PoStnina plačana ▼ gotovini.
IZDAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo in olbrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za lA leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XI.
Telelon št. 2552.
LJUBLJANA, v soboto dne 24. novembra 1928.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 139.
Trgovina in prodajanje alkoholnih pijač.
Gosp. minister za notranje zadeve je naslovil na vse velike župane razpis z dne 1. novembra 1928
I.	br. 2371, s katerim ureja prodajanje alkoholnih pijač in ž njim definitivno rešuje vprašanje trgovskih točilcev.
Ta razpis se glasi:
»Po izpremembah in dopolnitvah pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami z dne 20. novembra 1927 U. br. 48300 se v špecerijskih in njim podobnih obratovalnicah ne smejo točiti in prodajati alkoholne pijače na drobno na način, kakor se je to po dosedanji praksi godilo po nekaterih krajih.
Z ozirom na to objavite takoj, da se mora v takih obratovalnicah prenehati s točenjem alkoholnih pijač na drobno. Podrejenim oblastvom naročite, naj od dne 1. januarja 1929. dalje najstrožje porabljajo ustrezno zakonsko odredbo napram vsakomur, ki bi protivno omenjeni prepovedi točil v svoji obratovalnici na dronno alkoholne pijače.
Poleg pijač, označenih v členu 45. točka c pravilnika, se naj lastnikom teh obratovalnic dovoli — v tem smislu se pripravlja izprememba pravilnika — prodajati tudi navadne pijačo, vendar samo v zaprtih steklenicah in pod sledečimi pogoji:
a) polnitev steklenic se sme vršiti samo izven navedenih obratovalnic,
b) pijače iz takih steklenic se ne smejo piti (iztakati) v obratovalnicah, Pa tudi ne v odprtih ali zaprtih prostorih, ki pripadajo obratovalnici in se smatrajo za del obratovalnice,
c) zapiranje teh steklenic se mora vršiti po predpisih točke 1., 2. in 3. odstavka c člena 45. pravilnika/'
V	smislu tega razpisa se od L januarja 1929 alkoholne pijače v trgovinah z mešanim in špecerijskim blagom, odnosno v branjarijah sploh ne smejo točiti, ampak se smejo prodajati pod določenimi pogoji samo v zaprtih posodah.
Ministrstvo je dosedanja določila o prodajanju pijač v zaprtih steklenicah v toliko omililo, da je dovolilo, da se smejo v zaprtih steklenicah prodajati ne samo fine, ampak tudi navadne pijače.
Steklenice, v katerih se prodajajo te pijače, morajo biti zaprte. Za zaprte steklenice in posode se smatrajo po pravilniku one, ki ustrezajo naslednjim pogojem:
1. Zapirač, zamašek ali mehanični pokrov mora biti tako prirejen, da se brez pripomočka (izvijača, posebnega noža ali posebne priprave) in brez zadostnega odpora sploh ne da odpreti.
2. Na zamašku, čepu ali pokrovu mora biti vtisnjena firma dotičnega izdelovatelja, fabrikanta in temu podobno.
3. Preko zamaška mora biti potegnjena ali prilepljena originalna etiketa izdelovateljeve firme, bodisi v obliki traku, bodisi v obliki kapice iz staniola, gutaperce in temu podobnega, izvzemši one posode, ki imajo mehanične pokrove, in sicer plombirane ali take, da se brez posebne priprave ne dado natakniti ali sneti.
Po dosedanjih predpisih je moral vse, kar je navedeno pod 1., 2. in 3.,
izvršiti fabrikant, izdelovatelj ali vele-prodajalec, točilec na debelo in tako neizpremenjeno dati v promet. Kdo mora predpisno opremiti zaprte steklenice, v katerih se bodo po trgovinah smele prodajati pijače, gornji razpis ne navaja. Sklepati se pa da iz dejstva, da se gornji razpis v tem oziru omejuje samo na gornje tri točke, da bo smel po novem pravilniku, ki se pripravlja, steklenice polniti in jih predpisno odpremljati tudi trgovec sam, s čemer se bo poslovanje vendarle nekoliko olajšalo. Seveda ostane pri tem odprto vprašanje točilnih taks. Po sedanjih predpisih mora vsakdo, ki sam polni steklenice, plačati tudi točilno takso, Lastno polnjenje steklenic bi torej pomenjalo pravo olajšavo samo, ako bi takim trgovcem ne bilo treba kljub temu plačati točilne takse. V ta namen bi se moral izpremeniti tudi pravilnik, ki se tiče plačila točilnih taks.
Odprto ostane kljub temu razpisu vprašanje pridobljenih pravic. Razpis direktno prepoveduje točenje pijač v špecerijskih trgovinah, ne določa pa, jeli se ta prepoved tiče vseh špecerijskih trgovin, torej tudi onih, ki so si pravico za točenje pridobile še predno je stopil v veljavo zakon o taksah, s katerim so se preuredile točilne pravice. Ker razpis pridobljenih pravic, utemeljenih v prejšnjih zakonih, ne more ukiniti, se more prepoved točenja nanašati samo na one trgovine, ki so sina podlagi člena 105. pravilnika iz l e -ta 1925. prisvajale pravico, da smejo točiti pijače že na podlagi obrtnega lista za trgovino z mešanim blagom ali s špecerijo, čeprav za točenje pijač niso imele še posebne pravice.
S VI. kongresu gospodarskih zbornic.
Sklicatelji VI. kongresa gospodarskih zbornic in organizacij poslali so ministrstvu za kmetijstvo, ministrstvu trgovine in industrije ter ministrstvu financ predstavke o posameznih resolucijah, ki so bile sprejete na kongresu dne 8. in 9. septembra v Beogradu.
V predstavkah se naprošajo pristojna mesta, da ugode željam gospodarskih krogov v posameznih vprašanjih, s kojimi se je kongres bavil in ki so odločilna za razvoj našega gospodarstva v splošnem.
Zlasti važna je določitev gospodarskega programa, kojega izvedba naj bi bila stalna in neodvisna od izpremembe vlade.
Zahteva se nadalje uvedba reda in pravilnega dela v državni administraciji, ki ne odgovarja svoji nalogi.
Izrecno se zahteva ratifikacija trgovskih pogodb, ki so že podpisane, in sklenitev trgovskih pogodb s Španijo, Turčijo, Egiptom, Bolgarijo, Ru-munijo, Poljsko, Češkoslovaško in Madžarsko.
Za uspešno vodenje gospodarske in gospodarskosocialne politike in določitev enotnega programa v naši drža-VL n®°khodno potrebno, da se oživotvori gospodarski svet, ki bi deloval kot strokovni sodelovalec narodne skupščine in gospodarskih ministrstev.
