Štev« 335.
V Trstu, v petek 3. decembra IMS.
Letnik XI.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Lrtdxi.ilvo: Liica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. L nacUtr. — V«| dopisi naj se pošiljajo uredniJtvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoi«ij Ksta .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge« omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. PrančiSka As^keg« St. 20. Telefon uredništva in uprave štev- 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . .................IX—
za tri mesece......................6*—
ra nedeljsko izdajo za ceio leto ......	„ 5.20
za pol leta......7..- ...... 2.60
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo C vinarjev-zastarele Številke po 10 vinarjev.
O glas t se račun na Liili-metre v-Slrokosti ene kolona. Cene: Oglasi trgovtev In obrtnikov . .... mm po 10 Mu. Osmrtnice, zahvale, poslanica, oglasi denarnih za-
..............mm pa 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K *>0.—
vsaka nadnljna vrsta........ ... . 1—•
Mali cgfcsi po 4 vinarje bejeda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema in se rat nt oddelek .EdlnosK*. Narotnftif ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno le upravi .Ediaosti*. — Plača in toii se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulid Sv. Fr.m^ISt* Aaiškega a. 20. — Poštnohraniiničul račun 5t 841.65?
PmM nnjnouejšlfi SoioUKou.
Italijanska fronta. — Novi italijanski na-paJi na tolminsko predniostje, Mrzli Vrh in gorski greben pri Doliu. Napad pri O-siavju odbit.
Srbsko bojišče. — Naše čete zasedle Plevi je v Sandžaku. Umikanje Črnogorcev. Bolgari zasledujejo Srbe v smeri proti OiakovL
Rii^ko bojišče. - Položaj v splošnem neizpremenjen. Napadi slabejših ruskih
;ddi
Ho t h
"cve, ce
te odbiti.
Zapadno bojišče. — Topovski dvoboj;
iu boji z minami.
Razno. — Italijanska zbornica. — Nezadovoljiv odgovor Grške na drugo noto rntente.
i gviiMiđep im
DUNAJ. 2. (Kor.) Uradno se objavlja: 2. decembra 1915.
Italijani so obnovili svoje napade nj tolminsko predmostje in na gorske postojanke severno odtod. Pred Mrzlim Vrhom so se razbili trije, "-red gorskim grebenom severno Polja pa dva nanada sovražnika. V tolminski Kotlini uničuje italijanska artiljerija kraje za našo fronto. Predmostje je bilo mestoma zo«et v silnem ognju in j^ bik- večkrat zaman napadeno od zelo močnih sil. Pri Oslav ju je skušala prodreti sovražna pehota pod zaščito megle. Oddelki našega pešpolka št. 57 so odbili *u tri naskoke. Sicer ni prišlo do nobenih večjih infanterijskih bojev. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Codorne.
DUNAJ, 1. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 30. novembra: Na trentinski fronti je bilo, izvzemši brezuspešni napadni poizkus sovražnika proti našim postojankam na Sextensteinu ob izviru Črne Rienze, samo intenzivno ar-titjeriisko delovanie. Naše baterije so dobro merjeno obstreljevale voja&uice in postajo Levico v Suganski dolini- V Kar-niji smo z artiljerijskim ognjem razpršili sovražno kolono, ki je korakala v smeri Passo di Giramondo (gorenja Deganska dolina). Sovražne oddelke na Monte Lo-dinu Gornja Chiarška dolina) smo pognali v beg. V krnskem odseku so naše čete zavrnile srdite, zlasti proti našim novim postojankam na pobočjih Mrzlega vrha in Vodila naperjene napade. Na vrhovih se-verozapadno Gorice nrm je trajni srditi boj tudi včeraj prinesel nekaj uspehov v odseku med Piumcio (Pevmico?) in često Števerjan—Oorica. Na kraški planoti so se pririnile naše čete po zavzetju novih strelskih jarkov do kakih desetih metrov k stražam v bv. Martinu. Včeraj smo vzeli sovražniku ?64 ujetnikov, dve strojni puški, tri metalce bomb, puške in drug vojni materijal.
ItaillansKn zfiornlra.
ZUERICH, 1. (Kor.) Po poročilih iz Kima je otvoril sejo zbornice predsednik Marcora z nagovorom, v katerem je pozdravil kralja, armado in narod in želel domovini zmago in srečo. Pri tem nagovoru so se dvignili vsi ministri in poslanci, izvzemši socijalistov, ki so na klice Lvviva il re , odgovarjali s protiklici: ; iivviva la republica« in soglašali z večino, ko se je snom inja 1 o padlih vojakov. Potem ko je predsednik Marcora prebral tudi brzojavni pozdrav parlamenta \7. Cervinjana, je naznanil ministrski predsednik Salandra celo vrsto od maja na-i rej izdanih odredb in izvršenih imenovani. Nato je govoril zunanji minister. Po dosedanjih privatnih poročilih ie poročal S o n n i ii o o diplomatičnih dogodkih po izdanju zelene knjige, med katerimi je navede! za zaduii dogodek podpis londonske pogodbe, ki izključuje vsak separaten rrir. t lovor je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem.
