List 36. Tečaj XLV. i l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeroane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. r m V Ljubljani 7. septembra 1887. Obse g : Krompirjev hroščec. Zboljsane Hermannove nizke dratne naprave za hmelj. Ne zna ne vsaka dekla mles i. Zemlje- in narodopisni obrazi. maj-a (Dalje.) Naši dopisi. Pri sosedu. (Dalje.) Novičar. Govor poslanca Ferjančiča v državnem zboru dne 25. Gospodarske stvari ravno takimi nogami. Prvi člen za je bled in Krompirjev hroščec ima vzadi rob. Na vsaki strani ima ličinka dvojno vrsto črnih marog. Kadar doraste ličinka Nemški listi poročajo, da so zadnje dni zasledili zemljo ter izpremeni v enako barvano bubo ije se v . Jajca na Saksonskem krompirjevega hroščeca in sicer pravega koloradskega Okuženega prostora je kake tri krompirjevega hroščeca so prozorna oranžno rdeča ter se nahajajo na spodnji str krompirjevega lista hektare. Na posameznih steblih dobili so 12 do 16 Hroščec potrebuje 30 do 40 dni, predno se iz jajca iz-hroščecev in mnogo ličink. Pokončevanje zelo nevar- vali ter popolnoma doraste. Ena samica zaplodi med nega mrčesa vodi veliki logar Passow, kateri uze poletjem do zarode pred desetimi leti z naj boljšim uspehom zvrševal to delo. Vsak 5 ki ima kako njivo s krompirjem zasa jeno, najmanj gledati mor jo na teden po dvakrat pre in če ajde kaj sumnega, to precej naznaniti. Upajo, da bodo škod-ljivca kakor pred desetimi leti tako tudi sedaj do dobrega uničili Ker se pa utegne krompirjev hroščec kateri krat tudi pri nas poka zati, in kmetovalec nikdar Hroščeceve ličinke so uničevalke krompirjeve; one listje tako požrejo, da pogine astlina Ker je čink precej cele milijarde zato je škoda tudi velikanska. V Ameriki so morali zaradi tega mrčesa po zahodnih državah opustiti pridelovanje krompirja. Podoba 49 kaže krompirjevega hroščeca v različnih oblikah; a so jajca, hroščec ličinka, c buba e krilo (perut ker ni za tak slučaj dosti Podoba 49 ca), / noga previden, popisali smo v nastopnih vrsticah tega hudega škodljivca ter pridejali ob enem podobo njegovo. Krompirjev hroščec je nekoliko veči kakor navadna polonica. Krila (perutnice) so mu rumenkasto Zboljsane Hermannove nizke dratne naprave za hmelj. Sedaj so skoraj brezdvomno rešili vprašanje, ka bela, ter ima vsaka stran po pet podolžnih črnih prog, tere naprave so boljše za hmelj: ali nizke ali visoke dokazale torej skupaj na vsem životu deset. Samice izležejo po Večletne izkušnje v hmeljarskih krajih so 1000 in še po več jajec, iz katerih se razvijejo rjave da so nizke naprave vsekakor boljše, posebno ond^ ali rumeno rdeče ličinke s temno barvano glavo in z koder rado suši zemljo. ? lastne izkušnje učijo me isto. Zatorej se to pa iz drata štev. 25. Podoba 2. kaže razgled na to Moje poprijemam v razmeri, v kateri odpravljam stare kole, kar podoba 1. predočuje v obi zmeraj bolj nizkih dratnih naprav > V naslednjih vrsticah hočem popisati takšno nizko dratno napravo, katera se meni zdi, da je najboljša, enostavna in po ceni, ter so Vsaka poglavitna soha severnega in južnega roba hmeljnikovega ima draten natezač, podoba 3., ki je pri vogelnih poglavitnih sohah dvojen, da more rabiti tukaj pridelovalni stroški za še za podolžne poglavitne dratne žice. Take dratne hmelj najmanjši, kvaliteta zboljšana in kvantiteta po- natezače množena masin me nihče ne bode krivo razumel, izrekam dolini precej od začetka, da tukaj ni govora o kakšni novi po eden enostaven zavijak iz drata štev. 50 ajdbi ali vodilnem vzoru. Povprek rečeno, nova na- izdeluje gospod Jožef Lorber, izdelovatelj posestnik železne livarne v Žalci v Savinjski vsak velja 21 kr. Vse druge sohe imajo vsaka podoba v katerega se dratna žica vloži. Podolžne dratne . Ako prava ni nič drugega, nego koristno preinačenje znane žice m n slonijo na povprečnih dratnih žicah Hermannove dratne naprave. Dovaja več dobrih last nosti in odpravlja nekaj sla- treba, morejo se te z bih. Glavno vrednost daje jej to, da so prvi stroški znatno cenejši, pa tudi obdelovanje n n n n TI n n n TI drago Malo besed bode treba v pojasnjenje pritisnenemu narisu. vožmci privezati. Od vsake hmeljeve rastline napeljane so jutne niti navpično k podolžnim drat-nim žicam, to pa tako, da je prva rastlina razpeljana severnemu nemu, tretj , druga zopet juž sever Križec + na podobi 1. pomeni posamezne hmeljeve rastline. H D je poglavitna dratna žica ter je kakor vse žice zacinan