V eni teh predstavk se zahteva
odprava vzi-okov pasivnosti posameznih pokrajin v državi in pomoč Črni Gori, Dalmaciji in Hercegovini po intervenciji monopolske uprave. Dovoli naj se gojenje tobaka v predvojni izmeri in letošnji pridelek naj se odkupi po čim povoljnejših cenah.
Zahteva se revizija socialne zakonodaje in prilagoditev našim razmeram.
V pogledu živinoreje se v pred-stavki na ministrstvo za kmetijstvo poudarja pomen živinoreje za naš izvoz, za splošno gospodarstvo in za široke sloje naroda in zahteva se organiziranje oglednih postaj in nabava boljših plemen živine.
Sklicatelji so naslovili na ministra financ predstavko glede nezadostnih kreditov za kmetijstvo in trgovino, ki se dodeljujejo ministrstvu za kmetijstvo in vode ter ministrstvu trgovine in industrije.
V tej predstavki se med drugim navaja: »Od naših treh gospodarskih ministrstev se nahajata ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo trgovine in industrije v takih budžetskih razmerah, da je njuna misija iluzorična.
Iz primerjalnega pregleda bužeta državnih izdatkov in dohodkov za leto 1928/29 je razvidno, da spada v naši pretežno kmetijski državi budžet ministrstva za kmetijstvo in vode med najneznatnejše. V državnem budžctu je predviden za kmetijske šole znesek Din 2,614.778-—, a za pobijanje bolezni in škodljivcev vinske trte in sadnih dreves ter za nabavo za to potrebnih naprav in materiala skupno Din 150.000-—.
Istotako je z ministrstvom trgovine in industrije. Osobje ministrstva trgovine in industrije je znižano na tako malo število, da je vsako resno delo popolnoma onemogočeno.
Navesti hočemo še nekoliko številk iz istega budžeta. Za podpiranje, pospeševanje in nadzorovanje zadružništva in strokovnih organizacij po obrtnem redu ter za povzdigo, razvoj in pospeševanje notranje trgovine predviden je znesek Din 10.000-—.
Za proučavanje, preizkuševanje in urejevanje statistike in tiskanje podatkov o cenah, sejmih in tedenskih tržnih dneh in za trgovsko-obrtne organizacije je predvideno 18.000 Din ter za podpiranje in za udeležbo na mednarodnih sejmih v inozemstvu je proračunano skupno 60.000 Din. Ža zbiranje materiala za trgovske pogodbe je predvideno 20.000 Din, za nabavo strokovnih knjig, listov, časopisov, za biblioteko in za naročnino na domače in tuje liste 24.000 Din.
Na VI, kongresu je bila zategadelj sklenjena naslednja resolucija: Bu-džetu ministrstva za kmetijstvo in vode je posvetiti posebno pozornost, ker ima to ministrstvo v naši pretežno kmetijski državi največje naloge za povzdigo domače proizvodnje. Budžet ministrstva trgovine in industrije je istotako zapostavljen in se mu morajo zagotoviti znatno obilnejša materialna sredstva za velike naloge, ki jih danes ni v stanu vršiti.«
V imenu celega našega narodnega gospodarstva se zahteva, da se v prihodnjem budžetu omogoči ministrstvu za kmetijstvo in vode ter ministrstvu trgovine in industrije vršitev velikih nalog, kakor to neodložno zahtevajo najvišji narodni in državni interesi.
Vse resolucije so bile dostavljene pristojnim ministrstvom potom beograjske trgovske zbornice in pričako-pati je, da bo vlada vpoštevala težnje gospodarskih krogov.
Izterljivost zamudnih obresti.
Pred nami leži pismo trgovske tvrdke: »debetsaldo, ki ga navajate, se sestavlja po Vašem izvlečku zgolj iz zamudnih obresti, ki jih nikdar nismo priznali in jih priznati ne mo-,remo.« Pri tem je pa tvrdka plačevala račune 3 in še več mesecev po njihovi dospelosti. Nam trgovcem, velikim in malim, je dobro znano, da je to zgolj primer iz vsakdanje prakse, ker ga v današnjih časih ni morda predmeta, o katerem se ne bi v trgovski korespondenci toliko pisalo, kakor o zamudnih obrestih, njihovi upravičenosti in izterljivosti.
Značilno za današnjo dobo je, da se dandanes plačevanja zamudnih obresti branijo ne samo trgovsko neizvež-bani odjemalci, temveč tudi strokovno naobraženi pravi trgovci. Če gre pa ta k banki in želi od nje kredit, mu niti na misel ne pride zahtevati od nje brezobrestno posojilo. Banki, ki mu da kredit proti najmanj dvojni varnosti, bo vestno in točno plačeval pogojene obresti. Isti trgovec pa zahteva od svojih dobaviteljev ne samo blagovni kredit v včasih zelo znatni višini, temveč kot nekaj samo po sebi umevnega po zapadlosti računa brezobrestni odlog plačila za številne daljne mesece.
Kje je tu trgovska morala? V brezobrestnem podaljšanju plačilnega roka preko pogojene zapadlosti leži pri današnji še vedno visoki obrestni meri nič drugega nego znižanje dogovorjene kupne cene. Če se mu dobavitelj ukloni — in to se žal pod današnjimi razmerami navadno zgodi — je kupil tak trgovec blago cenejše, nego odjemalec, ki smatra s solidnostjo svoje tvrdke za nezdružljivo, da bi plačilni dogovor enostransko rušil. Žal se pa dandanes ponekod na tak način še — recimb — obrtoma kuje kapital.
Odgovori, s katerimi se odklanja plačilo zamudnih obresti, vsebujejo kot običajni okrasek stavke, kakor: '•zanesljivo računamo pri tem na Vašo kulanco in smatramo zadevo za urejeno«, ali »Vaša zahteva je tem manj uprvičena, ker od svojih odjemalcev tudi ne dobim plačanih zamudnih obresti«, večkrat pa celo grožnje, da bi bil zamudni plačnik »sicer na svojo žalost primoran prekiniti vsake daljne zveze in preiti h konkurenci«. S takim postopanjem se hoče dobavitelja v strah pripraviti in izsiliti od njega darilo, ki daleko ni istovetno s popustom.
Vsaj zahteva plačila zamudnih obrestij ni nekaj, česar trgovsko na-obražen' kupec — ti so gros, ki odločujejo o glasu solidnosti trgovine v pokrajini — ni že ob sklepu kupne ali dobavne pogodbe vedel, ali kar ni svoj čas, ko je bila prilika o tem razpravljati, prostovoljno akceptiral. Izgovor, češ, tudi sem ne dobim zamudnih obrestij, bo držal, toda zgolj na videz pri nekaterih detajlnih trgovinah. Trgovec na drobno, ki redoma ne dobi denarja takoj na roko, bo pa že mogel usmeriti svojo kalkulacijo tako, da bo mogel prenesti to obrestno izgubo, ki pride itak pri relativno malem delu njegovega celotnega prometa v poštev. Res je mogoče, da bi se krog njegovih odjemalcev zmanjšal, če bi vztrajal pri zahtevi po plačilu obrestij. Spregledati pa ne smemo, da tu gre za odjemalce-zasebnike, ki o trgovskih odnošajih navadno pojma nimajo. Detajlist sam je pa pri tem se
ni-**/.* vattum i« .■	mumBMmmmmmmmmm
vedno trgovec, ki se mora, ako je res trgovec, podvreči trgovskemu zakonu in pravilom, torej tudi v trgovskem poslu prevzetim plačilnim pogojem.
