a
Posamezne Številkei Din
ob nedeljah Din 1*50.
.TABOR- izhaja vsak dan, razve« nedelje in praznikov, ob 18. ori ■ datumom naslednjega dne ter stana mesečno po posti D 10*—•, za ino« temstvo D 18*—. dostavljen na dom D U*50, na izkaznice D 10'—v inserati po dogovoru.
»#V2^a 8e P” opravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica atov. A
^OTRKsaa^srai
uensn
Leto: IH.
Maribor, sobota 25. novembra 1922.
Laško pravosodje —
svetovni škandal.
Trst, 22. novembra.
(n. n.) — Odkar je Italija prerojena , fašizmu, sla se začela po njej preta-ti med in mleko. Sicer ti medeni in mlečni hudourniki že niso tako močni, j® vsevprek stopali čez bregove ter Javljali in opustešali plodom. >sno ®hid0 italijansko, ali marsikje pa so ©ndarle že udarili iz struge m bilo j® njihove dobroto in sladkosti več kot .reJeč. Tako so na primer popolnoma Se^ -ili	Pravosodja	in	opusto-
“le je velikansko, naravnost imiče-'alao.
■Dokler Kj faši,zem ni osvojil državne
tki.
^®ti> so se dogajala najstrahovitejša
mprimorski Jugosl oveni + 0 obli tisti, ki smo moral največ pre-T>nd nečloveško kruto pestjo fa-faj.°ysi;ih nasilnikov. Res je bilo to, tez1	teror je bil že naravnost
jgj. 1“sen^ali vendar smo ga še prena-itaf . i0 ^elo v nas upanje, da se v_ 3 nli s]ej razmere vendarle izpreme-*** kak na čin: ali da se najde držav-
hoče poglobiti prijateljske odnošaje med obema državama, ter je odločno dementiral vest, da hoče Jugoslavija z nova razviti vprašanje Soluna.
te
J. oblast, ki bo vendar enkrat napra-a konec fašislovskemu besnenju, ali j na pridejo fašisti se.mi na vlado in 0 todo petera pod pritiskom odgovoriš!^ vendarle sami začeli spoštovati k ki naj bi ščitil tudi nas uboge ' Scsfevensk© parije. Ali motili srno ^ kajti s prihodom fašistov na vlado k?4 res izpremenilo marsikaj, slično marsikatero lepo besedo o *%Y- dcdzBoskih in enakih pravicah, Sv0, ^ ^zagotovilo, da bo vlada z vso (»J® ^cčjo skrbela za to, da bo zakon 8W od vsakogar, tudi od faši-ii0] ’ a'n morali smo pa tudi doživeti Hapafv.c^a so vse te lepe besede samega faŠistovskegp. boga Musso-tigk' Prazne obljube, da ne rečem - 'j|7nost kiž, in da so se razmere le A'no Poslabšale, ne pa izboljšale.
L
D
■m
anes v Jtaliji niti edino mesto,
tn-avj1^ 0,ovek dobil svojo zakonito tdn lu- več nedostopno nezakonite-
mu
do
vPlivu
"A
;?2»
ciovc1- , a od ZUTla.l> danes v Italiji Sedeže. na najde svoje pravice niti pred ker g^i . lavice same, pred sodiščem, kphih* ^ v. J^iii ne sodi več po za-lašistoin Svo^ vesti, temveč po ukazih T •
SQ*°. tu'di že pred prihodom fa-~ ccl° vrsto slučajev, ko ‘t&taj	yec	rodila	z	zavezanimi
Rigljaiilu^f	A»lj ali manj očitnih1
ki so •i, Sistj°vskih rokovnjačev, Azilni™•	^iali svoja navodila z
^»odbi^Hif^1 iu drugimi takimi sodstvi. Ali smatrali ?®r r6 l 0 ® za »slučaje«, ki so se si-štnk,0 P05yayljali, ali le pod vsako-^da.,.1 i,nim pritiskom in »o bili ^rtolik« 12'*1<yne- Sicer smo imeli koli-'š že 0'j ^P°Jrna o laškem krivicosod-kli[0	sem,	ko je sodilo in ni
i*g> oKe^^ Jjudem laško vojaško 60-^kih do7°3ajo6 jih tjuvendan brez v-,?ket>a Aay«v, na enostavno prisego J Breznika, ki obtoženca nikdar 7 ' puščajoč jih v praisoval-j*li v^°ru mesece in mesece, da ne bi Mi j ,al, zaslišani in da bi sploh vo-^ttstil^v 50 zaprli, dokler jih niso z za®Dšanja in ^rez s°dbe, v ^1° na posredovanje mastno laških odvetnikov, ki so na-1 12javljali obtoženčevim eorod-j tfokrebujejio toliko in toliko
Konflikt z belgijsko vlado.
Beograd, 24. novembra. (Izvir- in električno centralo 11 milijonov no.) Spor med beograjsko občino in švicarskih frankov. Občina seveda te belgijsko družbo za cestno železnico zahteve ni mogla sprejeti. V dob rop o-dozdevno ne bo prijateljsko poravnan, učenih krogih se zatrjuje, da je belgij-ker se je v zadevo vmešala belgijska ska vlada obvestila našega zunanjega vlada kot zastopnica interesov belgij- ministra, da bo zadevo predložila v dki'h državljanov. Belgijska družba za- odločitev zvezi narodov, če se beograj hteva od beograjske mestne občiue kot ska mestna občina do 30. novembra ne odškodnino za odvzeto cestno železnico bo poravnala z belgijsko družbo.
Dr. IMšnčščev optšmšzem glede Italije.
L a u s a n n e, 23. novembra. (Iz- o možnosti novega posebnega spora-vinno.) V razgovoru z zastopniki ita- zuma, za katerega so bajo že določene lijanskih listov je izjavil jugosloven- smernice. II koncu je dr. Ninčič izrasla ministrski predsednik dr. Ninčič, zil svoj® zadovoljstvo nad izjavo mini da je preprčan, da bi med Italijo in Ju- strskega predsednika Mussolinija, da goslavijo že davno prišlo do popolnega sporazuma, če bi bil sporazum, sklenjen v Santa Margheriti, javnosti dovolj znan. Najvažnejše za sedaj je izvedba rapallske pogodbe. Govoril je
Boj za zapadno Tracifo.
Odločna gesta dr. Ninčiča proti Turčiji
Lausanne, 23. novembra. (Iz- včeraj prispel semkaj in imel takoj virno.) Ismet paša je v današnji seji razgovor. Govori se, da je sovjetska teritorijalne komisije ostro pobijal Ve- vlada zasigurala turški delegaciji pod-nizelove argumente glede dodelitve poro glede izvedite angorskega pakta, Zaipadne Trači je, in navajal razloge za zahteva pa, da Turčija podpira rusko pridelitev Traeije Turčiji. Glede gospo- zahtevo po udeležbi na konferenci, daiskega dohoda Bolgarske na Egej- Ismet paša očividno zavlačuje razpra sko morje se v principu strinja z de- vo na konferenci, ker pričakuje še o-militarizacijo teka Marice. Venizelos stalo rusko delegacijo s Oičerinom na je vztrajal pri svojih razlogih.	čelu.
