredstva. Osebna potrošnja je porastla za okrog 18 odstotkov, splošna potrošnja za 14 odstotkov, investicije v osnovna sredstva pa kar za 29 odstotkov. Skupne investicije v osnovna sredstva so v preteklem letu znašale okrog 700 milijard dinarjev, kar je za okrog 156 milijard dinarjev ali 29 odstotkov več koit v letu 1958. Pravtako so bile v preteklem letu uspešno izpolnjene in celo presežene naloge na področju osebne potrošnje m standarda prebivalstva. Skupni denarni dohodki prebivalstva so bili za 18 odstotkov večji kot v letu 1958, obrtna sredstva gospodarstva pa so se povečala za °47 milijard dinarjev. RAZVIJANJE SOCIALISTIČNIH ODNOSOV V PROIZVODNJI Izvajanje ekonomske politike čim hitrejšega razvoja proizvajalnih sil na liniji nadaljnje industrializacije države in nadaljnjega razširjanja modernega in obsežnega socialističnega gospodarstva, se je odvijalo vzporedno z razvijanjem takih odnosov v proizvodnji, ki prispevajo k stalnemu dviganju življenjskega standarda delovnih ljudi in k nadaljnjemu porastu produktivnosti dela. Na področju socialistične preobrazbe vasi in kmetijske proizvodnje je bil zabeležen skok, s katerim je bilo daleč preseženo dosedanje zaostajanje kmetijske pro- proizvodnje odločilno prispeva k uresničenju petletnega plana že v tem letu. V letu 1959 se je tudi nadaljevala delitev in razvijanje gospodarskega sistema. V tej smeri so bile pojačane pravice delovnih kolektivov glede razpolaganja s čistim dohodkom in glede določevanja osnov za osebne dohodke delavcev. Razširjene so bile pravice glede izkoriščanja rezervnega fonda za izplačevanje osebnih dohodkov in sredstev amortizacije. Izvedene so bile nekatere spremembe glede načina razdeljevanja dohodkov, ki teže predvsem k odstranjevanju ovir za hitrejši razvoj proizvodnje ih povečanja produktivnosti. K pospešenju modernizacije kmetijstva in k boljšemu izkoriščanju velikih družbenih investicij pa bo znatno prispeval tudi zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, katerega prvenstveni namen je, maksimalna obdelava zemlje glede na stvarne možnosti, «»---------------- Sputnik III. se vrača V astrofizičnem observatoriju Smithson so ugotovili, da se bo sovjetski «Sputnik III.« v 14 dneh močno približal Zemlji in da bo v gostejših plasteh zemeljske atmosfere zaradi trenja zgorel. Kot je znano, so poldrugo tono težki umetni satelit izstrelili 15. maja 1958, tako da kroži okoli' Zemlje že skoraj dve leti. V tem svojem razmeroma kratkem življenju pa je dobro opravil svojo nalogo, Nad 25.000 novih stanovanj Največ so gradili v Srbiji; sledijo: Hrvatska, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Črna gora 5TEVILO 5TANDVANJ IN PDVRSlNA _997 pgggiSk. 1.ASZ _ E.ZfiD 13.533 ■o ■»•.SOBNI S-S OB Ni 775 700m2 S.ZS3 zan I - SOBNI ♦ ?5£DS9 25 D-izaM* ? 3S 553m' 4 5 □ mc • nnTmTf • 25 397M* TnTrrrrppit v preteklem letu so v Ju-i bila zgrajena v okviru sploš- goslaviji zgradili skupno 25.181 stanovanj. Od teh je bilo največ dvosobnih (13..533), trisobnih je bilo 3239, enosobnih 6280, posameznih sob 997, garsonjer 1452, štiri in več sobnih stanovanj pa 280. Skupna površina zgrajenih stanovanj Je znašala 1.339 377 kv. m. Po republikah je bilo največ stanovanj zgrajenih v Srbiji (8115), v Hrvatski (6188), v Sloveniji (4595), v Bosni in Hercegovini (4362), v Makedoniji (1814) in v Crni gori (707). Ti podatki se nanašajo seveda samo na stanovanja, ki so no družbenega sektorja. Niso pa upoštevana stanovanja, ki so bila zgrajena s privatnimi sredstvi državljanov s pomočjo dolgoročnih posojil ali pa tudi brez njih. Zvezni izvršni svet FLRJ pa je prav te dni na svojem zasedanju sprejel odločbo o višini sredstev iz splošnega investicijskega fonda za gradnjo stanovanj za rudarje in nameščence rudnikov. V ta namen bo Jugoslovanska investicijska banka odvojila 1 milijardo di narjev. k* s' le kupila sveilo ohl'ko jji.vodnje in ki skupno s hi-umetnice Martine Carol | trim razvijanjem industrijske Itadio §«» 1vlvvizi{n Sobota, 19. uturca 1960 Radio Trst A 8. Koledar; 8.30 Folklorni ansambli; 9.00 Čudežna škatlica, radijska pravljica; 9.30 Koncert za godbo na pihala; 11.30 Drobiž Od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Kostelanetz; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Koncert operne glasbe; 15.45 Ob zvoku marim-be- 16.00 Božanska komedija — 'Vice — 18. spev; 16.25 Kavarniški koncert; 17.00 Pagam-nljeve skladbe; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Radijski tednik za najmlajše; 18.30 Godalni orkestri; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Zbor Slava Klavora; 21.00 Kupčija s smrtjo, radijska igra Arkadija Averčenka; nato Karakteristični ansambli; 22.00 Strauss; Tako je govoril Zaratustra; 22.35 Jelka Cve-težar in Majda Sepe; 23.00 Klarinetist Artie Shaw; 23.30 Glasba za lahko noč. Trst 9.00 «V Ricmanjih« — pripravil Italo Orto; 20.00 Sedem dni v tednu. Koper 7.00—7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Popevke in ritmi; 14.30 »Primorski tednik«; 14.45 Orkester Sciascia; 15.10 Zabavna glasba; 15.20 Valčki in polke; 15.40 Prenos RL; 16.00 Dunajske melodije; 16.30 »Dogodki In odmevi«; 16.45 Pojd Te-baldi, Del Monaco in Taglia-bue: 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Ca- terina Valente; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 10.15 Simionična glasba: Du-kas, Vieuxtemps, Ravel; 11.00 Poje Flo Sandon’s; 12.00 Duo kitar; 12.10 Znane popevke, pojo Arigliano, Torielll itd.; 12.25 Glasbeni album; 13.00 dirka Milan-Sanremo; 14.15 Bil-ly Vaugbn in njegov orkester; 15.30 Na cilju dirke MHan-San-remo; 16.45 Rossinijev «Gospod Brusohino«; 18.00 Se neznani Toscanini; 19.00 Plesna gias-ba; 19.30 Športne vesti; 20.00 Vesele pesmi; 21.00 Enodejanka »Mati« P.M. Ruede; 22.20 Pianist Gino Gori ni; 23.00 Poje Dean Martin; 23.20 Pesmi iz Piedigrotte. II. program 8.30 Panorama pesmi; 9.00 Jutranje vesti; 10.00 »Elegan-tissimo«; 11.00 Glasba za praznični dan; 11.30 Sest glasov in osem instrumentov; 13.45 »Severnica« — moda; 16.00 N. Mag a lov izvaja Chopina; 16.20 Pojo Celentano, Dallara, Furlani; 17.30 Najlepše stare pesmi; 18.30 Plešite z nami; 19.25 Glasbeni vrtiljak; 20.30 Gior-danova opera »Fedora«; 22.30 Chackasfield in njegov orkester. III. program 16.00 Drobni hurnor; 17.10 »Variacije«; Reger, Szymanow-ski; 18.10 Srednja Amerika In Polinezija; 18.40 Glasba G. Faureja; 19.15 Ekonomski razvoj Sardinije: 19.30 Y. Macu-daira. #Sa-Mai»; 20 00 Vsako-večerni koncert: Clementi, Beethoven, Prokofiev; 21.30 Simfonični koncert p.v, Celibida-cheja; 23.30 Mark Tvvain, Slovenija 8.05 Glasba iz Levante: 8.