Zaupanje v trgovsko poštenost bi bilo pa uprav resno ogroženo, ako bi take razvade od svojih odjemalcev trgovskega stanu prevzela tudi vele-govina in industrija in se odrekla že vnaprej zamudnim obrestim, kakor bi to odjemalci želeli. Nastalo mu škodo
—	ne smemo >si prikrivati, za tako gre — bi skušal dobavitelj nadoknaditi na vsak mogoč način. Napravil bo popust zamudnih obresti zavisnim od daljnega naročila po ceni, pri kateri že vnaprej računa, da mu bo doprinesla nastalo škodo in ga obvarovala pred bodočo izgubo. Končno oškodovan bo torej navadno vendarle netočen plačnik sam.
Eno je pa, kakor sirto že omenili, vsekakor jasno, oni ki pod takimi razvadami, ki so se počele pojavljati tudi že pri nas v Sloveniji, največ trpi, je pa reelen trgovec, ki je točen plačnik.
Zato leži v interesu one naše slovenske trgovine, ki uživa po celi naši kraljevini svoj ugled in sloves, da smatra vsak trgovec za svojo dolžnost zamudne obresti ne samo zahtevati, temveč jih po potrebi tudi izterjati. ,! To storiti je dolžan že na ljubo svojim dobrim odjemalcem, ki so vselej njegova najboljša opora.
C.
štajerska industrija in proračun mariborske
za 1. 1029.
oblasti
tam, Srn, Ms. Mi in e®
»ILIRIJA«	!
VMarjova cesta (za Glavnim fcolj. Kralja Petra trg 8, Miklošičeva c. 4
i.*'	Telefon	Star. 2820. X
ČEŠKOSLOVAŠKI SLADKOR.
Cenlralna zveza češkoslovaške sladkorne industrije priobčuje zaključek no-vemberskega povpraševanja o letošnji sladkorni produkciji. Dognali so, da bo znašala letošnja produkcija le malo čez
10	milijonov met. stotov, s čimer se bo letošnji eksporlni previšek zelo znižal.
S sladkorno peso obdelani prostor je bil lelos za 31.000 ha ali za 11% manjši kot lani (nazadovanje na Češkoslovaškem 15'25%, na Moravskem 876%, v Šteziji 18'68%, v Slovaški 376%). Letošnji sladkornopesni pridelek cenijo sladkorne lovarne na 59,685.000 mel. siolov; lani je znašal 74,763.000 stolov. Ker je pesa že pospravljena, označajo gornjo številko kot zaključno. Nazadovanje napram lelu 1926/27 znaša 15 milijonov stotov ali 20%. Po deželah je produkcija sladkorja v milijonih stotov sledeča: Češka 5, Moravska 3'32, Šle-zija 0 07, Slovaška 1'78, skupaj ca 10-2 milijonov. Lani je znašala 12-54 milijonov stolov, nazadovanje 18-62%. Lani je obratovalo 152 lovarn, letos jih obratuje 151.
, * * *
PRVA TOVARNA ZA UMETNO SVILO
V	RUMUNIJI.
Smo jo že omenili. Ker blago iz prave svile vsled njegove visoke cene za delavske sloje sploh ne pride v poštev, prihaja umetna svila zmeraj bolj do veljave. Rumunija ni imela doslej nobene svile in so morali tozadevno potrebo kriti v celoli v inozemstvu. Ker je pa uvozna carina izredno visoka, se poraba umeinc svile ni mogla doslej primerno razvili; zalo je sklenila domača finančna skupina skupaj z nekim inozemskim podjetjem umetne svile, da ustanovi laslno tovarno v Rumuniji. Ustanovitelji so določili delniško glavnico na 300 milijonov lejev, tovarna je preračunjena na dnevno produkcijo 1000 kg. Kraj, kjer bodo tovarno zgradili, še ni določen.
»TRGOVSKI LIST« čita vsak trgovec, zato nudijo Inserati najboljši uspeh vsakemu grosistu In producentu.
Dne 22. novembra t. 1. se je v Mariboru vršilo zborovanje industrijcev iz mariborske oblasti, na katerem so bila zastopana skoraj brez izjeme vsa industrijska podjetja na Štajerskem. Dnevni red zborovanja, ki mu je predsedoval g. Anton K r e j č i, je bil namenjen razpravi o proračunu mariborske oblasti za leto 1929. Uvodoma je podal gospod Krejči izjavo, da hoče industrija, kateri se nalagajo nova in prevelika bremena, o predmetu razpravljati povsem stvarno in nepolitično, vendar z ono odkrito resnostjo, ki jo zahteva položaj.
0 mariborskem proračunu je obširno poročal tajnik Zveze industrijcev g. ing. M. Šukljc, pri čemur je zlasti govoril o onih proračunskih dohodkih, ki zadevajo industrijsko produkcijo. Primerjal je mariborski proračun s proračuni drugih oblasti, zlasti ljubljanske, in prikazal po-grešenost gospodarske politike mariborske oblastne skupščine. Njegovo zanimivo in informativno poročilo priobčimo v prihodnji številki našega lista. Ob koncu svojih izvajanj je poročevalec predlagal naslednje resolucije:
1. Predstavniki indusirije iz mariborske oblasli izjavljajo, da proračun mariborske oblasli za 1. 1929, kakor ga je sklenila oblastna skupščina na seji od 9. novembra t. 1., v preveliki meri obremenjuje industrijo in da kaže očiio neprijaznost napram tej važni panogi gospodarstva. Res, da so državni prispevki k proračunu daleko prenizki, tudi so razmeroma nižji nego državni prispevki za druge oblasli. Vendar pa se ne sme kritje tega izpadka enostransko naložiti industriji in trgovini.
50-odstotna dokl&da na vse one vrsie neposrednih davkov, ki pridejo v poštev zlasti za industrijo, je lako visoka, da ne more in ne sme osiati brez izdatne korekture. Tudi nasprotuje določilom zakona, ki maksimira za nekatere teh davkov avtonomno doklado v. največ 25 odstotkov.
200-odslolna obl. doklada k drž. laksi na tekoče račune, dasi v donosu manj pomembna, je lako neprijazna obratnemu poslovanju, da moramo proti njej proteslirati.