RIM. 2. <Kor.) V izjavi, ki jo je podal vnanji minister Sonnino včeraj v zbornici. je naglašal solidarnost z ententnimi državami, ki se je slovesno manifestirala s formalnim pristopom Italije k londonski pogodbi z dne 5. sept. 1914. (ilede konflikta z Avstrijo je vnanji minister Sonnino izjavil, da je bilo vsled kršenja bistvenih določb trozvezae pogodbe po Avstriji, vsled premišljenega napada na Srbijo kakor tudi vsled ponesrečenja pogajanj od decembra do inaja z monarhijo nujno potrebno, da brani Italija svoje življenjske interese in svojo neodvisnost z orožjem in da uresniči svoja temeljna narodna stremljenja. Potem ko smo napovedali Avstriji vojno, nam je Nemčija naznanila, da smatra svoje odnošaje z Italijo prekinjene. Dne 20. avgusta smo napovedali vojno Turčiji, ker je prekršila lausansko pogodbo in ovirala odhod italijanskih konzularnih uradnikov in državljanov, posebno ker smo hoteli postopati na Balkanu in v orijertu v popolnem soglasju z £?vezniki. Ita'ija ie nadaljevala na Balka-
nu svojo tradicijonalno politiko v smislu narodnostnega načela in neodvisnosti narodov Balkana in je bila sporazumna z zavezniki. Priznala je mirno Bolgarski Macedonijo po merilu pogodbe z 1. 1912, pri čemer so bile zasigurane Srbiji dalekosežne koncesije. Toda dočitn je stremela politika četverozveze po edinosti balkanskih držav, je politika centralnih držav sejala prepir in ljubosumnost med njimi in je našla pri tem žalibog dobra tla. Sicer pa je zamogla diplomacija opraviti le malo proti duševnemu razpoloženju javnosti in viad na Balkanu vsled vojaških dogodkov, ki so uničili zaupanje v končno zmago četverozveze. Bolgarska sc ni ozirala na ugodne ponudbe entente in je pričela sovražnosti proti Srbiji, ko je bila ta napadena od združenih armad obeh osrednjin držav z ogromnimi vojnimi sredstvi, nakar ie Italija skupno z zavezniki napovedala Bolgarski vojno. Med Italijo in njenimi zaveznicami se je ohranila popolna in občudovanja vredna politična in vojaška solidarnost in od pričetka vojnenkcije Italije se je pokazal v sovražnem taboru strahovit pritisk italijanske armade, ki je zlasti v septembru omogočil zmagovito rusko ofenzivo. Ta solidarnost nas sili. ća jo izrazimo javno in slo\ esno in formalni čin pristopa k londonski uo^odbrz J^e 5. septembra 1914 je žc izvršen. Stališče Grške je povzročilo skrbi in nesoglasja, toda položaj se je k sreči pojasnil, ker je Grška podelila zahtevana zagotovila v smislu podanih izjav o dobrohotni nevtralnosti, tako da je upati, da nastopijo z Grško zopet najboljši odnošaji zaupljive prisrčnosti. To bo olajšalo zadovoljivo ureditev posameznih vprašanj giede garancij nedotakljivosti in akcijske svobode zveznih čet tako v Solunu kakor tudi na dohodnih cestah in varstvo preskrbovat j a živil po morju. Politična in gospodarska neodvisnost Srbije je tvorila vedno glavno točko italijanske balkanske politike in odgovarja življenjski potrebi lastnega obstoja Italije kot velesile. Politično in gospodarsko zasužnjenje Srbije po Avstriji bi bila za italijo težka in trajna nevarnost kakor tudi nepremostljiv most za našo gospodarsko ekspanzivuost onstran Jadranskega morja. Sporazumno z našimi zavezniki smatramo restavracijo srbskecra naroda v njegovi popolni neodvisnosti kot neobhoden cilj te vojne. Danes išče srbska armada izhod proti morju in Italija kljub hvalevrednemu prizadevanju v Solunu izkrcane angleške in francoske armade, nikakor ne more preslišati klicev bojazni, prihajajočih preko Adrije. Radi tega bomo storili kar najhitreje in vse mogoče, da priskočimo armadi kralja Petra na pomoč, da zasifruramo skupno z zavezniki njeno preskrbovanie in oborožbo iu olajšamo njeno koncentracijo v pričakovanju tre-notka osvobodilnega protiudarca. Navzočnost naših zastav onstran Adrije bo istotako pripomogla k udejstvitvi tradici-jonalne politike Italije glede Albanije, ki vsebuje prejkoslej za nas pomen prve vrste. v kolikor je njena usoda spojena z uredbo Jadranskega morja. Za Italijo je vzdržanje neodvisnosti albanskega naroda, kojega izrazita stara narodnost je bila v sebične namene zaman zatajevana, največje važnosti. Da si priborimo naravne ineje ter si odpremo vrata Italije, za to jamči sila italijanskega orožja, in rešili bomo istočasno naše sorojake raznaro-dovalnega dela avstrijske vlade.
Strategična obramba Jadranskega morja tvori nadaljni glavni predmet naše politične akcije, kajti za Italijo je nujno potrebno, da v zakoniti obrambi ustvari na Jadranskem morju tak položaj, ki bi izenačil neugodno uravnavo naše vzhodne obali. Nanosled italijanska vlada tudi ne more trpeti, da bi se Italija izključevala v vzhodnem Sredozemskem morju, kjer si žele cvetoče italijanske kolonije ugledu domovine primerne pozicije napram drugim tekmujočim državam.
Oprti na trdno zaupanje vsega naroda, izjavljamo še enkrat, da je Italija trdno odločena, da nadaljuje vojno za vsako ceno in za vsako vc£jo žrtev, dokler se ne udejstvijo naša sakrosanktna narodna stremljenja in se ne dosežejo oni splošni nogo j i naše neodvisnosti, sigurnosti ir vzajemneea spoštovanja narodov, ki edini morejo tvoriti podlaeo trajnega miru in predstavljajo ekzistenčni vzrok pogodbe, ki veže nas in naše zaveznike. Na neko vprašanje, kdaj da je podpisal londonsko pogodbo, ni hotel Sonnino direktno odgovoriti, vendar je izhajalo iz njegovih besed, da se je to zgodilo šele v zadnjih dneh in v zvezi s političnim nastopom proti Grški.__
Srbsko bojiSCe.
DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se objavlja: 2. decembra 1915.
Danes zjutraj smo zasedli P lev I je. Zavzetje mesta je bilo rezultat trdovratnih bojev. Preko sedla Metalke prodirajoča kolona je vr<*la včeraj sovražnika pri Bo-ijauicu, preko Priboja nrodirajoča skupina je zavzela z naskokom višine severno Plevlja, tretja kolona pa ie pregnala Črnogorce pri labukL Naše čete je moha-medansko prebivalstvo navdušeno po-
zdravilo. Crnogorci se umikajo mestoma beže. Jugozapadno Mitrovice je pol av-ctroogrskeea bataljona privedlo 4.000 srbskih ujetnikov, dva topova in sto uplenjenih konj. Bolgari nadaljujejo z zasledovanjem proti Diakovu.
Namestnik načelnika generalnega štaba: nI. Hofer, fml.
BERLIN. 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2, decembra 1915.
Zapadno Lima so bili zasedeni Bolja-iiic, P le v I je In Jahtika. Jugozapadno Mitrovice je bilo privedenih 4.000 mož in 2 topova.
Vrhovno armadno vodstvo
SOFIJA, 3. ttfor.) Uradno se razglaša: Od začetka vojne s Srbijo, to je od 14. oktobra do zavzetja Prizrena 29. novembra so odvzeli Bolgari Srbom 50.000 mož, 265 topov, 136 voz za artiljerijsko municijo, približno 100.000 pušk, 36.000 granat, > milijone patron, 2350 železniških voz in 63 lokomotiv. — Bolgari so zasedli Brod na cesti Kičevo - Prilep.
Crnogorsko poročilo.
C 1:1 INJE. 1. (Kor.) Uradno poročilo z tine 29. novembra: V ozemlju Foče smo napadli Avstrijce hi jih odbili. Umaknili so se v neredu v smeri Gorazde.
Grl!« - titimismum.
PARIZ, 1. (Kor.) »Petit Parisicn« priznava, da grški odgovar glede zahtevanih garancij zaveznikov ni tako zadovoljiv, kakor bi bilo želeti po dosedanjih diplo matičnih uspehih. Vendar pa je mogoče praktično izvesti izvajanja atenskega kabineta, še predno so priznana pismeno. V nasprotnem slučaju bi bilo treba zahte vati od Skuludisa točnih izjav, ker je odgovor na noto zagoneten.