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.25 Bučar: Zu-žemberške pesmi; 9.40 Majhni zabavni ansambli; 10.10 Jugoslovanski operni pevci; 11,00 Pol ure z orkestrom ’ Marty Gold; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Deset minut citer; 12.00 Edavvrd Elgar: »Serenada«; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Domači napevi; 12,45 Trio orglic Raisner; 13.30 Skozi naše vasi... 13.55 Klavirske skladbe; 14.20 Iz znanosti in tehnike; 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes; 16.30 Vedri napevi; 17.10 Glasbena križanka št. 22; 18.15 Zadovoljni Kranjci; 18 30 Z ansamblom Horst Wende; 18.45 Okno v svet; 20.00 Slovenski oktet; 20.15 Revija jugoslovanskih pevcev; 21.00 Za prijeten konec tedna; 23.10 V Jlesnem ritmu. Ital. televizija 14.50 Tekma Lalija-Grčija; Na cilju dirke Milan-Sanremo; 17.00 TV za mladino: »Potepuh«; Italija, Belgija, ZDA, Avstrija; Velike pravljice; 20.30 re»; 22.10 »Magični trenutek«; TV-dnevnik; 21.00 «11 musichie-22.40 Ob 100-letnici rojstva Sal-vator^a di Giacoma; 23.10 TV-dnevnik. Jug. televizija Zagreb 18.00 «Mis.,o-glodač» (za mladino); 19.00 TV-pošta; Beograd 20.00 TV dnevnik; 20.20 Dokumentarni film; 20.30 Za-bavno-glasbena revija iz živ- ljenja študentov; 21.30 »Nevidni človek« — film Ker je bilo doslej vreme slabo, bo treba pohiteti Kako bodo opravljali delo z našimi glavnimi pridelki Med naše najvažnejše kmetijske pridelke štejemo žito, krompir, krmsko peso (v novejšem času), koruzo in vino. Čeprav je žito v prejšnjem smislu (pšenica, rž) močno izpadlo, vendar je ta pridelek, pretežno v obliki ječmena in ovsa, še vedno v našem kmetijskem kolobarju. Rastline namreč živijo neko vzajemno življenje in si druga drugi pustijo nekaj več tiste hrane, ki jo vsaka rastlinska vrsta v večji meri potrebuje. Pa poglejmo — seveda le bežno — kako naj jim strežemo, da se bodo rastline bolje počutile in bodo, seveda, tudi bolje rodile. O-stanimo najprej pri žitu. Pšenica bo hvaležna, če jo na pomlad pobranamo, brž ko se zemlja osuši in stopi živina na polje brez škode za posevek. Za brananje vzamemo srednje težko brano, le na peščenih zemljah lahko. Pred tem brananjem posipamo, kjer ni razgnoje-no, dodatno gnojilo, zlasti fosforno (superfosfat). Ponekod je zmrzal privzdignila vrhnjo plast. Če rastlinske korenine vise v zraku, moramo posevek povaljati. Brž ko so korenine oživele, pobranamo z lahko brano. Mokre zemlje ne smemo valjati. Tudi ne smejo biti posevki premajhni in rastline preslabotne. Krompir zahteva rahlo, zračno in globoko obdelano zemljo, laže prenaša bolj suho ko vlažno zemljo, zaradi tega zelo težka zemlja za krompir ni primerna. O-bilno gnojenje je znana stvar. Na 1000 kv. m gre 20 do 30 q dobro vdelanega gnoja in zraven tega še o-krog 20 kg dušičnatih gnojil, 20 kg superfosfata in 20 kg kalijeve soli. Kasnejše delo (pletev, razplevelje-nje i.e.) je itak dobro znano. Pesa ima kot okopavina nekam iste zahteve kot krompir, le da zahteva težjo zemljo. Najbolje uspe na pšenični zemlji, sadimo (sejemo) jo lahko za rdečo deteljo ali tudi za ječmenom. Zahteva zlasti dušika (za napravo listja), a tudi kalija (za koren). Domačemu gnoju dodamo še (na vsakih 1000 kv. m) 10 kg apnenega dušika in 15 kg kalijeve soli. Sejmo jo v vrste 25-1-30 cm narazen, sicer ne pričakujmo lepe pese. Nenresajena pesa bolje obrodi. Pese ne redi samo gnoj, pač pa nredvsem motika, se pravi rahla, zračna zemlja. Tretja okopavina — koruza — se lahko seje po vseh posevkih, a odlično uspeva na preoranih ledinah, zlasti za deteljo. Pri nas se zanjo priporoča čim globlje oranje (okrog 30 cm). Ljubi obilno gnoienje z naravnim in umetnim gnojem, če nismo gnojili v jeseni (letos je jesensko oranje in gnojenje odpadlo) in ni spomladi gnoja, je treba za koruzo gnojiti z umetnimi gnojili, in sicer (na 1000 kv. m) s kakimi 25 kg du-šičnatega gnojila, s 50 kg superfosfata in s 25 kg kalijeve soli. Potrebuje 3-krat-no okopavanje in nekaj tednov pred cvetenjem osi-panje. Z okopavanjem pripravimo ugodne pogoje za izkoriščanje padavin, ki jih rastlina ob cvetenju in kasneje potrebuje. Dosti je koruznih vrst, a danes se napredni kmetje zavzemajo za križane ali hibridne sorte. Tudi teh je veliko število. Hibridna koruza da ob pravilnem obdelovanju lep pridelek ,a se takoj izrodi (seme je treba menjati vsako leto) vsaka vrsta ima glede na zemljo svoje zahteve in ni vsaka za hrano. Tudi i-mamo zgodnje in pozne sorte, bele in rumene. Vse to je treba pri nakupu semena uDoštevati. Preidemo k vinskemu pridelku, v katerega polagamo vsako leto precej upov. Gremo mimo vsem našim vinogradnikom že znanih opravil in se pomudimo le pri vprašanju gnojenja, ki je za trto tako velikega pomena. Kot znano, manjkajo zemlji izmed hranin v glavnem dušik, fosfor in kalij ter ponekod tudi apno. Trta potrebuje dušik za rast listja in mladja, ter za povečanje pridelka-grozd-ja. Fosfor je v vseh delih trte, a največ v soku in