Oblastna davščina na inozcmce ni v skladu z našimi mednarodnimi odno-šaji in obveznoslmi.
Zlasti še protestiramo proli oblastni davščini na električni lok, kar znači obdačbo pogonske energije ter važnega produkcijskega sredstva. Ta davščina zmanjšuje v opasni meri konkurenčno j zmožnost naše kemične indusirije. Kot obdačba energije in razsvetljave nasprotuje gospodarskemu napredku dežele.
2. Zato apeliramo na gospoda ministra financ, da kot nadzorna oblast odreče svojo odobritev proračunu mariborske oblasli za 1. 1929, oziroma du odredi stvarno potrebne spremembe tega proračuna. Osobito predlagamo znižanje oblastnih doklad na neposredne davke, zlasti tudi na davek od dohodka iz nesamostalnega dela in poklicev, na največ 25 odstotkov. Nadalje predlagamo črlanje oblastne doklade k drž. taksi na tekoče račuhe, črlanje obl. davščine na zaposlitev inozemcev ler črtanje obl. davščine na električni tok.
3. Tudi pri tej priliki naglašamo, da se mora finansiranje oblastne samouprave za vso državo enotno urediti s posebnim zakonom. V iakem zakonu je neobhodno potrebna določba, da se mora predlog oblastnega proračuna pravočasno javno razgrniti, tako da morejo prizadeli sloji v roku, katerega zakon ustanovi, priglasiti svoje pomisleke proti proračunu in njegovim postavkam.
4. Naročamo našim zastopnikom, ki se udeležijo zbora Centrale industrijskih korporacij, sklicanega na dan 29. novembra t. I. v Beograd, da le naše zahteve zastopajo z vso odločnostjo. Apeliramo na Centralo industrijskih korporacij, da usvoji te naše zahteve in da pomaga v njih polno udejstvitev.
K besedi se je oglasil g. dr. F e r -m e v c iz Ptuja, ki je odobraval po-
ročilo in priporočal prečitano resolucijo. Gospod Jakob Zadravec Je v kratkem govoru povdarjal kvar-nost davščine na električni tok, katera enostransko podražuje elektriški pogon in zavira elektrifikacijo obrti in poljedelstva. Posebej je naglašal g. Julij G 1 a s e r , da se ne bi smeli z oblastno doklado povečati oni neposredni davki, kateri nadomestujejo dohodnino, in zlasti ne uslužbenski davek. Njemu se je pridružil g. Josip Rosenber g iz Maribora.
Nato je zborovanje ob splošnem odobravanju soglasno sprejelo predlagano resolucijo.
Po želji mariborskih podjetij se je še vršilo posvetovanje o reorganizaciji finančne stroke, napovedani z uredbo ministra financ, katera ustanavlja nove finančne direkcije in uki-njuje dosedanje urade finančne službe v Mariboru, namreč Davčno administracijo in Finančno okrajno ravnateljstvo. O tem predmetu je podal kratko stvarno poročilo g. fin. svetnik dr. Pavli č. Na predlog g. ing. O. Dračarja je zborovanje sklenilo še to izjavo:
Predstavniki indusirije iz mariborske [ oblasli se pridružujejo zahtevi ostalih gospodarskih organizacij v ^Mariboru, da nova organizacija finančne stroke, odrejena z uredbo gospoda ministra financ od 9. oktobra 1928, ne sme ukiniti dosedanjo kompetenco in delokrog uradov finančne službe v Mariboru.
V	lepem in markantnem zaključnem govoru je predsedujoči gospod A. Krejči izrazil te misli:	Pro-
račun naše oblasti se žal ni bil pravočasno objavil, da bi mogli gospodarski sloji priglasiti svoje pomisleke in želje, predno se je proračun izročil oblastni skupščini v sklepanje. Sedaj, ko je skupščina predlog proračuna v celoti sprejela in brez onih nujnih korektur, katere je bila Zveza industrijcev v svoji spomenici od 7. novembra t. 1. predlagala, nam ne preostaja drugega, kot da se podamo v Beograd in tam skušamo doseči uva-ženje naših pravilnih zahtev. Mi nikakor ne nasprotu jemo oblastni avtonomiji, o kateri vemo, da mora vršiti važne in koristne naloge. Ne moremo pa dopustiti, da se obremenjuje industrija s tako velikimi davščinami, da absorbirajo ves materijelni uspeh našega dela. Kakor hočemo pošteno vršiti svoje dolžnosti napram državi in napram domači avtonomiji, tako moramo zahtevati, da se uvažujejo tudi naše potrebe in naše pravice. Tudi to moramo naglasiti, da ne gre samo za obstoj nekaj stotin industrijskih podjetij, marveč tudi za dobrobit in za eksistenco desettisočev delavstva, ki je v teh podjetjih zaposleno. Če se onemogoči obstoj industrije, kdo naj zaposli in zajamči zaslužek slovenskim delavcem in njihovim rodbinam.
Nato se je predsedujoči zahvalil zborovalcem in zaključil pomembno manifestacijo.	/
odpiračem
ova
Petrolejski monopol ali petrolejska vojska?
Večkral že smo poročali o poskusih svetovnih petrolejskih koncernov, da stopijo v stik z Rusijo in da monopolizirajo vso petrolejsko trgovino. V enem najuglednejših nemških gospodarskih lislov beremo pod gornjim naslovom sledeče:
»Skupina vodilnih petrolejskih koncernov v U. S. A. se je zedinila v teh dneh — okoli 5. novembra — glede začasnega načrta za ustanovitev petrolejskega ekspertnega kartela, kojega uslanovitev naj služi regulaciji (to je podražitvi) petrolejskih cen na svetovnem trgu. To bi bil hkraii poskus za zboljšanje ležkega položaja petrolejskega gospodarssiva Zedinjenih držav polom poenotenja transportnih in prodajnih stroškov, ogromnih siroškov za reklamo ild. če bo ta kariel končno ustanovljen, bo po'železu in jeklu, bakru, lesu ild. v veliki meri odvzel prostemu gospodarstvu in vplivu Irgovine nadaljni važen surovinski trg. Mogoče je, da vodijo ameriške producente pri njih spojitvenih stremljenjih zares laki samo gospodarski motivi. Dejstvo namreč, da se je od leta 1920 naprej produkcija surovega pelrolej^ slalno dvignila, je kljub rastoči svetovni porabi, zlasti v bencinu in motornem olju, ustvarilo latentno nadprodukcijo. — Lela 1920 je znašala produkcija 442 milijonov 900.000 barrelov po 1 Vi hi, le-la 1926 že 770,800.000, za leto 192/ jo cenijo na ca 800 milijonov barrelov —. Posledica je padajoča tendenca v cenah in zaključki zgube pri najbolj 2:na-nih petrolejskih koncernih v lanskem lelu. Tako pravijo. Pride k lemu še, da dela dvigajoča se produkcija ruskega državnega Irusfa in drugih neameriških petrolejskih producentov družbi Standard Oil in družbam, ki so z njo v zvezi, zmeraj živahnejšo konkuien-co. Zato je želja po spojitvi vseh ameriških producentov razumljiva in bo spojitev postala najbrž ludi neizogibna.