LUGANO, t. (Kor.) »Tribuna« in »Cor-riere della Sera* poročata iz Aten o grškem odgovoru na drugo noto, pri katere izročitvi poslanikom četverosporazurua je bil ministrski predsednik Skuludis sicer zelo prijazen, vendar pa ni izgovoril nobenih zadovoljivih besed in je označil posebno zaželjeno izpraznitev Soluna po Grkih in vojnopolicijske operacije v grških teritorijalnih vodovjih kot komp1 c • mitujoče in nevtraliteto kršeče zahteve. Grški odgovor zagotavlja odkrit namen Grške, da se ugodi četverozvezi v toliko, v kolikor dovoljujeta to varstvo neodvisnosti in nedotakljiva sigurnost Grške, in iziavlja, da je obsežneja izročitev grških železnic nezdružljiva z lastnimi mobilizacijskimi načrti in lastno vojaško sigurnostjo. Nota predlaga tozadevno tehniška pogajanja z vojaško komisijo in določa pridržke glede vojaških operacij v teri-iorijaJnem vodovju. Po imenovanih listih >e nadaljujejo pogajanja med Grško in en iento, a med tem bo Solun v rokah zveznih čet.
LONDON. 1. (Kor.) Korespondent »Daily Maila* je imei v Mesini razgovor z ministrom Cochinom, ki je med drugim izjavil, da je mnenja, da je sedaj vsak na-dalini diplomatični korak na Grškem nepotreben, ker je Grška v principu že priznala, da se ne misli le besedno ravnati po nevtralitetnih določilih haaške konference. Druga nota vsebuje le posameznosti o izvedbi v glavni stvari že sklenjene zadeve. Kar se tiče vprašanja zasledovanja zaveznikov preko grške meje, je grška vlada mnenja, da ne pride do tega.
Z avstnjsko-niftego ircjitfa.
DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se objavlja: 2, decembra 1915, opoldne.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štabi: pl. Hofer, fml.
Z BMikMUkess Bojištu.
BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan. 2. decembra 1915.
PolGžaj je neizpremenjen. Rusko dnevno poročilo z dne 29. novembra o bojih na črti lltikst - Kazimirski. Je popolnoma Izmišljeno. Pri armadi generala grofa Bothmerja so bili slabe]*! prodirajoči oddelki Rusov odbiti po stražnih oddelkih.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z zoprnimi bojljia,
BERLIN, 2. (Kor ) Veliki glavni stan. 2. decembra 1915.
Razven topovskih bojev in bojev z minami na raznih točkah fronte, nobenih posebnih dogodkov. Severozapadno St. Ou en t ina Je padel v naše roke vsled poškodbe motorja dvokrovnik z dvema angleškima oficirjema.
Vrhovno armadno vodstvo.
Poklic letnika 1917 na Francoskem.
PARIZ, 30. (Kor.) Vojni minister Gal lieni je določil, da se letnik 1917 pokliče pod orožje 5. junuarja 1916. — V včerajšnji obsežni zbornični razpravi je izjavil ministrski predsednik Briand: Gotovi smo, da nam dovoljujejo naša sredstva, da dosežemo naš namen. Trenutno ne potre bujemo letnika 1917. Na drugi strani pa
izjavil vojni minister, da se zahteva pokl:-canje letnika 1917, dasiravno so zavezniki glede števila čet na boljšem kot pa sovražne vlasti.	_
Kanadska munlcijska komisija.
OTAVA, 1. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Kanadska municijska komisija je bila reorganizirana in bo podrejena v bodoče municijskemu ministru. Sedaj izdeluje streljivo 320 tvrdk in 100.000 izvež-banih delavcev.
Eksplozija v smodnišnici.
WELLINGTON <DeIaware), 30. (Reu-ter.) V tukajšnji smodnišnici je nastala eksplozija, ki je usmrtila trideset oseb.
S turških bojišč.
Turška zmaga ob Iraku.
CARIGRAD. 1. (Kor.) Turki imajo zaznamovati na fronti ob Iraku veliko zmago nad^ Angleži, ki so imeli zelo velike izgube. Število mrtvih se ceni na 5000 mož.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA, L (Kor.) V svojem odgovoru na interpelacijo poslanca Polonija glede vprašanja grbov in emblemov je obrazložil ministrski predsednik Tisza popolno zakonitost ter je naglašal, da so tisti, ki so sodelovali pri tem, polagali največjo važnost v to, da pride do veljave paritetični položaj obeh, monarhijo tvore-čih držav. To se je zgodilo toliko v vprašanju grbov, kolikor v vprašanju zastave in se to gotovo zgodi tudi v odredb ali. ki se imajo še ukreniti. Glede Bosne je izjavil ministrski predsednik, da ima Ogrska, — da-si vprašanje pripadnosti ni rešeno — ob današnjih razmerah — neoporečno zgodovinsko pravico do Bosne, vendar je na drugi strani dejstvo, da je monarhija s svojo militarično silo zasedla Bosno. Jasno je torej, da imate — dokler ni vprašanje pripadnosti končnoveljavno rešeno — obe državi monarhije pravico do razpolaganja z Bosno, kakor je to izrečeno v zakonu od leta 18S0 z ozirom na bosensko upravo.
Bolgarski finančni minister v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA, L (Kor.) Bolgarski fi-iančni minister Tončev se je na svojem povratku iz Berolina v Sofijo mudil danes tu ter je posetil ministrskega predsednika grofa Tiszo in druge politične ličnosti Prisostvoval je tudi seji državnega zbora. Minister odpotuje nocoj v Sofijo.
Vladarska obletnica Njegovega Veličanstva.
DUNAJ, 2. (Kor.) Vladarska obletni:a Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa je bila proslavljena po vsej monarhiji s slovesnimi službami božjimi, s pa-trijotičnimi šolskimi slavnostmi in prireditvami za vojno preskrbovalne namene. Listi vseh narodnosti in strank slave praznik v navdušenih člankih, pri čemer naglašajo, da je bilo skoro 701etno vla-darstvo cesarja vedno posvečeno sreči in mirnemu razvoju narodov, ki so se v trenotku, ko je bila monarhiji vsiljena voina, združili okoli prestola v obrambo obstoja in časti monarhije. Listi navajai.) /. največjim zadoščenjem dosedanje uspehe monarhije in njenih zaveznikov in izražajo trdno prepričanje, da bo cesariu usnjeno, da izvojuje z zmagovito armado državi in narodom zmagovit mir.
Zaprisega novih avstrijskih ministrov.
DUNAJ, 2. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je danes ob 11 dopoldne zaprisegel novo imenovane ministre: notranjega ministra princa Konrada Hohenlohe Schil-[ingsfiirsta, finančnega ministra vitez-t Letha in trgovinskega ministra Aleksandra Spitzmiillerja. Po zaprisegi je sprejel cesar novo imenovane ministre v posebnih avdijencah.
Privatne brzojavke na Štajerskem dovoljene.