kožici jagod, v listih, cvetnem prahu in v pečkah. Fosfor pospešuje boljši razvoj očes, zorenje lesa in grozdja, zboljšuje kakovost vin in napravi trto odporno proti mrazu. Prav tako je kalij v vseh delih trte in v soku jagod, pospešuje rast mladik, listja in grozdja, vpliva na boljšo kakovost vina, ker poveča odstotek sladkorja in zmanjšuje kislino. Apno je sicer važna hranina za trto, vendar ni zanj tako občutljiva. Pri tem poglavju pa moramo popraviti napačno tolmačenje, češ da bogat pridelek grozdja izčrpa zemljo. Hranine, ki jih trta črpa iz zemlje, gredo predvsem (skoro 3/4) za tvorbo listja in mladja. Ne obilica grozdja, ampak bujno rastoče trte( ki lahko nič ne rode), izčrpajo zemljo. Jagode so sestavina sladkorja; ta pa sestoji iz ogljika, vodika in kisika. To pa dobi trta iz vode in po listih (dihanje). Pravilno negovana trta (dobro gnojena in rahla zemlja, redčenje i.e.) ima lepo listje in mladje, dovolj vlage in sonca — in pridelek je toliko lepši. Naša zemlja je revna na fosforu in dušiku. Z našim srednje dobrim gnojem ji teh hranin ne damo v zadostni meri. Zaradi tega ji je treba pomagati z umetnimi gnojili. Odlično fosfatno gnojilo za vinograde in peščeno zemljo je Thoma-ževa žlindra. Z njo lahko gnojimo jeseni na zalogo, ker deluje počasi in 3 do 4 leta. Za to leto pride v poštev superfosfat — kakih 60 kg na 1000 kv. m. Od dušičnatih gnojil je priporočljiv apneni dušik, ki vsebuje, razen dušika in apna, tudi ogljik, a ker je počasi topljiv, gnojimo s čilskim solitrom. Ker je hitro topljiv, je najbolje, če ga trosimo v dveh obrokih v presledku 2—3 tednov, in to šele ko trta ozeleni. Izdatno gnojenje z naravnim gnojem in dodatnimi gnojili je priporočljivo posebno za tekoče leto, ko za pripravo hrane v zemlji niso bili ugodni pogoji. Pravilno gnojenje in, seveda, rahljanje (prezračevanje) zemlje bo pospešilo razvoj rastlin in dvignilo pridelek. iiimtitiiiiiimimiiiiiimiiiMimittiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitm V mariborski založbi «0bzorja» Lawrence: Zaljubljene žene Angleškega pisatelja Loui-rencea, avtorja slovitih romanov «Sinovi in ljubimci«, «Mavrica» in še zlasti filmi-ziranega romana eLjuhimec lady Chatierley)>, so novinarji nekoč vprašali, zakaj je jabulisiika njegovih obsežnih del zasnovana večidel na problemu seksualnosti v neki določeni družbi in ali ne misli, da bi to lahko kvarno vplivalo na vzgojo mladine. Lamrence je odgovoril: «Kdor vidi v lepoti ženskega telesa zgolj naslado, ki megli pogled na čist n leooto, kdor je v linijah antičnih kipov :n aktov videl greh, ta je dedno obremenjen z umazanijo. In to je lahko posameznik ali pa družba, toda vendar je med njima razlika: posameznik je obsojen na delno osamo, družba pa lahko postane prekletstvo za umetnika, ki ji skuša zvesto služiti. In ta anatema je razprla svoja siva krila tudi nad menoj in mojimi deli. Rad bi naslonil svojo glavo na mehko blazino plehkih izgovorov, češ: pisal sem za bodočnost, zato me sedanjost ne razume. Toda rad imam čiste račune s samim seboj, zalo izjavljam, da sem pisal za sedanjost, ua bi me bodočnost razumela. In da bi ra- HOROSKOP ZA DANES OVEN (od 21. 3. do 20. 4.); Dobili boste zanimiv predlog, ki vas bo spodbudil k pospešenemu delu. Prijetne bodo večerne ure. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Ce boste hoteli, boste imeli priložnost, dokazati svoje sposobnosti. Ljubljena oseba vam bo osrečila dan. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Ce se boste pravilno dogovorili, boste uspeli. Ce ne, bo delo ostalo vam, zaslužek pa drugim. RAK (Od 23. 6. do 22. 7.): Odlične perspektive za bodočnost. Nudijo se vam nove možnosti za večji dobiček, morda za zamenjavo službe. LEV (od 23. 7. do 22 8.); Ne nasedajte lahkim obljubam. Račun boste plačali vi, kajti tisti, ki vam obljubljajo, že nimajo kaj izgubiti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.); Ce boste bolj vljudni in pomirljivi, bo šlo prav, če ne, znate zadevo izgubiti. Zdravje kar dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.): Optimizem, ki vas je zapustil, se bo spet uveljavil. To lo vplivalo tudi na razpoloženje okolja, v katerem živite. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.); Vaš sloves bo utrpel škodo. Ni bilo treba prevzemati več kot zmorete. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.): Pokazali boste, da se znajdete tudi v položaju, iz katerega drugi zaman ščejo izhoda. Glavobol KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.); Prijateljstvo, ki ste ga navezah, vam bo bolj škodo- valo kot koristilo, znalo bi vzbuditi ljubosumje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Nenadna pomoč bo spravila z mrtvega tira načrt, ki vam obeta lažje življenje. Izkoristite priložnost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Prenaglili se boste, vendar vam bo sreča mila, tako da bodo popoldanske ure kar pri. jetne. Drugič previdnost. zumela družbo, o kateri pišem in ki me danes obsoja, kajti greh puritanstva je lahko veliko bolj nevaren za ustvarjalca kakor sedem poglavitnih grehov. Pokažite družbi, v kateri živite, le za hip ogledalo, pa bo pljunila na vas in vas imenovala por-nografa. In kaj mislite, zakaj.? Preprosto: ker jo je strah pred lastnim obličjem.» Roman «Zaljubljene ženev, ki ga je še v lanskem letu izdala mariborska založba «Obzorja», je tako ogledalo pred obličjem družbe in generacije, v kateri se krščanski humanizem in stara angleška morala morata umikati zmehaniziranosti žtuljenja in vulgarnemu materializmu. Lauirenceove osebe v romanu niso junaki v klasičnem smislu, ampak podobe, ki jih je avtor snel s površja življenja: intelektualec Bir-kin, učiteljica Uršula, umetnica Gudrun, aristokratka tterm tone, industrialec Ge-rald, kup bohemov