Skušnje zadnjih let nam pa dajo povod, da gledamo na vprašanje karte-
tizacije tudi s svetovnogospodarskega vidika. Ameriško-angleška petrolejska vojska med Royal Dulch Shell in med Standard Oil, ki je vznemirjala ves svet. še nikakor ni končana. In združitev Amerikancev za osvojitev ali zavarovanje svetovnega trga pomeni še zmeraj lahko ludi boj proti starejšim ali enako usmerjenim angleškim interesom. To se zgodi kot pri kovinahumlhwum To se zgodi pri petroleju lahko prav tako kot pri kovinah, kojih kartelizacija je v veliki meri posledica takšnih go-spodarskopolitičnih razmoirivanj. Mogoče bo lorej privedla nova ameriška kartelizacija do poostritve petrolejskega boja, kar bi bilo za dežele konsuma seveda zelo važno. Kajti kljub ameriški premoči na svetovnih peirolejskih trgih bi se poostreni boj proli angleški, an-glo - perzijski, ruski, mehikanski in južnoameriški skupini producentov ne dal vodili s politiko dviganja cen. Zalo bi ameriška kartelizacija pomenila zmerne cene in ne dviganja cen; seveda le v slučaju, če bi bila povod po poostritev boja na petrolejskih Irgih.
Čisto drugače pa moramo motrili novi položaj tedaj, če bi slonela karleli-zacija na lendenci, da se doseže svetovna monopolizacija in s lem konec petrolejskega boja, ki škoduje gospodarskim interesom udeleženih držav. Če bi se namreč izkazalo, da so skupni obrambni inieresi Amerike in Anglije
Ljubljanska borza.
• -<• ■ V 'Sl ••v. -.	.	,•
• i i
Že 50let najbojjša krema za čevlje
Tečaj 23. novembra 1928.	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DMVI2SM:		
Amsterdam l h. fold. < . Berlin 1 M	i Bruselj 1 belga	 Budimpešta 1 pengS » > Curib 100 fr. Dunaj 1 M ing ......	13-5475 1094-10 7 985 275-63	22-85 13-5776 7-9114 9-9265 1097-10 8-015 276-43
Hewyork 1 dolar . < > . ■	50 81	57 01 222-40
Praga 100 kron » ■ » • •	168 37 297-20	169-17 299-20
Dober dobiček brez rizika
dosežete s prodajo
Razpečuje v kraljevini SHS Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Sanharjeva 26
MAGGI1""1 izdelkov za iuhe.
proti Rusiji zadosti močni, da premostijo lastna nasproislva, potem bi brez dvoma sedanja ameriška spojitev olajšala tudi nadaljno angleško-ameriško svetovno kartelizacijo. Vzporedno z ameriško spojitvijo se giblje koncentracijsko stremljenje družb Royal Duieh, Burmah Oit in Anglo-Persian. Na svetovnem trgu bi ostali sicer še zgoraj imenovani stranski produceneti, a an-gleško-ameriška skupina bi bila gotovo dosti močna, da bi poskusila narekovanje cen napram konsumeniom, kar bi pomenilo za le-te ležke posledice. Tako pomeni ameriška petrolejska karte-lizacija najrazličnejše razvojne možnosti v petrolejski industriji. Naj bo končni rezultat tega tržnega razvoja ta ali ta, gotovo je, da pomeni ameriška karteli-zacija korak naprej do rešitve vprašanja »petrolejska vojska ali svetovni monopol« in da smo se s tem končni odločitvi zelo približali. Za nas je bolje, da ne pride do svetovnega monopola.«
Trgovina.
O jugoslovanskem kartelu špirita
pripoveduje po Jugoslaviji potujoči zaupnik neke inozemske banke v Beogradu in pravi interesiranim tvrdkam, naj se pravočasno založijo s špiritom. Naša vlada ugotavlja v nasprotju s tem zaupnikom, da se ne vršijo nikakšna tozadevna pogajanja in da o kartelu ni govora.
Vinski pridelek na otoku Visu je dobro izpadel, mošt je imel 18 do 22 stopenj. Kupčija obeta biti dobra. Ker je kvaliteta z otoka Visa znana.
Poslabšanje bilance v zunanji trgovini Ogrske. Ogrski statistični urad priobčuje podatke o zunanji trgovini Ogrske v prvih devetih letošnjih mesecih. Vrednost importiranega blaga je znašala 853-3 milj. pengo, vrednost eks-porta 572-4 milj., pasivnost 280-9 milj. pengo. Lani je znašala pasivnost prvih devetih mesecev 269-2 milj. pengo. Že la številka je bila visoka, letos je še višja. Saj je pasivnost tako velika kot polovica eksporta.
Višek ameriškega trgovskega aktiva. Oktoberski previšek ameriške zunanje trgovine znaša 108 milijonov dolarjev, v lanskem oktobru je znašal 134 milijonov dolarjev. Ves eksport v oktobru je dosegel vsoto 555, ves import pa vsoto 357 milijonov dolarjev. V lanskem oktobru je dosegel eksport vrednost 490 milijonov dolarjev, import pa vrednost 356 milijonov. V ameriški zunanji trgovini smo glede aktivnosti na rekordne številke že navajeni, a letošnji oktober izkazuje aktivnost, kakor je doslej Amerika še ni izkazala.
■rrrranaftiro*«
!z naših organizacij.
Uradni dan srezkega gremija trgovcev, Celje.
Poziv vsem lesnim trgovcem v območju srezkega poglavarstva v Goril j e m g r a d u. Z ozirom na številne pritožbe legitimnih trgovcev z lesom proti šušmarjem, ki se v zadnjem času prav pogosto pojavljajo v kvar redne in reelne lesne trgovine v območju gornjegrajskega sreza, je potrebno nastopiti proti tem elementom z vsemi razpoložljivimi sredstvi in jim onemogočiti neopravičeno delovanje na polju lesne trgovine. Radi tega že-
li	načelstvo Srezkega gremija trgovcev v Celju, da se na uradni dan gremija, ki se vrši dne 26. t. m. predpoldne od 11.—13. ure v Gornjemgradu
v	gostilni F. Veršnik in popoldne od 14.—16. ure v Mozirju v gostilni »Pri Pošti«, zglasijo vsi lesni trgovci, da se o načinu pobijanja šušmarstva določijo potrebne mere. V interesu prizadetih bo, da se zanesljivo odzovejo pričujočemu vabilu. — Načelstvo.