Lausanne, 23. novembra.	Na-	Lausanne, 23. novembra. Priza-
prarm zastopnikom časopisja je izjavil devanju jugoslov. zunanjega ministra Ismet paša., da si Turčija noče prila- dr. Ninčiča se je posrečilo doseči tak-stiti Zapadne Tracige, smatra pa za šilo zbližan je med delegati naše drža-potrobno, da se da prebivalstA^u svobo- ve, Eumunije, Bolgarije in Grčije, da je da odločitve glede pripadnosti.	pričakovati v kratkem formalne usta-
Lausanne, 23. novembra. V da- novitve zveze balkanskih zvez, katera našnji opoldanski seji teritorijalne dejansko napram turškim, pretenzijam komisije so se zastopniki zaveznikov na konferenci že obstoja, izrekli proti turški zahtevi po Ijnd-	Patriz, 24. novembra-. (Izvirno.)
skem glasovanju z Zapadni Traciji. Dr. Ninčič je v včerajšnji popoldanski Stambulijskij pa je zahteval samo- eeji komisije naglašal, da rastejo za-stojnost (avtonomijo) Traeije. Za jutri hteve Turčije od dne do dne. Izjava je pričakovati živahne debate.	jngoslovenskega ministra zunanjih za-
Lausanne, 23. novembra. Zastop- dev je napravila na navzoče globok nik ruske sovjetske vlade Vonovskij je utis.
a namaže kljuka teh ali onili \ ^	tiči »pravica«;
au
Minister Pribieevič v Zagrebu. Protest beograjskih najemnikov proti Zagreb, 24. novembra. (Izvirno.)	stanovanjskemu	zakonu.
Danes-dopoldne je dospel v Zagreb Beograd, 24. novembra- (Izvir-prosvetni minister Svetozar Pribiče- no.) živeža najemnikov za Beograd in vič ter se je nastanil v bivši banski pa- okolico priredi 5. decembra ineeting, lači pri pokrajinskem namestniku na katerem bo zahtevala, umaknitev Demetroviču. Tekom dopoldneva so se stanovanjskega zakona, ki bi naj sto-vršile pri pokrajinskem namestniku pil s 1. januarjem 1923 v veljavo.
Tajna pogodba med Curzonom in Poincarejem.
Beograd, 24. novembra. (Izvirno.) »Novi list« javlja, da je bila med Curzonom in Poincarejem sklenjena tajna pogodba glede vzajemne podpore ob Roni in v Carigradu. Posamezno točke pogodbe se drže strogo tajno.
Iz novega angleškega parlamenta. London. 23. novembra. S kralje
V C’ Sra° STQatrali le -za izrodek, voj-P^Teli. Potem so se doga-: Cau’ kakor je bil na pr. tisti Vu. p™?1'. ®rkostavca Miillorja v asis^\ e? ?a z nekim njegovim 111 za'^li ua tržaškem koiodvo-
važne konference.
Konference o uradniškfli dokladah.
Beograd, 24. novembra. (Izvirno.) V finančnem ministrstvu se je vršila včeraj prva informativna konferenca ministrskega odbora in zastopnikov uradniškega udruženja, na. kateri se je razpravljalo o povišanju dra,gin jakih doklad državnih uradnikov. O tem vprašanju se bo nadaljevala razprava še na današnji konferenci, v im prestolnim govorom je bil danes nakar se bo izdelal poseben projekt, na otvorjen parlament. Njegova naloga podlagi katerega se bodo potem do- bo predvsem rešiti vprašanje garancij klado izplačale.	za obnovo Avstrije. Prestolni govor
t, v.,	. r .	-	,.... končuje z željo, naj bi lausannska kon-
— -rSSTMt** -	il!t	Ge-
Beograd, 24. novembra. (Izvir- orge je enoglasno izvoljen voditeljem no.) Min. predsednik Pašič je sprejel niacijonalme liberalno stranke v spod-dr. Milana Grba, ki mu je podal poro- nji zbornici, čilo o ekonomskih razmerah Cia Hr vatskem.
Senator Sonnino — umrl.
R i m, 23. _ novembra. Bivšega min. predsednika in zunanjega ministra, senatorja Sonnina je zadela kap. Sonnino jo mrtev.	v.
BORZA.	.
Ciurih, 24. novembra. (Izvirno.) Bredborza. Pariz 38.30, Zagreb 1.95, London 24,16, Berlin 0.08, Praga 1G.S0, Italija 25.10, Newyork 537.50, Dunaj 0.0076, žig. krone 0.0076, Budimpešta 0.225, Varšava 0.035, Sofija 3,85, Bu-•kaa-ešta 3.45.
Posamezne številke« Navadne Din -—'75, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO »e nah»j» * Mari-boru, Jurčičeva uU št. ^ JL nadstropje. Telefon intarurb- sL 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4» pritličje^ desno. Telefon št 24. — SHS poštnočelcovni račun štev. 11-787.
Na norcčlla brez denarja ae lira. — Rokopisi ta na vračajo-
Številka: 268.
ra, ju posadili v avtomobil in odpeljali v neko barako na tedaj popolnoma zapuščenem prostora vzorčnega sejma. Tara so ju postavili k steni, in najprej opljuvali in pretepli z gorjačami, potem pa streljali nanju iz samokresov, kakor na tarčo na. strelišču. Miiller je izdihnil, njegovega tovariša pa so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki le s težavo rešili. In prišlo je potem do porotne razprave vTrstu. Rešenec je natančno spoznal obtožence, tudi dokaz po ostalih pričah se je popolnoma posrečil, a obtoženci so bili — oproščeni! Seveda, ker porotniki, ki bi bili obsodili fašiste, ne bi bili varni svojega življenja! In ta slučaj ni bil edin. Ali vendar pa se je zgodilo tudi nasprotno, da obtoženci zločinov proti fašistom, niso bili obsojeni, ker dokazi niso bili popolni. Pravica je torej vendar še imela toliko moči, da se ni popolnoma vdala faši-i stovskemu terorju.
Ko si je fašizem osvojil državno o-blast in ko smo culi vsa ona lepa Mussolinijeva zagotovila, kako bomo vsi enaki p,red zakonom, smo prvi treno-tek ras verjeli, da se je sbvaa* temeljito izpreimenila, Ali varali smo se, kakor smo se varali še vedno, kedar smo verjeli Lahom, ne da bi imeli v rokah vsa jamstva, in varali smo se še tembolj, ker nam dokazujejo najnovejši dogodki, da je sedaj stvar še daleč slabša, kot pa je bila doslej, ker je ono, kar je bilo doslej ]e slučaj, pod fašistovsko vladavino prešlo očividno v sistem, kt postavlja kot vrhovno smernico v pravosodju — fašistovsiko voljo!
Naj navedem tu le dva slučaja, ki sta preznačilna za laško pravosodja pod fašistovsko vladavino.
Anton Flago iz Buzeta je v neki civilni pravdi stavil buzetskemu okrajnemu sodišču po svojem odvetniku predlog v hrvatskem jeziku. Buzetski sodnik, Id čuje na najpristnejše laško ime dr. Kirohmayerja, je predlog zavrnil. Na Flugov ' ekurz je višja instanca v Puli razveljavila ukrep prvega sodnika, češ, da ni taksativnih določb, ki bi urejale jezikovno rabo pri sodišču v Istri. Fašistovski »Popolo di Trieste« se je zaradi te razsodbe vrgel z vso najsirovejšo silovitistjo na sodrn-ga nadsvetnika Cegnarja v Puli, ki pa je sicer res potomec slovenskega pesnika Cegnarja, ki pa je bil vedno navdušen italijanaš, in mu zagrozil, da ga bodo fašisti z ricinovim oljem naučili, kako se je treba ravnati človeku, ki pripada slavnemu italijanskemu sodišču. Nadsvetnik Cegnar je brez dvoma že dobil za svojo pravičnost svoj Četrt litra ali tudi več ricinovega olja!