in tipičnih predstavnikov espodnje-ga razredaz. Vse te osebe nastopajo v medsebojnem boju generacij, v odnosih med moškim in žensko, med intelektualcem, umetnikom in družbo. In — kar Je pomembno — avtor ničesar ne skriva in prav to je zbodlo v oči konservativno in puritansko prenapeto angleško družbo, ki je v «Zaljubljenih ženah» in drugih romanih videla le opolzkost in celo pornografijo. Kako živo, odkrito in z nenavadnim smislom za spolno psihologijo žena je to delo komponirano, bodo bralci sami presodili, eno pa drži: kdor ga bo prečital, kdor bo sodoživljal ta roman o generaciji brez srca in korenin, ga tudi pozabiti ne bo mogel tako kmalu. MiLl Sedaj kar grejo. Ko o vzame kdo v roko knjigo... dpove televizija, tu ali tun PRIMORSKI DNEVNIK 19. marca Mednarodni košarkarski turnir za nagrado «Grada Sv« Justa » Presenetljiva zmaga 01ympie zaslužen poraz G. S. Uranie Danes nadaljevanje turnirja - Ignis najresnejši kandidat za prvo mesto Pred maloštevilnim občinstvom se je pričel sinoči drugi mednarodni košarkarski turnir za pokal «Gradu Sv. Justa«. Raze® italijanskega kluba »IGNISA« so vsi ostali udeleženci državni prvaki i® sicer Avstrije, Jugoslavije in Švice. Zal ljubljanska Qlympia ni prispela s svojim prvim moštvom, kot je prvotno najavila, ker so morali odpotovati njeni najboljši igralci v Rigo na povratno srečanje tekmovanja za po. kal evropskih državnih prvakov. Zato so poslali na ta turnir svoje drugo moštvo, ki ni upalo na noben uspeh in je pripravilo s svojo zmago nad Babenbergom presenečenje večera. V otvoritvenem srečanju sta se pomerili petorki ASK 01ympia iz Ljubljane in BBF Union Ba-benger z Dunaja v naslednjih postavah: OLYMPIA: Laurenčak, Lotrič, Vavpetič, Weibl, Samaluk, Oblak, Gagel, Murko, Sok, Ba. letin, Basin in Tomori. BABENBERG: Polanski, Mor. sten, Wibiral, Gunter, Thierig, Brovsec, Homeier, Karral, Dop-pes in Franitoski. Sodila sta: Pettarin in Delia. OLYMPIA — BABENBERG 52:45 (25:24) Ljubljančani so že v prvih sekundah igre prišli pod nasprotni koš in dosegli točko. Babenberg je Skušal s protinapadi ugnati zelo mlade igralce Oljnmpie, toda ti so pričeli nizati točko za točko in nenadoma so že vodili pri stanju 18:7 z 11 točkami razlike. Avstrijci so pričeli ostreje napadati in uspelo jim je najprej izenačiti na 27:27, nato pa so po kazenskem strelu celo prešli v vodstvo za eno točko. Tu. kaj so pričeli Jugoslovani s po. novno ofenzivo, v kateri niso spreminjali rezultata le s streli iz igre, temveč tudi z odlično metanimi kazenskimi streli. Avstrijci, kljub temu, da so bili njihovi igralci za glavo ali dve višji od nasprotnikov, niso mogli ustaviti malih toda gibčnih Jugoslovanov. Morda so svoje na pogled še deške nasprotnike nekoliko podcenjevali in to se jim je maščevalo. Moštvo 01ympie si je kmalu nabralo 10 točk naskoka, katerega je nasprotnikom uspelo zmanjšati šele v poslednjih štirih metih na 7 točk. V zadnji sekundi je Oblak metal še kazenski strel, vendar ni zadel koša in rezultat je ostal nespremenjen. Medtem ko so se nam Avstrijci predstavili kot razmeroma zelo povprečna petorka, so mladi Jugoslovani zaigrali izredno borbeno, tehnično dozorelo, od časa do časa pa so pokazali tudi zelo duhovite akcije, vredne njihove prve petor-ke Pri občinstvu so takoj osvo. jili vse simpatije m so bili po-gostoma deležni ploskanja in navijanja. Čeprav je bila njihova zmaga nepričakovana, je bila povsem zaslužena. * # * Po koncu tekme smo odšli v slačilnico in dobili o srečanju še naslednji dve izjavi: Ing. Počkar, mednarodni sodnik: «01ympia je bila v današnjem srečanju boljša od nasprotnikov. Avstrijci so bili mnogo višji od naših igralcev, vendar so nas podcenjevali. Zato je tudi uspelo 01ympiji uiti Babenbergu za 10 točk. česar Avstrijci do konca srečanja niso mogli več nadoknaditi. Sok, kapetan 01ymple: «Za nas je nocojšnja zmaga nad avstrijskim državnim prvakom izreden uspeh, na kakršnega nismo upali niti pomisliti. Zmaga je za nas velika spodbuda za nadaljnje delo in priprave, ki so še pred nami. Na turnir smo prišli s prepričanjem, da ne bomo uspeli zmagati v nobeni tekmi, saj bi bil že zmeren poraz za nas velik uspeh. IGNIS—URANIA 63:49 (33:19) V drugi tekmi večera sta stopili pod koše italijansko moštvo Pallacanestro Ignis iz Va-reseja in GS Urania iz Ženeve v naslednjih postavah: IGNIS: Borghi, De Carli, Ne. st, Andreo, Padovan, Zorzi, Cozzi, Vescovo, Magett’, Motto. URANIA: Deforel, Fornero-ne, Riethauser, VVeibermann, Lacock, Fletscher, Filliettar, Liebich, VVeubermann J , Cur-rat, Bonjour. Prvo je prišlo v vodstvo moštvo Uranie s kazenskim strelom Ignisu je uspelo pri stanju 5:5 prvič dohiteti Švicarje, ki so nato zopet povedli do 8:5, nakar se je stanje v koših me. njavalo v korist enega ali drugega do stanja 15:13 v korist Ignisa. Odtlej so Italijani pričeli rezultat višati sebi v korist in so ostali v vodstvu do konca srečanja. Z igro, ki jo je pokazal Ignis, lahko ze danes predvidevamo, da bo petorka osvojila pokal. Igrala je namreč najbolj homogeno, izdelano, igralci so v razmero-mo dobri kondiciji, dobro obvladajo strel na koš od blizu in daleč, poleg tega pa tudi razpolagajo z visokimi igralci, Šport v TV Dane« bo televizijski prenos mednarodne nogometne tekme med vojaškima reprezentancama Italije in Grčije. Začetek prenosa bo ob 14.50. Prenos iz Brescie, kjer bo nogometna tekma, bodo nekajkrat prekinili zaradi prenosa kolesarske dirke Milan-Sanre-mo. Po končani dirki bo TV zopet nadaljevala s prenosom nogometne tekme. katerih na primer moštvo O-lympie nima. Švicarji so pokazali nezadovoljivo košarko. Lahko rečemo celo drugoraz- redno. Njihovi streli na koš so bili skoraj nerazumljivo netočni in jim včasih tudi po petih zaporednih strelih pod tablo ni uspelo spraviti žoge skozi mrežo. Zaradi njihove slabe igre je občinstvo izr ažalo svoje nezadovoljstvo z žvižganjem. Med posameznimi igralci sinočnjega večera je bil najbolj, ši strelec Italijan Zorzi s 23 koši, katerega lahko tudi proglasimo za najboljšega igralca na igrišču. Pri Švicarjih se je izkazal zamorec Johnson Flet-oher, ki pa je dosegel le 11 košev. ker je moral zaradi petih osebnih napak predčasno zapu. stiti igrišče. Medtem ko pri Avstrijcih ni nihče izrazito izstopal — delno sta izvzeta le Thierig in Franitsky — moramo pri Jugoslovanih pohvaliti zlasti mladega Basina, ki je bil s 16 koši najboljši strelec svojega moštva. Danes zvečer bosta na sporedu naslednji srečanji: ob 21. uri Babenberg . Ignis in ob 22. 