Letnik III. (LVIII.) V Ljubljani, 12. majnika 1905. List 19. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. IV. nedelja po Veliki noči. Kadar pride tolažnik, prepriča svet greha in pravice in sodbe. (Ivan 16.) Pravica tako zahteva, da naj se čednost odlikuje; kaznuje pa hudobija ali da naj se godi dobremu dobro in slabemu slabo. A prav mnogokrat se na svetu tako ne vrši in nič redkega ni, da vidimo tli krepost v trpenju, tam pa v radosti pregreho in strast. Toda, če tudi je temu res pogosto tako, vemo prav dobro, da konečno pride dan, ko se nepravični obsodijo v večno trpenje; a pravični pa v večno živenje. Zato pojasnimo besedo današnjega sv. evangelija o sodbi s tem premišljevanjem — kako je božja pravica od nekedaj sodila in obsojala svet, ljudstva in posameznike, če so se celo preveč grešili zoper Boga. In sicer se pogovorimo 1-vič o božjih kaznih vsemu človeštvu, celim ljudstvom ali krajem in 2-gič — o božjih kaznih posameznim osebam. Vse to Bogu v čast in sebi v prid. 1-vič Božje kazni vsemu človeštvu, celim ljudstvom ali krajem. Pač najhujša ker dosedanjih najsplošnejša božja kazen je bil vesoljni potop. Ker je vse mišljenje in živenje tedanjega človeškega rodu šlo na slabo, sklenila je božja pravičnost pokončati človeka, ki ga je bila stvarila na zemlji. Le samo 8 oseb, Noe z rodovino, naj se ohrani. (I. Mozes 7.) V spominju ste vam nesrečni mesti Sodoma in Gomora.' Vpitje njunih pregreh je prišlo do neba. Ogenj in žveplo je ukazal Gospod dežiti čez ta kraj, da je poginilo vse imetje in vse ljudstvo. (I. Mozes 19.) Znan vam je božjim poveljem neposlušni Faraon v Egiptu. Spustil se je bil za izraelskimi otroki, potem ko jim je dovolil odhod iz Egipta, ter si upal za njimi v rdeče morje, skozi katero so šli kakor da bi bilo po suhem. Mozes je stegnil svojo roko nad vode, morje se je vrnilo na prejšnji kraj in Gospod je v sredi valov zagrnil vozove in konjike vse Faraonove vojske tako, da nobeden njih ni ostal. (II. Mozes 14.) Ni vam neznana osoda izraelskega kraljestva in njegovega glavnega mesta Sama-rije. Asirski kralj Salmanasar se je polastil tega mesta, zadnjega kralja vrgel v ječo, ljudstvo pa peljal v asirsko sužnost, iz katere se nikedar več ni bilo rešilo. (IV. Kralji 17.) Nič bolje se ni godilo judovskemu kraljestvu. Babilonski kralj Nabuhodonozor je zmagal mesto Jeruzalem, je zažgal, razdejal tempelj in peljal zadnjega kralja oslepljenega seboj v Babilon z ljudstvom vred v sedemdesetletno sužnost. (IV. Kralji 25.) A ne le sveta zgodovina nam priča o teh in podobnih kaznih za greh; tudi svetna zgodovina imenuje marsikak žal dogodek, ki je pred vernim očesom božja kazen. 2-gič Božje kazni posameznim osebam. Ne le vesoljno človeštvo, ali posamezna ljudstva in kraji so ob krivdah morali skupno občutiti božje hude kazni; vsojevale so se od nekedaj tudi posameznim osebam, če so je zaslužile. Lot je bežal iz Sodome, ki naj pogine v ognju iz nebes. Niti ne ozre naj se na nesrečni kraj. A žena se je vender le ozrla in postala zato solnat kip. (I. Mozes 19.) Veliki duhovnik Heli je prepopustljivo ravnal svojima sinovoma Otnim in Finezom. V marsičem sta prestopala božjo zapoved. Slednjič sta oba padla eden in tisti dan v vojski zoper Filistejce in tudi svetišče ljudstva. skrinja zaveze, je prišla sovražniku v oblast, ti. Kralji 4.) Slabo izrejeni otroci slabih starišev so zasmehovali proroka EHzeja, ko je šel v Betel. govoreč: ..Pridi plešec. pridi plešec!" (IV. Kralji 2. 