Kaj naj pa šele porečemo potem o onem pravcatem justičnem umoru, ki se je dogodil te dni pred okrožnim, sodiščem v Gorici, ko so bili obsojeni oni p odkruški mladiči, ki. so bili obtoženi da so oskrunili vojaški spomenik na Krnu. Dasiravno je bilo s strani strokovnjakov jasno dokazano, da je bij spomenik pokvarnen po streli, no pa po človeški roki, ko so dvema obtožencema sploh ni moglo dokazati drugo, kot da sta bila tiste dni na Krnu, a so drugi štirje, naravnost otroci od 13 do 16 let, sicer ras pobrali neke stvari na Krnu, ki so jih dobili tam gori p0 poškodbi spomenika po streli, a. so bili aretirana, ko so nosili one stvari nazaj na vrh Vkljub vsemu temu jih je so-disoe obsodilo, seveda le četvorico, ker dveh trinajstletnih otrok vendar niso niogli obsoditi 'faradi nedoletnositi. In obsodba so ni izrekla morda zaradi tatvine, ker so bile odnesene one stvari, temveč naravnost zaradi hudobne poškodbe spomenika! Izrekla pa se je, *“"* so fašisti v svodom cksoozeiu nxed
rs
Sten 2!
TOTBtntti'
^sraHBoFrssrnomm 1M2)
razpravo1 naravnost' zahtevali od sodišča, da obsodi obtožence!
Mislim, da je vsa.k a nadaljna beseda, odveč. In ipo vsem tem naj še kdo reče, da živimo v Italiji v — pravni državi! Ha jo morda celo fašizem z o-svojiitvijo državno oblasti postavil državi nove temelje, da njegov prihod na oblast poanenja nov preporod Italije! — Humbug! Laž! Nesramna laž!
In pri vas tam, na oni strani mejo, | bo še najdejo ljudje, ki zabavljajo, češ,! da ni v državi nikakršnega reda in ce- I !o govore o polnih loneih, ki so jih pu-1 stili v Italiji.	..us,	to
Pošljite jih nazaj čez mejo!
Vprašaraje Besarabije.
Poleg drugih nezaceljenih’ ran, katere so pustile mirovno pogodbe na telesu Evrope, je taka rana tudi vprašanje Besarabije. Ko je končala svetovna vojna z zmago zaveznikov in s porazom centralnih sil, Rusije ni bilo ne na eni ne na drugi strani, zavzemala je čisto posebno stališče, skregana on sprta z vsemi in razjedena od državljanskih vojen tudi naznotar. Tako se niti mirovnih konferenc ni udeležila, kakor da je sploh ne bi bilo. Radi tega ni nič čudnega, če se je z njenim bivšim ozemljem delalo kakor s premoženjem, ki nima gospodarja. Iz baltiških ruskih provinc so se stvorile samostojne države, poljsko in finsko ozemlje se je enostavno podarilo — Rumunlji, da-siravno ni imela do nje pravice niti s stališča narodnostne pripadnosti. Res je sicer, da prebiva v Besarabiji veliko Romunov, toda ti Romuni so v veliki manjšini napram Rusom. Narodnostno je Besarabija torej ruska in pripada po tem načelu tudi edino Rusiji. Boljševiki zagotavljajo sicer, da njim ne gre za narodna načela, roda v praksi pa vendar ne morejo docela zatajiti narodno zavesti, zato tudi izgube Besarabijo niso nikoli priznali in je tudi v bodoče očividno ne nameravajo. Se manj pa bi priznala odcepitev Besarabijo od Rusije katera druga ruska stranka, ki bi slučajno morda prišla v bodočnosti do vlade. Besarabija bo torej ostala vse dotlej odprta rana na telesu Evrope, dokler je ne zaceli povrnitev k Rusiji, kar se pa skoro gotovo ne bo zgodilo brez oboroženega konflikta med prizadetima narodoma.
Spor radi Besarabije je pričel med Rusijo in Romunijo takoj, kakor hitro so si boljševiki utrdili pozicijo, obračun ili s protirevolueijonarci v svojem domu. Spočetka ta spor še ni zavzemal določenih kontur, s časom pa stopa vedno bolj v ospredje. Posebno zadnje dni jo postal zopet akuten. Ruska boljševiška vlada je, kakor znano, povabila nedavno vse okoliške države v Moskvo na konferenco, na katetri 'naj bi se dosegel med njo ter .sosedin jami sporazum glede razorožitve. Tamu povabilu so se odzvale vso sosedne države, le Romunija je stavila poseben predpogoj. Zahtevala je od Rusije, ako hoče, da se udeleži re konference, naj poprej prizna fa.it acc-om-pli glede usode Besarabije, naj sankci-jonira za vse večne čase sklep mirovnih pogodb — katerim ni prisostvovala in ki so se vršile brez njo in proti njej. Da Rusi, čeprav boljševiki, na to romunsko zahtevo niso pristali, je samo ob sobi umevno; odgovorili so dokaj odločno, da smatrajo sklepe mirovnih pogodb, sklenjene brez njih, za neveljavno, da priključitve Besarabije Romuniji nikoli ne priznajo ter naj Romuni to ozemlje takoj izpraznijo in izroče pravnemu lastniku — Rusiji. Ta odločen boljševiški odgovor romunski vladi je povzročil v Bukarešti precej vznemirjenja in napetost med sovjetsko Rusijo in Romunijo se je s tem zopet znatno poostrila; celo tako, da odpošiljajo Romuni na rusko “ojo vojaška ojačen ja.
Ruska zahteva, naj Romunija izroči Besarabijo, je izzvala vznemirjenje tudi na Poljskem in tu je iskati tudi
Istota.ko
Poljsko
Kakor
brez termina, ponienja torej kakor za Romunijo tudi za dolžnost odpora proti Rusiji, poročajo listi, jo Poljska v tem smislu tudi že obvestila sovjetsko vlado. Kako se bo spor razvijal dalje in ali obstoja možnost, da pride že sedaj do o-boroženega konflikta, o tem so ne da sklepati še sedaj; počakati moramo na nadaljni potok spora, ki je velike in neposredne važnosti tudi za našo državo.
Ako bi Romunija ne bila članica Male antante, kateri pripadamo tudi mi in naša ožja zaveznica in ako bi ne stali v ozkih političnih stikih s Poljsko, potem bi bilo za nas to vprašanje precej irelevantno, čeprav M kot Slovani vsekakor stoli prej na ruskem nego na romunskem stališču; ker pa je Romunija članica Malo antante in Poljska naša zaveznica, je stvar drugačna. Zamislimo se le v položaj, v katerem bi se nahajali, ako bi res že sedaj prišlo do oboroženega konflikta ra
Dnevna kronika.
— Velikodušen dar v kulturno na mene. Dr. Grga Tuškan, veleposestnik v Sisku je daroval Jugoslovenski Matici v Zagrebu 1,200.000 kron.
—• Antonijevičev naslednik1. Beograjski listi vzdržujejo še vedno trdi tov, da bo naš sedanji poslanik v Rimu, Antonijevič v kratkem odpoklican ter smatrajo, da postane njegov naslednik sedanji justioni minister dr. Laza Markovič.
— Jugoslov. akademija znanosti v Zagrebu jo prejela od znanega rodoljubnega starino dr. Grege Tuškana v Sisku davilo v znesku 1 milijona 200 tisoč kron za znanstveno delo.
