►Min) »rod M21 CoIotm — Vorlogiportamt »021 Klagenlurt Izhaja v Celovcu — Erscheinung jorl Klagenlurt Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XXI. Celovec, petek, 18. november 1966 Štev. 46 (1277) Slovenski visokošolski dom na Dunaju odprt V Intimni slovesnosti je bil v torek popoldne na Dunaju odprt Slovenski visokošolski dom. Otvoritve so se udeležili kancler dr. Klaus, zastopnik prosvetnega ministra, ministerialni svetnik dr. Reisenberger, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Franci Zvvitter, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Valentin Inzko, podpredsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, dr. Mirt Zvvitter, direktor celovške Mohorjeve družbe, dr. Janko Hombock in vrsta drugih predstavnikov koroških Slovencev ter dunajskega kulturnega življenja. Otvoritvi so prisostvovali tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Vjekoslav Prpič s člani veleposlaništva, predsednik komisije za manjšinska vprašanja in mednarodne zveze pri Glavnem odboru SZDL Slovenije Bojan Lubej in predsednik kulturnega društva gradiščanskih Hrvatov, dr. Kornfeind. Govorniki koroških Slovencev dr. Franci Zwitter in dr. Valentin Inzko ter predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju Lojze Popič so se ob otvoritvi zahvalili vsem, ki so pripomogli k gradnji slovenskega visokošolskega doma na Dunaju, zlasti pa dunajski občini, prosvetnemu ministrstvu, dunajskemu nadškofijskemu uradu in ljubljanski univerzi. Posebej pa so se zahvalili pobudniku za gradnjo tega doma, patru Ivanu Tomažiču, ki je tudi neposredno skrbel, da je bil dom zgrajen in opremljen tako, da bodo našli visokošolci v njem prijetno bivališče in domačnost. Svoje čestitke k novi pridobitvi koroških Slovencev sta izrekla tudi kancler dr. Klaus in zastopnik prosvetnega ministrstva dr. Reisenberger. Kancler dr. Klaus je ob tej priložnosti ponovil svojo misel, da je Koroška stičišče velikih evropskih kultur in da imajo koroški Slovenci posebno odgovornost za sporazumevanje med evropskimi narodi. . Predsednik vrhovnega sovjeta Podgorni na državnem obisku Višek obiska so bili vladni razgovori v torek V ponedeljek dopoldne je prispel predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni na osemdnevni državni obisk v Avstrijo. V njegovem 25-članskem spremstvu so prišli v Avstrijo podpredsednik ministrskega sveta T i h o v, prvi namestnik zunanjega ministra Kuznecov, prvi namestnik ministra za zunanjo trgovino Kusmin, načelnik ministrskega komiteja za stike z inozemstvom Romanovski in načelnik tretjega evropskega oddelka v zunanjem ministrstvu B I a t o v. V spremstvu visokega gosta je tudi njegova hčerka Natalija. Medtem ko je bil ponedeljek posvečen vljudnostnemu obisku predsednika Podgornija zveznemu prezidentu Jonasu na njegovem sedežu v dunajski Hofburg in drugim protokolarnim formalnostim, so se v torek dopoldne začeli vladni razgovori, ki sta jim prisostvovala predsednik Podgorni in zvezni prezident Jonas. Razgovori so potekali v prijateljskem vzdušju, pri čemer je predsednik Pod- AMERIŠKE VOLITVE: Demokrati zgubljajo na zaupanju Pri volitvah v kongres Združenih držav Amerike v torek minulega tedna je sicer demokratična stranka, ki ji pripada tudi predsednik Johnson, še obdržala večino v parlamentu, vendar je utrpela dokajšnje zgube na mandatih. Na njen račun so republikanci pridobili 46 novih mandatov v predstavniškem domu 3 mandate pa v senatu. Večina demokratov v predstavniškem domu je s tem zdrknila na 248 poslancev, katerim stoji nasproti 187 republikancev. V senatu imajo sedaj demokrati 64 sedežev, republikanci pa 36. S temi volitvami je padla tudi odločitev za zasedbo guvernerjev v 35 do 50 držav. Z njimi so dobili republikanci 24 gu- vernerjev, demokrati pa le 11. Sedaj pripadajo guvernerji 26 držav republikanski stranki, guvernerji 24 držav pa demokratski stranki. Glavni vzrok za zgube demokratov pri teh volitvah pripisujejo njihovemu zadržanju do vprašanja državljanskih pravic črncev. Pravijo, da so republikanci prav zaradi tega pridobili na glasovih v državah Kalifornija, Illinois in Florida. Republikanci pa so zmagali tudi v petih največjih ameriških državah New York, Pensilvanija, Massachusetes, Michigan in Ohio. Komentatorji teh volitev menijo, da so se s temi volitvami izgledi, da bi pri predsedniških volitvah leta 1968 zmagali republikanci, precej zboljšali. gorni izrekel besede priznanja na račun avstrijske nevtralnosti, istočasno pa svaril pred pridružitvijo Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti. Razgovorov so se s sovjetske strani udeležili vsi vodilni člani Podgornijevega spremstva, z avstrijske strani pa poleg kanclerja Klausa še vicekancler Bock, ministra Tončič in Piffl-Percevic ter državni sekretarji Taus, Bobleter in Gruber. Obe vladni delegaciji sta izmenjali svoje poglede na področju razvoja sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Avstrijo in na področju mednarodnega razvoja, v kolikor zanima obe državi. Pri tem je predsednik Podgorni opozoril, da gre Avstrija pri stremljenju za pogodbo z EGS v nevarnost, da ta korak ne bo mogla spraviti v sklad s svojo nevtralnostjo. Pogodba z EGS pomeni ri-ziko gospodarske odvisnosti Avstrije od Zahodne Nemčije. Sovjetska zveza bi tako asociacijo Avstrije obžalovala, vendar priznava njene gospodarske nujnosti. Kar tiče medsebojnih odnosov je predsednik Podgorni pohvalil razvoj kulturnega in gospodarskega sodelovanja, vendar je poudaril, da obstojajo še nadaljne možnosti intenzivnejšega gospodarskega sodelovanja. Pohvalil je tudi zadržanje Avstrije v Organizaciji Zdru- Deželni proračun za leto 1967 od vlade odobren Z 1,15 milijarde dohodkov in izdatkov je izravnan Koroška deželna vlada je deželnemu zboru predložila osnutek deželnega proračuna za leto 1967, ki ga je na svoji seji minulega tedna po poročilu deželnega finančnega referenta Suchaneka odobrila. Kakor proračun, ki ga je vlada deželnemu zlboru predložila lani za tekoče leto, temelji tudi osnutek proračuna za prihodnje leto na posledicah velikih vremenskih katastrof, ki zahtevajo povečana finančna sredstva za popravo velike škode, ki so jo povzročile. Osnutek predvideva dohodke in izdatke v višini 1250 milijonov šilingov in se je po obsegu v primerjavi z letošnjim proračunom povečal za 16 odstotkov. Koroška deželna vlada hoče sredstva za popravo škode po vremenskih katastrofah privarčevati predvsem s šfednjo pri drugih izdatkih. Tako n. pr. načrt službenih mest za prihodnje leto ne predvideva nobenega povečanja števila deželnih uslužbencev. Po osnutku odpade 35,1 % izdatkov na perzonalne izdatke in 64,9 % na namenske izdatke. Proračun predvideva znatno povečanje izdatkov za organizacijo in opremo požarnih bramb. Nadaljna značilnost osnutka proračuna so nadaljnji ukrepi ta pospeševanje naselitve novih obratov v deželi in za pospeševanje zagotavljanja stalnih delovnih mest. Tudi v prihodnje hoče deželna vlada taka prizadevanja pospeševati s prispevki k obrestim za v ta namen najete kredite. Znatna sredstva predvideva tudi za ureditev hudournikov in za vodogradnje v deželi, s katerimi je mogoče preprečiti nadaljne elementarne nezgode in katastrofe. Pri vsem fem je deželna vlada upoštevala tudi zahteve, ki jih do proračuna postavlja letošnja uvedba devetega šplskega leta. Izredni proračun za leto 1967, kakor ga je odobrila deželna vlada, predvideva izdatke v višini 116,7 milijona šilingov. Primanjkljaj v izrednem proračunu je predviden s 13 milijoni šilingov. S sredstvi iz izrednega proračuna hoče nadaljevati z začetimi gradnjami, predvideni pa so tudi zneski za koroško udeležbo na cesti skozi Visoke Ture in za nakup zemljišča za univerzo v Celovcu. (------------------------------ Gemini 12 je uspešno izpolnila svoje naloge Amerika je z vesoljsko ladjo »Gemini 12« doživela nov uspeh v raziskovanju vesoljstva. Njena posadka, ki je se-stojala iz pilota Jamesa Lo-wella in copilota Edwina Aldrina, je v torek zvečer brezhibno pristala za tem, ko je bila 94 ur in 37 minut v vesolju in ko je 58 krat obkrožila zemljo. V tem času je bil copilot Aldrin trikrat izven vesoljske ladje, kjer je opravljal naročene naloge. Posadka je imela v vesoljski ladji razna živa bitja, med njimi tudi bacile otroške ohromelosti, igripe, osepnic in drugih bolezni. S tem so hoteli Američani dognati, če morejo ti organizmi v vesolju živeti. Kakor že pri zadnjih dveh vesoljskih ladjah tipa »Gemini« je prišlo tudi tokrat do srečanja z raketo tipa »Agena«, ki sta jo astronavta uspešno priklopila na svojo ladjo in jo tudi odklopila. Z »Gemini 12« so Združene države Amerike izpolnile program, ki so ga določile za te vrste vesoljskih ladij. Naslednjo serijo poskusov v vesolju nameravajo sprožiti šele v dveh letih. v______________________________/ Ženih narodov. Predsednik Podgorni je poleg tega načel vprašanje Vietnama in naglasil nujnost, da je treba zadostiti »nemški stvarnosti" in priznati obstoj dveh Nem-čij. Uvodoma je avstrijsko stališče v teh vprašanjih razložil kancler Klaus katerega je predsednik Podgorni povabil, da obišče Sovjetsko zvezo. V svoji zahvali je