23). A kaj se je zgodilo? Medveda sta prihitela iz gozda ter raztrgala 12 teh malopridnih. (IV. Kralji 2.) (irozna je zgodba o oholem Amanu, ki je vničiti hotel kralju vdanega in pobožnega Mardoheja. Vsled kraljeve obsodbe naj namreč pogine na istih vislicah, ki jih je pripravljene imel za Mardoheja. (Fstera 7.) Veliki preganjalec judovskega ljudstva in njegove vere kralj Antijoh se je hotel slednjič maščevati še nad mestom Jeruzalemom. ker mu je sreča odpovedala bila v vojski s Perzijani. A na poti v mesto je padel z voza. ranil se in zbolel tako. da so ma črvi lezli iz mesa. V tuji deželi je torej moral umreti ta ubijalec in bogokletnik brez tiste človeške tolažbe, koje sam nikedar ni bil privoščil nikomur. (II. Makabejci 9.) In če pogledamo še v knjigo novega zakona. Kako se je godilo Ananiju in Zatiri. ki sta žalila v Petrovi osebi sv. Duha in se hotela lagati prvemu načelniku mlade Gospoduje cerkve? Ob svoji lažnjivosti sta drug za drugim morala umreti apostolu Petru ob nogah. (I)ej. apost. 5.) % i* Tako. dragi, je z božjimi ostrimi sodbami. Vmodrimo se in bodi nam vsak trenutek pred očmi neizprosni sodnik, ki se ne pusti zaničevati in ki ne plačuje samo — nego tudi kaznuje. Zato ohranimo v sebi dobrodejni strah božji in nikoli ne žalimo svojega stvarnika. Potem nam ne dojde — tako upamo — ne na tem ne na onem svetu božje maščevanje. Amen. Šest nadlog ali zla sedanje dobe. (Konec.) Ta naša molitev pa mora biti tudi resnična: to je: sami se moramo v resnici prizadevati za čistost. In ker s postom najbolj krotimo pohotno požel j nje. zato ga nam je priporočal Izveličar. Kakor se iskremu konju ne sme dati preveč ovsa, ker bi sicer močno razsajal, prav tako moramo svojemu telesu odtegniti jedi in pijače. Po njih postaja namreč uporno. Neki pušča\,,:k je doslovno rekel mladeniču, ki se mu je tožil, da ga silno te-žavita meso in njega poželjenje: Tuj. kar sem redovnik, nisem nikoli do sitega uiti jedel, niti pil in nikedar me ni nadlegovalo meseno poželjenje. Ce je pa že zmernost toliko koristna, koliko bolj bode še le hasnil post. če se telesu odreče potrebnega živeža. Obenem je pa post tudi koristna vaja samozatajevatija. Če si namreč človek odreče dovoljenega vžitka. potem brezdvombeno lože zmaga iz-kušnjavo. ki ga bo zapeljevala na prepovedano nasladnost. Se ve da post v širšem pomenu besede obsega odpoved vsemu, kar vgaja počutnosli, n. pr. pijača, spanje, ples. prijetne družbe, mikalnc veselice, i. dr. — Kolikor bolj se širi razkošnost. košati gizda-vost. in svet nudi počutnosti raznih mikov, toliko bolj je treba kristijanu vaditi se zatajevanja. ki je znak pravega Kristovoga učenca. < >11 hoče dali premagal en v jedilih od drevesa živenja. od skrite mane in novo ime. Tomo Kempčan pa pravi: »Toliko boš napredoval, kolikor si boš sile storil iz zatajevanjem i . . .