— ti druženje Koroških Slovencev v Ljubljani priredi od sobote dno 25. novembra naprej v gostilni Mrak vsako soboto zvečer ob 8. uri sestanke s poučnimi predavanji. Dne 25. nov. no predaval g. profesor dr. Lončar »Slike iz Slovenske zgodovine«, 2. decembra
di Besarabije! Kot politična ceiooa bi 1	,.	,	.	,
vi vr i j. a i 1-	...: gosp, profesor dr. Amere »Koroški plenila Mala antanta dolžna nasloniti1, * •, n ,	,	•’	-	..	1;
: biscit« 9. decembra g. vseuc. prof. dr.
j Arnejc »Koroški plebiscit«, 9. decem-i bira g. vseuč. profesor dr. Cavazzi »Gospodarske razmere Slovenije«. Dostop prost za Korošce in vsem prijateljem koroških Slovencev.
• • . -n 1 • t	1 at	-I — Starešinska zveza jug. akad. dru-
nijo in Poljsko, ako bi se zapletla vanj to,	m-	.	.	v .	,	.
ur 1 j. a ... v .	1	stva »Triglav« ima svoj letosnu redni
vsa Mala antanata, najbrze oziroma K-. - . ,	, n	,
‘tore gotove, ne ostal omeien le na te J ^ zbor dne 9‘ 12‘ 1922	2°-	™	v
■žave. «mmt h;	khtm	1	Mariboruv restavraciji Halbvidl, Jur-
skupno in celotno za Romunijo preti Rusiji. To pa bi pomemjalo za nas kakor tudi za Češkoslovaško ostro nasprotje z interesi naše slovanske ovi-jentacije. Toda bilo bi tudi sicer opas-110, ker bi spor med Rusijo ter Romu-
države, ampak bi izzval lahko novo splošno evropsko in svetovno prelivanje krvi. Radi tega je in mora biti naša iskrena želja, da se spor radi Besarabije ne poostri do oboroženega konflikta in mislimo, da je naloga v! prvi vrsti naše jugoslovenske kakor tudi češkoslovaške vlade, da posredujeta tako v Bukarešti in v Varšavi, kakor tudi v Moskvi, da se zadeva u-redi mirnim potom v sporazumu z v-semi. Ako pa ni mogoč kompromisen sporazum, potem naj se rešitev vprašanja Besarabije vsaj odgodi na poznejši čas, ko bodo duhovi v Evropi že bolj pomirjeni.
Politične vesti.
čičeva ulica, Maribor, s sledečim dnevnim redom: 1. čitanjo zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo od borovo, 3. prememba pravil, 4. volitev novega odbora in dveh revizorjev, 5. slučajnosti.
— Žalske novice. V pokoj je stopil žalski postajenačelnik g. Fr. Knu.šek, ki je služboval 17 let nepretrgoma na svojem dosedanjem službenem mestu. Odhaja s svojo ceuj. rodbino v Karn-; nik. Žalsko dramatično društvo je vpri j zorilo dne 12. t. m, s prav lepim uspehom komedijo »Avtomobilist«, dne 19. novembra, je igral dramatični odsek na žalskem odru »Rdečelasko«, v nedeljo dne 26. t. m. pa vprizori Dramatično društvo v Celju Molierovega »Namišljenega bolnika«.
— Za legefskj spomenik. Na Iegetskem polju v bližini Srem. Mitroviče leži več
»hrabro« bili, čisto pozablja nanje ter jih hoče docela upropastiti. Nas to J dilcovanje radgonskih renegatov PM iz sirca veseli. Tako vidimo vsaj, prihaja počasi spoznanje, počasi eioc , toda tembolj sigurno. Da, da, ce 01 bili malo manj, »hrabro« borili za m ter Avstrijo, bi ne bilo treba ta'1 shodov in Radgona bi tudi sicer P,01“ mila nekaj čisto drugega, kakor pa P meni danes.	.	.
— Mussolini proti novinarjem-Amsterdamski »Telegraaf« poroča Rima, da v bodočo ne bo prinašal .kakih poročil o Italiji, ker je itahA ska vlada zapretila njegovemu P° „ čevalcu v Rimu, da ga bo izgnaia, bo še nadalje poročal neugodno za lijonsko vlado in o italijanskem V tienem položaju. Holandsko i-11 gleško časopisje protestira proti W • ker je to največji atentat na »vo1 . tiska in novinarstva. — Najžalos1^^ pri tem pa je, da se to godi P(K1 ^ ^ Mussolinija, ki je po poklicu satn
nar in ki je bil kot tak že sam iz Italije.
— Konec tiskanja novih ban 1 v Avstriji. Med avstrijsko vlado zastopniki Zvezo narodov je bila 0 sklenjena in podpisana pogodba, kateri od 18. t. m. dalje Avstrija ^ sme več tiskati novih bankovcev
s vrh o to it ja svojih potreb. To J0 radikalni korak v saniranje ^liaL se-ga iin gospodarskega stanja n® verne sosede.	l0
— Češka šola v Bruslju. vembra je bila v Bruslju v BelgU vesno otvorjona češka šola. ^
— Svetovni mirovni kongres ^ ši v Haagu od dne 10. do 15. deci
* Obsodba zveze socijalistov s klerikalci v Ljubljani. Kakor znano, sc je dr. Peričeva skupina soc. dem. stran-; tisoč vojakov Timoške divizije, ki so leta
vzroke momentani novi napetos*i od-mosajev med Poljsko in Rusijo Kakor emo ze srajecasno poročali, je bila med Poljsko in Romunijo sklonjena vojaška konvencija, po kateri sta obe državi navezani pomagati si medsebojno v slučaju oboroženega konflikta * Preobratom, z Rusijo. Ruska zahteva po izročitvi Besarabije, podana m obliki ultimata
ke v Ljubljani (Zarjani) za obe. volitve zvezala s klerikalci in komunisti. Glavni odbor SSJ za Jugoslavijo objavlja v svojem glasilu »Radničke Novice« od 17. t. m. razsodbo, v kateri to koalicijo najostreje obsoja in zahteva, da skupina krog »Zarje« izvaja nujno posledice.
* Poset avstrijskega zveznega kan-ceiarja dr. Selpeia v Beogradu. Kakor poročajo listi, namerava avstrijski zvezni kancler dr. Seipel v decembru odpotovati v Beograd, da zaprosi za našo pomoč pri urejevanju avstrijskega gospodarstva. Zagrebški »Pokret« pripominja k tej vesti čisto umestno, naj v Beogradu dr. Seipclu ne obljubil,jejejo ničesar, dokler Avstrija ne preneha s propagiranjem in zapostavljanjem naših ljudi na Koroškem.