kancler Klaus dejal, da se bo povabilu odzval čimprej ko mu bo mogoče. V torek načeti razgovori se bodo v podrobnem nadaljevali tekom sedanjega obiska in pozneje. V sredo so se predsednik Podgorni im njegovi spremljevalci zadržali še -na Dunaju, včeraj pa so si ogledali bivše koncentracijsko taborišče Mauthausen in Združene železarne in jeklarne v Linzu ob Donavi. Danes bo predsednik Podgorni obiskal jeklarno Boh-ler v Kapfenbergu, popoldne pa bo s posebnim vlakom prispel v Celovec. Po kratkem postanku bo nadaljeval pot v Bad Gastein. Jutri si bo ogledal elektrarno Kaprun v Visokih Turah, potem bo potoval v Salzburg, od koder se bo v nedeljo zvezer vrnil na Dunaj. S svojim spremstvom bo Avstrijo zapustil v ponedeljek v opoldanskih urah. Po volitvah Nedeljske volitve v kmečka poklicna zastopstva so za nami. Njihov izid je marsikoga presenetil, marsikoga pa tudi razočaral. Pet strank si je tokrat delilo glasove volivcev, med njimi je Allgemeiner Bauernverhand prvič nastopil. Nikakor ne v skladu z množičnimi in hrupnimi traktorskimi povorkami, ki jih je zadnja leta prirejal po deželi, je dobil le 1636 glasov, kar je zadostovalo le za en mandat v občnem zboru Kmetijske zbornice za Koroško. Te glasove je odtrgal predvsem Freiheitliche Bauernschaft, ki je zaradi njegovega nastopa zgubila peti mandat v kmetijski zbornici, v okrajnih kmečkih zbornicah pa 7 mandatov. Na glasovih je prvič zgubil tudi Karntner Bauernbund. Najbolj je na njih izgubil v okrajih Celovec, Wolfsberg in Velikovec in le porast glasov v okrajih Št. Vid in Spittal je preprečil, da ga ta zguba ni stala en deželni mandat. Tako bo s 13 mandati imel slej ko prej absolutno večino v občnem zboru kmetijske zbornice. S Freiheitliche Bauernschaft in Karntner Bauernbundom je tudi Skupnost južnokoroškib kmetov pri teh volitvah utrpela občutno zgubo na glasovih. Najbolj občutno zgubo je utrpela v velikovškem okraju, kjer je zgubila 205 glasov, v belja-škem okraju pa je zgubila mandat v okrajni kmečki zbornici. Ob teh izgubah na glasovih je iz nedeljskih valitev izšel Karntner Airbeitsbauernbund z večjim številom glasov, kakor jih je dosegel leta 1961. Za kmetijsko zbornico je pridobil 630 glasov in s lem v zadnjih 10 letih povečal svoje število glasov za 44 °lo. Še več glasov kot za kmetijsko zbornico je pridobil za okrajne kmečke zbornice, pri čemer je treba ugotovili, da jih je največ pridobil po okrajih dvojezičnega o-zemlja. Tako izgleda, da so njegovi iniciativni in aktivni kandidati med številnimi slovenskimi volivci dosegli več zaupanja, kakor pa katera koli druga volilna stranka. Ta porast pa je nedvomno tudi posledica priznanja vrednega dejstva, da je Karntner Arbeitsbauernbund poleg Skupnosti južnokoroškib kmetov imel tudi tokrat Slovence na vidnih mestih svojih kandidatnih list za kmetijsko zbornico in okrajne kmečke zbornice. V okrajnih kmečkih zbornicah je število svojih mandatov zvišal od 20 na 23, v kmetijski zbornici pa mu je le malo manjkalo za šesti mandat. Tako so torej nedeljske volitve podoba razpoloženja kmečkega prebivalstva v deželi. V deželi, zlasti pa po občinah in okrajih dvojezičnega ozemlja mali kmetje obračajo hrbet Bauernbundu, ker jih s svojo olitiko leta in leta zapostavlja. Hr-et pa so pričeli obračati tudi Skupnosti južnokoroškib kmetov, ker v njenih vodilnih kandidatih zlasti v velikovškem okraju niso videli jamstva za zaščito svojih koristi in za svoj gospodarski napredek. Zato so tokrat še bolj kot z'adnjič volili socialistično. Socialisti utrdili položaj v obratnih svetih pošte Z uspehom socialistov so se na Koroškem končale volitve v perzo-nalna zastopstva pri uradih pošte in telegrafa na Koroškem. V odborih teh zastopstev so socialisti pridobili 4 mesta, s čemer so število svojih mandatov povečali na 37, medtem ko je OVP z zgubo dveh mandatov zdrknila na 27 mandatov. Skupno je bilo za socialiste oddanih 1951 glasov (leta 1962 le 1588), za OVP 1357 (1347), za KPO pa 43 (63). S tem je KPO zgubila vse dosedanje mandate. -Največji uspeh je SPO dosegla pri volitvah perzonalnega zastop- stva pri upravi poštnih avtobusov, kjer je pridobila 139 glasov in 2 mandata. Ostala dva mandata je pridobila pri poštnem uradu Celovec in poštnem uradu v Spittalu. Sindikalne volitve v okrajne skupine so v Celovcu prinesle socialistom 944 glasov, OVP pa 572, v Beljaku so socialisti dobili 514, OVP pa 199 glasov. V Velikovcu je bilo za socialiste odanih 83 glasov, za OVP pa 63. Več glasov kot socialisti je OVP dobila le v Šmohoru, kjer je s 64 glasovi dobila večino 8 glasov. Kam s premogom in rudarji? Kakor vso zahodno Evropo lani, v zadnjih mesecih pa tudi vrsto držav na evropskem vzhodu in jugovzhodu, je tudi Avstrijo že pred meseci zajela skrb, kam s premogom, katerega zaloge se naglo večajo. S tem pa je nastala tudi skrb, kaj bo s premogovniki, predvsem pa, kako in kje zaposliti več tisoč rudarjev, če bo treba delo v premogovnikih ukiniti, ker premoga ne bo več mogoče spraviti v promet. Tako ima tudi Avstrija svoje skrbi spričo evropskega pojava v minulem letu, ko je povpraševanje za premogom padlo za 2,1 °h>, medtem ko je povpraševanje za viri energije naraslo za 5,8 °lo. V zahodni Evropi je potrošnja premoga še bolj nazadovala in sicer za 3,4 °/o, v državah Evropske gospodarske skupnosti pa celo za 6 °h>. Vzrok nazadovanja potrošnje premoga je dokaj preprost: kot vir energije ga že leta sem izpodrivata elektrika in nafta, sedaj pa se je njima pridružil še zemeljski plin, katerega potrošnja je v Evropi zadnja leta narasla letno za 20 do 25 °/o. Vse to kaže, da se obdobje premoga kot poglavitnega vira energije nagiba h koncu. H koncu predvsem po deželah, v katerih po premogovnikih v glavnem kopljejo rjavi premog. Taka dežela je tudi Avstrija. Njegove zaloge so se pričele tekom zadnjih mesecev nevarno kopičiti. Glavni potrošnik tega premoga, Avstrijske dravske elektrarne so imele začetkom septembra pri svojih kaloričnih elektrarnah v Št. Andražu na Koroškem ter v Voitsbergu in v 7. eltwegu na Štajerskem na zalogi 1,8 milijona ton rjavega premoga. Medtem so se njegove zaloge pri teh elektrarnah še povečale, ker je električni tok iz kaloričnih elektrarn na rjavi premog predrag. Cena premoga namreč bremeni ceno električnega toka s 50 °!o. Toda to je le ena plat skrbi, ki tare upravo avstrijskih premogovnikov, ki sodijo med podržavljena podjetja. Več skrbi kot zaloge premoga pri isto,tako podržavljenih kaloričnih elektrarnah povzroča Avstriji dejstvo, da je letos v prvih 9 mesecih tudi splošna potrošnja premoga nazadovala za nadaljne 4 °/o, medtem ko je po trgovinskih pogodbah obvezana za uvoz premoga. Tako je morala letos uvoziti skupno 6,76 milijona ton premoga, ki gre zaradi tega, ker je to črni premog in koks, na trgu bolj v promet, kakor domači rjavi. Zaloge tega po premogovnikih so medtem narasle za 100 °!o. Borba za evropski trg nafte in zemeljskega plina Borba za evropski trg nafte postaja vedno ostrejša. Na eni strani gradijo zahodne petrolejske družbe velike naftovode iz Sredozemlja v osrčje Evrope. Eden med njimi teče iz Trsta preko Koroške v Ingolstadt, kdaj bo od njega zgrajen odcep preko Roža in Podjune v Craz in na Dunaj, je zaenkrat še odprto vprašanje. Istočasno Sovjetska zveza dopolnjuje svoj veliki naftovod v srednjo Evropo, ki ima odcep v smeri Madžarske, Češkoslovaške, Poljske in Vzhodne Nemčije. Zadnje čase pa postaja vedno bolj očitno, da se je tudi na področju oskrbe srednje Evrope z zemeljskim plinom pričela borba med Vzhodom in Zahodom. Znano je, da so Nizozemci odkrili velika ležišča zemeljskega plina in da še vedno vrtajo v Severnem morju. Za njimi prav nič ne zaostajajo Britanci. Znani so tudi načrti za gradnjo plinovoda iz Kopra proti Dunaju za zemeljski plin iz Alžirije in Libije. Zadnje čase pa se je pojavila nova možnost preskrbe Evrope z zemeljskim plinom, in to iz Sovjetske zveze, daleč izza Urala. O tem plinovodu evropski gospodarski tisk sedaj veliko piše in ‘ve povedati, da gre ČEZ LETO DNI: Z železnico v Koper Gradnja železnice, ki bo povezovala Koper z osrčjem Evrope, je v polnem teku in bo zgotovljena tekom leta dni. Na njej dela nad 600 ljudi, ki morajo po obstoječih načrtih poleg 31,3 km dolge proge med Koprom in Prešnico, kjer bi se pridružila progi Pulj—Divača—Ljubljana, zgraditi še 15 večjih objektov, med njimi dva predora po 250 in 610 metrov ter 60 metrov dolg most čez Rižano. Z dograditvijo te železniške proge bosta Koper in njegova okolica gospodarsko veliko pridobila. Zlasti za kopersko luko bo ta železnica velikega pomena. Pravijo, da se bo potem promet v tej luki lahko brez nadalj-nega dvignil od letošnjih 800.000 ton na 1,5 milijona ton. Ob luki je po dograditvi železniške proge predvidena gradnja nove industrijske cone. V načrtu je gradnja velike kemične industrije in kalorične elektrarne. v tem primeru za pogajanja med Sovjetsko zvezo in italijansko državno petrolejsko družbo ENI, pri čemer naj bi sodeloval tudi italijanski jeklarski holding Finsider. Kakor lahko povzemamo iz vesti evropskega gospodarskega tiska, gre pri tem plinovodu za projekt največjega plinovoda v