druge kateremu nemški drat ? t • pravijo Frischeisen - Holzkohlen draht u Ta poglavitna dratna žica je od dratu štev. 50. in zvezuje vse na meji hmelj- nikovi zakop glavne ste bre ali sohe, veliki S. Vsaka teh poglavitnih soli ali stebrov je z dratom štev. 50. pr pritrjena ta namen zasidrana ali zemlj zakoplje se najbolje pa najceneje dovolj težek kamen. Vsaka soha je dolga 8 čevljev 53 ? od katerih čevlj v zemlji ali 0*63 nemu itd. dratu. Do sedaj rablj sohe ali stebr so hrastovi, pomazani deloma s katranovcem, deloma s kar-bolinejem. Letos si hočem omisliti smrekovih stebrov. Vendar morajo poprej cel teden žati v solni vodi, da postanejo trpežnejši. dva Takšna naprava je za krajcarja pri rastli cenejša. Poglavitne prednosti takšne naprave so naslednje: Naprava je prav po ceni, ne stane veliko; obdelo-zmanj- . stroški vanje hmeljnika za so sani j vse Zatorej moli iz tal samo čevljev 1-9 premeru Podoba 50 je poglavitna soha debela 5 palcev 13*2 opravke more delavec opravljati na zemlji stoječ; orati, vlačiti, okopa- ------— ^ T - j- U a ffllj ZJ LLKJ V L 283 Tedaj jim poševn? lega zelo ugaja, ker marsikaj odpade, kar bi sicer mogli izpolniti; tako pa svoje moči porabljajo v to, da poganjajo rano obilo in postranskih mladik. Ne zna ne vsaka dekla mlesti. Ko so mladike ^ » dovolj Mnogokrat se nahajajo bolezni na kravjih vimenih, posebno tako imenovani „ volčič" ali „sajavec", a iščejo dolge, polagajo se na najbližjo dratno žico. Možno jih je tudi prepreči z mladikami vsled nastane gosta streha, sosednih hmeljev, in tega ki zemlji dela senco ter temperaturo in uravnava. vlago ugodno Tukaj dobivajo vse rodne mladike dovolj solnca in zraka, kar zopet vpliva, da naberemo mnogo in izvrstnega hmelja. Drugo okojavanje o- pravlja se bolje z motiko nego s plugom, da se po- stranskim mladikam manj škode. nareja Stroški so sicer neko- liko večji pa neznatni, gld. na orali ali hmelja. 4 kr. od funta Da ne obtežujem na- prave po nepotrebnem preveč j odpeljavam samo po od dve ene rastline mladiki na dratno žico. Konečno objavljam se stroške za takšno napravo pa tudi pridelovalne stroške pri hmelji na dratnih žicah in na kolih, to pa po svojih večletnih izkušnjah in zvestem zapisovanji. Oral a 2304 hmelj, rastlin. 59 zunanjih stebrov a 65 kr. . . 119 znotr. stebrov gld 28.35 a 55 kr. 420 7700 m 60 kjg 275 gld. 65.45 drata št. 50 % drata št. 25 165 zavijakov a kr D n TL n n TI n Ti n n 178 lukenj a kr Podoba 51. se vzroki teh bolezni pri vse okornih drugod, kakor deklah, katere ne znajo mle- sti. Večkrat so celo coper niče kiive volčiča na vimenu Naj razjasnimo to reč s tem, da pregledamo, kako ustvarjeno vime. Vime je skupina žlezic, katere delajo iz krvi mleko in se zato ime- nujejo v mlečne žlezice". Te mlečne žlezice izlivajo narejeno mleko v majhne posodice, iz katerih potem teče po drobnih cevčicah v štiri sesce. Tam, kjer sesci prestopijo v vime, otipa se neki trd j kakor hrustančast ob- roček. Ti obročki ob sescih pa niso nič druzega kakor mišce (muskuli), ki zapirajo mleku tok iz vimena v sesce in prav te zapiralne mišce so vzrok, da krava, če hoče da ga > r pridržuje mleko tako, dekla ne more izmlesti. To je treba pred vsem vedeti, kajti v obročkih je iskati mnogokrat vzroka prav hudih vimenskih bolezni in to na dvojen način. 1. Če nerodna in okorna kravarica pod tem obročkom močno nategne polne sesce in jih potem hitro izpusti, napravi se nagloma v sescu trda, podolgastookrogla ote- klina, krava ne molze vec, v gld. 12.60 iz tega mnogokrat huda vimenu nastane bolečina in bolezen vimenska. In zakaj » » 178 stebrov postaviti in drat pritegniti a 3 kr. » 2185 količev a i 2 kr 11 15 kfa jutnih niti a 60 kr. 4500 72 59kratno zasidrovanje in luknje a 18 dratnih natezačev a 21 kr. . Razni potroški...... kr. H 7 ii 68.75 to? Zato, ker je kravarica tako zelo doli potegnila 3.30 zapiralni obroček, da se, ker je premalo elastičen ne 5.34 5.34 10.93 7.50 1.77 3.78 .75 Vkup gld. 230.40 ali za rastlino 10 kr. ? torej polovico manj nego pri hmelji na kolih skrči in ne spravi v prejšnjo lego; ampak ostane huda ovira v talečni cevki. Mleko po tem takem zastaja nad to bunko, mlečna žlezica oteče, in vnetje nastopi z vsemi svojimi nasledki. To je dosihdob malo poznani vzrok mnogovrstnih vimenskih bolezni. Če pa nasproti nevedna in okorna kravarica prav visoko gori prime polne sesce, potem tudi prav lahko prehudo stisne in otisne obroček; to