* Avstrijske razmere. Urejenost razmer v republiki Avstriji karakte-rizira najbolj poročilo ene zadnjih številk dunajske »Reichspošte«, ki pravi, da so dno 19. novembra priredili nižje-avstrijski socialisti veliko poizkusno mobilizacijo svojih čet. V Dunajsko Novo mesto je prišlo na tisoče delavcev, ki zaenkrat sicer še niso bili oboroženi, ki pa imajo vendar skritega za slučaj potrebe dovolj orožja. Ta nastop socialističnih čet je izzval posebno med kmeti pa tudi med meščanstvom veliko razburjenje. Zastopniki kmetov in meščanov so vsled tega poslali nižjeavstrijskemu deželnemu predsedniku dr. Buresohu oster protest proti zbiranju delavcev z zahtevo, naj se v bodoče tako postopanje prepove. Ako deželna vlada tega protesta in te zahteve kmetov in meščanov no bi upoštevala, so omenjeni zagrozili, da bodo segli po samoobrambi, ustanovili bodo svoje bojno organizacije, s katerimi so bedo postavili v bran proti socialistom in komunistom. To so raz-
1914 padli v bojih za osvoboditev in uje-dinjenje našega naroda. Mitroviški Sokol je prevzel nalogo, da se postavi tem junakom primeren spomenik in da sc uredijo njihovi grobovi, ter se obrača na ves narod, da s prostovoljnimi prispevki pomaga pri tem patriotskem delu, s katerim naj se deloma oddolžimo onim, ki so dali svoje življenje za našo svobodo. — Denarni prispevki naj se blagovolijo poslati z označbo namena »Sipski Zadružni Banki d. d., podružnica Srem. Mitroviča«.
— Srečna Radgona. Mi smo že takoj spočetka prerokovali, da Radgona po odcepitvi od naše države in po pri-klopitvi k Avstriji ne bo mogla živeti. To malo mestece, ki je po svoji legi bilo vedno navezano na slovensko o-zemlje Gornje Radgono, Apač in Murskega polja, je z odrezanjem od tega naravnega zaledja prišlo v zagato, ki je eden naj večjih nestvorov, kar so jih ustvarile mirovne konferenco po svetovni vojni. Po svoji lastni krivdi in renegatski prenapetosti raznih’ dr. Kamnikarjev in Kodolitschev je prišla^ Radgona ob ves pomen, katerega je imela poprej kot središče severnega srednjega dola Slovenskih goric in Murskega polja. Ze to je bil za Radgono hud udarec; drugi udarec jo zadel Radgono in Radgončane s polomom avstrijskega gospodarstva in avstrijske krone, sedaj pa preti še tretji uda-roc’ ~ Ner to Radgona preveč vstran, preveč ob meji, ni prikladna za sedež glavarstva in drugih podobnih uradov, zato namerava štajerska vlada te urade premestiti iz Radgone ter po zakonu o redukciji uredništva tudi sicer znižati število uradov in uradnikov. Radgona živi danes skoro samo so od teh uradov in uradnikov in zato to Jasno, kaj pomeni to za njeno že itak bomo životarjenje. Udarec jo hnd in zato so sklicali radgonski "spisbirgar-
Dopisi.
Iz mariborske okolice. Že
S&0
občini0
na tem mestu opozarjali predstojništvo v Radvanju,	0jp‘
štvo škofovega gradu Betnave 1 zastop mariborski, da ob malo 'Ljjfca nalivu teče voda iz grajskega čez okrajno cesto. Ob letošnjih ^ <ja mik dnevih ga skoro ni bilo d®0to ^ bi ne tekla voda čez cesto na pg stih in po več metrov na šir^- Vj, Jo lavcem, dijakom in drugim Ji®. boidjo dan na dam v mesto m1 Ja trg, ali na semenj, pa ni vS60r)l.0ia0' mora jo celi dan prezobovati v D[. jjd čenem obuvalu. Ker so let0® more več mostu razširiti, 6°	N
jez grajskega ribnika razdre^1’, mogla voida neovirano odtekata ^ Slovenska Bistrica. V sobe1- >
19. nov. predstavljena igra
možje« je zelo dobro uspela- N je bila vedno polna. Predstava J^ ^ v vsakem oziru dobro .podana j,ogBlr stop domačih igralcev siguren- ^
gospe Milico Kolenc, Danico P11’
ler
no moramo omeniti naše narodne
in Anico Pučnik ter Ido Leskovar, Štofieo Totnšic lfl no Žuraj, ki so svoje vloge re ?o dobro izvedle. Tudi moške^vb^ bile srečno razdeljene. Režija J (JA-v rokah načelnika dramatične«- ja selca »Čitalnico« g. dir. Pučnika’ vse jalco spretno vodil. Vsem 0 .fl počim gre najlepša hvala za trud ^ 30
t. di-
žrtvovalmoflt. Od pondeljka 20. srede 22. t. m. je tukajšnje dekliško šolo nadzoroval g-. "VfLne. nadzornik Cralioršček iz LjumJ^ 0 višji nadzornik so je o deJova-ni1 usirohih na olieh šolah zelo razil, kar bodi našemu zavedne prodnemu učiteljstvu v P^nos.
Iz Zavrča. Dno 21. t. m. ^ v < Fi'ano iz svojega vinograda _ Placarovce. Na poti pred viisjo^ . iv05il ra, hodeč čez most, jo vsled
TimiTifl V\ai\rns\i/->rr:s\ i-n
po
—UKU•	J.	oi7	J (Uj j 1 •	,	0	'	.JJI7	lizuni	^
mero kaikor v Italiji pred fašistovskim \ S . ronc7a^1 to dini protestno zborova-
nje proti tem vladnim nameram, na katerem so vsi od dr. Kamnikarja doli do zadnjega milo jadikovali in tožili, da mati Avstrija, za katero so se tako
Pžisiopajče k CM D!
zgubil ravnotežje in ker J0 robu mostu, so je prekucnil ki jo na istem mestu tlakov g-lJ‘ sn;V?m. Vsled zadobljone ran . p ^ ie bil uri niriči mrtev. Prepon v*
Icapa a
men;
vi je bil pri priči mrtev ga domov in dne 23. t. m. P0*'
Sv. Marjeti pri Mošfcamjcih
Loka. pri nas je ufltanovitoj to društvo dramaitičen odsek	(jcbJ
strani g. Magajna. Ker	jtopk^
  	’	—	misel	UaJ	r.jsc0
tu ua “
revi dcut
moči na razpolago, to	nfl	hlS
pozdravljamo. — Pri 125	.to11	.
1v
bot*
je ponesrečil g. žel.
Škerjanc iz Mairilmra- Prvo je nudil g. nadučitelj Jurko . ^ ja, dokler ni dospel zdgaV®v -- -niče,,	'*•	^	^	^
Maribor, 25. novembra 1922«
msssa^atssommmm
iUOOKil
 BSaSi^,
•«!?
Celjske vesti.
r_ Smrtna kosa. V sredo, dne 22. t. m. ‘je umrl v celjski javni bolnici gosp. Alfonz Smolniker, knjigovodja pri 'Združenih veletrgoAunah v Colju, v starosti 30 let.
Ljudsko vsoučiliščc v Ccljn. Predajanje g. vlad. svetnika Lileka v pon-deljek, dne 20. t. m. je bilo srednje do-t>ro obiskano. Predavatelj je govoril o sirjenju krščanstva v rimskem cesar stvu, o delitvi tega cesarstva in kulturnik posledicah, o doseljevanju jugoslovanskih plemen in o njih zasužnje Ara od frankovske, odnosno nemške oblasti. O pravi temi, namreč »0 odno-sajili Južnih Slovanov napram katoliški cerkvi in papežu v srednjem veku ln o protestantski dobi« govori preda-jutelj šele v pondeljek, dno 27. t. m.
Celjsko mestno gledališče. Dramatičnemu društvu se je posrečilo preskrbeti za prihodnjo dni dve gostovali. Dne 29. t. m. igra ansambel mariborskega Narodnega gledališča Gogoljevega »Revizorja«, dne 30. t. m. gostujejo Ljubljančani v igri »Ploha«, za .• 'december pa pripravljajo domači igra-lei Nušičevega »Običnega ,čo-Voka«.
Mariborske vesti.