DUNAJ. 1. (Kor.) Prepoved privatnega brzojavnega prometa na južnem Štajerskem je bila razveljavljena, tako da je sedaj vsa Štajerska odprta za ta promet. Privatni brzojavni promet je dovoljen tudi za županije zagrebško, varaždinsko in belovarsko.
pravil nevtralnosti«. Haaško konvencijo, ki dovoljuje nevtralcem razoroženje vojskujočih, ki operirajo na njihovem ozemlju, da je omenil le v teoretični formi, ne da bi hotel prejudicirati bodočnost, kajti okolnosti so včasih močneje, nego vsi pravni principi. Vsled one teoretične nri-pomnje je nastalo veliko ozlovoljenje iu zažugali so Grški z blokado, naglašuioč, da so strategične točke, ki jih zavzemajo grške čete v bližini izkrcavanja, nevarne za izkrcane čete. Na to bi mogel — jc menil Skuludis — odgovoriti, da so topovi zavezniških križark v solunskem pristanišču veliko grozilneji. Ali pozabiti hoče te okolnosti, nač pa pooblašča Skuludis dopisnika, naj priobči to 'e izjavo:
L Grška je in ostane nevtralna vzlic vsem pritiskom, naj pridejo odkoderkoli. 2. Ta nevtralnost ohrani napram zaveznikom posebno pa napram Franciji, dobrohoten značaj. Nikdar se ne gane noben prst na Grškem proti zavezniškim četam.
—	Vidimo, da je gospod Skuludis govoril po — grško. Grška ostane nevtralna, naj pride, kar hoče. To bi kazalo korajžo Ne bo ganila niti s prstom, če bodo drugi kršili njeno nevtralnost. To pa zopet kaže na strah pred topovi na krlžarkah v solunskem pristanišču.
Položaj srbske vojske ie drastično označen po dejstvu, da je srbski ministrski predsednik — kakor javlja francoska agencija »Havas« — dospel v S k a-d e r, kjer bo bodoči sedež srbske vlade. Srbska vlada se mora torej umakniti s srbskega teritorija. V tem dejstvu se odraža vsa veličina uspeha, ki so ga dosegle vojske centralnih vlasti. In da bo mera srbske nesreče polna, je postal položaj angleških in francoskih čet proti Bolgarom
—	kakor priznava to celo »Coniere d'I-talia« — zelo kritičen in da so se že začeli umikati proli Solunu, ker se ne morejo protiviti pritisku Bolgarov. Črno je obzorje, ki se vzpenja nad Srbijo in nikjer se noče prikazati kaka svitla točka.
Položaj.
2. decembra.
Nevtralnost Grške ilustrira dobro razgovor, ki ga je imel grški ministrski predsednik Skuludis z atenskim dopisnikom lista »Petit Parisien«: »Grška vlada — tako je začel — hoče storiti vse, da razprši nesporazumljenje, ki je nastalo med zavezniki in Grško. Grška je nevtralna in ostane nevtralna, naj pride, kar hoče. Odbijala bo vse predloge, da bi se aktivno udeležile vojne, ker dežela želi miru. Naše prijateljsko dobrohotno vedenje se kaže v tem. da smo Hm zagotovili svoboden prehod po našem ozemlju, s čemer smo se žc odmaknili od strogih
-- -. __ ■	Naj po-
vemo tu sodbo graške »Tagesposte«. Na-dovezujoč se na zatrdilo v oficijoznem »Fremdenblattu«, da se značaj kabineta kot uradniškega ministrstva s tem ne iz-premeni, zanimajo za sedaj graški list le osebe. Hvali nenavadne zmožnosti novega trgovinskega ministra dra. pl. Spitzmiillerja, a novega finančnega ministra dra. viteza Letha označuje kot sijajno pridobitev za kabinet. O novem ministru za notranje stvari princu Konradu Hohenlohe pa pravi, da je znan po svojem delovanju kot namestnik v Trstu in da ima Kot tak posebno noto. Je simpatična pojava v uradniški hierarhiji, odprta, modra glava, ljubezniv družabnik in mož, ki zna prenašati tudi oporekanje. To da je pridobitev za ministrstvo na tem mestu. — To bi bila osebna stran. Kar se tiče stvarne strani, se pokaže, ko bodo novi možje 2ačeli delati. Ta Izprememba v ministrstvu nima nič opraviti z vojnim in vna-njim položajem. »Kake posledice bo imel — tako piše »Tagespost« — ob?sk nemškega cesarja na Dunaju, se mora pokazati na drugem mestu. O tem izvemo pač kmalu kaj v oficijelni formi, ker za sedaj ni dovoljeno nikako drugo sporočilo.
Dan planink.
Zdelo se nam je, kakor da smo pred čebelnjakom, ko tam zunaj ideči in beli ajdov cvet razširja svoj sladki vonj preko rosnih poljan. Ven skozi prašnico ti hite čebelice iz panjev, hite tja na poljane in se vračajo težko obložene s sladkim medom; a ko so odložile svoje breme, hite zopet nazaj, da ne bi zamudile lepe prilike, da ne bi jim vroče solnce posušilo vira sladkosti, da ne bi jim osinodil bri-joč veter medenega cvetja. Stali smo, kakor pred čebelnjakom, in gledali, kako so hitele gor iz cvetlične centrale pridne čebelice-mladenke, košarico s cvetkami v roki in pa s pušico, tedaj še prazno, in kako so se vračale veselih lic, radosti se žarečih oči, kajti pušice so bile polne. Deklica za deklico, pušica za pušico, in v, cvetličnih centralah je izginjalo cvetje, zato pa so tem hitreje rastli kupci denarja, ki naj vrlim, hrabrim braniteljem naše domovine olajša njihove bridkosti in težave in ki naj jim pokaže z darili za bližajoče se bozičue praznike, da tudi Trst misli nanje, da tudi Trst hoče prispevati po svojih najboljših močeh njim v korist, nJim v bodrilo, da bi še nadalje tako neomajno st tli na braniku proti sovragu, kakor so stali doslej.
5*ran H.
»EDINOST4* štev. 33a.
V Trstu, dnfc 3. decembra 1915.
Cesarjev dan, dan cesarjeve cvetke.t dan plan i Tik je bil včeraj. Večinoma* sicsr niso bile to cvetke, ki krase skalnate vrtove naših slovenskih gora, ob katere zastonj buta sovražnik z juga, kajti te skalnate vrhove pokriva sedai sneg in led in težki vojni časi so prizanašali letos tej diki naših gora. Bile so večinoma umetne cvetke, a bilo je tudi pravih; toda odbor je ravnal po starem reku vseli pla
Zopet divja boj tudi tam. kjer je začel — na jugovzhodu!
Prebivalstvo vseh delov monarhije je poleg žrtev na krvi doprineslo tudi neizmernih žrtev na imetju. In sedaj se zopet obračamo do njega darežljivosti.