pa zopet tako zdraži zapiralni obroček, da se vname in oteče. rokami Po vsem tem je torej umevno i zakaj pod * 28 1 okornih kravaric lahko molzne krave postanejo težko molzne, in zakaj pametna kravarica iz težko molznih krav polagoma naredi lahko molzne. Da se ne zgodi to, kar je bilo rečeno pod štev. 1., naj kravarica pred molžo dobro omoči sesce ter rahlo gladi, da ohlapnejo zapiralne mišce. Sploh naj se sesci ne nategnejo hitro, da potem prebrzo ne uskočijo. Ce pa je po navedenem vzroku nastala bolezen na vimenu, tedaj naj se ravna tako-le: Bolni sesec naj se dobro namaže z maslom in potem z volneno vrvico od spodaj gori na okroglo močno obeže tikoma do tistega mesta, kjer tiči preveč nategneni obroček, kateri se potem nekoliko navzgor potisne. Sesec naj se tako obezan pusti nekoliko časa pri miru, potem pa iz nova obeže toliko bolj navzgor, kolikor bolj se je v tem nazaj pomaknil obroček. Ta obeza naj ostane nekoliko dni na m sescu; da pa more vendar mleko tudi iz tako obeza-nega sesca odtekati, naj se rahlo vtakne vanj koščena mlečna cevka. Kako lahko se odvrnejo pod štev. 2. popisane bolezni, razvidi se samo po sebi, če le ne manjka dobre volje, da bi se poučili, kako je vime ustvarjeno. Tudi tukaj je treba za odtok mleka skrbeti z mlečnimi cevkami. Vneto vime naj se omiva z mrzlo vodo, in kravi dajejo hladilna zdravila, med katerimi je solitar najboljši, če ga kaka dva lota deneš v kebel mrzle vode. Po vsem tem je jasno, da ne zna vsaka dekla umno mlesti, in zakaj da v Švici rajši hočejo, da mol-zejo krave možje. Od tega je velika korist gospodarju, katerega nevedna in okorna kravarica lahko uniči samo po nevednosti, ker ne zna, kako je ustvarjeno vime. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J aro slav. 63. Severna in južna vina. O jabolčniku smo uže povedali nekaj malega, omenimo naj še drugih pijač, ki jih vino nazivamo. Na Poljskem, v pojedinih krajih severne Ruske in na Nemškem okolo Harca, napravljajo vino tudi iz brezovega soka. Pijača ta sicer ni prijetnega okusa, in je nekoliko podobna slabemu in zaslajenemu vinu, vendar se razlikuje od njega po osobitem duhu. Kedar breza oživi, začno v njej obilo sokovi teči. Konec februarija ali s početka marca hodijo ljudje od debla do debla, navrtavajo jih na več mestih, in pod rano nataknejo ozko cev , po kateri se sok izliva v podstavljeno posodo. V ta sok vržejo tudi še navadnega sladorja in puste 5—6 dni, da » povre. Pri vrenju se godi tako, kakor pri pravem vinu. Tu moramo omeniti še ene starodavne pijače, s kakoršno so se nasladjevali starodavni Slovani, in ta pijača je medica. Med se dobiva v rastlinstvu. V cvetovih se pocejajo sladki sokovi, pa tako v mali množini, da bi jih človek ne mogel nikdar pobrati. Ali kar človek ne more, tisto more neutrudljiva čbela, ki obletava cvetove in s svojim rilcem posrka vsako najmanjo kapljico sladkega soka. Ta sok doma izlije v satje za hrano mlademu zarodu. Znamo, da so v Evropi bili Slovani najboljši čbelarji, in da so se od njih še le Germani čbelarstva naučili. Tudi sami Nemci priznavajo, da je medica bila slovanska pijača, kar nam priča tudi beseda „Meth". Kedar so se Germani od Slovanov naučili čbe-larije, poprijeli so se tudi medice. Narodna germanska pijača bilo je uže tedaj pivo, pa tudi pozneje so oni više cenili pivo od medice. Stare pesme in spisi slovanski omenjajo nam mnogo potov medico. Tudi kralji na gostijah in junaci na boriščih ogrevali in razveseljevali so se z medico. Na narodnih svečanostih in zabavah šel je rog nalit z medico iz roke v roko, in sprem-ljevala ga je pesem polna uznešenja in veselja. Ni je bilo družbe, ni ga bilo veselja brez medice, kakor ga dan danes ni brez vina. Od Slovanov prešla je medica v vse kraje severne Evrope. Stari Skandinavci so mislili, da jim bode sreča na drugem svetu še le tedaj popolna, kedar bodo mogli pri mizi boga Odina piti medico iz lubanj svojih neprijateljev, katere so sami pobili. Gotovo je, da je medica v kulturnem življenju starih narodov imela prav takošno vrednost, kakoršno dandanes vino ima. Ker je ona tudi močna, tedaj je mogla pri vsaki priložnosti vino nadomestiti. Tudi dandanes je medica severnim Slovanom najljubša pijača, da-si jo žganje in pivo čedalje bolj spodrivata. Dandanes pijo medico največ na Ruskem, Poljskem, v pojedinih krajih severne Nemške, kjer so njega dni Slovani gospodovali, potem tudi na Švedskem. Posodo, v kateri ima