Maribor 24. novembra 1022.
m Javen poziv na kralj, državno
Pravdništvo v Mariboru. Z ozirom na Zvajanja gospoda okrajnega glavarja T: Srečko Lajnšiča kot vladnega ko-isarja Mestne hranilnice v Mariboru, l^^bena v »Taboru« z dne 23. t. m. št. bo, ^vprašamo gospoda državnega iftvdinika, ali so mu znani bojkotni Pozivi v časopisu »Straža« v številki v, , dne 6. novembra t. 1. in zlasti v °vil:ki 133. z dne 20. novembra t. 1. ^naslovom »Vlagateljem Mestne teli0!	konča;	»Torej	vlaga-
hik’ 7^a;’ 86 Potrudi, zlatega časa b,” 110 Zamudi«. Ako so mu znani, nadTifmeiavia skreniti, da prepreči “ti hram M Z,0!ni° hujskanje proti Mest-8lučajib 1Cl’ kakor zahteva v takih Sovo 7, V ,va,.rstvo javnega imetja nje-^ibor of3^6 ^ kazenski zakon. — Ma-m h novemba'a 1922. Vlagatelji. Muietn	a Poroka. Dne 25. t. m. praz-
Sopvotr	kčrd.štof Folbor in njegova
Kiaf0 Leopoldina redek jubilej — Poroko. Še na mnoga letal ta T ^ Pr‘liki krsne slave 45. pešpol-45 naba*al v veseli družbi g. Pust .za invalidski fond. Posne-
glav*	neničurii	že	tudi	stikajo
nov" ln si zaupljivo šepečejo na uho tole £riidC?:	^ Marpurgi so Nemci znova
.v . *,en verajn in bo zdaj tajčcr šul-SliJn bi sidmarka zopet začela delovati, tejat Se’.da hodo dobili nazaj vse: kazino, ŠolcCr ’n ^°^c’ najnaprej šulverajnske jia7 *^a> te bodo marpurgerhitn tudi dohu Zab*evali?« »Seve!« Hribar pa bo častni naslov »Hiigler«.
setw	odlok Stanovanjskega
tuknu -V kibljani. Kakor je znano, je bani™ "v*. p.ot*ruznica Ljubljanske kred. on. m™ las^nica bivšega hotela »Uni-tediti v[ava hotelske prostore preu-'b da io , anovania za svoje uradništvo, h. ad nf^ ?Vanjsko obIastvo V Maribo-iKtavi,°z motirad-Pro^nK pndrzu]e Pravico, z dotičnimi Proti o!« razpolagati. Banka sc je Vanic-p- odloku pritožila in Stano-hko 1 ,scna oddelka za socijalno poli-PritoSfn^ rajmske uprave v Ljubljani jc bradi vPd^ *er °dl°k stanovanjskega razlo 'T aiakoru razveljavil s sledečimi iznrviu'- ^Prostori, na katere se nanaša Po«! Jani odlok, so bili hvtelski, tedaj Povi°'in* prostori. Kot taki ne spadajo v star na dodeljevanje pod določbe ta .	naredbe.	Očividno	pa	se
ske Sa nc bo več uP°rahIjala za liotcl-sam SVllie in Pritožnica v svoji pritožbi hot i ,navaja> da bo preuredila prejšnje re. ke prostore v stanovanje za svoje , acin>ke. — Ta namen ne nasprotuje do-cbani in namenu stanovanjske uredbe; teJT'”^ P še ce,° v shiadu z njenimi in-hofC!!J1mL Stanovanjska uredba ne ščiti ^ ciskih podjetij. Nikjer ne določa, da bi 0 nedopustno, spreminjati prejšnje po-s V!le v stanovanjske prostore. Na-pra?-?0-t	,0bo ima § 17 stanovanjskega
1 a- tega je sklepati, da pritožni namen ustreza m vsem zakonu.
Odlok prve stopnje ne najde opore tvi stanovanjski uredbi. Nasprotuje tudi v toliko določbam stanovanjske uredbe in stanovanjskega pravilnika, ker niti prva niti dmga ne poznata zaseg za poznejšo dodelitev. če je prva stopnja mnenja, da so kateri prostori dodeljivi, zamore izdati le odloke, ki ustrezajo § 13 stanov, pravilnika. Ker tedaj odlok nc najde opore v nobeni zakoniti določbi, se je moral razveljaviti.« Ker jc ta odlok pomemben ne le za podružnico Ljubljanske kreditne banke, ampak je sp‘- me važnosti, ga priobčujemo v znanje cm, ki so intere-sirani. Javnost pa bole iz tega slučaja uvidela, da mariborsko stanovanjsko obIastvo stanovanjske uredbe in pravilnika sploh ne upošteva in je menda prekomod-110, da bi si jih vsaj enkrat prečrtalo, da ne bi izzivalo proti sebi odlokov nadre jene oblasti, ki niso v čast niti oblastvu samemu niti občinstvu.
m Za Jugoslovensko akademsko menzo v Gradcu jo nabral član men zinegia upravnega odbora g. cand. med. Jovo Kašifcovie 4325 dinarjev. Radi pomanjkanja prostora, omenjamo samo darove nad 49 dinarjev. Darovali so po 50 dinarjev Trgovska banka; po 200 din. gojenke zavoda »Vesna« in N. N.; 150 dinarjev tovarnar Viljem Fround; po 100 dinarjev gospo in gospodinje: Ivanka Lipoldova, dr. Ferdo Mullor, dr. V. Kac, dr. V. Rapotec, namestnik Iv. Hribar, posl. dr. V. Kukovec, Josip Rosenberg, I. Scherbanm ter podjetja: Slovenska banka, Centralna banka, Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Anglo-avstr. banka, Džamonja i dr., Jakob & Valentin, transportno podjetje; po 50 din. gg. da’. Rosina, dr. Barle, dr. Koderman — dr. Slokar, dr. Kimovec, dr. Fran Lašič, dr. A. Juvan, stolni prošt M. Matek, Ernest Zelenka, Gjura Valjak ter podjetja: Carinsko-sped. biro Ru-ljovič, »Adrija«, Pinter & Lenard, pivovarna Gotz, »Balkan«, dr. Franz in sinovi, »Orient« in Prva hrvatska šfe-dionica. — Ostalo svota odpade na darove po 40, 30, 20 in manje dinarjev. V trgovinah, kjer se ni mogel oglasiti odpslanec menze, bo pobrala morebitne darove pooblaščena tukajšnja oseba. Jugoslovanska akademska menza izreka najtoplejšo zalivalo vsem navedenim in nenavedenim darovalcem, ki so s svojimi darovi pokazali toplo srce •za naše visokošolsko dijaštvo v Gradcu. Upamo, da ga bodo tudi v bodoče podpirali z darovi, ki so — tudi najmanjši — hvaležno sprejemajo. So enkrat: iskrena hvala vsem!
m Poiičevalnl odsek Izobraževalnega društva privatnih nastavljencev v Mariboru opozarja tem potom vse svoje člane in prijatelje društva na razne učne tečaje, kateri se vrše v risalnici mariborske deške meščanske šole, Krekova ulica 1, v sledečem redu: Pondeljek od 7.— 8. ure nemško tesnopisje. Torek od 7.— 8. ure slovenski tesnopis. Torek od 8.-9. ure slovensko tesnopisje. Sreda od 7.— S. uro cirilica. Potek od 7.—8. ure slovenska slovnica. Petek od 8.-9. ure slovensko tesnopisje. Sobota od 7.—8. ure nemško tesnopisje. Tovariši! Tovarišice! Nudi se Vam ugodna prilika za Vašo nadaljno izobrazbo, torej ne zamudite je! Za trgovske vajence je udeležba brezplačna.