»Patrijotična zbirka kovin« se obrača še enkrat do vseli tistih, ki posedujejo nerabljenih. ali Jahko pogrešljivih predmetov iz bakra In rumene medi
iiincev: >Kdor hoče imeti planinko, naj sejs prošnjo, naj jih oddado namenom, ki potrudi zanio . kar pomenja za vojaški j orebivaIstvu že davno niso več neznani, cvetlični dan: kdor hoče imeti pravo pla-. Ravno sedaj, ko se imajo te kovine od-ciikn, naj !o pošteno — plača! No. pa vzeti prebivalstvu potom nakupa, občuti se tudi potem drli zanje: saj smo čuli. | raarsjkc|0 željo, da svoje obilie pokloni Je prva stala nič več in nič manj kot In- domovini kot dobrovoljen dar, tisti domo tisoč kron. Da bi le bilo dosti takih pr-	nas objemlje vseli z enako ljubez-
vih planink, pa bi mogli oskrbeti nase n-j0 in od katere rrjhaia vse, kar imamo, voiak-2 na fronti res z vsem. česar- potre-1 vse naSe obiije bu'"e'o v sedanji zimi in mrazu. Upamo,j p0trebuje
Se potrebujemo municije, še potrebuje-marsikatera na-1 mo napadalnega in odbijalnega orožja, še
dalMia taka ali pa vsaj podobna planula, potrebujemo tudi sredstev, da obilno in
da ie prvi* sledila še marsikatera na-j
I« in J v liu) U U 1-1 OV. .JillMJUll lil * ui«ii».i..(Uj UUU1 »I I. UM«JIJU\ IJtlll L. cl pi \ UlllU Z^UMIVO.
obrtni šoli v ulici Stadion. Odtod so šejki sprejemajo vse dohajajoče darove in razkropile gospiee prodajalke po vsem jih bodo oddajali njihovemu namenu: cen-
mestu in že v zgodnjih dopoldanskih urah ga že skoraj ni bilo človeka na ulici, ki bi ne bil imel planinke in raznih trakov v državnih ali cesarskih barvah. Ogledali smo si tu centrale okrog poldneva, in povsod so nam zatrjevali, da je uspeh nad pričakovanje lep in to vkljub ternu, da je prejšnji dan in po noči lilo kakor iz škafa in da je bilo tudi včeraj ves dan nebo tako neusmiljeno mežavo, da je bilo vsak čas pričakovati zopet najhujšega naliva. Toda pridne čebelice-nabiralke se niso u-strašile slabega vremena, temveč so nabirale tem pridnejc. Da. celo izrabljale so prav dobro nevšečnost vremena v *pri-dobitne namene«, češ: > Glejte, kaj morajo ubogi vojaki trpeti v takem vremenu tam zunaj na prostem, v strelskih jarkih! In; marsikdo, ki je bil sicer ozatfšan s celim šopkom planink, je dejal: > No, pa naj bo
Se ena. ko punčka zna tako lepo prositi«. ---------- _
In pušice so se polnile druga za drugo., čuje tako sodbo o prireditvi nase ženske Da bi omenjali posebej vsakega, ki je \ podružnice CMD, ki se je vršila predvce-sodeloval v odboru, v cvetličnih ccntra- j rajšniim v Narodnem domu, kakor jo je lah iii zunaj na ulici, nam je nemogoče, i čul pisec teh vrstic iz vrst enega onih od-Saj jih ie sodelovalo toliko, da bi napol-! ličnjakov, ki so posetili to prireditev. Do-
tralnemu vodstvu »Patrijotične zbirke kovin«.
Kakor je razvidno iz tega oklica, obstoje še v vseli krajih, kraini odbori, ustanovljeni svoječasno za »Patrijotično zbirko kovin«. Morejo se torej vsi predmeti, namenjeni zbirki, brez drueega oddajati v dotičnih prostorih za zbiranje. Ako bi posamezni darovalci želeli, da bi za zbirko namenjene predmete poslali Dunaj, se more tudi to zgoditi, in sicer v poštnine prostih poštnih paketih, ki jih je nasloviti na c. k. urad za vojno oskrbo, Du naj IX, Berggasse 16. Da se ti paketi pošiljajo poStnine prosto, morajo imeti pripombo »Kriegsfiirsorge — Liebesgabe
DomaČe mil
V dno sfea mora razveseliti človeka, če
nili ves list z imeni. Omenimo naj le, kar bo gotovo naše čitatelje zanimalo najbolj. kdo je sodeloval v šentjakobski centrali v naši šoli. Načelo val je tu gospod Engelman, ki je obenem prevzel tudi vodstvo nabiranja po gornji okolici, sodelovale pa so gospe baronica Alborijeva, Al. Morpnrgova, dr. Rablova. dr. Slavikova ter gospice učiteljice Družbe sv. Cirila in Metoda. Delokrog te centrale je bit zelo obsežen in se more pohvaliti s prav lepim uspehom. Glede uspeha v gornji okolici, kjer prihajajo v poštev zlasti Opčine in Bazovica, pa še ne moremo reči ničesar.
tičnik je Nemec, glasbenik-strokovnjak, in je dejal: »Izredno mi je ugajala ta Vaša prireditev. Da, te Vaše narodne pesmi! Koliko giasbe, koliko žvenka je v njih! Krasne so! In kako precizno so jih izvajali otroci, s kako gotovostjo! Čast pevovodii, ki je v kratkem času treh tednov dosegel tak uspeh. In glasovi! Sopranček je žvr-golel kakor škrjanček. Pa tudi alt, ln še nekaj, kar mi je ugajalo najbolj: Vi ste vsi tako lepo med seboj (da uporabljam prav njegov izraz), pri Vas ni nobene razlike med zgoraj in spodaj, kakor ena družina ste. Glejte, ravno v tem |c Važ uepeh.
J_J<" /.' . V Ikii. I (l	lik iiiki «.1111» • >">< ------— * * j----- ------- -	#	,	...
ker «=e zaradi oddaljenosti in slabih zvez j Pri nas. žal, ni tako. Pri nas je prevelika rakuni zaključijo šele danes. Prepričani j razlika med posameznim! sloji, in zato ta-
pa smo, da je tudi naša okolica storila svojo dolžnost, kakor jo je storila še vselej, kedar se je potrkalo na domoljubno srce našega slovenskega okoličana.
Da je vsa prireditev, ki bomo o njenem končnem uspehu poročali takoj, ko dobimo tostvarne podatke, uspela tako dobro in to kljub temu, da tržaško prebivalstvo, pa nai so iniovitejši ali manj imoviti sloji, gotovo pa ti poslednji najbolj, razmeroma največ trpi pod bremenom vojnih razmer, gre vse priznanje dobri organizaciji, ki jo je izvedel odbor pod predsedstvom g. dr. Rahla in njegovega namestnika g. ravnatelja Endlerja, prav tako pa tudi vsem drugim članom odbora in sodelujočim damam, posebno pa vrlim gcspicam nabiralkam, ki so se z veseljem pokorile disciplini — bil je pač vojaški dan in tu ne gre brez discipline — in storile vse. kar je bilo v njihovi moči. In zakaj bi tudi ne. saj je šlo za delo ljubezni, saj je šlo za delo, s katerim naj se najvredneje proslavi praznik Njega, ki Že sedeminšestde-set let z očetovsko roko vodi usodo v ljubezni in spoštovanju mu vdanih narodov Širne slovenske domovine!