medica povreti, postavijo v tako shrambo, v kateri je 20—25° C. topline. Vre tako kot vino. Glavno vrenje traje 2—3 meseca, potem se medica pretoči in pusti, da dozori ali da se uleže. Mlada medica je še sladka, medenega okusa, in to kaže, da se v nji ni še ves sladkor razkrojil. Ce medica dalj časa poleži, tedaj zgubi medeni okus popolnoma. Stara medica, ako se je ž njo dobro ravnalo, ne zaostaja v svojem okusu niti za najboljšimi španjolskimi vini, samo da ni tako močna. Medica ima na vse to še vrlo aro-matičen vonj, toraj je med vsemi drugimi pijačami najbolj podobna pravemu vinu. Ako dostavimo še to, da je medica najzdravejša in najugodnejša pijača, tedaj se ni čuditi, da so jo stari Slovani tako ljubili. Trs se širi do gotove meje na jugu, in prav tu, kjer trs več ne more uspevati, začno se palme. Ti veličastni stvorovi bilinski hranijo človeka južnih krajev z izvrstno hrano, ob enem mu nadomestujejo tudi trs, ker v svojem soku prirejajo opojno vino. Sok nekaterih palm ima toliko sladova, da iz njega kuhajo čisti slador, še raje pa puste sok, da povre, in tako dobijo opojno pijačo. In ker je toplina v teh krajih velika, tedaj sok brzo povre in opojna pijača je gotova. (Dalje prihodnjič.) Podučile stvari. Pri sosedu. (Dalje.) Dan težko pričakovane seje občinskega odbora se približa Sej sama na sebi je ena najburnejših in naj viharnejših med vsemi dosedanjimi. Dobra in blaga stvar je zmagala; France in družeti njegovi propali so popolno in vlekli so ploh. Vsi za povzdigo in zboljšanje kmetijskega napredka stavljeni nasveti bili so od zadosta številne napredne večine soglasno sprejeti in odobreni. Precej prvo nedeljo potem bilo je pred farno cerkvijo v Lepemdolu sledeče javno oklicano: Soseščani! Deželni popotni učitelj kmetijski na- znanil in priporočil je tukaj zanesljivo trgovca, pri ka terem dobi se dobro, kaljivo in predenice popolno prosto ter čisto deteljino seme za setev. Kdor izmed posestnikov hoče ob posredovanji občinskega zastopa tukajšnjega zanesljivo deteljino seme za setev dobiti, naj se za to pri domačem županstvu oglasi in vpiše. Trgovec je na- ročnikom porok za dobroto in čistost semena s tem, da je bode za plačilo do prihodnje jeseni počakal. Zavedni in napredni posestniki so ta razglas radostno pozdravili in z veseljem sprejeli; France in njegovi somišljeniki so pa po malem godrnjali, a število njihovo se je vedno bolj krčilo. Slednjič bil je France popolno osamljen. Čas deteljine setve bliža se vedno bolj. Da France uze med drugimi edini divjak ostal ni j naročil si je tudi sam zanesljivega deteljinega semena pri županstvu. Detelja se je posejala ter med ječmenom in ovsem prav dobro obnesla; uže prec prvo j se je obilo strniš niče nakosilo. Tudi pašniki so se po nasvetu in navodu kmetijskega popotnega učitelja preosnovali in v travnike predelali. Kakor je napredni Ivan precej ob začetku prerokoval, dobival je vsak prizadeti posestnik na svojem ? rarski izdelki Lepe^adola so prav okusni in zelo na dobrem glasu. Osamljeni France je pri vsem tem še vedno neko- liko se obotavljal ter se le težavno ločil od svojih starih podedovanih navad; a slednjič, uvidevši splosno korist preosnove in napredka v kmetijstvu, udal se je popolno novim šegam ter bil Ivanu zopet zanesljiv prijatelj in pravi sosed. Tudi prva sadna drevesa gospodarskih vrst, katera so se bila iz zanesljive deželne drevesnice za prvi začetek po znižani ceni naročila in prejela, so se ob cestah in poljskih potih po navodu domačega učitelja še isto pomlad na svoja mesta, pravilno posadila Rastla polj- in razvijala so se kaj čvrsto; se senco svojo pa skirn sadežem prav nič ne škodujejo, a dajo uže ob ugodnih letih obilo sadja. Dalje skrbela je in skrbi za enake nasade domača uzorno urejena šolska drevesnica. Šolski dečki in odraščeni udeležujejo se z največjim zanimanjem sadjarskega poduka pri domačem učitelju. Preteklo je še le nekoliko let od časa, ko se je ob- čina prvič pečala s to stvarjo, a Lepegadola kar več poznati ni; spremenil se je kar v pravi »rajski dol Preje u ubožno in revno prebivalstvo je sedaj sploh prav premožno; veseli se blagostanja svojega v kmetijskih strokah, temveč ker si je osnovalo »bralno društvo tudi v drugem napreduji obziru » u J katero šteje vse posestnike in odraščene mladeniče za člane svoje. In, kadar od časa do časa zopet deželni potovalni učitelj pride v Lepidol v eni ali drug kmetijski stroki ljudi