01ympia . Urania. V predtekmi po prijateljsko srečanje med GS Internazionale in ENAL - Club Pallacanestro. T—o Igralci ljubljanske 01ympie so snoči prijetno presenetili z zmago nad Dunajčani. Na sliki so Ljubljančani takoj po prihodu v naše mesto lliilllllliiiilllliilllllHlllllilliiiiiiiiiiiiiiliiiiiuiTiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiililiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiil Zaključene prijave za planiški teden v smuških poletih Na jubilejni prireditvi 47 skakalcev iz 11 držav Televizija bo v petek in soboto od 11. do 13. ure prenašala del tekmovanja Startna lista za letošnje planiške polete je praktično popolna. V njej sicer še ni imen treh zahodnonemških udeležencev, toda število udeleženih držav in skakalcev je popolno. S 47 tekmovalci iz ll držav bo letošnja prireditev pod Poncami presegla vsa tovrstna tekmovanja doslej. Na Kulmu je — za primer — lani skakalo 33 tekmovalcev iz 11 držav, v Oberstdorfu — leta 1958 — pa je nastopilo 41 tekmovalcev iz 9 držav. Po posameznih državah je število nastopajočih tako: Jugoslavija 16. Vzhodna Nemčija 9, Avstrija 5, Poljska in Švica po 4, Norveška, Švedska in Zahodna Nemčija po 3, Finska, Francija in I-talija po 2. Mnogi izmed letošnjih planiških gostov so nastopili tudi na olimpijskih igrah v Squaw Valleyu in mnogi med njimi so se tudi odlično plasirali. Od prijavljencev za Planico so bili v ZDA naslednji (v oklepajih njihova uvrstitev v Squaw Valleyu); Recknagel (Vzh. Nemčija — 1.), Leodolter (Avstrija — 3.), Yggeseth (Norveška — 5.), Kiirth (Vzh. Nemčija — 12.), Plank (Avstrija — 14.), Stei-negger (Avstrija — 16.), Dii-scher (Švica — 20.), Lesser (Vzh. Nemčija — 21.), De Zor-do (Italija — 24 ), Jean Prost (Francija — 26.), Lindquist (Švedska — 29.), Tajner (Poljska — 31.), Egger (Avstrija — 34.), Zandanel (Italija — 36.), Rey (Francija — 38.). K naštetim je treba po vsej verjetnosti prišteti tudi Zahodnega Nemca Bolkarta, ki je bil v Squaw Valleyu šesti. Planica bo torej od prihodnjega četrtka do nedelje velika priložnost zlasti za tiste skakalce, ki niso nastopili v ZDA. To so predvsem Jugoslovani, ki bodo imeli zdaj v boju s svetovno elito možnost pokazati pravo vrednost, pa tudi za Poljake Laciaka, Bujoka in Gasienico ter mlade Vzhodne Nemce utegne Planica pomeniti pomemben mejnik proti svetovnemu vrhu. TUJI NOVINARJI V PLANICI Letošnje polete v Planici bodo prvič prenašali tudi po televiziji. Ker bo oddajo prevze. mala tudi Evrovizija, bo prišlo v Planico tudi mnogo televizij, skih komentatorjev. Za Nemčijo bo opravljal prenos Heinz Maegerlein, za Francijo Jac-ques Perrot, za Italijo Carlo Beccarelli, za Jugoslavijo pa Mladen Delič in Stane Urek. Po radiu pa bodo planiške dogodke posredovali naslednji: Mitja Volčič za slovensko tržaško radijsko postajo, Harry Scbulze za Vzhodno Nemčijo, Kountny za Celovec, Hrvoje Macanovič za jugoslovansko radiodifuzijo ter prof. Ulaga in Slavko Tiran za Radio Ljubljana. * * * Italijanska TV bo preskrbela za prenos tekmovanja z Evro-vizijo v petek in soboto od 11. do 13. ure. BOKS vil, da je pripravljen nuditi Duiliu Loiu 3.000 šterlingov (5.200.000 lir) pod pogojem, da stavi svoj naslov evropskega prvaka na razpolago Tonyju Smithu, s katerim bi se moral boriti v Angliji. Duff je baje odsvetoval angleškemu boksarju, da bi odšel v Milan, kjer bi se sestal z Loiem. BELFAST. 18. — Do sedaj še nepremagani Freddy Gilroy, ki je v teku 10 mesecev osvojil tri naslove v petelinji kategoriji, bo jutri zvečer v «Kings Hallu« stavil vse tri na razpolago. Gilroy bo namreč branil naslove prvaka Anglije, Britanskega imperija in Evrope v borbi z Billyjem Raffertyjem iz Glasgowa. Kot je znano, je irski boksar postal evropski prvatk z zmago nad Italijanom Pierom Rollom. * * # HAMBURG. 18. — Nemški in evropski prvak v sredmje-težki kategoriji Erick Schoepp. ner bo stavil oba naslova na razpolago Helmutu Ballu, s ka. terim se bo srečal 9. aprila. Do tega dvoboja bo prišlo še pred srečanjem z Archiem Mooreyem. Helmut Bali si je zagotovil dvoboj zaradi zmage s k. o. nad Karlom Miltenbergerjem. Pravijo, da je Bali prav zaradi svojih udarcev resen in nevaren nasprotnik. Vseeno pa je moral v dvoboju s Holandča-nom Snoekom zaradi rane na nosu prekiniti borbo že v 6. rundi. LONDON, 18. — Angleški organizator Mickey Duff je izja- Na teku čez drn in strn «5 mulini» Tudi Jugosl v SVittore Olona Tradicionalnega tekmovanja se bodo udeležili atleti sedmih držav Jutri bo v S. Vittore Olona že tradicionalno mednarod. no tekmovanje v teku čez drn im strn «5 mulini«. Po deževju se je zopet pojavilo sonce in vse kaže, da bodo tudi v nedeljo, ko se bodo atleti sedmih držav prijavili na start, vremenske razmere ugodne. Prirediteljem so prišle zadnje prijave iz Švice in Anglije. Tudi odlično in močno moštvo «Fiam>me oro» iz Padove se je prijavilo in bo poslalo v borbo za pokal med drugimi tudi znanega Perroneja. Vsega skupaj se je sedaj prijavilo sedem držav, med katerimi so tudi Nemčija, Francija, Avstrija in Jugoslavija. Zmagovalcem je na razpolago 