Delo ljubezni, delo spoštovanja: kako ne bi mo^io uspevati in uspeti!
ko beži naše delavstvo v socijalno demokracijo!« — Kako dobro de človeku, ki ljubi svoj narod, če čuje take besede iz ust resnega moža-pošten jak a druge narodnosti, ki je prvikrat imel priliko, da čuje našo krasno narodno pesem, ki je prvikrat preživel nekoliko trenutkov med nami. — Da, ko bi vsi tisti, ki so nam hote ali nehote prizadejali po krivem toliko gorja, vsaj enkrat pršli med nas, da bi nas spoznali!! In kako lahko bi nas spoznali! Saj ni nič narejenega v nas in na nas. Kakor je nenarejena in prav zato tako lepa naša narodna pesem, da se mora priljubiti vsakomur, kdor jo čuje in posluša ne samo z ušesi, temveč tudi s srcem, tako nenarejena, preprosta, a prav zato poštena in lepa je duša našega naroda. Vrzite od sebe predsodke, pridite k nam in spoznavajte nas, pa nam ne boste več delali krivice, ne nehote, še manj pa hote!
V uvaževanje našim socijalnim demokratom. Vrtdja čeških socijalnih demokratov dr. Aifred Meissner je napisal v glasilu >Pravo Lidu članek o sedanji akciji za koncentracijo strank. Med drugim pravi, da bi češki socijalni demokratje s svojim vstopom v blok čeških strank laglje uveljavljali svoje namere in stremljenja, nego pa, ako se postavijo izven vrst češkega naroda in bi se'zadovoljevali samo s kritiko, dočim bi pozitivno delo prepuščali drugim meščanskim strankam, v
Mllotienn zbirka Kovin.
Prebivalstvu !
Vojna je sto- ila v svoie zadnje odlo- katerih bi potem prišli do veljave najra-čifno razdobje!	j dikalneji elementi. — Po mnenju dr.
Slavne zastave monarhije plapolajo Meissnerja se torej češka socijalna de-združer.e z zastavami naših zaveznikov mokraciia pripravlja, da bo tudi po kon-preko daljnjih step ruske države.	čani vojni v narodnih vprašanjih postopa-
Napad našega prejšnjega zaveznika, se- la skupno z drugimi češkimi strankami, daj našega najzavratnejega sovražnika. To formalno pridruženje bi pa nikakor ne se razbija ob železnem jezu gora, ob že- j pomenjalo, da se češka socijalna demo-leziem posninn naših junakov.	kracija odreka svojih principijelnih načel.
Stranka se ne misli odpovedati svojemu programu in svojim nazorom, da bi slepo sledila drugim strankam. Hoče le uveljavljati svoje nazore v narodnem zastopstvu. Dr. Meissner svari pred politiko občutljivosti in se izreka za to, da se Čehi udeležijo pozitivnega dela. za pomlajenje in ojačenje države.
K tem izvajanjem pripominja »Deut-sches Volksblatt fiir Nordbohmen: »Nem-škims ocijalnim demokratom naj bo so-drug Nemec v izgled in naj istotako u-ravnajo svoje vedenje
Zasebni poštni zavitki so dovoljeni k vojnemu poštnemu uradu 605.
Za dostojno cerkveno petje. Državni poslanec prof. Vekoslav Spinčić priob-čuje nastopni poziv: Vsak narod, ki hoče imeti mesta v kulturnem svetu, mora ljubiti svojo minolost in se ponašati se svojo duševno imovino. Vemo, koliko narodnega blaga imajo Hrvatje. Na hrvatske cerkvenc pesmi, na našo duhovno li-riko se je do sedaj malo pazilo. Lepo delo bi bilo, ako bi se zbralo čim več pesmi, ki se pevajo po cerkvah, ali so se nekdaj pevale, ako bi našli kakršnjih-koli knjig in knjižic, svarejih in novejih, v katerih je pesmi, vesti in podatkov o njh.
—	Podpisani, zaprošen od prijateljev hrvatske cerkvene pesmi, prosi s tem vse rodoljube, posebno gg. duhovnike in učitelje, v prvi vrsti po Istri in Dalmaciji, da se zavzamejo za to narodno dragocenost. Knjige ali knjižice, stareje'ali noveje, pesmi, tiskane ali v rokopisu, vesti o njih, naj so originalne ali prevedene iz drugih jezikov, beležke o načinu pevanja, o melodijah note itd., naj se pošljejo gospodu dru. Josipu Dragotinu Nasrv-ju na Dunaju, VII, Zieglergasse 72, direktno ali preko podpisanega. Nobeno ime in nikogar pomoč ne bo pozabljena. Ako pride v svet kaka knjiga o naši cerkveni pesmi, bo to v čast vsakomur, ki je doposlal kak prispevek. Imena, zabeležena v njej, bodo služila v čast hrvatskemu narodu.
Naročanje slike cesarjeve po najnove-jem Dosnetku. Urad za vojno pomoč je dal po zadnjem posnetku Njegovega Veličanstva napraviti po dvornem fotografu Pietznerju barvno sliko z najvišjim podpisom in jo da v razprodajo v velikosti 56 : 75 kot četerobarven tisk v prilojr o-ficijelni vojni oskrbi. Na prošnjo pisarne za vojno noč je predsednik c. k. re-darstvenega ravnateljstva na Dunaju pooblaščen, da osebam, ki jih označi pisarna za vojno pomoč — kolikor ni proti njim opravičenih pomislekov — izda dovoljenje za nabiranje naročnikov in podpisnikov na to umetno sliko z veljavnostjo za vsa kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru v okvirju ministra za notranje stvari.
Odloženi Izpiti. Ministrstvo za poljedelstvo je z naredbo od 25. julija 1915 št. 32b07 odložilo na nedoločen čas termin za državne izpite za gozdnarje, za službo gozdnega varstva in za tehnično pomožno službo. Ti izpiti bi se bili imeli glasom § 9 naredbe ministrstva za poljedelstvo od 3. februarja 1903 drž. zakonik št. 30 vršiti vsako leto. Določitev termina za te izpite se objavi pravočasno.
Pravi radikalizem. »Jaz poznam le en radikalizem v Hubežni do naroda, v samozataje van ju in v neumornem delu.« — Te besede je izgovoril bivši minister dr. Fort pred šestnajstimi leti. Obudivši to reminiscenco piše praška »Union«: *Te besede morajo biti danes bolj nego kdaj deviza nam vsem, če hočemo v naši češ-ški domačnosti priti do davno zaželjenega miru. Ako ob vse$*ranskem samozataje-vanftt in oziraje se na blaginjo vsega naroda ustvarimo najprej organ, ki naj bi zastopal interese našega naroda v najvažnejših vprašanjih sedaj in po vojni, se bomo mogli potem z večjo nado do vspeha lotiti tudi stvari, ki jih vslcd politične previdnosti v tem času ne smemo forsirati.«
—	Napisano kakor nalašč tudi za nas Slovence.
Češko sokolsko zvezo je ministrstvo za notranje stvari raznustilo. Istotako tudi »Zvezo slovanskega sokolstva <.
i t * / •	4 t
Barkovlianska dekleta prirede v nedeljo dne 5. t. m. predstavo v korist revnim otrokom slovenske ljudske šole v Barkovljah. Pri predstavi sodelujejo tudi otroci. Začetek ob 4. pop. Predstava se bo vršila v dvorani Nar. doma. — Ker je čisti dobiček namenjen ubogim otrokom, se nadejamo obilne udeležbe.