OGRSKI EKSPORT ŽITA NAZADUJE.
V	ogrskih strokovnih krogih sc intenzivno pečajo z vprašanjem žitnega eksporta in ugotavljajo, da je napram lanskemu letu padel za več kot pol milijona met. stotov. Sedaj so izračunih eksportni previšek in so dognali, da preostane od letošnje produkcije po odštetju domače porabe v znesku 15 milj. met. stotov še eksportni prebitek desetih milijonov stotov. Od teh so ca dva milijona stotov že eksportirali, 1 milijon so določili iz znanih vzrokov za krmila, tako da ostane še 7 milijonov met. stotov za eksportne namene. Spričo le velike množine za eksport namenjene pšenice hoče poskusiti gospodarsko ministrstvo z odredbami, da olajša eksport in da dobi prodajne možnosti in novih trgov za ogrsko pšenico.
FINANČNI POLO/.AJ POLJSKE V LETU 1927.
Pod lem naslovom je izšla monografija v založbi poljskega finančnega ministrstva, poleg poljščine tudi v nemščini, v založbi »The Polish Economist« pa v angleščini. Avtor je visok aktivni uradnik poljskega finančnega ministrstva in eden najboljših in najbolj informiranih poznavalcev poljskega gospodarskega življenja. Zalo so mu bili za njegovo izvrstno delo na razpolago vsi podatki in ostali pomočniki finančnega ministrstva in drugih uradov, vsled česar moramo vse v omenjenem delu navedene podatke smatrati za avtentične.
V	obsežnih številčnih vrstah in diagramih so obravnavane vse panoge državnega gospodarskega življenja:	prora-
čun, dohodki in izdatki, državni zaklad, denarni obtok, Poljska banka, razvoj drugih državnih bank itd. Delo je res temeljito in poživlja k posnemanju.
c Veletrgovina
&arabon
v oCjubljani
j priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
JEastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago, telefon št. 2666.
industrija.
Umetni bombaž v Angliji. Na Angle- j škem so ustanovili delniško družbo, ki i
’	j
ho izdelovala umetni bombaž iz neke- > ga naravnega vlakna, po ceni 6 šilingov j za funt. Tako poroča list »Evening Standard«. Zasadili so obširne pokrajine v Essexu, Sussexu, sipine ob obali itd. z novo rastlino, in pričakujejo, da bodo mogli dobiti na razpolago zadostno množino vlakna za letno produkcijo bombaža v višini treh do štirih milijonov funtov teže.
Bombaževa industrija v Nemčiji. Nemški zavod za konjunkturno raziskovanje označa položaj nemške bombaževe industrije takole: Tekstilna uvozna trgovina se drži v zadnjih mesecih na enaki višini, zato se tudi potreba po bombaževi preji ni dosti znižala. Spričo naraščajoče brezposelnosti je pač treba računiti z nazadovanjem prodaje v mali trgovini. V splošnem so pa glede trgovine z bombaževimi izdelki optimističnih misli.
PO SVETU.
Harriman se pogaja v zvezi s kovinskimi koncesijami tudi o elektrokon-cesijah na Poljskem.
Kanadski pridelek cenijo v milijonih bušelov takole:	pšenica	500-6, oves
437'5, ječmen 134 5, rž 14'6.
Delnice Chili Copper (copper — Kupfer = baker) so prešle v posest družbe Anaconda Copper.
Glede kave je predložila brazitjska vlada v parlamenlu zakonski načrt, po katerem naj se ustanovi v svrho financiranja valorizacije sladkornega podjetništva nova banka, z imenom »Brazilska sladkornovalorizacijska banka«. Glavnica nove banke bo znašala 60 milijonov milreisov.
Ustanovitev zavoda za eksporino-kreditno zavarovanje na Poljskem je od ministrstva potrjena. Zavod bo dobil obliko delniške družbe z državno udeležbo. Od glavnice 1,500.000 zlatov bodo podpisale 1 milijon zlalov poljske zavarovalne družbe.
Državno kartelno kontrolo bodo vsled naraščajočega kartelnega gibanja vpeljali na Poljskem, in je trgovsko ministrstvo izdelalo že tozadevni načrt. Od kartelov zadnjih dni omenimo asfaltov kartel.
Ogrski gospodarski položaj v oktobru označa poročilo Britansko-trgov-ske banke v splošnem kot zadovoljiv.
V	večini slučajev so dani pogoji bližnjega zboljšanja.
Glavna nemška podružnica Standard Oil v Hamburgu je zvišala delniško glavnico od 18 na 40 milijonov mark.
Bangue Belge pour d' Etranger v
Bruslju je imela v letu 1927/28 čistega dobička 27 milijonov frankov. Dividenda znaša 10 odstotkov ali 50 frankov.
Import zlata v Ameriko je znašal v oktobru 11,700.000 dolarjev, eksport samo 500.000 dolarjev. Torej je Amerika po kratkem odmoru zopet importna dežela zlala.
Produkcijske stroške v sladkorni industriji bodo na Češkoslovaškem uradno ugotovili, in se je dosegel v lem oziru dogovor med interesenti.
Belgijski državni proračun računa z izdatki devet in pol milijona belgijskih frankov. Polovica pride na penzije in na odplačevanje dolgov.
O	fuziji Siemens-Halske in Siemens-Schuckert so v zadnjem času veliko govorili. To bi bila nova velika spojitev v nemški električni industriji.
Švedski vžigalični trust je ponudil po poročilih iz Londona rumunski vladi posojilo na isti podlagi kot v Jugoslaviji.
Nov sindikat za intervencije na borzi ,
hočejo ustanoviti v Budimpešti. Upajo j od sindikata zboljšanje borznega polo- ! žaja in uspešnega boja proti špekula- j ciji.	|
Kreditna banka v Ferrari (Italija) je zašla v velike težkoče in ni mogla zadostili vsem zahtevam. Nastala je velika panika.
Bakreni rudnik Mračaj v Gornjem Va-kufu (Bosna) je vzela v zakup za daljšo vrsto let tvrdka Krupp. S kopanjem bodo pričeli, ko bo došla v Nemčiji izgotovljena potrebna oprema. Zaenkrat računijo s produkcijo 10 vagonov bakrene rude na teden.
Izvolitev Hooverja za predsednika U.
S.	A. je povzročila v ^meriki zavest, da bo Ircba varovali interese farmerjev in interese industrije. Sklad bo težko dobiti.