17 daril, med katerimi je KOŠARKA CORDOBA, 18. — Na južnoameriškem košarkarskem prvenstvu je Paragvaj premagal Kolumbijo 53:52 (26:21), Ekvador pa Cile 63:57 (24:21). brez dvoma najvažnejše «Tro-feja padlih iz S. Vittora«. To trofejo so si jugoslovanski atleti člani Partizana že d-vakrat zaipovrstjo zagotovili in ker bo isto moštvo zopet v borbi, ni izključeno, da si ga s ponovno zmago pribori v trajno last. Poleg teh daril, bo za zmagovalca tudi zlata kolajna, ki jo. je podaril predsednik republike. Doslej so se prijavili sledeči seniorji: 1. Baraldi (Li-b. Bergamo); 2. Della Minola; 3. Putti; 4. Lanfranchi: 5. Pedrini; 6. Pez. zotta; 7. Ga-ndini (Gallaratese); Vadbusa; 9. Catanzaro; 10. Lavelli (Pirelli); 11. Lazzarini; 12. Paini (FO.MA.PLA. Bre-, scia); 13. Ragazzi-ni; 14. Azzani; 15. Foresti: 16. Bargna-ni; 17. Banzi: 18. Mainardi (Rinascita Paderno D.); 19. Rossi; 20. Ta-lamona (Lib. Milano); 21. Fu-magali (Ati. Riccardi Milano); 22. Gruiber Adolf (SC Wien); 23. Cular Leo (Mladost Zagreb); 24. Ferrante (Dl.PO. Vimercate); 25. Tocchio (GS Daini Čarate); 26. Ballabio; 27. Ambrivac (Jugoslavija); 28. Adam; 29. Pezelj; 30. Kanak; 31. Margaretič; 32. Mason (Gio. vane Biella); 33. Sessa; 34. Ru. disukli (Švica); 35. Reed (Anglija): 36. De Florentis (Trion-fo Ligure Genova); 37. Costa (GS Fiamme Oro Padova); 38. Lento; 39. Perrone; 40. Som-maggio: 41. Gaggiano (CSI Na. poli); 42. Ricci (Ati. Riccardi Milano); 43. Budliger; 44. Fu-magalli; 45. Jari; 46. Zerbi: 47. Viadi; 48. Italia (Ati. Cremone-se); 49. Frittoli: 50. Fornaroli; 51. Mazzola (Lib. Milano). «»------- Za današnjo tekmo s Španijo Italijanski juniorji dospeli v Madrid RIM, 18. — Nekaj minut po opoldnevu se je juniorska državna reprezentanca, ki bo jutri nastopila proti španski v Madridu, odpeljala z letalom proti cilju. Skupino vodi podpredsednik nogometne zveze dr. Franchi, z njim pa so še predsednik mladinske lige, tajnik zveze, tehnični ko. misar dr. Canestri, trener Puppo, zdravnik in maser. Pred odhodom je tehnični komisar izjavil, da ima dvome še za vratarja. Tik pred tekmo bo namreč odločil, če bo poslal na igrišče Capa-sciuttija ali Bonollija. Ostali del postave pa je; Rossetti, Rosato; Barcellino, Mazzanti, Castano II.; Mila-nesi, Rivera, Veronesi, Fer-rario in Bonfada. «»------- Določeni postavi za Italijo-Grčijo BRESCIA, 18. — Jutri bo nogometno srečanje med vojaški, ma reprezentancama Italije in Grčije. Postavi bosta nastopili kot sledi: ITALIJA: Cei; Castelletti, Sarti; Gasperi, Tagiiavini, Fo-gli; Bolzoni, Pestrin, Rozzoni, Da Costa, Stacchini. GRČIJA: Theodorici; Anasta-siasis, Kamaras; Lucagnidis, Stefanakos, Dermatis; Simeo-nidis, Papemanuel, Sideris, Grigoriadis, Andreu. Sodil bo Steiner (Avstrija). ZA TEKMO PROTI COMU Včeraj zadnji trening Triestine Triestina je včeraj zaključila tedenske priprave za nedeljsko tekmo na domačem i- grišču s Comom. Nogometaši so se zadržali le malo na i-grišču, kjer je imela žoga glavno besedo. Treninga so se udeležili vsi titularci in tudi Del Negro, pa čeprav i-gralec še čuti bolečine v gležnju. Trener Trevisan je po kon čanem treningu sestavil seznam igralcev, ki bodo morali ostati na razpolago za sestavo moštva. Zelo verjetno bo Triestina nastopila proti Comu v sledeči postavi: Bandini, Frigeri, Brach; Szo. ke, Varglien, Radiče; Fortu-nato, Puia, Secchi, Tačcola in Mantovani. Za rezervi bosta zelo verjetno Degrassi in Del Negro. SMUČANJE ABETONE. 18. — Petdeset najboljših italijanskih smučar, jev, med katerimi bosta verjetno tudi Paride Milianti in Bruno Alberti, se bo udeležilo tekmovanja za «Pokal Ne-brun«, ki bo jutri in pojutrišnjem. Snega je dovolj in tudi vremenske prilike so ugodne Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige — ■ 1 " 1 ............. Fiorentina in Milan na tujih igri® Juventus brez resnejšega nasprotnika Triestina bo igrala doma proti Comu, Torino pa bo gostoval v Ttfl& Po odmoru nogometašev A lige zaradi mednarodnih srečanj s Španijo, se bo nogometno prvenstvo v nedeljo zopet redno nadaljevalo. Kot vedno so prognoze v prid domačinov, razen seveda v primerih, ko morajo ti sprejeti v goste moštva, katerim gre za prva mesta v lestvici. V tem primeru tuje igrišče ni velika ovira za goste, ki so vajeni žeti zmage tudi izven domačega okolja. Vzemimo n. pr. Fiorentino, ki gre v goste k Atalanti. Ne glede na mesto v lestvici, ki ga zaseda enajstorica iz Bergama, je ta vendarle lahko tudi... nevarna. Priča nam je moštvo Juventusa, ki je moralo pred 14 dnevi kloniti. Sedaj prihaja v goste v Bergamo Fiorentina, ki je na drugem mestu v lestvici. Praktično bi morala biti bolj šibka kot Juventus. Vseeno pa prognoza ne govori v prid domačinov, ki bodo lahko veseli, če bodo znali iztisniti neodločen izid. Res je, da se bo morala Fiorentina odpovedati Castellettiju, ki bo igral z dresom vojaške reprezentance v Bresci in Molatrasiju, ki bo prisiljen počivati dva tedna. Toda na igrišču bo zopet stari Chiappella, medtem ko bosta za beka Robotti in Se-gato, katerega bo med krilci nadomestil Rimbaldo. Bologna bo sprejela v goste enajsterico iz bližnje Ferrare, SpaL Gre torej za «derby E-milije« in čeprav bi moral biti rezultati na papirju negotov, pa vseeno menimo, da se bo zmaga nasmejala domačinom, ki so vključili v moštvo spočitega Pascuttija in tudi Roto, V vrstah Spala pa za tekmovanje. Danes Milan - Sanremo 209 kolesarjev na startu MILAN VERCElll Dinasco PAVIA E Casale M' TORINO Voghtr-a Caslegg Torlona Potzolo-formlgaro Novi Lig Silvano d'0rb3 Basaluzzo Rossiglione P sod. Turthino varazze Mondovt GENOVA Vedo, L Spolorno Ginale L Loano SAVONA 0 C.Berla Rgio Sanremo I !