< Župnik Alojzij Kunimer. Romarjeva pisma. XVI. Jeruzalem, 18. aprilja l'J04. Z oprl suni tukaj. Treba je hiteti, da vidim vsaj najbolj častitljive kraje svetega mesta in njegove okolice. Danes zjutraj sem se napotil na Oljsko goro. kamor se pride iz .Jeruzalema prav lahko v treh četrt ure. Pri Štefanovih vratih se nagne cesta navzdol ter pelje po precej strmem klancu v dolino Jozafat. Srečevali so me krepki Arabci, sedeči na bistrih konjih. Drugi so šli peš. Nekaterim je visela ob rami dolga puša. ki bi jej mi rekli podpihovalnik. du-trovei so prosto ljudstvo, zato jih nihče ne vprašuje po orožnem listu. Na lini strani mosta, držečega čez osu-šeni potok Cedron. je bila zbrana tropa rc-vežev. moških in ženskih. Imeli so tako pohabljene ude. da jih je bilo težko pogledati. Iztegovali so proti nam roke in noge brez prstov, kazali otekline, na pol zaceljene bule. razjeden obraz. in kar je še takih hib ubogega človeštva. Ženske so šle celo za nami in z milim glasom klicale: Makšiš havažda. havažda bakšiš — miloščino gospod, gospod miloščino.- Komu Li se ne usmilile reve! Dobro je imeti pripravljenih nekaj inetalikov turškega drobiža, da se izpolni želja prosi-jakom. Cesta drži ob desni strani proti derihi. jaz pa sem zavil na levo in prišel v grško podzemeljsko cerkev. Tu je Marijin grob. iz katerega je bila vzeta v nebesa. Ne daleč proč je vhod v ono znamenito votlino, v kateri je Zveličat- krvav pot potil. Votlina sestaja iz naravnega skalovja, da se lahko reče: To je prav tisto skalovje, kakor je bilo o Kristovem času. Ako se vračamo, prihajamo v vrt (ie-zemani. V lepo gojenem in s cvetlicami zasajenem vrtu stoji nekaj zelo starih oljkinih dreves. V obližju pa kažejo kraj. kjer jc nesrečni Jezusov^apostol s poljubom izdal svojega učenika. Človeka izprehajajo neprijetna čutila, ko se spomni tega žalostnega dogodka. Iluduje se nad nezvestim Judom, toda naj ne pozabi, da je tudi dandanes dovolj hi- navščine. Ljudje, ki so za vse zmožni, š.' niso izmrli in tudi nikoli ne izinrjo. Pot na Oljsko goro j »ostaja vcdtio bolj strma. Poleg tega pripeka solnce in sence ni skoro nobene. Med izsušeno redko travo poganjajo cvetke, ki s svojo živorudečo barvo razveseljujejo oko. Komar se pripogujc in jih trga iz kaincnite zemlje, da jih vzame s seboj. Večkrat postoji ter pogleda nazaj. Krasen prizor! Pred mano je razpoložen dcruzaleni. ograjen z visokim sivim zidovjeni. Pravzaprav je vse sam sid. kamorkoli ozreš. Na vzvišenem prostoru se vzdigujeta kalvarijski kupoli, ob zapadm-m delu mesta opazuješ mogočni Davidov stolp, najbližji pa ti je hribec Morija, kjer je stal Salomonov tempelj. Sedaj kraljuje ondi Omarjeva niošeja s svojo ogromno kupolo. Pdizo nje jo zgrajena veličastna krščanska bazilika, ki pa jc tudi v tnohainedovski oblasti. Do dna duše je bil žalosten (lospod. ko je s tega kraja gledal na dcruzaleni. Videl jc kazen, ki zadene lepo mesto ter se je razjokal nad osodo. ki čaka nehvaležni Abrahamov rod. Da! velika je morala Liti ta žalost, ker so stopile Zveličarju solze v oči. Slednjič prihajamo na vrh Oljske gore. Ondi. kjer je šel Krist v nebesa, stoji sedaj niohamedovska molilnica. Tropa niosiimov se je vsula okoli mene ter zahtevala plačo, ako hočem stopiti v notranjščino. Ne mor«' biti slab ta davek, sem si mislil. Koliko božje-potnikov obiskuje Oljsko goro iu vsak mora dati nekaj bakšiša! Molilnica je ostnero\oglata in pokrita s kupolo. V tlaku opazuješ skalo ter v skali vtisnjeno nogo. Ohranilo s.- j.