Evropi, ki bi prevzel oskrbo zahodnih predelov Sovjetske zveze, Madžarske, Češkoslovaške, Avstrije, Jugoslavije in Italije in ki bi se v Trstu priključil italijanski plinski mreži. Ta plinovod bi bil dolg okoli 3500 km in bi povezoval ležišča zemeljskega plina okoli sibirskega mesta Tiumen s Trstom. Njegove cevi bi imele premer 122 cm, kar bi zahtevalo popolno preusmeritev v proizvodnji potrebnih cevi in tudi črpalk. Največji plinovodi imajo namreč le 100 cm premera. Te cevi in črpalke bi v primeru, da pride do sporazuma med Sovjetsko zvezo in ENI, izdeloval italijanski jeklarski holding Finsider. Plinovod bi stal okoli 250 milijonov dolarjev. Zaenkrat izgleda, da sporazum ovira še vprašanje njegovega financiranja, ker se vlada Italije brani prevzeti jamstvo za kredit tako velikega obsega na svoje rame, zlasti še, ko že itak jamči za kredit 120 milijonov funtov šterlingov za opremo nove sovjetske tovarne avtomobilov, ki jo gradi italijanski FIAT-ov koncern. Glede smeri, v kateri naj bi bil speljan plinovod, obstojata v glavnem dve varianti. Po eni naj bi plinovod tekel čez Češkoslovaško do Bratislave, od tam pa čez Štajersko in Slovenijo proti Trstu. Po drugi varianti pa bi plinovod Slovenijo izpustil in bi s Štajerske tekel čez Koroško proti Trstu. Kakor zatrjujejo, bi Sovjetska zveza po tem plinovodu dobavila v Evropo lahko 130.000 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Zahodna Nemčija v velikih gospodarskih škripcih Letna proizvodnja rjavega premoga je lani znašala 5,35 mil. ton. Tega premoga ni več mogoče spraviti v celoti v promet. Zato hoče vlada do leta 1970 omejiti njegovo proizvodnjo za 1,2 mil. ton, kar pa je povezano z ukinitvijo vrste premogovnikov. Že spomladi hoče vlada zapreti premogovnika Tauchen in Polfliog ter omejiti proizvodnjo v Fohnsdorfu, St. Stefanu in Wolfseggu. Slednje tri premogovnike hoče zapreti leta 1970. Prav lahko pa se zgodi, da bo treba te premogovnike zapreti že prej, kajti sedanji načrt vlade bo mogoče uresničiti le, če bodo kalorične elektrarne medtem lahko porabile letno za 600.000 ton rjavega premoga več, kar je spričo draginje njihovega toka, spričo njihovega sedanjega letnega kontingenta v višini 2,2 milijona ton, na katerega odvzem so vezane, in spričo obstoječih zalog le malo verjetno. »Nemški gospodarski čudež" postaja stvar preteklosti. V poročilih, ki se v zadnjih tednih vrstijo iz Zahodne Nemčije, ni več govora o nadaljnjih zviševanjih proizvodnje in tudi ne več o potrebi najetja nadaljne delovne sile v tujini, marveč se vse bolj očitno govori, da bodo številne tovarne ustavile obratovanje, da bodo odpustile svoje delavce ali pa prešle na skrajšani delovni teden, ker za svoje blago ne morejo najti potrebnega tržišča. Takih pojavov zadnje čase ni le opaziti po zahodnonemških premogovniških revir- jih, marveč tudi v jeklarski industriji, katere proizvodnja že nekaj mesecev stalno nazaduje. Zahodnonemška vlada hoče zaradi tega v okviru danih možnosti omejiti uvoz izdelkov iz železa in jekla, v prihodnjem letu pa bo morala vzeti na znanje, da bo treba odpustiti okoli 35.000 rudarjev. Odpuščenih bo tudi precej delavcev v gradbeništvu in gradbeni industriji, ki dobiva zadnje čase vedno manj naročil. O-srednji zavod za posredovanje dela v Zahodni Nemčiji računa, da bo že v tej zimi zmanjkalo prostih delovnih mest. Gospodarski problemi Trsta pred volitvami Poglavitni neposredni problem pri vsem tem pa je, kje bo mogoče najti za 3000, morebiti pa tudi za več rudarjev ustrezno zaposlitev. To pa je spričo splošne stagnacije v avstrijski industriji in gospodarstvu in vedno močnejše konkurence inozemskega blaga na njenem trgu, vprašanje, ki ga bo gotovo najtežje rešiti. TUDI V JUGOSLAVIJI: V Trstu bodo v nedeljo teden občinske volitve. Na izid teh volitev bo nedvomno v veliki meri vplival gospodarski položaj Trsta, ki se bo po ustavitvi ladjedelnic v Št. Marku še posebej zaostril. Vprašanje nadaljne usode teh ladjedelnic je bilo tekom leta večkrat povod obsežnejših stavk, ki niso le zajele delavce teh ladjedelnic, marveč takorekoč vse me- sto, ker se tudi drugače gospodarski položaj mesta stalno slabša. V vprašanju tržaških ladjedelnic je v drugi polovici oktobra vlada v Rimu izrekla »zadnjo« besedo. Izrekla jo je salamonsko, da bi vsaj začasno potolažila upravičeno nezadovoljne Tržačane. 22. oktobra je v Trstu ustanovila centralo italijanskih podržavljenih ladjedelnic. V Trstu bo sedež njene generalne direkcije, medtem ko je za središče ladjedelnic določila Tržič, Genuo in Neapel. Po odločitvi Rima bodo tržaške ladjedelnice ukinjene, gradnja ladijskih turbin in ladij na atomski pogon pa bo koncentrirana v Genui. Tržaške ladjedelnice, ki so z naročili založene do leta 1970, bodo v prihodnje imele le še vlogo popravljalnic ladij. V zameno je Rim obljubil Trstu tovarno dizlovih motorjev, ki jo bosta zgradili tovarni FIAT in IRI. Tako bosta Trst in Tržič gospodarsko spet zelo prikrajšana, zlasti že zaradi tega, ker v Trstu sikoraj ni več mesta za nastanek kakšne večje industrije in tudi zaradi tega, ker v rimskih sklepih nikjer ni govora, kdaj bo prišlo v Trstu do nastanka povih industrij. Realnost za Trst je zaenkrat le pridobitev natfo-voda Trst—Ingolstadt, s katerim se bo sicer povečal promet nafte v luki, ki pa tržaškim delavcem nikakor ne zagotavlja tako številne zaposlitve, da bi pri njej našli delovno mesto delavci, ki jih bodo morale opustiti tržaške ladjedelnice. Kako bosta Trst in njegovo prebivalstvo vzela na znanje »zadnjo besedo« Rima, bodo pokazale prihodnje občinske volitve v Trstu. Naraščajoča potrošnja nafte in zemeljskega plina Vedno večje zaloge premoga V zadnjih 10 letih se je v Jugoslaviji proizvodnja zemeljskega plina povečala na sedemnojslkratno količino leta 1955. Navzlic temu pa zdaleka ne zadošča povpraševanju za njim, ki ie sedaj znaša približno 700 milijonov kubičnih metrov. Kakor številne evropske države pa se tudi Jugoslavija istočasno srečava s problemom, kam s premogom. Letos je v prvih devetih mesecih njegova proizvodnja narasla za 4163 ton, njegove zaloge pa so se povečale od lanskih 3195 na 57.597 ton. Glavni proizvajalec zemeljskega plina in nafte v Jugoslaviji je kombinat „Nafto-gas’ v Vojvodini. Ta kombinat daje sedaj okoli 650.000 ton nafte in 190 milijonov kubičnih metrov plina na leto. Ta kombinat pa se poleg tega bavl tudi z odkrivanjem novih naftinih in plinskih ležišč v območju Vojvodine. Pri teh raziskavah so njegovi delavci doslej prevrtali že 700.000 dolžinsk ih metrov in s tem preiskali eno tretjino Vojvodine na naftina ležišča. Pri tem so ugotovili, da je nojveč zalog nafte in plina v območju Banata In Bačke. „Naftogas* pridobiva nafto in zemeljski plin v štirih revirjih, poleg tega poseduje še degazolinažo „Elmir", ki daje na leto približno 14.000 propan butana, ki ga razpošiljajo Iz Novega Sada. V njen sklop spada še montažni obrat, proizvodnja atmosferske destilacije, rafinerija nafte in tovarna dušika v Pančevu. ¥>o$iROKea) svecu ZAGREB. — V Zagrebu je minuli petek umrla Katja Pejnovič, ki je bila med drugim članka AVNOJ in prva predsednica AF2 Jugoslavije. Bila je tudi dolga leta poslanka sabora Hrvatske in zvezna poslanka, precej časa pa tudi podpredsednica prezidlja sabora LR Hrvatske. LONDON. — Velika Britanija je trdno odločena zaprositi za članstvo v evropski gospodarski skupnosti, je pred britanskim parlamentom dejal premier Wil-son. Istočasno je sporočil, da bo skupno z zunanjim ministrom Georgom Brownom po Novem letu obiskal vrsto evropskih držav in glavne predstavnike Evropske gospodarske skupnosti, da ugotovi, če so dane možnosti za plodna pogajanja med EGS in EFTA. RIM. — V Rimu je koncem minulega tedna zasedal mešani jugoslovansko-italijanski odbor, ki se je ba-vil z vprašanji naglejšega razvoja italijansko-jugo-slovanske trgovine ter industrijskega in tehničnega sodelovanja. V istem času se je v Rimu mudila delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je s predstavniki italjanske KP razgovarjala o gospodarskih problemih. BEOGRAD. — Jugoslavija ima v načrtu nekatere večje investicije. Za razvoj turizma v Črni gori bo Investirala 12 milijard sedanjih dinarjev, da po tej poti Se bolj pospeii razvoj turizma v tej republiki, ki je že letos prinesel 21 milijard dinarjev dohodkov. S to investicijo hočejo do prihodnje turistične sezone pridobiti 1500 novih turističnih postelj. —- Nadaljne 4 milijarde dinarjev bo Jugoslavija investirala v gradnjo skladišč in hladilnic za živila. BRUSELJ. — Iz Washingtona se odbor atlantskega pakta preseljuje v Bruselj, ki ga predstavljajo zastopniki vseh članic atlantskega pakta, izvzemSi Islandije, ki nima vojske, in Francije. Pred tem je NATO sklenila, da bo v Bruselj preselila tudi politični odbor sveta atlantskega pakta, ki je imel doslej svoj sedež v Parizu. NEW YORK. — Poljska delegacija v OZN je v soboto predložila generalni skupščini osnutek deklaracije, ki prepoveduje grožnje z uporabo sile v mednarodnih odnosih in proti pravicam narodov do samoodločbe. Deklaracijo je predložila v imenu osmih držav in sicer Alžirije, Gvineje, Indije, brazzovillske-ga