©I.Mele C. Larvo IMPERIA rma dl Taggia SANREMO MILAN, 18. — Vse je pri- landsko 7, Španijo 6, Nemčijo pravljeno tu v Milanu za jutrišnjo tako pričakovano »dirko na soncu« do Sanrema. Kolesarji so uredili vse potrebno, da bodo lahko startali brez skrbi. Danes so vsakemu določili številko in sedaj jim ne preostaja drugega kot počakati na start, ki bo jutri ob 9.30 v Ul. Chiesa Rossa. Vsega skupaj se je za dirko prijavilo 209 kolesarjev, od katerih je 97 tujcev. Belgijo bo predstavljalo nič manj kot 40 kolesarjev, Francijo 29, Ho- 5, Švico in Luksemburg 3, Avstrijo, Dansko, Irsko in Veliko Britanijo pa po 1. Se vedno so diskusije, če bodo vzpetine na progi, posebno zadnja pri Poggiu, pripomogle k razredčenju vrst kolesarjev, ki so po navadi množično privozili na cilj. Ker je ta vzpetina šele prvič vnesena v progo, ni mogoče ničesar reči. Sicer bo dirka že jutri pokazala, kdo je najboljši od udeležencev. ima trener nekaj preglavic s sestavo enajstorice, ki verjetno ne bo popolna Inter ne bi smel imeti preglavic z nedeljskimi gosti. Ti bodo igralci Barija, ki životarijo na dnu lestvice in prav zaradi tega so tembolj nevarni, ker ni izključeno, da bodo skušali doseči na račun Interja presenetljiv rezultat. Seveda se bo pokazalo na igrišču, če jim bodo Lindskog in tovariši to dovolili. Juventus bo igrala doma proti Laziu. Domačinom bodo manjkali štirje igralci in sicer Castano, ki že dva meseca ni stopil na igrišče, Sarti in Stacchini sta morala obleči majico državne vojaške reprezentance, ki bo danes nastopila proti Grčiji, Sivoriju pa je disciplinski odbor nogometne zveze prepovedal igranje. Trener Cesarini pa je vseeno zadovoljivo rešil problem zamenjave. Poleg Garzena, bo za beka igral Leoncini, mladi Rossano, ki se je izkazal v mladinski reprezentanci v Ženevi, pa bo prvič igral v A ligi namesto izključenega Si-vorija, medtem ko bo Lojo-dice zamenjal Stacchinija. Tudi v vrstah Lazia bodo manjkali številni igralci. Eni bodo odsotni zaradi bolezni ali poškodb, Cei in Bizzarri pa bosta na razpolago vojaški reprezentanci. Zaradi tega La-zio nima nobenega upanja, da bi dosegel kak povoljen rezultat. Po logiki bi morala enajstorica Lanerossija iz Vicen-za premagati Genoo, ki pride v goste. V Vicenzi smatrajo to tekmo kot zadnjo priliko, da se z zmago izvlečejo iz nerodnega položaja v lestvici. Prav zaradi tega bodo igralci napeli vse sile, da si zagotovijo obe razpoložljivi točki. Moštvo Genoe seveda se ne strinja z upi nedeljskih nasprotnikov, vendar vsaj na papirju, nimajo gostje nobene možnosti za zmago. V Rimu nestrpno pričakujejo igralce Padove ,ker pač upajo, da jim bodo morali gostje prepustiti obe točki. Padova pa misli, da bi se dalo doseči v Rimu vsaj neodločen izid. Sicer ima trener Rocco nekaj skrbi s postavo, ker ni izključeno, da bo moral zamenjati vratarja Pina z mladim Cantonom, ki bi tako prvič nastopil v tem prvenstvu. Tudi Sampdoria ima možnost, da si zagotovi obe točki, ker ji pride v goste Ales-sandria. Za zmago pa se bo morala vseend, potruditi in potiti, pa čeprav so nedeljski gostje prav na dnu lestvice. Ker pa še ni dokončno izrečena sodba za izpad iz lige imajo igralci Alessandrie upanje, da se s skoraj nemogočimi in nepričakovanimi zmagami rešijo iz zagate. Brez dvoma najbolj zanimiv dvoboj nedeljske nogometne nedelje, seveda za naše področje in za Furlanijo, bo tekma med Videmčani in Milanom. Igralci Milana si hočejo zagotoviti zmago predvsem, ker nočejo preveč zaostati lestvici, kjer se s Fiorentino borijo za drugo mesto. Prognoza je sicer na strani Milana, vendar njihov optimizem m preveč upravičen, ker vemo, da znajo igralci Udinese presenetiti prav v najtežjih tekmah. Ce bi se srečanje 1 končalo neodločeno, bi ne pre- verjeltl senetilo nikogar l® $ bi zadovoljil tudi 1,1 moštvo. B LIGA nas P«* V tem prvenstvu n vsem zanima kakšne sti ima Triestina ta ^ nad enajstorico Coma. ^ doma lahko rečemo, v zmago domačinov ^ prepričani, pa ba gledati na igro moštva skoraj d« s nam V dokaz za to trditev ^ ( rezultati, a predvsem adnjih tekmah pred C, je občinstvom. Toda nje čase precej_ na j, verjetno po krivdi rjč upamo, da se ne bo'P prav v škodo donta 1 ^ , Torino, ki si je (28 : 9 irižno obrambo k° ? jr gotovil neodločen 121 netkah, igra v Tara ^ srečo so južnjaki na P ^ jr njem mestu v lestvi , ^,( sar bi se dalo skleP3 bodo mogli nuditi -^ odpora doslej najb° 5 jjj fi storici tega PrvenstV^orinO ' izključeno, da gre ^ m3 Taranto s taktiko, t . najslabšem primeru^ tovila vsaj neodločen ^ p Lecco ki še vedno ^ ,> čaka ugodne prih*16, 1 menja Torina, gre jo sF Novaro, iz katere se^o ' raj gotovo vrnil z ■ 0toV>; žepu. Catania bc j v Messino, kjer bc P ^ bo borba za točke. Tez ^ 9 prerokovati, . komu s ALOJZ RAVBAR SEDEM DUMAilH ZGODB ŠESTA ZGODBA PROSEŠKA BANDA Na Proseku imajo že več kot pol stoletja svojo bando. Da se razumemo: to ni kaka razbojniška ali podobna banda, temveč ena takšnih band, kakršnim ponekod pravijo »plehmuzi-ka». Medtem ko je slednji naziv tevtonskega izvora, je naziv banda ena izmed tistih cvetk izpod Vezuva, s katerimi je proseščina že kar lepo okrašena. Ker je proseška banda njega dni slovela kot zelo dobra, je bila pogostoma povabljena v to ali ono kraško vas, kjer niso imeli lastne godbe in kadar brez le-te ni pa ni šlo, kot, denimo, na plesnih in drugih kulturnih prireditvah. Nekega dne so proseški godci dobili iz Krepelj povabilo, naj bi naslednjo nedeljo prišli igrat k njim, kjer bo plesna veselica na prostem. In res so se naslednjo nedeljo dopoldne na velikem lojtrniku, ki sta ga vlekla dva konja, podali na dolgo pot. Ko so se priguncali v Kreplje, so se s kapelnikom na čelu začeli predstavljati doma čim fantom, prirediteljem vesel' e Znano je namreč, da se Prosečani imajo za nekakšne Tržačane in nočejo niti slišati o tem, da so tudi oni Kraševci. Zato pa gledajo na svoje mile brate izza vzhodne strani