« izročilo, da je to vtisek Kristove noge. Z višine jc obširen razgled po judejskih gričih. Prav lepo se vidi mrtvo morje in do-Mna reke Jordana. Kdor želi še divnejše po-norame. stopi lahko v ruski stolp. < Midi ga vodi 212 stopnic do omotičnega vrha. raz katerega se napajajo oči po pokrajinah sveto dežele. Tačas. ko sem bil zamišljen v znamenito okolico, približal se mi je arabski deček in ponudil nekaj oljkinih vejic. V eni roki je držal vejice, drugo pa je stegoval proti umni. češ dam. da daš. Pad sem jih vzel. kajti oljka z Oljske gore je gotovo izvaurcden spominj. Prvemu dečku je sledil s prav tisto ponudbo drugi, drugemu tretji. Bil sem do fantov prijazen, toda ker so se me držali preveč trdovratno, izkušal sem so jih izne-biti. A ni šlo. Vsak je hotel kaj več zaslužiti, zato so me spremljevali po poti, ki drži v Betfage in v Betanijo. Ko so videli, da jih preziram, začeli so zaostajati ter metati kamenje za mano. Misleč, da je le šala, šel sem mirno dalje, ker pa je postajalo bičanje vedno hujše, spustil sem se po neki kaincniti stezi navzdol. Paglavcem se je dobro zdelo, da so me pognali v beg. prav tako sem bil tudi jaz vesel, da sem odnesel zdravo kožo. To seje godilo nad cesto, ki pelje proti Jerihi. Naravno je bilo, da mi je tukaj na misel prišla (iospodova povest o človeku, ki je šel iz Jeruzalema v Jeriho ter padel med razbojnike. V tievgodncm slučaju bi bil tudi jaz vtegnil obležati na pol mrtev pri poti. kakor oni svetopisemski popotnik. Župnik Josip Lav ti ž ar. Naši dijaki v Rimu. Že dolgo vrsto let sem gojil željo, videti središče katoliškega sveta in se tam pokloniti svetemu očetu. Letos se mi je želja izpolnila. V torek velikega tedna. 18. aprilja H>05. popoludne nas je odrinilo 40 oseb s Kranjskega. večinoma dijaki pod vedstvotn svojih katehetov proti Reki. kjer smo prenočili in se v sredo zjutraj združili z ogrskimi tovariši, katerih je bilo 181. Iz Reke smo hiteli s parobrodom v Ankono. od tam z brzovlakom preko At)oninov in v četrtek zjutraj okrog 7. smo se bližali ob krasnem vremenu večnemu mestu. Od veselja nam je vtripalo srce. ko smo zagledali malo pred zadnjo postajo Castel (iiubdeo na desni strani tam proti zapadli pod hribom Monte Mario ponosito kupolo sv. Petra. Kmalu smo se ustavili na glavni rimski postaji poleg nekedanjega kopališča eesarja Dioklecijana. Precej ob izstopu nas je pozdravljal mogočen vodomet v sredi dišečih cvetličnih nasadov pred cerkvijo Santa Maria degli Angeli — kakor dičen šopek, s katerim sprejema starodavno mesto svoje goste, in kakor simbol duhovnih dobrot, ki jih dobivajo pobožni romarji v njegovem naročju. Na vozovih smo se peljali skozi živahno središče mesta na zapadno stran čez most memo Angelovega grada naravnost na trg sv. Petra. Nemogoče je popisati, kakošna čustva so nam napolnjevala dušo pri prvem pogledu na toliko krasoto. Po podobah smo pač že prej poznali pročelje velikanske cerkve in vatikanske palače, ali razlika med slikami in resničnostjo se nam je zdela kakor noč in dan. Odloži vsi svojo prtljago v prijaznih prostorih penzionata San Carlo za cerkvijo sv. Petra smo začeli po vzporedu ogledovati velike znamenitosti, ki jih hrani papeževa prestolnica v svojih zidovih. Ne bom na široko pripovedoval, kaj smo videli v tistih 5 dneh, le nekaj misli naj zadostuje. Občudovali smo notranjo krasoto cerkve sv. Petra, umetninske zaklade v Vatikanu, sikstinsko kapelo z Mi-chelangelovimi slikami, Rafaelove Stanze in Loggic, galerijo slik in zbirko grških in rimskih kipov. Tukaj se moreš v kratkem času iz zgodovine umetnosti več naučiti nego doma iz knjig v mnogih letih. Čas smo dobro porabili. Pod spretnim vodstvom profesorja