Konga, Združene arabske republike. Češkoslovaške, Jugoslavije in Poljske. SAIGON. — V bojih nad Vietnamom so Američani doslej izgubili 426 pilotov, ki so padli ali pa jih pogrešajo. Največje zgube je ameriš-ko letalstvo imelo med bombardiranji v soboto, ko so jim sile osvobodilnega gibanja sestrelile 5 letal in 3 helikopterje. NEW YORK. — Generalna skupščina OZN je izvolila v petek Kanado, Brazilijo, Etiopijo, Dansko in Indijo za pet novih nestalnih članic varnostnega sveta. Kakor poročajo, bo mandat teh držav v varnostnem svetu trajal dve leti. SOFIJA. — Na kongresu KP Bolgarije sodeluje tudi delegacija KP Sovjetske zveze pod vodstvom generalnega sekretarja CK Leonida Brežnjeva. Isti dan kol sovjetska delegacija je prispela v Sofijo iudl delegacija ZKJ, ki jo vodi član predsedstva CK Jovan Veselinov. Kongres KP Bolgarije se je pričel minuli ponedeljek. BARCELONA. — V petek je okoli 1000 študentov barcelonske univerze demonstriralo proti nasilju fran-kističnih organov nad pristaši neodvisnega Študentskega sindikata. Po vesteh iz Madrida so pri lem aretirali 7 barcelonskih študentov. V istem času so tudi madridski Študenti stopili v stavko. Z njo hočejo doseči pravico do samostojnega odiačonja prt volitvah Študentskih vodstev. ATENE. — V Atenah je v soboto končal jubilejni kongres mednarodne zveze turističnih agencij. Kongresu je prisostvovalo 400 delegatov iz 40 držav. Na tem kongresu je jugoslovanski delegat sporočil, da bo Jugoslavija v letu 1967 odpravila vizume ca vse turiste, ki bodo obiskali Jugoslavijo. NEW DELHI. — Predsednica indijske vlade, Indlra Gandhl je v nedeljo spremenila svojo vlado. Za novega zunanjega ministra je bil Imenovan dosedanji prosvetni minister Mohomedall Kurim čogla, ministrstvo za notranje zadeve pa je po odstavki Gulzari-lala Nande prevzel dosedanji obrambni minister Ja-itvantra u Cavanu, katerega posle je prevzel dose-dnjl zunanji minister Svaran King. V/ASHINGTON. — Svojevrsten zakon je v soboto podpisal predsednik Johnson. Zakon odobruje prodajo kmetijskih presežkov v vrednosti 1,9 milijarde dolarjev v države, kjer občutijo pomanjkanje. Ta zakon vendar prepoveduje prodajo živil v vse države, ki tr-gujejo s Kubo in Severnim Vietnamom. ANKARA. — V soboto je prišlo v Ankari do spopada med dvema skupinama demonstrantov. Udeleženci protiamerilklh demonstracij, v glavnem študenti in člani sindikatov so se pred omerifkim Informativnim centrom spopadli s skupino nacionalistov. Demonstranti so zahtevali odpoklic ameriških čet Iz Turčije In so s kamenjem napadli stavbo ameriškega informativnega centra. Policija je aretirala 17 demonstrantov, 20 je pa bilo ranjenih. Demonstracije so trajale ie v ponedeljek, ko je proti demonstrantom intervenirala tudi ameriška vojska. Kakor znano |e Turčija članica NATO. TEL AVIV. — V nedeljo so Izraelske vojaške edlnl-ce napadle obmejne kraje Jordanije. Pri napadu je sodelovala Izraelska brigoda z 20 oklopntkl in 20 oklepnimi vozovi. Pri tem je bilo 26 Jordancev umorjenih in 54 ranjenih. Izraelci so zgubili 14 mol. Napad je trajal 3 ure, nokar so se Izraelske enote na zahtevo komisije OZN umaknile na svoje položaje. Nenaden napad je spet zaostril odnose med Izraelom In arabskimi državami. PRAGA. — češkoslovaški ambasador v Parizu je Izročil predsedniku de Gaullu povabilo češkoslovaške vlade na državni obisk v Pragi. De Gaulle Je vzel povabilo na znanje. LONDON. — Britanski premier Wilsoa Je v ponedeljek v spodnjem domu sporočil, da bo predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze Kosigln prispel 4. februarja na državni obisk v Veliko Britanijo. Začetkom decembra bo Kosigln kot gos4 de Gaulla obiskal Francijo. MADRID. — V torek prihodnjega tedna se bo sestal španski parlament, kateremu Je predsednik Franco predložil zakon o spremembi ustave. Osnutek zakona predvideva delitev polnomočij med predsednikom dr-žove in ministrskim predseiftnlkom. OTJdOK IN UČENJE: Pismene domačenaloge Razen učenja ob knjigi in zapiskih obsega domače učenje tudi mnogo pismenih nalog in vaj. Učenje nekaterih predmetov (na primer računstva in jezikov) se naslanja v pretežni meri prav na pismene vaje, s katerimi učenec razvija in vadi potrebne spretnosti in postaja vedno bolj samostojen pri uporabljanju pravd in znanja v praksi. Zlasti v prvih razredih ljudske sole je težišče domačega učenja prav na takih konkretnih, večidel pismenih nalogah. Praviloma morajo biti vse naloge po težini primerne učenčevi zmogljivosti in naj bi jih znal sam reševati, če je sledil v šoli učiteljevi jasni in izčrpni razlagi. Kadar tega ni bilo, ali pa je učenec naletel na nov primer, se zateče k staršem po pomoč. Ni treba pa posebej utemeljevati, da je zanj povsem nekoristno, če ne celo škodljivo, če bi starši sami reševali in sestavljali naloge namesto otroka. Če otrok ne razume smisla kake naloge, moramo skupaj z njim razčleniti besedilo naloge, pretehtati podatke in razmisliti, kako bi nalogo rešili. Vrednost in pomen pomoči staršev je v tem, da navajajo otroka na pozorno razčlenjevanje nalog, da razvijajo pri njem logično sklepanje in sposobnost prožnega povezovanja podatkov. Le po tej poti bodo dosegli, da bo otrok lahko vedno samostojno reševal naloge in z lastnimi silami ter napori iskal in odkrival rešitve. V primeru, da otrok ne zna rešiti naloge, ker nima trdne podlage in so v njegovem znanju praznine, ga morajo starši navajati, da se povrne k tistim poglavjem in jih ponovno prouči. Otrok naj išče pomoč tudi pri sposobnejših sošolcih, navadi pa naj se tudi na to, da bo pogumno vprašal učitelja v šoli za pojasnila. Otroku morajo starši pomagati, da bo znal naloge sam reševati. Navaditi se mora, da se sam spoprime s težavami in problemi in da se opre predvsem na lastne sile. Vsak tako priborjeni uspeh mu bo krepil zavest lastne sposobnosti in mu nudil resnično zadoščenje. To pa mu bo vlilo novega veselja do dela, krepilo njegovo voljo in delovno vnemo. Za okrepitev otrokove volje je tudi smotrno, da ga starši navajajo, da se najprej loti najtežjih nalog. Tako razvijajo v njem aktiven odnos do težav in ovir, da ne bo ne zdaj ne v življenju pred njimi strahopetno bežal ali jih odlagal v nedogled. Tak odnos lajša pri učenju delo, ker otroka sili, da takoj uporabi vse svoje moči. Ko uspešno reši najtežje naloge, mu postanejo ostale naloge in učenje lahko. Aktiven odnos do težav pri učenju pa mora dopolnjevati tudi vztrajnost. Ta je posebej potrebna pri učenju na pamet, zlasti pri tistih učencih, ki nimajo najboljšega spomina. Učenje poštevanke, daljših pesmi, novih besed in izrazov, letnic in raznih podatkov je marsikdaj težka preizkušnja otrokove vztrajnosti, ki pa jo mora uspešno prestati, saj bi brez vsega tega ostale v njegovem znanju velike Praznine. Letos devetič v Celovcu: Knjiga, ki obsega nad 130.000 strani V izdajanju knjig so dosegli Angleži nov rekord, saj so natisnili knjigo, ki po debelosti nima primere na svetu. Sestavljena je iz 263 zvezkov, od katerih ima vsak po 500 strani, kar znaša skupaj 131.500 strani. Knjiga tehta 1300 kg in je izšla v 750 izvodih, za tisk pa so porabili 50 ton brezlesnega papirja. Pri tej nenavadni knjigi gre za katalog knjig britanskega muzeja in vsebuje podatke o 4 milijonih knjig, ki jih ima ta muzej. Najstarejša v katalogu navedena knjiga je Gu-tenbengova biblija iz leta 1455. Katalog so sestavljali 6 let, pri tisku pa niso uporabljali navadne tiskarske tehnike, marveč so s posebnim aparatom posneli vse podatke. Prodoren uspeh orkestra Slovenske filharmonije Devetič od leta 1958 naprej je prišel orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo v Celovec. Devetič je v ponedeljek zvečer navdušil visoke glasbene umetnosti željno celovško in koroško publiko, ki ga je prisrčno sprejela v veliki dvorani celovškega Doma glasbe in ga vedno spet nagrajevala z viharnim aplavzom. Tokrat sta prišla sloviti orkester in njegov dirigent Bogo Leskovic v Celovec s posebnim programom skladb, ki so na Koroškem le malo znane. Uvodoma sta se predstavila z dirigentovo kompozicijo „Parita za orkester". Drugi del je veljal avstrijskemu komponistu Haydnu. Orkester je predvajal njegov „Koncert za oboo in orkester", solist je bil prvi oboist Slovenske filharmonije Drago Golob. Zaključni del koncerta je obstojal iz »Simfonije v d-molu" valonskega skladatelja Cesara Francka. Težko je v kratkih besedah zgostiti oceno tega koncerta in izvajanja njegovih skladb, kajti vedno spet, kadar ga imamo priložnost na Koroškem poslušati, nas orkester Slovenske filharmonije znova preseneti s svojo homogenostjo in dovršenostjo svoje interpretacije. Tako je bilo tudi tokrat. Dirigent, orkester in solist so bili glasbena enota, ki bolj popolna skoraj ne more biti in ki jo v Celovcu samo lahko občudujemo, kadar pride med nas Slovenska filharmonija iz Ljubljane. Vsakemu gibu dirigenta je orkester sledil s preciznostjo, kakor bi bili živci dirigenta in članov orkestra neposredno povezani. Drago Golob pa je iz svoje oboe pričaral melodije, ki jih more pričarati le glasbenik, ki artistično obvlada svoj instrument. Takih oboistov pa je tudi v širnem svetu