Padel je v jarek. Včeraj zjutraj je 52-letni Andrej Mahnič, ki stanuje pri Sv. Mariji : Magdaleni spodnji v hiši Št. 506, po nesreči
iLU D t Ž TEK
GREŠNICE.
Roman. — J rer.cofcki *pi al Xavi«r d« NooMpii
Justina je pokazala gospe prepis ukradenega pisma.
—	Kaj je to? — je vprašala gospa, ki ni poznala pisave.
—	Čitajte, maUame!
Gospa je prečita!* prve vrste in vzkrik-nila nato.
—	Imenitno! — je dejala Justina. —! SScd3j vidim, da razumete.
—	Nesreč niča! Kako je prišel ta prepis v vaše roke?
—	C), čisto preprosto----Ukradla sem
izvirno pismo.	-
—	A kje je moje pismo?
—	Shranieno na varnem.
—	In to pismo mi hočete prodati za dvanj-isttisoč frankov?
—	Tako je.....in madame uvidevate,
da ni predrago. Ljubimec milostive gospe ali gosnod soprog sam bi prav rada dala veliko več. Toda jaz sem dobra ženska, in v ostalem mi ie treba izreči le besedo....
Gospa je napravila par korakov po sobi ter zakrila z obema rokama obraz, ki jej je ves zardel sramu.
Po poteku nekoliko trenutkov je obstala pred Justino, in ko je spustila roke po truplu nizdol, se je pokazalo njeno lice, ki pa je bilo sedaj smrtnobledo.
Torej me hočete uničiti? — je jccijala in debele solze so se jej udrle po hcu.
Nikakor ne. Če mi milostiva daste dvanajsttisoč frankov, ki jih zahtevam, bom smatrala za svojo dolžnost, da vam vrnem vaše pismo.
—	Toda kaj pomaga, ko vam ne morem dati zahtevanih dvanajsttisoč frankov.
Justina se je začela smejati, porogljivo in neverjetno.
Gospa ie v obuou vila roke.
spodrsnil in padel v ne*i juti. Pri Un. si je pa izvinil desno koleno, te/ se na Istem tudi do krvi pobil. Moral se je peljati na zdravniško postajo, da mu Je zdravnik izle-čil rano ter mu naravna! in potem tesno povezal iz vinjeno koleno.
Oko v nevarnosti. 12letnega Karla Fajta, ki stanuje z roditelji v Rojanu na MarČežinu št. 296, so včeraj popoldne ob treh privedli na zdravniško postajo: dečko je Imel ranjeno belino desnega očesa, v katero se mu je bil zapičil drobec železa. Zdravnik mu. je podelil najnujnejšo pomoč ter mu obvezal oko, a potem je njegovim sorodnikom svetoval, naj ga nemudoma spremijo v mestno bolnišnico, da ga preišče specijalist za oči.
Čuden in nič kaj čeden klobuček. V V. nadstropj'u hiše št. 9 v ulici delle Geppa stanuje Antonija Kravanjeva s svojo komaj 17 mesečno hčerko Pavlinico, dočim je nje mož pod orožjem. Predsnočnjim, okoli poli-desetih, se je Kravanjeva pripravljala spat, a mala Pavlinica je med tem čepela v nekem kotu in se igrala. Naenkrat je pa veselo zavrisknila in zavpila: Oj,mama, kobuk! Mama kobuk! Mati seje radovedno ozrla, da vidi, kakšen klobuk da je našla Pavlinica, a ko je pogledala otroka, ni v resnici vedela, ali bi se jezila, ali smejala: dete je imelo na glavi, kakor klobuk, in sicer potisnjeno do oči in doli do ušes — nočno posodo. Smeje in jeze se, je mati pristopila k Pavlinici, da bi ji snela z glave oni čudni in nič kaj čedni „kobuk". Pa ni šlo: „kobuk* je bil preveč potisnjen na glavo in mati je zastonj skušala na vse načine, sneti ga z glave nedolžnemu otročiču. Celo uro se je trudila, da bi rešila nežno plavolaso glavico svojega otroka one nečedne posode, a ves njen trud je ostal brtfz uspeha: „Kobuk" je bil, kakor pri-raščen na otrokovo glavo. Med tem je pa tudi Pavlinica razumela, da se je zgodilo nekaj, kar bi se ne bilo smelo; obenem je pa otrok tudi trpel, ker mu je mati s silo ruvala z glave „kobuk". Vsled tega je začel otrok vpiti na vse grlo, in to je privabilo druge stanovalce iste hiše, ki so prihiteli gledat, kaj se godi. Seveda so se skoro vsi smejali res komičnemu prizoru, a dve gospe med njimi ste bili vendar tako parni tni, da ste pohiteli na zdravniško postajo, kjer ste povedali, kaj se je zgodilo Pavlinici. Zdravnic je nato vzel posebne škarje ter se podal z bolniškim strežajem k Pavlinici. In po ne-malem trudu se i, .. je res posrečilo, da je prereza! rob Pavliničinega „kobuka" ter rešil njeno nežno glavico one nečedne posode. „Kobuk" je pa Pavlinico, ker si ga je bila potisnila celo do ušes in do oči, opraskal okoli ušes, in zdravnik je otroku izlečil tudi te praske.
Mestna zastavljalnica. Jntri, v soboto, 4. de cembra, se bodo prodajali na dra/.bi dragoceni predmeti serije 135., za-tavljeni meseca maja 1914, na zelene lisike, in sicer od štev. 246.300 do štev. 248.000.
Tjfijeae »"ojfk®.	nahajaj« v vo^afr. 'i»sur»tCi
na Krasu. Tvrdka Josip Epptuffer m 50 /a ▼■*ak*
jugozapadne armade in K 50 »a .vojaški danJ. Ivan Zamer K 50 za „vojafiki dan- in S 20 ta vojake, oslepeie v vojni. Pavijana & £emetrio K 40 za božične darove vojakom jtl^ozapadc« »j--
ske Sole v Rejanu K 8 v korist »uludu i*, vdove in sirote padlih v vojni. Kavi Yrauc Grablevitis K 10 v korist vojakom jugozapadne arma-le in K 10 za „božič na bojišču". Ana Ceconi po upravi lifitr. „Cittadino di Trieste" K 10 za „vojaki dan". Justina' in Šil vi j Hustia K 5 za vojake ca bojiiču. .Edelweissu K 5 za^.vojaški dan1-.
:: MALI OGLAS!::!		
□□ □□ □□	se računajo po 4 etot. besedo, ilastno tiskano besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna$3 40 stotink. :	□ □ □□
popolnoma vešč bančnemu k nji govodstvu, ište pp; uv^top takoj. Ponudbe pod „Knjigovodju" na Inseratni oddelek Edinosti.	507
y«jKllV0m zastavne listke zlatih predmetov. --l\UyUJUl! Via Maria Teresa i prej Via Nuova) štev. 15, I. nad. od 10—12.	S'nj
Anton Jerkič posluje i opet v svojem riUUgllU ateljeju v Trstu, Via t!elit Po-t
štev. 10.