Kitajski gTozi lakola. Po zadnjili poročilih, došlih na mednarodni odbor za boj proti lakoti na Kitajskem, grozi smrt lakote dvanajst milijonom ljudi na srednjem in severnem Kitajskem. Bojijo se, da bo naraslo to število na dvajset milijonov. Za olajšanje bede je potrebna vsota več milijonov dolarjev. Ta slika se ponavlja na Kitajskem skoraj vsako teto in je vzrok ler posledica vedno novih uporov.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. novembra t. I. ponudbe glede dobave omelic in čopičev; do 3. decembra t. 1. glede dobave 250 kg mangan kita, 100 kg mizarskega kleja, 3 kg kopalnih gob in 6000 pol gladilnega platna; do
4.	decembra t. 1. glede dobave 1000 m-'' kisika, 3000 kg cementa; do 5. decem-, bra t. I. pa glede dobave raznih tiskovin. — Saobračajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 komadov ključavnic, 2000 komadov ključev, 1700 komadov medenih ščitnikov, 4000 komadov vijakov, železnih šarnirjev, mrežic za heliof. svetilke in žarnic; do 5. decembra t. I. glede dobave 1000 komadov papirnatih senčnikov, 100 komadov torbic in 64 komadov odbojnih čepic; do 6. decembra t. 1. pa glede dobave 2000 blokov. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 5. decembra t. I. ponudbe glede dobave 3000 kg okroglega železa; do 6. decembra 1. I. pa glede dobave orodnega jekla. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprejema do 4. decembra t. I. ponudbe glede dobave železa, pločevine, žice, locenjskih žag, smirkovih plošč in zakovic. — Direkcija državnega rudnika Bukinje, pošta Kreka, sprejema do 5. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg sive barve in 20 komadov čopičev; do 6. decembra t. I. glede dobave 2000 m žične vrvi in 250 m lanenih cevi. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 7. decembra t. I. ponudbe glede dobave 500 kg tračnih žebljev, 30 komadov jamskih žag, 3000 komadov bukovih loporišč, 1000 komadov leskovih palic, 100 komadov smrekovih drogov in 1000 komadov brezovih melelj.
—	Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. decembra 1. 1. pri Upra-
vi	državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 30.800 kg svilenega papirja; dne 5. decembra t. 1. glede dobave spojk; dne
6. decembra 1. I. pa glede dobave 40.000 kg bencina, 3000 kg raznih olj in 1000 kg rumene masti. — Dne 5. decembra t. t. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zakovic; dne
7. decembra t. I. pa glede dobave gumijevih cevi. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 4. decembra t. 1. se bo vršila pri
, Mašinskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani oferfalna licitacija glede dobave 37000 komadov šamotne opeke; dne 6. decembra t. t. glede dobave 700 kg ležiščne volne in 5000 kg pisane bombaževine; dne 7. decembra t. I. pa glede dobave 590 komadov žarnic in raznega električnega instalacijskega materijala. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju). Dne 4. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnega rudnika v Velenju ofertalna licitacija glede zgradbe delavske stanovanjske hiše. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji.) — Dne 4., 6., 10., in 12. decembra se bo vršila pri Glavnem sa-niletskem slagališlu y Zemunu ofertalna licitacija glede dobave lekarniškega malerijala. (Pogoji so na vpogled v pisarni slagališta.)
Priporočamo
•i «
domači in dober izdelek!
Naročajte »Trgovski list !<
Stran 4.
*maimmmmmmmmm
TRGOVSKI LIST, 24. novembra 1928.
l>"i liVlUBfifIW——ME »nav.« tv *.
Štev. 139.
tnletovanla oljnatUi bar*, ftrneSa, lak«« In »taMankata hloja. — Zaloga hemUnlh In rudninski* bar*.
— P.trabUln. Mi »Uk»r|«,
•kar]«, nčarjo In drugo, *M * 1» «trolie apadajot«.
trgovskega ali
blizu Preiernowega spomenika
Motvoz
Grosuplje
liiztt Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Sg K sni! GROSUPLJE pri UUBLIRNI
Ivam Hribar:	147
Moji spomini.
Pokazalo se je pa, da je kritikovati iz daljave laglje, kakor delati na licu mesta. Dr. Triller bil je v Ljubljani vrl strankin sotrudnik in izvrsten vršilec dolžnosti občinskega svetnika. Tudi vešč in bistroumen svetovalec pri sejah »Ljubljanske kreditne banke«. Ko smo ga prosili, da bi se postavil na čelo našemu zadružništvu, za katero se je v teoriji tako jako ogreval, pa je to z ozirom na dolžnosti svojega poklica in ostalo zaposlenost odklonil. Ker sploh nikogar ni bilo, ki bi bil to nalogo prevzel, morali smo jo poveriti mladinom, katere sem bil jaz k sodelovanju v stranki pritegnil. Žal, da to ni imelo dobrih posledic in da je vsled napak, ki jih je zakrivila neizkušenost mladih sotrudnikov, bilo vse strančno zadružništvo ohromeno.
Sicer so bile pa takrat zavladale v Ljubljani prav čudne, ne ravno razveseljive razmere. Odličnejša narodna družba zbirala se je po obedu pri črni kavi v čitalnici, zvečer pa pri pivu v gostilnici »Pri roži«.
V	čitalnici je rožljala domina in so padale kvarte; »Pri roži« pa se je gojila ponajveč plehka zabava, ki se je vrtila okoli škandalne kronike, ki jo ima vsako mesto in tudi Ljubljana ni bila nikdar čisto brez nje. Tradicije stare čitalnice, kjer so se zbirali prvi apostoli narodne probuje v resna posvetovanja in vzpodbudna pomenkovanja, so bile pozabljene. »Pri roži« se je poleg tega narodna družba mešala z gosti nemškega prepričanja. Te okoliščine bile so dokaj krive, da je ginila volja do podrobnega dela, nad čemer so se rojaki ob jezikovni meji tako često pritoževali in kar so neredkokdaj tudi javno grajali. Šaljivim načinom proglašali so to učinku ljubljanske megle, ki je po krivici postala prislovična, češ, da ona pokvari ljudi, ki jo vdihavajo.
Dr. Triller me je ponovno ustno in pismeno zagotavljaj svoje hvaležnosti in udanosti. Po njegovem povratku se je prijateljska vez med nama le še utrdila.
Posebno, ker sem izprevidel, da je iz tolminskega »poštimovca«, ki je nad težavami, katere sem vladi prouzročal z zahtevo po samoslovenskih napisih, potem ko je čul moje razloge, postal ravno tako, ako ne še bolj radikalen, ko jaz. V občinskem svetu mi je bil jako dober sotrudnik in spreten zagovornik mojih načrtov, kadar so pri konservativnejših članih te korporacije zadeli na odpor. Z vidnim veseljem je spremljal vse moje delo 111 veselil se je z mano vsakega doseženega uspeha. To ga je nekoč zapeljalo celo predaleč.