zelo malo. Ne da bi hoteli ostala dva dela koncerta postaviti v o-zadje — vsak po svoje sta pritegnila in impresionirala — lahko rečemo, da je bil Haydnov koncert za Oboo in orkester višek večera in to v prvi vrsti po zaslugi solista. Polno zasedena dvorana je dirigenta, solista in orkester vedno znova nagradila z aplavzom, za katerega so se ljubeznivo zahvalili z lepimi komadi, ki so jih zaigrali za »nameček*. Kakor vedno, pišejo tudi tokrat celovški dnevniki o koncertu in Slovenski filharmoniji v samih superlativih. Volkswille piše da je Slovenska filharmonija posredovala koncert in glasbeno doživetje, kakor ga more posredovati »le velik in najbolje naštudiran orkester, ki ga vodi dirigentska osebnost prvega razreda«. »V vseh delih odlično izoblikanje s strani gostujočega orkestra« pravi Volkszeitung, »je v vsakem pogledu odgovarjalo duhu, ki ga preveva plemenita glasba; mimo vsega tehničnega je mogel sposobni dirigent s takim glasbenim telesom delati in oblikovati, da je postala glasba izraz srca«. Obširno piše o koncertu tudi Kamtner Tageszeitung. Za tem, ko izreka orkestru in dirigentu najvišje priznanje, ugotavlja, da je bil oboist Drago Golob »zvezda večera, umetnik, ki ga je mogoče le redko najti. Kar je pričaral iz težkega instrumenta na glasovni polnosti, draguljskem zvoku in hitrih tekih, meji na neverjetnost, kakor je neverjetno, da bi bilo mogoče nekje v Evropi najti boljšega oboista«. Kleine Zeitung pa zaključuje svoje posvetilo koncertu tako-le: »Kar smo že dolgo vedeli, je bilo potrjeno tudi tokrat. Slovenska filharmonija je mojstrski orkester, ki ga je mogoče postaviti med najboljše orkestre, in Bogo Leskovic je čarovnik, ki je ta čudoviti instrument uzvočil.« PRED STO LETI JE PRVIČ IZŠLA Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je proslavila svojo stoletnico Pred sto leti je prvi predsednik tedaj ustanovljene Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti Josip Rački dejal: »Naša akademija si bo osvojila sleherni napredek znanosti, ki bo izvojevan v kateri koli deželi in od katerega koli naroda«. Sto let pozneje je na slavnostni seji jubilantke v Zagrebu sedanji predsednik dr. Grga Novak lahko ugotovil: »Če pogledamo delovanje naše akademije in povzamemo vse, kar je storila v sto letih svojega delovanja, je pred nami ogromno zaokroženo delo naše hrvaške in jugoslovanske kulture, znanosti in umetnosti. Prepričani smo, da je bil to velik prispevek k naši in svetovni znanosti ter k materialni in kulturni graditvi in enotnosti jugoslovanskih narodov, prispevek k socialistični Jugoslaviji«. Proslave stoletnice obstoja JAZU, ki jo je leta 1866 ustanovil njen pokrovitelj Jusip Juraj Strossmayer skupno z nadaljnimi 22 soustanovitelji, so se v Zagrebu pričele v sredo minulega tedna in so trajale do sobote. Začele so se z izročitvijo odlikovanja z redom republike z zlatim vencem, s katerim je častitljivo jubilantko odlikoval predsednik SFR Jugoslavije. Svoj višek so proslave dosegle na slavnostni seji JAZU v četrtek, ki so se je udeležili predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito, kot njen pokrovitelj ter predsedniki akademij in rektorji univerz z Avstrije, Francije, Grčije, Izraela, Nizozemske, Madžarske, Nemške demokratične republike, Romunije, Sovjetske zveze, Švice, Švedske, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Združene arabske republike, nadalje predsednik skupščine SFRJ in predsedniki skupščin njenih republik, predstavniki vojske in zagrebški kardinal Šeper. Sl avnostno zasedanje je trajalo tudi še v petek. V okviru proslav so bile v Z agrebu odprte tudi tri razstave. Prva je bila posvečena ustanovitvi in delu JAZU, druga njenemu delu na področju raziskovanja pleolitske, mezolitske, neolitske, bronaste in železne dobe Hrvatske, tretja pa je prikazovala skulpture in arhitektonsko ornamentiko Hrvatske in Dalmacije. Ob zaključku proslave so njeni častni gostje in udeleženci obiskali Kumrovec, rojstno vas predsednika Tita. Prvih 22 članov Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je pričelo s svojim delom v zelo skromnih pogojih. Med njimi je bil tudi slovenski očak Janez Bleiweiss. Iz teh skromnih začetkov se je JAZU razvila v ponosno ustanovo s široko razprostrtimi vejami svoje znanstvene in umetnostne dejavnosti. Sedaj šteje 206 članov, od tega 46 rednih in 47 dopisnih. Od svoje ustanovitve do druge svetovne vojne je imela akademija 33 častnih članov, med katerimi so bili T. G. Masaryk, Jean Casou, Linus C. Pauling in Aleksander Fruntin. Vseh dolgih sto let se je držala načela, ki ga je sprejela ob svoji ustanovitvi, da ne bo gojila znanosti v nekem idealnem smislu, ampak glede na »potrebe in v korist« jugoslovanskih narodov in njihove domovine. Zgodovina slovenskega naroda Napisal jo je Janez Trdina leta 1850 V letu 1866, ko je bilo z zmago Prusov nad Avstrijci odloženo vprašanje prvenstva o združujoči se Nemčiji, ko je Italija dopolnjevala svoje zedinjenje že čez narodnostne meje in si pridružila Beneško Slovenijo, ko je stala habsburška monarhija na pragu dualistično-ustavne dobe, je izdala slovenska matica v Ljubljani knjigo Janeza Trdine, ki je prva v slovenskem jeziku naravnost povedala, da gre za zgodovino slovenskega naroda in ne za zgodovino prebivalstva te ali druge zgodovinske pokrajine. Janez Trdina je to knjigo napisal že leta 1850. Tako je Janezu Trdini in Slovenski matici prvič uspelo seznaniti Slovence z njihovo zgodovino in uresničiti poskus, ki se ga je leta 1788 lotil A. T. Linhart, ko je z razsvetljenskega znanstvenega sta- Laboratorij za učenje tujih jezikov Vsestranski razvoj tehnike prinaša vedno nove možnosti tudi za uporabo pri izobrazbi in šolanju. Časi, ko je imel šolski razred za »okras" edinole tablo, so že davno minili. Današnja šola postaja vedno bolj laboratorij, opremljen z vsemi mogočimi aparaturami in napravami, ki so oblike pouka temeljito spremenile. Ena teh novih oblik šolskega pouka je tudi tako imenovani jezikovni laboratorij ali, kakor ga imenujejo strokovnjaki — audio-vizualni jezikovni pouk. To je tip šole, kjer se v glavnem uči z ušesom in očesom, ne pa toliko z razumom .in spominom, kot to velja za »tradicionalno’ šolo. Učencem se ni treba učiti stotine besed na pamet, kajti neopazno rastejo v znanju jezika, kot da bi živeli na tujejezičnem področju. Pouk se odvija približno takole: Na projekcijski steni pokažejo vrsto diapozitivov, ki si sledijo tako, da tvorijo smiselno celoto. To spremlja enostaven tekst v obliki dialoga. Učenec posluša in gleda serijo slik, pri čemer si sledijo slike drugič močno počasneje kot prvič, tako da stavki, ki spadajo k slikam, ostanejo bolje v spominu, ker se tudi tekst počasneje izgovarja. Vsebino teksta učenec ugane, ne da bi ga analiziral ali da bi se strogo držal jezikovne slike teksta, kjer bi moral vedeti za pravila slovnice. Učenec ima slušalke in mikrofon in sedi v kabini, kjer posluša tekst, Ici mu je znan iz slike. Poskuša, da bi sam ponovil tekst. Potem posluša magnetofonski trak s svojim lastnim glasom in glasom svojega učitelja, tako da odkrije čisto sam, kje je njegov tekst drugačen od učite- ljevega. Ob primerjanju učiteljevega teksta in svojega teksta lahko učenec sam spozna svoje napake. Prednost te metode je v tem, da učenec vedno lahko zavrti frak nazaj, kar mu omogoči, da se navadi izgovarjati tekst kolikor največ mogoče brez napak. In vloga učitelja pri tej metodi? Učitelj sedi pri komandnem pultu rn nadzoruje delo učenca tako, da tudi sam posluša rvjegov magnetofonski trak ter mu sproti daje potrebne nasvete in navodila; sicer pa ga sploh ne moti in prekinja. Na ta način lahko učenec obdrži svoj tempo učenja in si lahko sam določi svoj ritem. To vliva večini ljudi zaupanje v samega sebe, kar je pri učenju tujih jezikov velikega pomena. Posebno koristno se taka metoda pouka lahko uporabi za učence, ki imajo dober občutek za jezik, vendar pa slovničnih pravil nikakor ne znajo uporabljati. Posebno velike prednosti ima programirani pouk na začetku jezikovnega pouka, ko si je treba prisvojili najosnovnejše posebnosti tujega jezika. Zato je povsem razumljivo, da so si to metodo takoj prisvojile razne mednarodne organizacije (med njimi tudi OZN in UNESCO), katerih smoter je, da bi raznim jezikovnim skupinam dale možnost, da se med-seboj razumejo vsaj v pogovoru. Pač pa je treba vedeti, da je ta metoda primerna le za začetnike, ki si z njo pridobijo elementarno znanje, kot da bi živeli kratek čas na tujejezičnem področju. Zato vsi tisti, ki želijo tuj jezik spoznati in se ga naučiti dobro, tudi v bodoče ne bodo mogli mimo tradicionalne metode pouka ki temelji na pisani besedi in gramatiki. lišča zasnoval prvo koncepcijo slovenske zgodovine v svojem »Ver-such einer Geschichte von Krain u. den ubrigen sudlichen Slaven Osfer-reichs", ko je zavrgel pokrajinsko osnovo in z zgodovinskimi argumenti utemeljil moderno utemeljevanje slovenskega naroda. A njegovo nemško pisano delo je bilo pridržano ozkemu krogu takratne inteligence, v njem niti še ni bilo dognano narodno ime Slovencev in čeprav je bilo pomembno izhodišče za Vodnika in