podučevati, zbere se vselej toliko poduka željnih poslušalcev in poslušalk (gospodinj), da jim je sicer zelo prostorna šolska soba, vselej pretesna. Udeleženci slede vsakikrat predavanju z največjo pazljivostjo ter si potem doma vse glavne točke v posebne zapisnike zapisujejo e ne pozabijo in se jih ob prilikah potem tudi de- i da jansko posluževati morejo. Ob nekej taki priliki spregovoril je Ivan do svojih sosedov na kratko: Dragi mi sosedje! Prepričani ste sedaj sami do dobrega o tem, kar vam sem pred desetimi leti pravil, namreč, da, kdor s časom ne na v travnik predelanem prostoru pašnika leto k letu po osem dobro naloženih voz tečnega in okusnega sena in €tave preduje ta propada in je slednjič zgubljen. V napredku Živino krmili so posestniki tudi med poletjem doma Je obstanek. Kmetu naj bode geslo: Obilo krme, dosta v hlevih. Ker jim je bila vedno in ob vsaki priliki pred očmi, snažili in oskrbovali so jo memo preje bolje in pravilneje. Bila je rejena ter svitle in gladke dlake ; vsak se je je veselil in radostnim očest m ogledoval. Od prvega do zadnjega posestnika bili so ponosni na svoj živ kapital v hlevih. Živi živine; dosta živine, obilo gnoja; obilo gnoja, dosto snopja; dosta snopov, polne žitnice in hlevi, gotovi denar. Tega dosta, zgine pomanjkanje in blagostan je doma. Kjer je pa ta, in blagoslov božji, tam se srečno, zadovoljno in mirno živi. In to, hvala Bogu, dosegli smo z Božjo pomočjo in pravem prizadevanjem tudi v Lepemdolu. Te kratke a pomena polne besede bile so z navdušenjem sprejete. Vrli Ivan priljubljen je med svojimi soobčani tako da so ga uže tretjič ob volitvah občinskim predstojnikom pridobivale so od svojih dobro gleštanih kravic tudi izvolili. Občinske zadeve vlada in gospodari vestno in kar vse uzorno. Blagostan občine se očividno množi; v občini na dajala jim je obilnejšega in boljšega vžitka. Vsaka gospodinja morala si je po več posod za mleko iz nova omisliti ter v mestu po par novih naročnikov na mleko si zagotoviti, da je mogla blagoslov svojih kravic koristno spečati. In ne le to; 1 dosta več smetane, surovega masla in masla, jim je izdatnih gmotnih dohodkov donašalo. osnovali so si posestniki med seboj tudi sirarsko za časom pa vlada splošni mir, edinost in zadovoljnost. France veseli se napredka in blagostanja Kar drugo » katera se jim dandanes kaj dobro splačuje. Si več sam doseči ne more, privošči pa v polnej meri 280 svojim sinovom. Od prvega do zadnjega pošilja je redno v domačo ljudsko šolo. Kakor hitro kedo to popolno dovrši in je zadosta star, pošlje ga precej še za dve leti v deželno kmetijsko šolo, da se tam v kmetijstvu dobro opili in izvežba. Prepričan je, da se v kmetijskih knjigah in časnikih obilo koristnega čita, ter da taka berila človeku še le potem kaj koristijo, ako seje preje dobro tudi dejansko v kmetijstvu izuril. V geslo postalo mu je: Sinovi moji! Učite se in napredujte; kdor s časom ne napreduje, ta zaostaja in slednjič gotovo popolno propade. Sinovi ga z veseljem poslušajo, s pridnostjo mu pa čast in veselje delajo. Mili posestniki slovenski! Posnemajte tudi vi Lepodolčane, da se vam pravi blagostan na vse strani razvije in vam obilo koristnega sadu obrodi. M. Eant. Mnogovrstne novice. * Trg za prašiče v Kobanji poleg Pešta. Dne 30. avgusta t. 1. bilo je na znano velikem Kobanjskem, svinjskem trgu na prodaj lepo število 100.584 prašičev potem ko se je ta dan odprodalo 471 glav, na novo dopeljalo na 1812 glav. — Cena prašičam je bila 43 do 44 krajcarjev kilo za stare teške prašiče, za mlade ložje pa 45—46 V« kr. Pri teških po odbitih 25 kil na drob in dalje odbitih 4% ostale teže. Govor poslanca Ferjančiča v državnem zboru dne 25. maja, (Dalje.) Če namreč slovenske razsodbe kljubu tolikošnjim oviram vendar dojdejo do deželne nadsodnije, ta konečno vendar-le nemški razsodi in da nemško razsodbo nazaj na prvo instanco (okrajno sodnijo) rekoč, da naj se razglasi v obeh jezikih. Tu se bo pač vsakdo vprašal: čemu tudi nemški, ker je vendar znano, da so stranke edino s slovenskim odlokom ali razsodbo tudi zadovoljne, kakor se je to že v prvi instanci pokazalo. Toda to nima tolikega pomena, kajti težava zadene le diurnista ki mora odlok prepisati. Vse kaj druzega pa je s slovensko prestavo tega odloka, kar sodnika zadene. Če pomislimo, da so razprave višjih instanc največkrat jako zavite in težavne je to vendar nepotrebno obteževanje sodnike na prvi instanci z