dr. Viktorja Laezo iz Budapešte, bivšega ger-manika, smo Slovenci v posebni skupini opazovali razen naštetih reči še druge krasne cerkve in znamenite stavbe, n. pr. cerkev sv. Pavla zunaj mesta. S. Maria Maggiore, naj-večo Marijino cerkev na svetu. Panteon. kjer počiva najslavnejši slikar Rafael, cerkev sv. Klementa, za nas Slovane posebno važno, ker je v njej grob sv. Cirila, in dr. Skratka: Dvojno mesto smo ogledovali, pagansko in krščansko. Prvo. še v razvalinah veliko, nam priča o orjaški moči nekedanjega Rima in o minljivosti vsega svetnega veličastva: v drugem smo zasledovali začetek, rast in razvoj katoliške cerkve. V katakombah nam stopajo pred dušno oko oni viharni časi. ko je tekla kri mučencev za sv. vero; veličastna svetišča, s katerimi se sme ponašati Rim pred vsemi mesti sveta, pa nam glasno pričajo, da je cerkev po dolgem in srditem boju konečno sijajno zmagala in preobrazila obličje zemlji. Tam. kjer je bilo prej središče paganskih zmot, moči in veličastva, se dviga sedaj naj-krasnejše svetišče v slavo pravemu Bogu in tam, kjer so prej s kruto silo zapovedovali cesarji nad podjarmljenimi narodi, stoji prestol kristovega namestnika, kogar mila duhovna oblast se razteza po vseh peterih delih sveta. S treh krajev smo se rado val i nad celotnim razgledom po mestu: s kupole cerkve sv. Petra, z griča Janikula in s hriba Montc Pineio. Vsak izmed teh treh prizorov je ča- y rovno lep. Človeku se zdi. kakor bi se zazibal na drug svet. o katerem je prej sanjal samo v domišljiji. Dovolj bodi popisovanja! Povdarjati moram, da nismo šli v Rim iz gole radovednosti. tudi ne samo zaradi ukaželjnosti. Ne, šli smo tudi kakor romarji, da optavimo svojo pobožnost na krajih, kjer je Boga častilo že toliko svetnikov, na tleh. ki so namočena iu prepojena z mučeniško krvjo: šli smo tudi zato. da se kakor verni sinovi katoliške cerkve poklonimo sv. očetu. (iotovo je bilo pri našem potovanju nekaj izpodbudnega. da so dijaki opravili v cerkvi sv. Petra zakrament sv. pokore in ravnotam sv. obhajilo. Lepše bi ne bili mogli praznovati Velike noči. Tudi katehetje smo si šteli v srečo in čast. ker smo mogli tam opraviti sv. daritev. (Konec pride.) F. P. Pokojni škof Josip Jurij Strossmayer. Pokojni škof dr. Josip Jurij Strossmaver je iz ene onih nemških družin, katere je cesar Leopold I. Veliki naselil v trdnjavah v Slavoniji. Rojen je bil dne 4. februarija 1915 v Oseku in je 1. 1831. dovršil gimnazijske študije ter stopil v semenišče v Djakovem. Od ondot je bil 1. 1S-J3 poslan v središči no semenišče v Pešto ter je ondi še ne 20 let star postal doktor modroslovja. Dne 18. februarija l0 v Djakovem vstoličen. Skoraj 55 let je nosil školjo pastirsko palico škofije Sriemske. ki jo je baje vstanovil sv. Peter. Radi svojega delovanja je bil na glasu po vsem omikanem svetu. Njegova največja dela so: 1) Veličastna škofijska cerkev v Djakovem. katero je izvrševal 10 let in kateri je satu osnoval ves obris. 2i Jugoslovanska akademija v Zagrebu. 