Kopitarja, je Linhartova zasnova slovenske zgodovine popolnoma premagala provincionalizem šele kakih sto let pozneje. S stališča kritičnega zgodovinopisja gotovo drži, da se je poskus Slovenske matice, dati občo sintetično obravnavo preteklosti slovenskega naroda z izdajo Trdinove zgodovine »povsem ponesrečil*. Toda, kakor je gotovo to, je gotovo tudi drugo: Slovenci bi verjetno še nekaj časa čakali na svojo »zgodovino*, če se ne bi okorajžil Trdina in če ne bi zbral svoje izpiske iz zgodovinskih del in izpiske iz posameznih leposlovnih spisov ter vse skupaj .predelal v pregledno celoto, ki je bila bolj podobna epopeji kakor pa zgodovini slovenskega naroda. Trdina je sam o svoji »zgodovini* dejal, da so mu nekateri priznali, »da jim je dala šele moja knjiga pravo narodno zavest in vročo ljubezen do slovenske domovine*. To vlogo je Trdinova »zgodovina* opravljala polnih 40 let, kajti tja do leta 1908 ni bila le prva, ampak tudi še vedno edina knjižica o slovenski narodni zgodovini. Takrat jo je šele zamenjala »Kratka zgodovina slovenskega naroda’ Ljudevita Pivka. Nedeljske kmečkozborske volitve v številkah Pri razmeroma ugodnem vremenu so v nedeljo koroški kmetje volili svoje poklicno zastopstvo v krajevne kmečke odbore, v okrajne kmečke zbornice in v Kmetijsko zbornico za Koroško. Volilna udeležba je bila razmeroma dobra in se je v deželnem povprečju gibala na ravni kmečkozborskih volitev leta 1961. Od skupno 38.362 volilnih upravičencev se jih je volitev udeležilo 79,6 %, leta 1961 pa 82%. Pri volitvah v občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško je tokrat nastopalo 5 volilnih strank. Volivci so jim zaupali glasove tako-le: Jtevilo glasov ftevilo mandatov 1966 1961 1966 Kdrntner Bauernbund 15.499 15.602 13 Freiheitliche Bauernschaft 4517 5989 4 Kdrntner Arbeitsbauernbund 6286 5656 5 Skupnost južnok. kmetov 1284 1821 1 Allgemeiner Bauernverband 1636 — 1 Razen Kdrntner Arbeitsbauernbunda (KABB) so torej vse volilne stranke, ki so se udeležile volitev leta 1961, tokrat zgubile na glasovih. Bauernbund (KBBj je zgubil 253, Freiheitliche Bauernschaft (FBj 1472, Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) pa 537 glasov. KABB je pridobil pri teh volitvah 630 glasov. Razen FB, ki je zgubila en mandat na račun Allgemeiner Bauernverband (ABVj, so vse ostale stranke obdržale v občnem zboru Kmetijske zbornice za Koroško svoje dosedanje število mandatov. Volitve v okrajne kmečke zbornice Pri okrajnih kmečkih zbornicah so bili volilni rezultati naslednji (spodnje številke pomenijo število doseženih mandatov): Beljak Celovec volilnih upravičencev 6050 5379 Feldkirchen Kotschach Št. Vid Šmohor Spi Hal Velikovec Winklern Wolfsberg 2173 1400 4128 1746 5309 5675 1083 5419 KBB 1955 6 2225 7 847 5 730 6 1777 7 671 5 2312 8 2104 7 541 7 2287 7 785 2 311 1 469 3 188 1 906 3 283 2 766 2 268 458 1 KABB 1458 4 1004 3 279 2 159 1 407 1 420 3 555 2 1039 3 70 1 877 3 SJK ABV 166 325 221 1 — 4 118 — 28 13 271 — 1 12 60 626 2 1 284 323 1 VABILO Slovensko prosvetno društvo »Srce« v Dobrli vasi priredi jutri 19. novembra 1966 ob pol osmih zvečer v prostorih hotela Rutar. SOBOTNI DRUŽABNI VEČER z 'barvnim filmom o Slovenskem oktetu na Gorenjski oh-ceti. Nato prosta zabava. Pris.rčno vabljeni! VABILO Dijaki 8. a-razreda slovenske gimnazije v Celovcu vabijo na veseloigro NAMIŠLJENI ZDRAVNIK v nedeljo 20. novembra 1966 ob enih popoldne domu v Selah. v farnem V primerjavi z letam 1961 je mai pri volitvah v okrajne kmečke zbornice Freiheitliche Bauernschaft zgubila največ glasov. Zgubila jih je po vseh okrajih in sicer 1498. Kdrntner Bauernbund je zgubil na glasovih v okrajih Celovec, Kotschach, Velikovec in Wolfsberg, kjer je skupno zgubil 529 glasov, medtem ko jih je v okrajih Beljak, Feldkirchen, Spittal, Št. Vid in Šmohor pridobil 376. Skupnost južnkoro-ških kmetov je zgubila v okraju Beljak 117, v okraju Celovec 116, v okraju Velikovec 205 glasov, po ostalih okrajih pa skupno 99 glasov. Karntner Arbeitsbauernbund je izvzemši okraja Spittal in Šmohor, kjer je izgubil skupno 51 glasov, po vseh ostalih okrajih pridobil na glasovih. Skupno jih je pridobil 683, od tega v okraju Beljak 139, v okraju Celovec 114, v okraju Velikovec pa 133. Skupno je v teh treh okrajih pridobil skoraj 63 % svojih pridobljenih glasov. BILČOVS Zopet je Zveza slovenskih izseljencev zgubila eno svojih članic. Po dolgi, že od izselitve leta 1942 trajajoči bolezni je v Želučah preminula Ana Martič, bivša posestnica Ravbarjeve kmetije. Nad 20 let je bila rajna priklenjena na bolniško postelj. K sreči sta ji v tem trpljenju zgledno stregla nečak in nečakinja in ji tako vsaj duševno lajšala gorje ohromelosti, katero je v veliki meri povzročila neusmiljena izselitev leta 1942. Pokojna se je vse svoje življenje zavedala, da je članica naše narodne skupnosti. Dokler ji je spomin dopuščal, je z velikim zanimanjem 72 milijonov šilingov za gradnjo šol Pod predsedstvom deželnega glavarja Sime in ob navzočnosti pristojnega referenta, deželnega svetnika Schoberja je bila v ponedeljek pri deželni vladi seja kuratorijev za ljudske, glavne in Celovški konzum uspešno v službi konzumentov Pod geslom »Ljudje našega časa« se je pred kratkim v Celovcu zbralo 134 aktivnih in častnih sodelavcev celovške konzumne zadruge k svojemu jesenskemu zasedanju, da izdelajo smernice jesenske propagande zadruge. Iz poročil o letošnjem razvoju zadruge je bilo razvidno, da je napravila nadaljni korak naprej v službi konzumentov in jim lajšala varčevanje z gospodinjskim denarjem. Iz poročila direktorja Kresnika je bilo razvidno, da je letos zadrugi spet uspelo, da je svoje stroške krila po poti stopnjevanja zmogljivosti in povečanja produktivnosti. S samopostrežno poslovalnico v Ško-cijanu, ki bo v kratkem zgotovljena, bo število samopostrežnih poslovalnic povečala od 16 na 22. V načrtu ima tudi ureditev pohištvenega paviljona v Celovcu, ki bo služil stalnim razstavam pohištva in olajšanju njegovega nakupovanja. S tem bo letošnji investicijski program v glav- nem izpolnjen. ZDI Direktor D i m a i je poročal o bla- govnem poslovanju. Pri tem je sporočil, da je zadruga do konca septembra dosegla 6,6 milijona šilingov prometa. Poskusni nakupi in primerjave v cenah pri 80 vrstah blaga so pokazale, da je konzumna zadruga s svojo politiko cen za več kot 9 °/o cenejša, kot druge trgovine. Posebej je s tem v zvezi naglasil pomen varčevanja članov zadruge. Znesek tega varčevanja je narasel že na 15 milijonov šilingov. Posebno uspešno je zadruga ob priložnosti letošnjega koroškega sejma zaključila svoje posle na sektorju pohištva. Pohištva je prodala v vrednosti 420.000 Šilingov. Obnesle pa so se tudi številne akcije množične ponudbe blaga. V tej smeri je že sedaj poskrbljeno za množično pocenjeno ponudbo blaga za božične praznike, zlasti s perutnino, mesnimi izdelki, sadjem itd. Da se gospodinje poslovalnic zadruge v čedalje večji meri poslužujejo, kaže tudi porast letos izdanih gospodinjskih knjižic. Le-teh je zadruga doslej že izdala 26.000 komadov; VABILO Na povabilo Slovenskega prosvetnega društva Št. Janž v Rožu bosta v nedeljo 20. novembra 1966 ob pol treh popoldne pri T i š 1 a r j u v Št. Janžu nastopila Folklorna skupina in pevski zbor iz Podnarta na Gorenjskem Ljubitelji narodnih plesov in pesmi prisrčno vabljenil Bilčovški prosvetaši •WT • V 1 • »T« V • V v Krizah pri Irzicu 2e nekajkrat so prosvetaši iz Tržiča in okolice prišli v Bilčovs kot gostje prosvetnega društva »Bilka«. Vsakokrat smo se jih razveselili, ker so nam vedno znova na našem odru nudili izbran in lep kulturni užitek. Pri zadnjem obisku so nas povabili, naj pridemo tudi mi spet enkrat v Trzic. Temu povabilo so se minulo soboto odzvali naši pevci in pevke. S Sienčnikovim avtobusom sta se moški in mešani zbor našega društva napotila v Tržič in srečno prispela tja, čeprav je bila ljubeljska cesta zasnežena. Naši gostitelji, s katerimi smo se kot stari znanci prisrčno pozdravili, so nas že čakali. Po kratkem oddihu je sledil ob sedmih zvečer naš koncert, ob katerega uvodu sta predsednik prosvetnega društva Križe in Janko Ogris kot govornik našega društva izmenjala svoje pozdravne besede. Nato smo pod vodstvom našega pevovodje Foltija Kapusa začeli svoj koncert, ki sta ga — menjaje se — izvajala moški in mešani pevski zbor. Med Tržičani nismo hoteli nastopiti s sporedom umetnih pesmi, mar- več smo jim zapeli pesmi, kakršne se po naših krajih iz roda v rod pojejo že stoletja. S temi pesmimi smo hoteli seznaniti naše rojake južno od Ljubelja in jim jih pokloniti kot naš koroški šopek. To se nam je tudi lepo posrečilo. Polna, čeprav dokaj velika dvorana hvaležnih poslušalcev je bila navdušena in je nagradila naša zbora z mogočnim aplavzom. Ko je za zaključek po dvorani zadonelo »Rož, Podjuna, Žila«, je bil aplavz tako viharen, da smo morali pesem ponoviti. Za primerno povezavo med pesmimi je poskrbel naš Ferdi K u 1 n i k , naš mladi recitator Lori K r u š i c pa se je z Aškerčevo »Svetinjo* lepo uveljavil in žel obilo priznanja. Po koncertu smo se še precej časa zabavali v prijetni bratski družabnosti in ob