Bilo je to takrat, ko sem snoval paroplovbno družbo združenih dalmatinskih brodolastnikov. 01'ici-jelne vesti v dunajskih časnikih govorile so že o sprejemu mojega načrta kot o popolnoma gotovi stvari. Kar me nekega dne iznenadi »Slovenski Narod« s Trillerjevim uvodnim člnakom, v katerem slavi ta uspeh mojega dela in v superlativih govori o mojih zaslugah. Vstrašim se te prenagljenosti. Vedel sem, da izzove protiakcijo zavistnežev, ki utegne stvari škodovati. Zlasti sem takoj jel misliti na dr. Šušteršiča. Zato očitam dr. Trillerju, ko ga najdem v »Ljubljanski kreditni banki«, zakaj je članek brez moje ved-| nosti priobčiti dal. On se izgovarja, da je sedaj, ko jo
1	je potrdil »Fremdenblatt«, stvar že brez dvojbe sklenjena in da si kot prijatelj ni mogel kaj, da ne da izraza svojemu veselju. Videč mojo skrb in čuteč ne-razpoloženje, ki se mo je zaradi tega njegovega koraka polastilo, spremi me do doma, da me potolaži. Dobre volje, ki je izvirala iz prijateljskih čutil, pač nisem zanikaval; a bojazni me kljub vsi svoji zgovornosti ni mogel rešiti. Žal da se je le prehitro obisti-nila. Dr. Šušteršič je posegel na Dunaju vmes in je dosegel, da se je vlada odmaknila od načrta, o katerem je sama urbi et orbi javljala, da edini odgovarja njenim intencijam.
Kakor z mano, vezalo je dr. Trillerja tesno prijateljstvo tudi z dr. Tavčarjem. To kaže njegovo pismo z dne 24. januarja 1897, v katerem — govoreč o njem
—	pravii: »Jaz spoštujem moža kot lep značaj v za-! sebnem i n političnem življenju, posebej pa še kot ' svojega — ne sramujem se to izreči — dobrotnika in vsikdar me boli srce, kako napačno ga sodijo zlasti
pokrajinski Slovenci.« — Dne 26. marca 1899 pa mi piše: »V srce se mi smili ubogi dr. Tavčar, ki hvala svoji poljanski trmi nosi — liki novo jagnje božje — vse grehe Malovrhove, Slančeve 6 deli’ altra coni-pagnia bella. Tega mož ni zaslužil in nikdar ne more, če tudi bi imel včasih brzdati svojo poljansko — kri. Jaz ga poznam in prav zaradi tega ga visoko čislam (ne glede na to, da je moj osebni dobrotnik), branim ga na desno in levo — žal da čisto brezuspešno.«
To dvojno prijateljstvo — dasi kaže vse lepe poteze srca — ga je končno privedlo v čuden in zanj brez dvojbe neprijeten notranji razpor. Zgodilo se je to pri vprašanju moje potrditve ali liepotrditve za župana. Po intervenciji dr. Šusteršičevi zahteval je bosenski cesarski namestnik, general Potiorek, da se naj moja sedma izvolitev za ljubljanskega župana ne predloži cesarju v potrditev. Vlada se je temu upirala, ker je bilo vendar nekam nevarno dopustiti, da se v normalnih razmerah vojaški krogi vtikajo v upravne razmere države. Po drugi strani In bila pa — ker je dobro vedela, odkod ta zahteva prvotno izvira in kaj njen inspirator za njo pomeni — rada Potiorku vstregla. Zato je posegla k že preizkušeni metodi — dvomosvetmiškega posredovanja. Obrnila se je do d r. M i r o s 1 a v a Ploja z - željo, naj bi se peljal v Ljubljano in dosegel, da se županstvu odpovem.
Dr. Ploj javil je svoj prihod dr. Trillerju; leta me pa o njem ni obvestil, dasi jo vedel, da lahko v dobri uri pridem v Ljubljano iz Cerkljan, kjer sem bival na oddihu. Razpravljala sta marveč z dr. Tavčarjem sama z njim. Po njegovem odhodu pisal mi je dr. Triller dne 11'. julija 1910:
»Danes je bil tu Ploj. S Tavčarjem sva Ploju položaj temeljito razjasnila ter mu povedala, da je vsaka resignacija od Tvoje strani absolutno izključena, temveč Tvoja zopetna izvolitev — ako bi ne bil potrjen — neizogibna.
Ploj je sicer povedal, da vojaški krogi neizprosno zahtevajo Tvojo glavo, pa sva ga s Tavčarjem informovala, kako krivico Ti delajo oziroma kako krivo so poučeni,
(Dalje prihodnjič.)
tujem v Belgijo, Parfz, London
in Berlin. Kdor . želi kaj sporočiti, bodisi privatnega značaja, naj so obrno za naslov na upravo
do konca tega meseca.
Najboljše
nabavite otroška majce in nogavižke, moške In ženske rokavica« Šepne robče, razni nakit za šivilje, kravate, gumbe, vezenino, čipke, kompletne potrebščine za krojače, Čevljarje in sedlarje edino le pri
—> Jos. Petelincu
Telefon 2913
.DRUŽBA
Z. -
kuvert in ekcija papirfža
LJUBLJANA
Vožarskl pot St. 1
Farlovska cesta št- 2
Tiskarna MERKUR* Uubllam
trg.-ind. d. d. - Simon Gregortitova «!ka 23 M priporoCa sa tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovce, obrtnike, Industrije* In urade. ■■ Lastna kn|igo«r«s»*«aj
•padajoia.
Se priporočam
Ivan Jančar
TBOOVINA MIKLOŠIČEVA C. 4
SKLADIŠČU
VIDOVDANSKA 14.
i. Hikuii Ljubljana
Mestni trg IS
DEŽNIKE! DEŽNIKI!
MIRTNB vence In lopke sa poroke najnovejSih oblik, boSItne prilike (rutice), umetne cvetlice In peresa, nagrobne vence ktd. nudi po konkurenčnih cenah
Cvetličarna Podčetrtek
Lastniki
RADO PREGRAD.
Spedjalljeta t Mirini venci In lepki
O
vinskega kisa, d. z o. z«, Ljubljana
nudi najfinejSI In najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnitno In higijenICno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji.
Pisarna:
Ljubljana, Dunajska sestala, ILnadstr.
Zahtevajte ponudbo!
Gospodarska Zveza
■ "■■■■■■= v Ljubljani	—
priporoča t
deželne pridelke, žita, mlevske iadelke, krmila, gnojila, poljedelske stroje in orodja, cemont, premog, špecerijsko in kolonijalno blago, rudninske rode. Zastopstvo za prodajo kisove kisline. CENIKI NA RAZPOLAGO.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopiu)
Brzojavke t Kredit Ljubljana m Telefon Itev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2800
Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna1	„2’
r predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In inkaso meni« ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepo	.	_
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUJU kot iadajaielia in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.