Zeken kot na nekakšne zabite rovtarje. Da bi jim tudi ob tej priložnosti pokazali, da so olikani meščanski ljudje, so se torej začeli predstavljati kre-peljskim fantom. Toda namesto svojega imena je vsakdo povedal ime svojega godala: «Kontrabas.» «Fagot.» «Bombardon » In tako lepo naprej. Krepel ici, ki so vedeli, kako se je treba predstaviti, so se naskrivaj posmihali, rekli pa niso nobene. Ko so se Prosečani »predstavili«, so jih fantje odvedli v gostilno in jih pogostili. Potem so Prosečani odšli na | barjar, zlezli na za silo i zbiti oder in otvorili veselico s tisto znano «Tla so ; umazana, polka je ukaza- | na«. Tej )e sledila druga poskočna, nato tretja in tako dalje v poletno popoldne. Toda s časom so godci pričeli igrati v čedalje večjih presledkih, kar pa ni šlo v račun prirediteljem veselice. Ker so hoteli kar največ zaslužiti, so vse bolj priganjali godce, naj igrajo pogosteje. Toda godci so se izgovarjali, da se niso pogodili o tem, kolikokrat bodo zaigrali, Bas pa je pristavil: «še dobro, da vam igramo tako. Saj niti dihati ne moremo v tej soparici. Kje pa naj vzamemo sapo, da bi se še bolj napenjali?« «Tako je!« je pribil Boben, ki se je sicer čutil najbolj prizadetega, čeprav za igranje svojega instrumenta ni potreboval ne sape ne sline. Nato je začel udrihati čez prireditelje, češ da jirn dajejo premalo vina in da še to ni tako dobro kakor tisto, ki so ga pili v gostilni. Tedaj so tudi njegovi tovariši povzdi- gnili svoj glas zoper to 0-čitno krivico ter zahtevali več in boljšega vina. Kaj mislijo, da Prosečani ne vedo, kakšen okus ima dober teran, so jih vprašali in rekli, da se ne bodo pustili zalivati s takšno «žun-to», kakršna je tale, ki so jim jo malo prei prinesli. S tako kislo žlobudro naj napajajo kraške urhe, ne pa njih, Prosečane. Oni da so prišli sem zato, da bi pili kozarec dobrega vina, ne pa krepeljske pomije. Ce bi hoteli, bi šli igrat drugam, kjer bi jih napajali s pristnim francoskim šampanjcem, če pa so jim naredili uslugo s tem, da so prišli igrat k njim, potem naj položijo roko na svoje krepeljsko srce, naj lepo priznajo, da to, kar jiir dajejo piti. ni s teranom v žlahti niti v sedmem kolenu, in naj jim prinesejo pravega terana. Fantje so trdili, da je to najboljši teran, kar ga premore pet vasi naokoli, že precej okajeni godci pa so gonili svojo In zapretili, da bodo pri oriči odšli domov, če jim ne postrežejo z boljšim vinom. Ker so se fantje zbali da bi jih godci res utegnili pustili na cedilu, so jim prinesli drugega vina. Toda tudi s tem niso bili zadovoljni in so vnovič zažugali, da bodo nehali igrati. Tedaj so jim Krepeljci slovesno obljubili, da jih bodo pošteno premlatili, če bodo zapustili brjar pred dogovorjeno uro. Zdaj so se godci ustrašili in molče igrali dalje. Naenkrat pa so kakor en sam poskakali z odra in jo popihali v noč. Na koncu vasi jih je že čakal voznik, ki je spravil voz in konje na varno, brž ko je zavohal duh po kra-ških fovčih. Godci so se v naglici nametali na voz in pognali po klancu niz-dol proti Repentabru, da bi ušli Krepeljcem, ki so tekli za njimi, oboroženi s fovči in rakltimi. Ko so se srečno privlekli na vrh repentaborskega klanca, so zavili v tamkajšnjo gostilno. »Ste videli kraške divjake, a?« je rekel Bombardon, ko so sedeli za veliko mizo in pili «Bodimo zadovoljni, da smo odnesli celo kožo,« je menil Klarinet. «Ce bi igrali do konca,« je rekel Kontrabas, «bi nas za plačilo naklestili in komu vamp prerezali, strele sakramenske!« »Nikdar več me ne vidijo kraški ljudožerci, naj. manj pa krepeljski!« je Bas v podkrepitev svoje izjave s pestjo lopnil po mizi. »Njim bi šel igrat kvečjemu na pogreb da bi jih božji šlah!« »Sicer pa jim nismo ostali ničesar dolžni,« je ugotavljal Kontrafagot. «Kar smo izpili, smo tudi pošteno zaslužili.« Totocalcio št. Ata 1 anta-Fiorentina Bologna-Spal Inter-Bari Juventus-Lazio L R. Vicenza-Gei*o* j Napoli-Palermo % Roma-Padova ..j* 1, Sampdoria-Alessan % * Udinese-Milan Messina-Catania Taranto-Torino Siena-Livorno Reggina-Cosenza Marsala-Foggia Parma-Simmentnai smejala zmaga. P eJ B cena bo tudi borba v w scio in Reggiano, t0(“ tri lu' Jf vici delijo samo v Cagliari bo mora' ^ ljo zmagati, če s« ^ 1 ■ bolj pogrezati Pr0. je vice. Ta enajsto«0 . eft slaba, vendar dom j , , da se jim bo v pr**| deno posrečilo dv^^jii dvigf^j VJ in doseči tako pid* Precej nerodno Marzotta v Catan2 M gotovo je, da se bo jot- zotto z juga P18* Ozo Mantova gosteh živahno, 18 4 K padalno Sambened ^ ga torej bi J* "e ,reč^J pod pogojem, da go- igralcev ne prip0 ^ tj do uspešnega zak ^ nja. Za Parmo bo ^ , Simmenthala oreh, pa čeprav n . 0t>> ^ da ga bodo doma ji . li. Vsekakor men sta enajstorici na s1 J cej izenačeni. Kon enajstorici Benetk be , —gotovi v j " . ka, da si za n»° kot rezultat zmaS > pl3 j no. Na papirju S° ju $ za v prid domačin po mo, da za Verono gega izhoda «»—' qG^ MEDNARODNI ‘ Jirii Madžarska-*«**’ 2:1 I® V-tr BUDIMPEŠTA, >8-„ n včerajšnjim je bj*0rnetI’rrf!J pesti povratno Čanje med "ja lo"> ^ ze-nta-nco m jug"- 5» naistorico iz Nove«8 M najstorico iz -e vodi.no. Tekma z jmago madzar« jč«s tov z 2:1. Prvl.,V‘* zaključil z 1:0 v „ Slovanov _,ed. je .>1 Prvo srečanje n p sko in Vojvodin0’ je v Novem Sadu, s.„oV lo z zmago doma1 SOG°rl PANAMERISKI l Argentina ■ SAN JOSE. l8’., ■ * ■ (E0)$ ,-0 v .M nad Mehiko 2 -i„o Argentina prakt naJl* jj(|( prvo mesto vrppstV jos nogometnem Pr.. J lija je tudi slav118 nad Kostariko, osni a n Po dosedanjem . % sl tina vodi v ,je mi. Brazilija J* tej P starika s 4, Meh K ^ nedeljo bo za dl 0)0-Argentino in b (Nudaljevunje in konec jutri) ALEKSANDB| polfinalnim n\ mednarodnem 1 goto d ju je Jugoslovan ^»,4 vič premaga' * , jV fj PietrangellJa 5 ' jp 6:4. Jovanovič * 13 srečal z VVilsonom.