izredni gostoljubnosti naših prijateljev gostiteljev. Za uspel obisk in za izkazano gostoljubnost se jim tem potom še enkrat najlepše zahvaljujemo. Svojo zahvalo povezujemo z željo, da bi se naše sodelovanje še naprej tako lepo razvijalo in da bi se tako v bratski ljubezni še bolj spoznali. spremljala našo narodnostno borbo, čeprav je bila priklenjena na postelj. Vedno nas. je spet bodrila k delu v naši narodni skupnosti. Zato je ob njenem pogrebu na bilčov-ško pokopališče minulo soboto kot znak zadnjega priznanja zahvale zadonela tudi naša pesem. V Kovičah je umrla Marija S t r u g e r , bivša gostilničarka pri Podlipnjaku v Podgorjah. S svojim možem je kot upokojenka preživljala svoj zaslužen življenjski večer v Kovičah, kjer sta imela lepo urejen domek. Dolga leta je 'bolehala in naposled ji tudi večkratno zdravljenje v celovški bolnišnici ni moglo več vrniti mladostnega zdravja. V torek smo. jo na domačem pokopališču položili k večnemu počitku. Tudi od nje se je poslovil naš društveni pevski zbor. Tako so volile občine posebne šole, ki se je bavila z letnim računom za leto 1965 in s proračunom za leto 1967. V proračunu sklada za gradnjo ljudskih šol bo v prihodnjem letu 42 milijonov šilingov na razpolago, v proračunu sklada za gradnjo glavnih šol pa 30 milijonov šilingov. S tem bo omogočena gradnja 44 ljudskih šol z 228 razredi in 21 glavnih šol z 220 razredi. Povečanje razpoložljivih sredstev za 4 milijone šilingov bo razbremenilo občine pri sofinanciranju teh gradenj. Gradnja teh šol in njeno financiranje je predvideno za tri leta, torej do lela 1969. Med ljudskimi šolami je vrsta šol po občinah dvojezičnega ozemlja. V načrtu zapopadena je med drugimi gradnja ljudskih šol v Le-dincah, Vrbi, Grebinju, Medgor-jah, Trdni vasi, Podkloštru, Vern-berku, Pliberku, Stefanu na Zilji, Vajškri, Logi vasi, Bekštanju, Va-ženberku, na Brdu, v Žrelcu, št. Tomažu pri Velikovcu, na Djekšah, v Dobrli vasi, Borovljah in v Vov-brah. Pri glavnih šolah je med drugimi zapopadena gradnja glavnih šol v Vetrinju, Borovljah, Vrbi, Železni Kapli, Grebinju, Labotu in Sinči vasi. Občina KBB FB KABB SJK ABV Bekštanj 224 17 135 43 13 Bilčovs 102 13 56 38 2 Bistrica pri Pliberku 58 8 65 99 13 Bistrica v Rožu 35 4 53 29 8 Bistrica na Zitji 66 7 59 5 — Blače 82 20 5 — — Borovlje 113 12 111 21 9 Brdo 114 14 102 10 10 Čajna 74 78 116 — 4 Djekše 76 20 20 — — Dobrla vas 297 14 84 45 34 Galicija 84 12 61 31 9 Globasnica 86 7 25 89 27 Goriče 41 1 46 — 1 Grabštanj 164 30 30 1 5 Grebinj 241 26 49 6 26 Hodiše 76 8 11 17 31 Kostanje 67 36 52 5 1 Kotmara vas 98 10 46 32 5 Ledince 75 25 39 31 6 Loga vas 42 36 13 32 2 Marija na Zilji 85 25 62 7 4 Medgorje 82 8 45 4 4 Otmonje 32 7 32 — 13 Otok 43 4 ■11 1 — Pliberk 127 20 107 134 9 Podklošter 118 20 110 4 9 Pokrče 93 23 34 1 5 Radiše 31 11 31 26 2 Rožek 52 12 34 22 4 Ruda 78 16 67 9 31 Sele 21 1 22 43 — Slovenji Plajberk 22 3 28 15 2 Straja vas 80 7 59 7 3 Svetna vas 37 4 30 17 19 škocijan 201 16 61 77 30 Škofiče 64 9 /0 38 3 šmarjeta v Rožu 71 7 31 21 4 Štefan na Zilji 131 15 100 — 12 Št. Jakob v Rožu 136 22 110 96 11 št. Peter na Vašinjah i 83 6 81 11 26 št. Tomaž 88 14 15 5 8 Teholca 78 8 52 — 1 Tinje 41 19 19 — 5 Trdna vas 46 4 15 — 4 Važervberk 169 38 60 10 19 Velikovec 76 18 2 6 5 Vernberk 62 27 90 7 2 Vetrinj 70 6 21 — 4 Vovbre 119 6 27 8 25 Vrba 47 22 29 2 2 Železna Kapla-Bela 99 9 118 44 — Zihpolje 74 15 41 5 5 žita ra vas 110 7 147 42 3 Zrel ec 114 15 52 1 1 Tudi kozmetika ima svojo zgodovino imivosn IZ 2 Danosti inceHoiKe Zgodovina kozmetike je zanimiva, ko pripoveduje, da ni pod soncem nič novega in da v današnjih časih s higieno in kozmetiko niti nismo tako visoko, kot si morda domišljamo. Stari narodi so nas pred več stoletji v tem celo prekašali. Že iz predzgodovinske dobe, ko so ljudje živeli še najbolj primitivno, najdemo pri izkopavanjih predmete, ki so služili lepoti in čistoči. Stari Egipčani so v higieni in lepotičenju dosegli izredno visoko raven. Skoraj bi lahko rekli, da so bili v tem oziru višje, kot smo danes. Oboje, higiena in lepotičenje, je bilo takrat tesno povezano z medicino in v stcrroegiptovskih papirusih je med medicinskimi recepti mnogo navodil za polep-šanje kože, za odstranjevanje dlak in neprijetnega duha. Znan je Ebersov papirus, ki je nastal poldrugo tisočletje pred našim štetjem in v katerem je pisano o ohranitvi las in njihove barve, o odstranjevanju gub •n o ohranitvi ter krepitvi zob. Za to so priporočali razna rastlinska, živalska in mineralna olja. Predvsem pa so se stari Egipčani kopali v dišečih kopelih, telo potem masirali in natirali z raznimi mastmi in dišečimi olji. Izdelovanje parfumov je bilo zelo razvito, toda recepti so bili že tedaj skrivnost in so skrivnost ostali tudi do danes. Vemo samo to, da so ženske uporabljale za dišavljenje mošus in ambro. O higieni in kozmetiki starih Židov govori celo biblija. Pripoveduje, da so ženske uporabljale rdečilo iz antimonovega sulfata in pa črna črtala za barvanje obrvi in trepal- Ali veste, da ... 0 so Japonci odkrili Ameriko pred 4500 telil Spomenike materialne kulture japonskega porekla, ki se nanašajo na to dobo, so našli na obalah Ekvadorja. Morski tokovi v tem delu Tihega oceana omogočajo celo plovbo na splavu med Japonsko in Ekvadorjem. 9 je na Zemlji okrog 8500 vrst ptici ^ v Ameriki do 1860. leta sploh ni bilo vrabcev! Tja so jih pripeljali za borbo proti gosenicam. 0 hektar gozdne površine izpari v e-nem poletnem dnevu do 40 ton vode! 4) so prvi papir v Evropi pridobili Italijani Iz bombaža! 0 znaša površina kopna na zemeljski obli 13.500 milijonov hektarov. 0 je bil veliki italijanski pesnik Petrar-ca strasten numizmatik! £ obstoje bakterije, ki jedo avtomobilske ceste, ker se preživljajo z asfaltom! 0 Je v Kraljevski knjižnici v Stockholmu okrog 50.000 knjig s področja šaha. ^ živi v Italiji človek, ki zbira najbolj dolgočasne knjige svetovne literature! Rio CoseJll ima že okrog 10.000 knjig. nic. Biblija omenja še razna dišeča olja, masaže in celo umetne zobe. Pri starih Grkih, pred približno poltretjim tisočletjem, sta bili higiena in kozmetika povezani z medicino in so zdravniki dajali nasvete. Najslavnejši grški zdravnik Hipokrat priporoča za ohranitev zdravja in lepote največjo čistočo nato pa še olepševanje. Iz tistih časov so ohranjene obširne razprave o osebni higieni in ličenju. V njih so opisana sredstva za šminkanje, sredstva proti gubam, proti pegam in dlakavosti. Zelo so cenili parfume in parfumirali so vsak del telesa drugače, toda tako skladno in prefinjeno, da je bila to že skoraj umetnost. Grke so posnemali stari Rimljani, ki so se v higieni in kozmetiki še bolj izpopolnili. Povsod, kjer so gradili šole in telovadišča, so zraven gradili še javna kopališča. Stari Rim je štel približno milijon prebivalcev. Probleme v zvezi s pitno vodo, kopališči in kanalizacijo v svojem velikem mestu so Rimljani odlično rešili. Imeli so 22 vodovodov za pitno vodo in ogromen odvodni kanal. Take kanalizacije ni poznalo nobeno srednjeveško mesto in je tudi marsikatero mesto naših časov ne premore. Stari Rim je dnevno porabil velike količine vode. Poleg številnih kopališč in kopalnic je imel več kot tisoč javnih kopališč. V kopališčih so bili prostori za masažo in mazanje telesa in posebni prostori za lepotičenje po kopeli. V starem Rimu je kozmetika dosegla izreden procvit. Rimljani so iznašli razne mešanice, ki so lepšale polt in odstranjevale odvečne dlake. Rimljanke so med drugim uporabljale vlažno kredo za beljenje polti in rdečilo za obraz in ustnice, narejeno iz nekega neznanega korena, ki so ga vozili iz Sirije. Mnogo so uporabljali različna sredstva za depilacijo, narejena iz rastlinskih in mineralnih sestavin, ki so bila zelo uspešna, a so do danes utonila v pozabo. S propadom rimskega cesarstva je začela propadati tedanja kultura in vicilizacija, kar je povzročilo tudi nazadovanje higiene in kozmetike. Higiena je nazadovala skozi ves srednji vek tja do konca 18. stoletja. V srednjem veku so čistočo popolnoma zanemarili. Ljudje so se bali vode in umivanja. Umazanijo so pokrivali s kremami in pudri, neprijetni vonj telesa pa z različnimi dišavami in parfumi. Središča proizvodnje dišav so bila v Benetkah, Firencah in Milanu, odkoder so jih prodajali predvsem v Francijo. Tedanje pariške lekarne niso imele toliko zdravil, kolikor so bile polne pomad, dišav in parfumov. Lepotičenje, pravzaprav bolj dišavljenje in pokrivanje umazanije, se je v tem času močno razvilo, sama kozmetika pa ni dosegla prave vrednosti. Napisali so o njej mnogo knjig in receptov, toda ta dela niso imela nobene higienske podlage in no- bene zveze z medicino; bila so neresna in brez večje vrednosti. Splošne higienske razmere v tistem času so bile strašne in to je pripeljalo do številnih epidemij nalezljivih bolezni. Do pravega preporoda higiene je prišlo šele v drugi polovici 19. stoletja. Ravno tako je tudi kozmetika (to je nauk o lepotni skladnosti telesa) šele konec prejšnjega stoletja spet postala veda, ki so jo raziskovali znanstveniki in pri tem upoštevali pravila medicine. Z nadaljnjim razvojem pa se je kozmetika razdelila v dve med seboj različni smeri. Prva smer je proizvodnja kozmetičnih preparatov vseh vrst, katerih število raste iz dneva v dan. Ta smer je prešla v roke posameznikov ali pa velikih industrijskih podjetij, ki z bučno reklamo širijo svoje proizvode po svetu, a le-ti niso vedno v skladu z medicino znanosti. Druga smer kozmetike pa se razvija na znanstvenih osnovah in je priznana veja medicine. V razvoju te druge smeri je bila kozmetika v začetku le del dermatologije, danes pa je to popolnoma samostojna veja, ki se poslužuje vseh modernih medicinskih dognanj. Kozmetika danes uporablja plastično oziroma reparator-no kirurgijo, rentgen, radij, električno masažo in dietiko in vse to za ohranitev zdravja in lepote telesa. 