delom. Jako vnet mora biti človek, da se takega dela rad loti. Sčasoma se ga pa gotovo naveliča in v bodoče razsodi nemški, da mu ni treba za slovensko razsodbo še takorekoč kazni trpeti. (Prav res je tako! na desni.) Če graška deželna nadsodnija morda ni zmožna — preiskavati ne maram — slovenski odločevati, naj prestavo preskrbe lastni organi in naj se potem taista zda kot izpis (Ausfertigung) v smislu § 211 sodne instrukcije, Ki ga podpiše predsednik deželne nadsodnije in načelnik ekspedita. Taka prestava in izpis bila bi postavna, vsaka druga je nepostavna. V dolžnost si štejem, tudi še eno reči o pravosodnih razmerah naše sosedne dežele Koroške, ki so za naše rojake tako čudne in žalostne, da jih moram tu omeniti, ko razpravljamo pravosodni etat. Nedostatnosti, ki sem jih navajal iz drugih dežela so na Koroškem kar nakopičene. Na Koroškem niti izjemoma ne najdete, da bi se le pri eni sodniji in le količkaj slovenski pisalo, če prav je tretjina prebivalcev slovenska. Da jako redka se tudi to prigodi, da bi sodnik s Slovenci slovenski govoril. Šolnik govori na Koroškem s pomočjo posredovalcev (čujte! čujte! na desni). Kdo in kaki so ti posredniki bom pozneje povedal. Koroške šole že za to skrbe, da domačih sodnikov prav nobeden ne zna slovenščine. (Čujte! čujte! na desni.) Znano Vam bo, da smo sprejeli resolucijo, da bi se na koroških srednjih šolah slovenščina vsaj kot obligaten predmet podučevala in to, kar se samo po sebi ume, le pri Slovencih — saj Nemcem tako ne-čemo ničesa vsiljevati — in vendar sodniki tudi brez znanja slovenščine Slovence sodijo. O ruskem straho-vanji nasproti Poljakom se čuje, da je hudo na Rusko-Polski, še večji pravijo, da je zatiranje Poljakov na Prusko-Poljski, toda jaz mislim, da celo ondi povsod domač sodnik z domačimi v domačem jeziku občuje. Slovenski narod na Koroškem, če tudi ima ustavne pravice in narodno ravnopravnost, tega vendar nima. (Čujte! čujte! na desni.) Da bi to vsaj nekoliko opravičili, trdi se, da koroški Slovenci niso Slovenci — toda ker jih pa že zgodovina, štatistika in vse drugo na laž postavlja — pa pravijo nasprotniki naši, da jezik koroških Slovencev ni slovenski jezik. Če si dovolim o tej reči tudi nekaj besedi spregovoriti, ne zgodi se to zarad tega, da bi morda popravljal, kar je gospod poslanec beljaških kmečkih občin napačnega trdil; to so storili uže drugi gospodje pred menoj prav spretno, ko je namreč mariborski gospod zastopnik izrekel nekake dvome. Jaz to storim zarad tega, ker se nahajajo taki nazori o razmerah koroških Slovencev, kakor jih je gospod poslanec razvijal, še celo v najvišjih upravnih krogih, kateri imajo našo osodo v svojih rokah ter nam zarad tega nikakor ne more vse jednako biti, kako da se v tistih krogih o nas misli. V mojem maternem jeziku imamo pregovor, ki pravi, da je uže v govorjenji dveh sosednih vasi nekaj razlike: „Vsaka vas ima svoj glas". Razlika je temveča, čemdalje sta si dva kraja vsaksebi. Tako pa ni le pri nas, temveč na celem svetu in se je uže govorilo o tem. Pri Slovencih je treba pa tudi še na to ozir jemati, da so bili nemškim gosposkam podaniki, da so v vedni dotiki z nemškim prebivalstvom in z nemškimi uradniki. Vsi le-ti so zatrosili med narod več ali manj tujih izrazov, katerih se je le-ta poprijel. Če si slovenski jezikoslovci prizadevajo te tujke iztre- liti > ter jih nadomestiti s prvotnimi domačimi izrazi gl naj se ne šteje nam v napako, kar se ravnokar tudi sklep deželnega odbora, cesarja potom po sebne deputacije prositi za ohranenje tega zavoda v nemščini godi. (Tako je! na desni.) In prav koroške Prav enaki in še odločnejši so glasovi s Ceske zoper n Freie Stimmen" imajo geslo: „Fort mit dem Fremd- ministra Gautscha. Tukaj se v volilnih shodih in na ^ort u (Proč s tujkami!) V tem oziru se toraj sloven- taborih ojstro in glasno pred vsem svetom obsoja posto- skemu jeziku in njegovemu razvoju ne more prav nič panje Gautschovo Ka pa je bolj pomenlji očitati (Dalje prih.) kot gla- onih krogov, ki so naravnost prizadeti po naredbi Gautschovi je to Naši dopisi. tudi rolah emški konservat pa Galicij da se prav enako zoper njega glase ivci, novejši čas tudi v Ti- Pred eboj imamo izjave treh Dobrove 4. septembra. (Nesreče in hudodelstvo.) Dne 20. o. m. padla je omožena gostija Marija Marolt pri Zdešarji v „Grabnu" tako nesrečno iz podstrešja, poljskih listov: „Kurj Lwowski n Drženuik Polski da je na mestu mrtva