m Rešenje poštnih paketov. Trgovski gremij razglaša: Carinalna pešta Maribor 2 je sporočila trgovskemu gremiju, da leži tamkaj okoli 800 poštnih paketov, naslovljenih na trgovce in špediterje. Pošta je vse naslovljence že dvakrat obvestila o teh pošiljatvalp ki pa kljub temu ne prodlože odobrenj deviznega odbora, da bi se mogli ocariniti in izročiti. Poštna carinarnica dajo za rešenje teh pošiljk ponovni osemdnevni rok in ako se paketi v tem času ne rešijo, jih bode v smislu tozadevnih predpisov vrnila oddajni pošti. Gremij poživlja vsled tega vse interesente, da nemudoma urede to zadevo, oziroma da predajo gremiju prošnje, opremljene z računi, poštnimi obvestili in potrdili davčnega urada, da jim potom svojega kurirja, ki potuje vsak drugi dan k Narodni banki v Ljubljano, preskrbi potrebna odobrenja. Ako kateri od prizadetih ne poseduje računa, naj si nemudoma preskrbi od svojega dobavitelja.
m Opozorilo onim, ki so hočejo izseliti. Policijski komisarijat 'razglaša: Da so naši izseljenci izognejo nepo-
trebnim stroškom, se glasom odloka ministrstva za socialno politiko, odde-ljenje za javno pomoč broj 8173-H-5 z dne 25. okt. 1922. odnosno odloka Pokrajinske uprave za Slovenijo, splošni od:sbk v Ljubljani. Opr. štev. XIII, 19.857-22 z dne 31. oktobra 1922 opozarjajo vsi interesenti, koji nameravajo potovati v Ameriko, da si ne nabavljajo voznih listov, dokler si niso pridobili pri svoji pristojni oblasti zato potrebnega izseljeniškega potnega lista, kakor tudi vizum konzularnih predstavništev onih držav, preko kojih in v ko j o žele potovati.
m Park-kavarna se jo v torek zopet otvorila. Preuredila so jo za zimo, opremljena je z električnimi pečmi, ka.r je gosto posebno -zanimalo. V splošnem naredi utis napol zimskega vrta napol solidnega bara. Posebno prijeten je sveži zrak, katerpga navadno v kavarnah najbolj pogrešamo. Namesto vsiljivega orkestra igra diskretno pia nist zagrebškega bara. Prvi dan že je napolnilo občinstvo to novo podjetje v našem krasnem parku. Najlepše izne-nadenje je pa bilo za goste, da so cene ostal navadne, kakor v vseh kavarnah, akoravno je cela oprema tako ufcusna kakor v barih. Želimo našima narodnima podjetnikoma čim največ vspeliov in upamo, da bodeta tudi pri znižanju cen prednjačila vsem drugim.
m Oddelek policijskega komisarijaVa za pobijanje draginje nam naznanja na. podlogi določbe o nadzorstvu prodaje uvaženili življenslcih potrebščin (objavljene v »Uradnem listu« št, 312 z dne 28. oktobra 1922), člena 3, ki -pravi, da ima pristojno oblastvo zaradi pobijanja draginjo pravico na primeren način objaviti, kdo je tako blago uvozil in po kaki ceni ga prodaja, da so dobi ameriška most v Maribora v sledečih trgovinah in po sledečih cenah: pri Ivanu Vidmarju, trgovcu na Meljski cesti št. 31 po 98 K kg.; pri Benediktu Kraglju, trgovcu na Koroški cesti št. 39 po 100 K kg. ter pri Rudolfu Eiahalzerju na Meljski cesti št. 41 tudi po 100 K kg.
m Nenavadne posledice slabe jnhe. Pri zadnji poroti je bila razprava proti nekemu Andreju Lichten-vvalnerju, ki je umoril svojo ženo, preložena, ker je obtoženec trdil, da ni pri zdravi pa meti. Da bi svojo trditev primerno podkrepil, se je udal molku in cela dva meseca ni izprogovoril niti besedice. Preiskovalni sodniki in jetniški pazniki so se zaman trudili, da bi spravili iz .prostovoljnega mutca le eno besedo. Toda česar niso dosegli ljudje, je dosegla slaba prežganka. 'Ko je pred par dnevi paznik prinesel Lichtenwainerju prežgano juho, ki menda ni bila posebno okusna, je začel mutec Liohren-\ralner naenkrat robantiti in govoril je tako gladko in hitro, da se je presenečeni paznik kar čudil. Liohteinval-nor pa se je jezno obregnil nad njim: »Vi napravite svoje, jaz bom pa tudi svoje opravil.« Za to bo vsekakor imel priliko pred decembersko poroto.
m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu m inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti.
Narodno giedan&e.
Repertoire:
Soboto, 25. novembra: Revizor. Ab. G in kuponi.
Nedelja, 26. novembra. Baron Trenk. C in kuponi.
Pondeljek, 27. novembra. Zaprto.
Torek, 28. novembra. Nečak, Izven.
1 remijera.
Sreda, 29. novembra. Revizor. Gostovanje v Celju.
»Baron Trenk«. V nedeljo, 26. novembra sc vrši zadnjic v letošnji sezoni opereta »Baron Trenk« in sicer izjemoma za ab. C.
»Nečak«. V torek, 28. novembra se vrši premijora »Nečaka«, opereta v 3. dejanjih, vglasbil Viktor Parma.
Objave.
§ Mestni kino. I. epolia amerlkam-»kega kodosalnega pustolovskega filma »Robinson Orusoe« v glavni vlogi Marja Dani se predvaja v potek, soboto. .nedeljo ju. ppudoUoiL	"	|
Gospodarstvo.
.-i
g Produktna borza v Novem Sa- . du, 22. nov.: pšenica: bačka 405, siem« • ska 408; ječmen: bački 280, sremski' 285; oves: bački 265, sremski 270; kovu- ' za: bačka 325, zrno za marc ',J0; fižol: novi beli 350; moka št. 0 bac:. 575; za kuho 550; krušna št 6 500; otrobi pšenični 163; mast svinjska ab Bačka 27; t zelje bačko glavnato 130; orehi bosanski 500; čebula 340. Tendenca: čvrsta.
g Hmelj. XXIV. brzojavno tržno poročilo: Nuraberg, 22. nov. 1922. Mala prometa, 5000—10.000 M ceneje.
g Zagrebški trg 22. nov. Plačevalo se ' je 1 kg žive teže: voli la 30—36 K, Ha 24—28 K, lila 16—20 K, krave lla 23—• 28 K, teleta la 40-45 K, Ha 36—38 K, svinjo so narasle v ceni; plačevalo se je la blago 63—71 K, Ha 50—58 K, seno slabše vrste 500—650 K, boljše 70Q do 900 K.