9 Dva velika ametikanska kancema za proiivodnjo avtomobilov se poslužujeta elektronskih možganov pri konstrukciji novih avtomobilskih lipov. V pičle pol ure naredijo .popolnoma avtomatizirani inženirji' načrt, za katerega bi človek — strokovnjak z velikim ilabom tehničnih risarjev potreboval kar tri mesece. • Japonska ladjedelnica .Shln Mitsubishi Heavy Industries Itd.' je napravila načrt za ladjo, ki ima v sredini sklep. Ker se lahko v viharju oba dela vsak zase premikata, je trup izpostavljen manj silovitim pritiskom. Konstruktorji računajo, da bodo prihranili kakih JO odstotkov jekla glede na dosedanje količine. * ® Nizozemskim biologom se je »posrečilo vzgojiti novo vrsto trave. Ta vsebuje Je enkrat toliko Kromosomov In je sočnejša, bujnejša in okusnejša kot vse doslej znane trave. Postopek: semensko travo so polili s kemikalijo colchizinom. * 0 Da bi vzgojili manj mastne prašiče, so v državnem preizkuševalnem centru za živinorejo v ameriški državi Oklahoma prišli na čisto preprosto, a zelo učinkovito misel: če hočejo priti do hrane, se morajo prašiči povzpeti po strmem hribu — meso se pri tem krepi, ma- ščoba pa usiha, kakor pri vsaki gimnastiki. 0 Nadčloveške moči pridobi človek, če si nadene kovinsko ogrodje, ki so ga skonstruirali ameriški inže- nirji. Ogrodje ima premične opore za roke in noge, boke in ramena. Mišice kovinskega ogrodja so hidravlični valji, ki začno delovati, ko človek napne svoje mišice. Celotna naprava ojača gibe. Toko lahko človek dvigne tovore, težke do 500 kg. Napravo, ki so jo poimenovali .človeški ojačevalec”, nameravajo uporabiti za reševanja in dela v tesnih prostorih. Tjelmizlfa. in. Na strokovnem posvetu v Londonu zbrani zdravniki so razpravljali tudi o nespečnosti zaradi prepogostega in predolgega posedanja pred televizijskim zaslonom. Barve i • v prometu i: Na Švedskem so pred kratkim za- II ključih raziskave o vplivu barv na pro- !! metne nesreče. Ugotovih so, da v stati- j j stikah o nesrečah najredkeje naletimo ■; na vozila v bledih ali svetlejših odten- ;; kih rdeče barve (samo 2,4°/o), za zelo II »varni« barvi sta se izkazali tudi svet- II lo zelena in rumeno zelena barva (6,2 •• odstotka), nasploh pa so najprimernejše ;; barve v nenaravnih tonih in tiste, ki se II močno ločijo od okolja. Ko so sešteli II dobre in slabe strani raznih barv, so II opazili, da je bela nekako v sredi lest- 11 vice, vendar so prometne oblasti vse- II eno zahtevale, naj bodo ne glede na tra- 11 dicijo odslej vsi rešilni vozovi v odten- <• kih rdeče barve, v javnem prometu pa \; bodo morali običajno črno barvo nado- 11 mestiti z novo, tako da bodo taksiji 11 kmalu podobni mavričnemu spektru. !• Splošna ugotovitev: slabo spi le tisti, ki jemlje televizijske oddaje preveč resno. Psiholog Carthlight, ki je tri leta proučeval radijske poslušalce in televizijske gledalce, je na sestanku poročal o svojih u-gotovitvah. Po njegovih besedah jemljejo ljudje radio .mnogo manj resno” kot televizijo. Zaradi tega prihaja do močnega .odmeva v podzavesti", tako da potem slabo spijo tisti televizijski gledalci, ki se v mislih predolgo ukvarjajo z dogajanjem na zaslonu. Kdor trdno in mirno spi kljub razburljivim televizijskim oddajam — je dejal prof. Chartlight — lahko reče o sebi, da je duševno zdrav in da Ima dobre živce. Profesor Courzer je govoril o vplivu rednega gledanja televizije na človekov čustveni svet. .Otopelosti za vsakdanje okolje" je po njegovem mnenju kriva tudi televizija, in sicer v tem smislu, ker človeku ne zadoščajo več .vsakdanjost in stiki s povprečnimi, vsakdanjimi ljudmi". Dr. Mary Gibbs je dejala, da televizija spodbuja .družinsko naveličanost" in .jemlje ljudem veselje do kramljanja", s tem pa jim daje ugodno priložnost, da se izmikajo .zasebnim duševnim naporom". Njen nasvet: človek ne sme dovoliti, da bi televizija postala odločilen činifelj njegovega prostega časa. 11111111111111111111111)1111)111111111111 ....................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiuiuiniiuiimiiiiiiiii.........i...................................i.....iiiiiiiimim.....iiiiiiiiiiiiiuihtma ROBERT MERLE .V šoli, Herr Rittmeisfer." .Se provi, da znaš pisati?" *Znam, Herr Rittmeister.’ .Usedi se. Narekoval ti bom pismo za svoje dragonce.* Potem je vprašal: .Veš, kje so moji dragonci?" .V sobi 8, Herr Rittmeister." .Prav," je zadovoljno rekel. .Usedi se torej.” Sedel sem za njegovo mizo. Rittmeister je narekoval, jaz pa sem pisal. Ko sva končala, sem mu podal pismo. Medtem ko je bral, je ves čas prikimaval z glavo, nazadnje pa mi je spet velel, naj sedem in napišem še post scriptom.* .Rudolf!" se je tedaj za mano oglasila glavna bolničarka. .Kaj počneš tu?" Vstal sem. Stala je na pragu sobe, visoka in koščena, svetle lase je imela tesno pritegnjene h glavi. Roke si je Prekrižala na prsih, gledala je strogo in zviška. ,Rudolf," je spregovoril rittmeister Gunther in s pre- * j»^pi.. drznostjo v očeh pogledal glavno bolničarko, .Rudolf dela zame." .Rudolf," je nadaljevala glavna bolničarka, ne da bi ga pogledala, .odredila sem ti, da očistiš sobo 12. Tukaj odločam jaz in nihče drug." Rittmeister Gunther se je posmehnil. .Meine Gnddige." je rekel z nesramno vljudnostjo. .Rudolf ne bo očistil sobe 12 ne danes in ne jutri." .Sol" je siknila glavna bolničarka in se sceloma obrnila proti kapetanu. ,Pa smem vprašati zakaj, Herr Rittmeister?" .Zato, ker bo od danes naprej v moji službi in v službi mojih dragoncev. Če želite, sobo 12 lahko počisti Paul, meine Gnadige." Glavna bolničarka se je vzravnala in suho rekla: ,Se morda lahko kaj pritožite glede Paula, Herr Rittmeister?" .Seveda se lahko, meine Gnadige. Pritožiti se moram zaradi Paula. Paul ima roke umazane kakor prase, Rudolf pa je lepo čist. Paul prižiga cigarete, kot bi se mu sanjalo, Rudolf pa je hudičevo spreten. Paul piše, ko da bi kracala kura po papirju, Rudolf pa ima imenitno pisavo. Zaradi vsega tudi, meine Gnddige, pa tudi zato, ker ga ni nikoli tukaj, se Paul lahko pobere k hudiču, Rudolf pa bo od danes naprej v moji službil" V očeh glavne bolničarke so se zakresale iskre. ,Pa vas smem vprašali, Herr Rittmeister, kdo je tako odredil?" .Jaz sem odredil." .Herr Rittmeister!" je kriknila glavna bolničarka in prsi so se ji pričele burno vzdigovati. .Enkrat za vselej si zapomnite, da sem tukaj samo jaz tista, ki lahko razpolaga z bolniškim osebjem!" .Sol So!" je rekel rittmeisfer Gunther. Smehljal se ji je do kraja nesramno in se zraven počasi sprehajal z očmi po njej, ko da bi jo slačil. .Rudolf!" je tedaj zavpila glavna bolničarka in glas se ji je tresel od besa. ,Za manol Takoj za mano!" .Rudolf," se je vmešal rittmeister Gunther z mirnim glasom, .usedi se." Gledal sem zdaj njega, zdaj njo, in nekaj časa nisem vedel, kaj bi. .Rudolf!" je znova zavpila glavna bolničarka. Rittmeister Gunther ni rekel nič, samo smehljal se je. Kako zelo je bil podoben stricu Franzu! .Rudolf!" je besno zasikala glavna bolničarka. Usedel sem se. Glavna bolničarka se je zavrtela na petah in odvihrala iz sobe. .Samo to se vprašujem," je pričel rittmeister Gunther z gromkim glasom, .koliko neki bi takšnale blondinasia kost izdala v postelji. Po mojem prekleto malo! Kaj misliš, Rudolf, a? ..." Naslednjega dne je glavna bolničarka premenjala službo in tako sem bil dodeljen v službo majorju Guntherju in njegovim dragoncem. Ko sem nekega jutra pospravljal po njegovi sobi, se je oglasil za mojim hrbtom: .No, lepe reči sem slišal o tebi!" Obrnil sem se. Gledal me je s srepimi očmi in v grlu se mi je napravil vozel. .Semkaj stopi." Približal sem se njegovi postelji. Obrnil se je na blazinah, da mi je lahko pogledal naravnost v oči. .Delo na kolodvoru si torej izkoristil in se dvakrat vtihotapil v vojaški transport, namenjen na fronto. Je res ali ni?" .Res je, Herr Rittmeister.” Otrok in okolje Vemo, da je življenje nas odraslih v veliki meri odvisno od tega — seveda poleg raznih drugih činiteljev — kako smo preživeli prva otroška leta oziroma zgodnjo mladost. Otroci, ki niso občutili ljubezni staršev, so za veliko prikrajšani. V vzgoji ni napisanih pravil in tudi dobri vzgojitelji se včasih težko znajdejo. Zato se starši radi posvetujejo o ravnanju z otroki in hvaležni so za sleherni nasvet, pa naj bo to nasvet učitelja ali pa preprost in dobronameren vzgojni nasvet znanke. Kot rečeno, je otrokov razvoj odvisen od