obležala. Dobro je, da ni zapustila otrok. dolgoprstežih tukaj uže dolgo časa nič slišati bilo ni; da se pa še med živimi nahajajo, pokazali so v noči prtečene srede (dne 31. avg. t. 1.) s tem, da so Barbari „Gazeta Narodova*4, katere početje Gautschovo ojstro bičajo, imenujejo ga reakcijouarja po izgledu ruskega Dejlanov-a, ki tudi gori za omejitev poduka, dalje ime- Zadnji nujejo ga germanizatorja iz stare Bachove šole. list imenuje Gautscha nevarnost za avtonomistično na da ako se drugi ministri z njim se pa to zgodilo, potem Organ (starej Kalamukovki) v Šmartinem ukradli 46 gld. gotovine, vso obleko in obuvalo (razun one, kar jo je sebi imela), kos platna ter živež, kar čelo iu ne more verjeti, izrekli edini in solidarni; se ni več ozirati na njo. Slovenski velikošolci imajo letos shod v Ljub ljani oziroma na Bledu s sledečim sporedom : ga je ravno imela v svoji sobici spravljenega eno 9. septembi Ob uri 19 minut popoludne prihod besedo ? tatje so staro revo ob vse pripravili, petek dne zadnjih udeležencev. Zbirališče v čitalnici. Ob 3 m. pogorelo je dvema kajžar- odhod v Gornjo Šiško na Vodnikov rojstni dom uri Ob jema: Andreju Krofliču, hiš. št. 35. (Roku) in Lukežu Pujzdar, hiš. št. 33 (Gašprčku) na Gmajni med Šmartnim in Kozarjami, z eno besedo vse: živež, obleka, seno z drugo krmo, drva in poslopje do tal. Krofliču zgorela uri komers n pr Zvezdi u 10. septembra: Ob 7. uri izlet na Gornji Rožnik. Ob 10. uri slavnostna seja v čitalnici. Ob 2. uri banket. Ob uri eventualno nadaljevanje sta tudi dva prešiča; eno kravo so mu pa z največjo slavnostne seje. Ob 8. uri prosta zabava z godbo težavo rešili. Na gasitev niti misliti ni bilo; suša je in petjem na vrti čitalničnem. uri zjutraj malica na 40 minut odhod na Bled. velika, vode v bližini nič, jug pihal je močno in v par 11. septembra: Ob polu 9 trenotkih stalo je vse v ognji. Sadno drevje je vse Koslerjevem vrti. Ob 11 Ul ožgano in se bode usušilo, kar je prizadetima še po sebno hud udarec. Stritarjevih zbranih spisov > katere prodaja Pri Roku bila sta bolnik in pa let star lečko doma. Otrok ta, ko se je samega in prostega čutil, nagrebel je iz peči žrjavice, jo za hišo nesel ter zakuril in mislil hruške peči; kar naenkrat užgo se pa butarice in slamnata streha, pod katere odnosom bile so spravljene. Ko je otrok videl, kaj je naredil, skril Bambergova tiskarna po 25 kr. izšel je že snopič 11. Davorin Trstenjakova slavnost vršila se je minulo nedeljo v Slovenjem Gradcu sijajno. Slavnostni Tavčar, brez številna pa so govor govoril je dr. bila druga osebna, pismena in telegrafična čestitanja zasluženemu našemu pisatelju in rodoljubu. Pisateljsko se m še le pozno zvečer se je domačim prikazal. Revni bolnik, ko je nad njim uže vse gorelo splazil društvo izročilo mu je srebrno čašo pa krasne čestitke. ? mnogo deputacij se je z največjo težavo na prosto, a se pri tem hudo opekel. Zavarovana bila sta vsak za malo svotico od 160 gld. a. v. Bog ohrani še mnogo let zasluženega zastopnika slovenske stare straže! Upamo da ubogima pogorelcama dobri sosedje Veliki požar. Minulo sredo popoludne nastal je na Ubelskem ogenj, ljudstvo bilo je večinoma na kakorkoli na pomoč pridejo in jima pomagajo domovja P01^ tako da se Je °genj prosto razširjal in je v krat obnoviti; brez tuje pomoči bi jima tega moč ne bilo. nikdar več kim vpepelil 13 hiš in 4 gospodarske poslopja z vsemi M. Rant. zalogami, pogoreli so tudi trije prašiči. Škoda se ceni Iz Ljubljane. Zoper naučnega ministra približno na 16.000 ld sreči bili so gospo iarji ve- činoma za nekoliko vrednosti zavarovani Gautscha množe se odločne izjave od vseh strani des- % niških krogov. Da so slovenski poslanci glede tega vpra- — Nesreča na železnici. Minuli petek večer po vohanja v soglasji, pokazali so dosedanji volilni shodi iz- zil je mešani vlak na poti v Trst na Viču pri prevozu rekoma izjave volilcev gorenjsko-notranjskih in pa do- Dobrovske ceste nameščenega železniškega čuvaja Fr. lenjskih mest in trgov. Enako soglasje kaže se v slo- Jenčiča, ki je na prostem dremaje čakal vlaka iu v deželni zastop kranjski zaspanosti hotel na drugo stran tira tikoma pred vlakom. venskih časnikih, in da tudi ni glede kranjske gimnazije drugačnega mnenja > kaže Nesrečneža, ki je bil pri priči mrtev tiral je vlak še sto metrov naprej Mlada udova z dvema malima sta v službi vlade Tisza-ove odlikovanje zaslužila; za otrokoma žaluje po nesrečni žrtvi