3) K ran lo-sipovo vseučilišče v Zagrebu. Drugih njegovih vstanov ni mogoče našteti. Hrvaški literaturi in kulturi ni bilo odličnejšega po-spcšitelja in pokrovitelja nego je bil Strossmaver. Hrvaški narod ga je tudi vedno čislal kakor svojega največjega sina. hvaležno hrvaško ljudstvo ga je spoštovalo kakor svojega naj v ečj ega d o b ro 111 i k a. Od leta 1801. do 1807. se je bavil s politiko. ter se j<* vdeležil sej državnega in hrvaškega deželnega zbora, potem pa se je popolno odtegnil političnemu živenju. ter deloval le za duševni iti gmotni blagor hrvaškega naroda. Presvitli cesar ga je imenoval za svojega tajnega svetnika, papež pa za svojega prestol nega asistenta in rimskega grofa, Leon niti je podelil palij. jako redko odliko za škofa. Rad bi ga bil izvolil za Kardinala, a je to opustil, ker so se uprli (»grški vladni krogi. Y takem slučaju ima papež vezane roke. Veliko si je Strossmaver prizadeval, da bi se po razkolu ločeni Slovani zopet združili s katoliško cerkvijo. Ta njegova stremljenja so mu nakopala nasprotja, in ogrske vlade so nanj zelo natoccvale in so sumničile njegovo delovanje. A njegovi nameni so bili najčistejši in najplemenitejši v političnem in v cerkvenem oziru: kakor je to povdarjal v Belovaru o priliki, ko ga je kralj pokaral radi čast it ke ob ruski looo letnici pokristja-njenja: rekoč: »Moja vest je čista. Radi smrti tega 90-letnega cerkvenega kneza žalujc hrvaški narod in žalujejo vsi pristaši res nične prosvete. Strossmaver je bil vsestransko izobražen. I »i 1 je vzoren ljubitelj umetnosti. Stolna ce r k e v je zidana po njegovih osnovali v romanskem >logu. stala je 11, milijona goldinarjev. Stavba je nionumentalna. Zgradil si je tudi mavzolej, to je kripto ali grobišče ki se prišteva najlepšim stavbam to vrste. I vekoveeil Se je 111« 11 S kiaSUO Z b i t'k O slik. ki jo je daroval jugoslovanski akademiji v Zagrebu. Slika umirajočega sv. Josipa od uverbeka je visela ob njegovi smrtni postelji. Kil je velik učenjak v bogoslovjih vedah. To so pripoznali inozemski učenjaki, ki so ga poznali izza vatikanskega cerkvenega zbora, kjer je proslul prav posebno š«- tudi po svoji izgovornosti. Pripovedoval mi je nekoč, da mitje neki kanonik iz Palerinc poslal svojo dogmatiko v ooono. Kakor skoi" je izvrstno vladal svojo škofijo, ki je bila vstanovljena L ITsl. Škofija je štela 1. issu. b kanonikov. 4 arlii-diakonate. II viee-arhidiakonatov. s(.t žup. I h'» svetnih in 22 redovnih duhovnikov t• • i-1 ?«;.:,(Ml vernih kristijanov. Pogosto je župe obiskoval ter ob takih prilikah vzorno izvrševal svojo višjepastirsko službo. Prihodkov je imel \ denarjih na leto do 150.000 forintov. Nad v -»e verno je oskrboval posestva škofijske prchcmlc, ki je obsegala 2S.000 oralov večidel hrastovih gozdov in Tono oralov rodovitne zemlje: v nogradib se je pridelalo na leto do Tooo vedrov vinov. Stolno cerkev je zidal deloma na svoje stroške, doloma iz izkupičkov prodanega lesa iz svojih gozdov, za znanstvene in domoljubne namene je darovat nad 2 milijona forintov. Veliko pa je dala njegova desnica, česar levica ni vedela. Sam je rekel, da sicer njegova škofija glede morale ni na enaki stopinji s slovenskimi škofijami. Vzrok je pa ta. ker je Slavonija 15o let vzdihovala pod turško oblastjo. Na vatikanskem cerkvenem zboru je sicer govoril zoper oportunitoto prog-lašenja dogme papeževe nezmotljivosti v verskih in nravnih rečeh. To pa je storil z ozirom na pravno-slavn • Ruse iu t Irke. A dogma je bil proglašen z ozirom na mlačne in slaboverne katoličane. z ozirom na krivovetve in neverce. Tu se je vresničilo: Pars major trahit |>ost se minoreni. t j. važnejši oziri so prevladali manj važne. Strossmaverjeva veljava je segala v inozemstvo. Skoraj bi