2436
SHhlinilft volno plaćam belo I. ^rste K 7, belo nUlJlJsilU II. vrste K G, sivo I. vr te K 5. sivo II. vrste K 4.50. Baker K 280. medenino K 130. Ivan Taufier, Via Ginlia 44, blizu okrajnega načelnika.	"	5i>8
MohllPffnfl 80ba se od<3a 24) Puteni gospo-IllHJlilUlIU dični. Ul. Commerciaie 9, III. nad
Brez posebnega obvestila.
Krvavečim srcem naznanjamo, da je preminul naš ljubljeni sin
mestni učitelj in kadet v rezervi
dne 1. t m. v vojaški bolnišnici v Ljubljani.
Trsi (pri Lee)-Ljubljana, 2.12.1915. Žalujoča družina.
Umrli so:
Prijavljeni dne 2. t. in. na mestnem fizikalu: Aleš Katarina, 57 le , Čarbola zgornja Žtev. 53 ; KarijeloviC Alojz.ja, 91 let, ul. G. Tartioi št 10; Lecbo Ana. 81 let. ulica dei Bonomo štev. 1 < ; Tedeschi Henriketa, 82 let, ul. dei Bachi štev. 11; Kamauli Marija, 55 let, v pomožni in kontumačni bolnišnici Kdečega križa v ulici Fabio Kevero. le-gunka iz Gorice. — V mestni bolnišnici 1. t. m. : Molk Ada, 9 let.
♦ _ _ ♦
BfffVf.
Za božićnico daruje ga. Ana Mazzalors K 20: g. Anirej Bedrač v isti nanien K 3. Denar hrani uprava.
Za božičntco je darovala gdč. Sabadin 4 K, ga. Elinar 2 K in ga. Marica Bartol 5 K.
Za revne otroke otroškega vrtca pri Sv. Ivanu je nabrala ga. Gradišar pri balincanju, kvattanju in pri prodaji nageljčkov 17 K. Sama je dodala 25 K in s temi je kupila raznega blaga te- sama sešila 15 dekliških in 7 deških oblek. Obdarovan-cem prinese omenjene obleke ,Miklavž- v nedeljo ob 4 pop. — Pridni in požrtvovalni gospe »rčna hvala !
Za naše vojake na soški fronti damje X. X. K 2; za CMD 00 vin., skupaj K 2'60. Denar hrani uprava.
Gospod Mikelič, trgovec z ogljem in drvi pri Sv. Ivanu je daroval otroškemu vrtcu pri Sv. Ivanu vrečo koksa za peč. Vodstvo omenjenega vrtca se mu za ta, tako potreben dar — najiskrenejo zahvaljuje.
t Darovi, došli cesarskemu komisarju. Zasebna deška in dekliška šola v ulici Stadion povodom 2 decembra, K L0 v korist skladu za vdove in sirote, padlih v vojni. Ivan Angelj Robba, povodom 2 decembra, K 50 v korist vojakom, bojuj očim se ob soški frontu Tvrdka Josip Angeli (tovarna) K 1^0 za božične darove vojakom jugozapadne armade, K 50 za božično darove ranjenim vojakom inuno-vane armade in K 50 za .vojaški dan". Sokrat in Alojzija Cufcdontis K 50 za božično darove v jakom jugozapadne armade in K 25 za „vojaški dan". Josip Marinit^ch K 25 v korist skladu za vdove in sirdte padlih v vojni in K v korist skadu za brezpo elnt>. Aleksander in Emilija Sam bo K 10. za božične darove vojakum jugozapadne a made, Jak jb Bandel K 40 za „božič na bojišču". Delavci me-tne plinarne K 14.10 kot tedenski prispevek skladu za brezposelne.
Darovi, došli ces. komisarju. Iiihard Dejuk K 10 za „vojaški dan", K 50 za božično darove vojakom jugozapadne armade, K 1!5 v korist skladu za vdove in ?iiOte padlih v vojni in K 2č> za
| Umetni zobje
*	i !n Brez čeUustl. zlnte Krone in obroSk!
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
TRST, ul. Cassrma št. 13, II. n. $
Z Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. $
♦	♦
0
švicarsko čolioiađo I. vrste
prodaja ftlnšcvni oddelek
stenske banko, oodn
Zlato, srebro m pSa&ich
kupuje
Čistilnica dragocenih Kamnov R. ĐU5SICH & C., Ul. fictjuedoito 62.
lili!
—	Madame mi ne morete dati tega dc-naria? — je vprašala Justina.
—	Ne.
—	Kaj še!.... in zakaj ne?
—	Ker ga nimam.
—	Šalite se, madame. Saj ste vendar bogata,.... imate nad štiristotisoč frankov dote.
—	Saj vendar veste čisto dobro, da žena, če je še tako bogata, ne more dobiti tako velike svote brez dovoljenja svo-
r;
je ga soproga.
—	Madame se je samo treba obrniti na
gospoda D____ in prepričana sem, da iz
srca rad žrtvuje to malenkost.
Gospod D.... je bil ljubimec mlade gospe.
—	Denar od njega? — je vzkliknila gospa, — ne, nikdar ne!
—	Milostiva bi morda hotela raiši, da
bi jaz zahtevala do nJega ta denar..... saj
storim tako, če želi milostiva.
Ne, ne, nikoli! Rajši umrem,.... rajši umrem!
—	Cemu neki? Smrt ne popravi ničesar.... Madame ste premlada in prelepa, da bi hotela umreti.... Sicer jc pa tudi še neko drugo sredstvo.
—	Kako sredstvo ?— Moj Bog, kakšno?
—	Madame imate svoje demante....
—	Ali hočete nje?
—	O, ne!— Ne vem, kaj naj bi počela žnjimi. Mogli bi me celo obdolžiti, da sem jih ukradla, in morala bi potem kompromitirati milostivo, da bi se opravičila, kar bi seveda storila silno nerada.... Toda zastavljalnica uredi stvar kar najbolje, in nič ne bo za milostivo lažjega, koi rešitev demantov iz zastavljalnice.
—	Dobro je, — je rekla gospa. -- jutri dobite denar.
—	Jutri, madame, dobite svoje pismo.
Justina se je poklonila in odšla. * * *
Sobarica se ni zmotila v svojem /.vijačnem računu. Dosegla je, kar je hotela imeti
Umetno - f oto^rnHčnl sfelie!
Trst. ulica del Rivo št. 42 (pritličja) Trst j
««
Izvršuje vpako fjtogrnfično delo kakor tudi razglede, posaetk* notranjost lokalov, porcelanasto r-lo5?ft za vsakovrst. snom^oike. POSEBNOST: POVEČANJE is: VSAKE FOTOGRAFIJE :u Kad! -udobnosti	naročji
kov sprejema naročba in jih izvršuje ua domu, cv tudi zunaj me.-ta po uajzmernejlib canah.
♦♦♦♦ mi
Trst, ul. M Rluo šla 42

TRST, *	j V-}
Specijalist xa KOŽNE In S»OLH£ BOLhZHl ŠIBKOST Ia N6RVOZHOST U BOLUN! v NOGAH h SitlSPIr). Sprticma od 1S-1 pop. ii 4-7 ivott ob nedeljah od