svojega poklica Novičar iz domačih in tujih dežel. katera ju je priporočil. Proti David Starčeviču vršila se je te dni končna obravnava zavolj hudodelstva goljufije. Vse kaže, da bode zatoženec obsojen. Dunaja Po prestani vročini pričele so se v Ministri Nemška. Vedenje Bismarkovo o bolgarskem vladinih krogih priprave za zimsko delovanje, vrnili so se nazaj v svoje pisarne in izrekoma pri nauč nem ministerstvu vidimo, kako se vršijo premeščenj vprašanji je v odločnem nasprotji z avstrijsko politiko* pa, kakor oficijozni naši listi trdijo, uže naprej dogovor- za uovo šolsko leto. — V dogovorih skupnih ministrov dognale so se številke za potrebščine skupnih stroškov Vrh tega daje mnogo posla bolgarsko vprašanje, katero se ne da razmotati. ljajo z večjim zanimanjem potovanje cesarjevo jeno med Bismarkora in Kalnoky-jem. Zato trdijo ti listi, da se po sedanjem postopanji Bismarkovem avstrijsko- nemška zveza nikakor ne bode krušila. Vojska, ka Izrekoma vojaški krogi pa sprem vojaškim vajam, katere so se pričele na Moravskem in se sedaj nadaljujejo na Ogerskem. Moravska Cesarja, ki je tukaj bival nekaj dni pri vojaških vajah, pozdravljalo z največjo navdušenostjo. prebivalstv povsod se mu imenu vse dežele poklonil deželni maršal grof Vetter z deželnim odborom. Pri odhodu izdal je cesar pisanje do moravskega cesarskega namestnika grofa Schonborna, v katerem se zahvaljuje prebivalcem Moravske za skazano mu udanost in za srčni sprejem. tero so uže skoraj pol leta bojevali tukajšni časniki zoper vrednost ruskih državnih obligacij, stopilo je sedaj v drugi tir, ki se prav strinja z vso dosedanja Bismarkovo gospodarsko politiko. Uradni časniki namreč trdijo, da unajna državna posojila preveč pogoltavajo nemškega kapitala v škodo nemških državnih zajemov. To zabraniti je naloga nemške vlade, toraj bode na ptuje obligacije v nemški državi naložila davek, s katerem se bode doseglo ali to ali pa za nemško državo Ne vemo, ali tudi ta, zoper vse druge kakor večji dohodki, države naperjena naredba ne bode spodletela > že marsikatera Francoska druga godb Mobilizacija za poskušnjo 17. vojnega oddelka vrši se brez posebnih zaprek. Nekateri Ogerska. — Ako si človek nekoliko ogledava do- nasprotniki sedajne Francoske delali so na to in pri na gerskem emljevidu" in s temi primerja po čakovali, da se bodo ožju pozvani vojaki upirali bombastične besede merodajnih tamošnjih časnikov, dokler katerih ie 62 ste dve osebi že danjega nezakonitega stanja romunskimi prebivalci, mrtvih, izmed ranjenih tudi umrle in več jih je še v nevarnosti. — Ako človek Se Spominja tega in VSeh drugih bojev, potem mora v Francetovem ugovarjanji vpra strmeti o predrznosti pisave ogerskih listov. Ako v roke wz drevjem na polju in njivam _______ Tl^^i.^^ T lrv«T/lU r» /1wa A Ctnnf in iti rl i n Q 1 nravliamo?" Ne Da. kakor ie i Turška ne odpravi se- Popravek. V 35 1. Novic" iz dne 31. augusta t k naj se cita: v • m v _ s e senco vzame „Pester Lloyd" z dne 4. septembra in vidi kako v vodnem članku tega lista šopiri in napihava madjaron povodom prihoda cesarjevega na ogerske tla, kako nesramno bije po vseh, ki ne klanjajo svojega hrbta pred madjaronom, kako skuša predrzno cesarju celo narekavati, korake, katere naj prav 1 j a m o ?u Ne pa, kakor je po pomoti tiskano drevjem na polj je brez pomena. njivam našim se seno napravljamo : z ker stori ta mora obupati, da bi se s tako oholostjo napuha, kedaj mogel porazumeti z lepo in tu razumemo, da sedajna politika Tisza-ova pomenja le večno vojsko med narodi Žitna cena v Ljubljani 3. septembra 1887. , 17 kr Hektoliter: pšenice domače 6 gold 7 gold. 40 kr turšice 4 gold. 55 kr banaške soršice 5 gold. v . rzi 85 kr. prosa 4 gold 4 gold. 22 kr ječmena 3 gold. 25 kr. 6 kr ajde 4 gold. 74 kr ovsa 2 gold. potem tudi razumevamo upor madjarskih listov zoper 60 kr vladoTaaffe-jevo in njihovo ljubkanje z našimi centra- Kromp 2 gold 23 kr. 100 kilogramov listi Nemci. Hrvatska V Kranji 5. septembra. Komaj pričet deželni zbor ima se uže po preteklem tednu skleniti. Načelnik narodnega kluba in bivši predsednik deželnega zbora znani Mirko Hrvat bila sta odlikovana z večjema redoma. Gotovo Hektoliter: Pšenica 5 gold. 85 kr Rrž 4 gold. 86 kr Oves 2 gold. 60 kr 4 gold. 1 gold kr. 39 kr. 60 kr Ajd Turšica 4 gold. 70 kr 4 gold. 22 kr Seno 2 gold kr Ječmen Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba w m Blaznikovi nasledniki v Ljubljani