rekli, da je bil on poleg vladarja najznamenitejša oseba v avstro-oger-ski državi. Ko so v Rusiji obhajali tisočlet-nico pok risi ijanjena z velikim slavjem in je tudi ranjki poslal brzojavno čestitko, nastala je ondot vsled tega velika razburjenost med izvestnimi krogi, ki so se bali Strossmaver-jevega vplivanja v prilog unijo. Tak je bil njega sloves v Rusiji. Pokojniku ni bilo na mari. če se je tudi s tem zameril ogrskim vladnim krogom. Kakor državnik je soglašal z banom Jelačičem. Strossmaver ni bil diplomat. Kar jo mislil, to je tudi govoril. Kot pravi domoljub hrvaški in avstrijski je deloval za blagor svoje ožje domovine in celokupne avstrijske države. Želel jo. da bi Hrvaška postala obsežna in močna kraljevina, ki naj bi bila protitezje pretvezam Ogrske: a tudi privlačni magnet za južno balkanske Slovane. Rad je politikoval v privatnem zastopanju, a v javnosti ne več. odkar so mu ogrski državniki metali polomi med noge. To mu je presedalo. Ako bj bili na merodajnom mestu v svojem času vpoštovali njegove nazore in vsaj deloma izvršili njegove predlogo, vse drugačno bi bilo dandanes gmotno in dušno stanje na Hrvaškem. Vse drugače bi bilo na jugu glede balkanskih in ogrskih homatij. a tudi jača in vgledniša bi bila Avstroogrska med evropejskimi državami. V politiko je posegal, ko se je pripravljala ogrska buna. vršila in ob enem potlačila. V svojem državniškem pogledu jo pro-motril vse odnosaje politične in narodnogospodarske. videl je v duhu razvoj dežel ogrsk. krone, videl njihovo prihodtiost. A molčal je — ko mu ni bilo več govoriti. StrosMiia.ver je bil veloum. ženij kakor Leon XIII. Rog ga je obdaroval z Uvodnimi dušnimi darovi, katere je še milost božja po-žlahtni.a. njegova dela pa je vodila z najple-inenitejšiini nagibi IJil je velikan med nami pritlikovci. .lede telesa jo bil mož trdne naravo, krepkega zdravja, precej visoke postave. Imel je lepe. velike in bistre oči. Čvrstega stasa je bil in je kretal kakor 70-lotni starček še kakor mlad mož. Pohajal je 40 let štajarsko Slatino, zdravit se. odpočit se od napornega dušnega dela, in razvedrit so mod Slovence, ki je je tako močno ljubil. Kakor stolni cerkvi. Vsega je zapustil kakega pol milijona 1'or. vrednosti. Zbolel je 3 dni pred smrtjo. Zvečer so jo onezvestil. padel na tla. našli so ga na tleli ležečega. Čudimo se. da so bolehlioga sploh mogli pustiti samega. A ti ljubi strežniki! Ker se je zelo ptotresel ob padcu, ni so več zavedel. Pritegnila je tudi pljučnica, ki jo končala njegovo živenje. 15i 1 je maziljeii s svetim oljem ter je na soboto S. aprilja popoludne po ii. uri zaspal v (iospodtt. Bliskoma so jo vest o njegovi smrti širila križem sveta. Stolnemu kapiteljnu so knodolirali 8 vladarji: namreč naš presvitli cesar, kralj srbski in knez črnogorski. Pokopan je bil Strossma.ver dne 14. aprilja na cvetni petek. sopraznik Za-lostnc Matere božje. Poko}>al gaje zagrebški nadškof Posilovič. vpričo viši škofa Stadlerja. škofov Krapaca in Voršaka. Navzočih jo bilo nad 100 duhovnikov, nad 4no deputacij iu sila naroda. Nagrobni govor je govoril viši škof Stadler. Banjki jo vsem ljudem zlasti pa duhovnikom zapustil najlepši izgled kreposti, in pa kakor jo dobrote delil v živenju. tako upamo, da on zdaj veliko moli za katoliško cerkev, zlasti pa za slovanski rod. »On je dovršil vso. kar mu je Bog govoril, in rekel mu jo: pojdi v moj pokoj, kor som te videl pravičnega med vsemi narodi. < Njegova duša počivaj v miru. njegovo ime pa bodi blagoslovljeno ! Bodo naj te vrstice v hvaležen spominj škofu Strossmaveru. s katerim sem podpisani v svoj pouk cesto občeval v slatniških toplicah. Župnik Alojzij Kumtner. Iz sveta. Govor moravskega škofa Huyn-a. (Konec.) A tretji vir pa je krščanski nauk ob nedeljah popoludan. IVi krščanskem nauku so razlaga katekizem. Tam se ponavlja, kar se je človek v šoli naučil. Zato Vas prosim, obiskujte krščanske nauke. Kako bolestno vpliva na dušnega pastirja, ako vidi pri krščanskih naukih samo šolsko deco. Za otroke nikakor ni krščanski nauk. marveč izključno za odrasle, posebno za odraslo mladino, ki ni več dolžna hoditi v šolo. Torej pošiljajte. dragi stariši. svoje odrasle sinove in hčere na krščansko nauke: a sami jim prednjačite z dobrim v z g 1 cd o m ! Pri sv. Mateju čitamo važne besede: Ne vsak, ki mi pravi (i os pod. (i os pod. poj de v nebeško kraljestvo, nego oni. ki vrši voljo mojega Očeta. To soglaša z besedami, ki jiii govori Jezus pri sv. Ivanu: Kedor zna moje zapovedi in jih izpolnjuje, tisti jc. ki me ljubi.« Torej, predragi poljedelci, ni zadosti znati zapovedi božje, marveč treba jih jo v živenju dejansko izpoluovati. Zato Vas prosim, izpol-nuite deset božjih in pet cerkvenih zapovedi sami in skrbite, da žive Vaši otroci po njih. (iotovo Vam je znano, da sem deloval nekaj let v duševnem pastirstvu mod kmetovalci. Verujte mi. moji dragi, da so z radostjo spominjam tistega časa. Bila je zame vesela doba. Poznam V: še potrebe; znam. kako krvavo potrebuje kmet vgodnega vremena, da bi mu na polju vse prav rodilo. A kedo mu pa da. predragi, dobrega vetnena. če ne gospodar nebes in zemlje: on jo, ki da dežiti in solncu sijati. In to vem. da Bog ne zapusti onih. ki mu zvesto služijo. Zato boste srečni, blagoslov božji bo poči v a 1 na N ašem delu. ako boste izpolno-vali božje zapovedi. Blagoslov je na glavi pravičnega, beremo v knjigi pregovor« r . No. predragi o ra ta rji. bodite prav i čii i. bodite goreči katoličani. vzgojil j te svoje o t ročice v strahu božjem, in srečni bosle na /•'inlji in blagoslovljeni v nebesih. To je želja Vašega vladike. |;»-s apostolske bfs.de! Naj si jih v sivi' zapišejo i ii« H naši slovenski kmetovalci. F«» p!llasu* j »o vol župnik Jaki I« Oennažar Encikliko o katehizniu je i/.lal Pij X. dne I.V malega travna t. i. Naperjena je zlasti na itaUke razmero. \' Italiji je mnogo cerkva in mnogo duhovnikov, ali zelo malo pouka o verskih resnicah. IVopovedi s(, običajne praviloma le o velikih praznikih in o slovesnih prilikah. Ni činla. da se opaža povsod velika nevednost \ verskih rečeh. Posledica nevednosti j«* verska hrezhrižnost in propadanje nravnosti. Papež čan>ki nauk ikatehezoi: ako sami niso ko<. naj si privzamejo ua pomoč lajike. Kjer so liceji in gimnazije, naj >•■ oskrbe posebni tečaji za verski pouk. Ii p. Koliko je katoličanov v Avstraliji? V najmlajšem de j u sveta je nied približciua štiri i r i pot milijona prebivalci krog milijona katoličanov in 2' milijona angličatiov. Katoličani so razdeljeni v š»-st cerkvenih pokrajin s šee dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivane Piclilerjeve tabakarni na KongreMiem trgu. Odgovorni vridnik, lastnik in /ala^ah-lj Tomo 7. u p:: n Tisk Dragotin lir i bar-j a v Ljubljani