g Podaljšanje roka za žigosanje predvojnih posojil bivše avstro-ogrsko monarhije do 15. dec. 1922. Delegacija min. financ v Ljubljani objavlja urad-n?’ 5^ S. fin. min. z odločbo D br< 25.585 z dne 6. no.v. t 1, odredil: 1. Da 15. dec. 1922 se morajo v amislu pravilnika D br. 4019 iz leta 1920 (Uradni {ist^št. 97 od 23. avg. 1920) še popisati in žigosati obveznice pred/vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, katerih lastniki doslej še niso bili dali žb > gosati. Popisale in žigosalo se bodo. tudi obveznice predvojnih posojil, ki so bile deponovane in so se nahajale vj' inozemstvu ter so bile vrnjene lastnikom in vnešene v našo državo, brez ozira na to, ali so žigosane z inozeun skim žigom ali ne. Vse obveznice, ki so bile vnešene v našo državo, pa doslej še niso žigosane z našim žigom, se mo-, rjo predložiti radi žigosanja. 2. Obveznice vojnih posojil se n© bodo več popisovale in žigosale, zato naj se na predlagajo več. 3. Gornji rok za Žigo« sanje se po sporočilu reparacijske !«>, misije ne bo več podaljšal. Lastniki ne< žigosanih obveznic predvojnih posojil, ki obveznic do gornjega reka ne daja žigosati, bodo trpeli škodo, ker se taka obveznice ne bodo upoštevale pri razdelitvi dolgov in jih naša država tudi ne bo mogla zamenjati. 4. Prošnje za mjallvTiadnjo žigosanje je z obveznicami! vred predložiti generalni direkciji dolgov v Beogradu. 5. Prošnje je opremil ti s kolkom po zakonu o taiksah. ;
g Naša industrija i zanati. V krat« kem izido dragi del knjige »Naša industrija i zanati«, katero je spisal načelnik ministrstva trgovine in industrijo Milivoj M. Savič. Knjiga (tiska-na^s cirilico) popisuje poedine vrste naše produkcijo ter je v vsakem oziru izredno zanimiva in aktualna, Kdon si jo želi naročiti, noj se obrne na ljubljansko trgovsko in obrtno zbornico in obrnem pošlje znesek kupnina z naslovom, nakar bo izvedla zbornica! naročilo pri Ekonomatu Ministrstva) trgovino in industrije, ki ima knjiga V zalogi.
g Naš premog krije vse domače po, trebe. Lastniki naših jugoslovenskih premogovnikov so te dni predložili ministru za šume in rude spomenico, ,v kateri zahtevaj, da se v interesu povišanja naše .valute takoj prepove uvoz inozemskega premoga, ker naš premog že docela krije vse domače potrebe in bi se ga, ako bi se prometne razmere uredile in bi se tudi v rudokopih pričelo z intenzivnim dolom, lahko še izvažalo. Prva zemlja, ki bi prišla v poštev pri izvažanju premoga, bi bila Grčija, za njo Italija in potem še nekaj drugih. Celokupna dnevno pridobivanje premoga v, naši državi znaša okrog 1400 vagonov docela dobre kvalitete. Trboveljski premogovniki dajejo dnevno krog 4800 ton, bosanski 4—5000 ton, srbski krog 1700 ton; vojvodinski in hrvatski krog 1800 ton, a dalmatinski krog 600 ton. **
g Uvoz za trgovino in prevoze V Newyorku m jG ustanovil urad, ki dajo vsem osebam, katero bi prišlo v N©wyark po trgovskih poslih, vse potrebno informacije. Urad je osobito na razpolago zastopnikom bank, korporacij, inštitucij itd., ki gredo v New-v s vrbo vzpostavitvo trgovskih! odnosa jov s tamkajšnjimi podjetji. Naslov urada je: Board of trade and Transpeu-tation, Newyorik, 41, Park* Row.	-
Mariborska tiskarna d. d., Maribor
Hinko Pogačnik l r.	Dr.	Fr.	Llpold	ir*
TB&raU 4.'
»iiiinriMi
X B O R c^
Maribor. 25. novembra 1922.
Bernhard KeTIeraiann:
PREDOR,
Koman,
(JMM
Strah ga j2 vzdramil Kje je? V Centralparku. Zakaj ni odšel, res, da bi ga zlodej — zakaj je ni pobrisal? Zakaj lepi ves dan na Newyorku? Kdo mu je ukazal? Pogledal je na uro. Bilo je nrT "ko minut Srez pet. Eno uro torej je časa. zakaj kar A lian reče, tega ne oporeče.
Glava mu je začela naglo misliti. Imel je v žepu pet tisoč dolarjev. Ž njimi je mogel priti daleč! Za-htelo se mu je pobegniti. Allan naj bi ga ne dobil. Ozrl se je — nikogar daleč naokoli! Torej se mu je posrečilo Allanovih detektivov se otresti. Zavest, da jih je tokrat prekanil, ga je razživila in začel je ravnati z
Svarimo vsako
n
•-A	■	■	8.	J
S. Woolfa so kolesa podtalne železnice razmlela, dve minuti pred šesto, a žo pol ure nato se je po vsem
H„„i h ,„!*> « Ofrairf .lito molko mo 7. ..................................
’	‘	gospe	Emilije	N	e	čas,	ker	ista	ni	njena	last,	temveč
  ., _  _______ Hya! Hya!
about suicide o! Banker Woolf! Ali about Woolf!«
Prodajalci novin so se drevili kakor divji konji, m po cestah, ki jih je Woolf danes prehodil, je odmevalo njegovo ime.
»Woolf! Woolf! Woolf!«
»Woolf na tri dele razrezan!«
»Predor požrl Woolfa!«
»Woo!f! Woolf! Woolf!«
^Vsakdo je stokrat videl njegov po P, ? J-vavju hiteči 50 PS-ski voz s srebrnim zmajem, rulečim kakor prekmorski parnik. Vsakdo je poznal njegovo kosmato bivolsko lobanjo. S. WooIf je bil del New-yorka, zdaj pa je mrtev! S. Wooli, ki je upravljal največji kapital, kar jih je en človek kdaj imel pod seboj! Sindikatu prijazne novine so pisale: »Ponesrečba ali
zlato verižico od
last dedičev.
Dediči Zavadlav.
K J-	-	J	■	''THSPl
ii ui
veliko naglico. V nekem barber-shopu si je dal vzeti wm<rn?r^*/ naspr0^ne: "Najprej Rasmussen! — Zdaj brado in v tem ko je brivec obavljal svoj posel, je °	{
preudarjal, kako naj pobegne. Bil je ob Čolumbuš-squareu. Odločil je, da se s podtalno železnico zapelje
»Woolf, Woolf, Woolf!« Prodajavčki novin so bevskali njegovo ime in po megloviti cesti puhali do Dvestote ceste, nato pojde nekoliko peš in končno j	f.op^e.	sape. Bilo je slišati, kakor bi hripavo j
sede v katerisibodi vlak.	j	tulih volkovi, ki mesarijo svoj plen.	.
r.,.	~	.	,v	,	. . .	.	*	Allan	je	Woolfovo grozno smrt zvedel pet minut
VimJP«?	ip	SL.'i	^	iz, brivnice, i potem ko jo je storil. Izporočil mu je po telefonu ne-
Kupil si je se smotek in je krenil sedem minut predi ki detektiv.	j	2335
šesto navzdol k podtalni železnici.	j	Izbegan.	nesposoben za delo je hodil po svoji de
Ko je na ploščadi cohunbussciuareske postajnice ■ lavniei. Ceste so bile polne megle in le nebotičniki so
itcrlArlal nolron-o Ir-i	x	mrl	mn fntiopp niili	mopn
med čakajočimi ugledal nekoga, ki se je zadnjič ž njim vozil prek morja, je osupnil. Oni ga je celo pogledal, a ga — Bog mu daj zdravje! — ni prepoznal! Pa je takrat ž njim vsak dan v saloonu za kadilce igral poker.
Po znotranjih tirih je bliskoma zarovštal brzo-. vozen vlak in postajnico navdal s hrumom in pišem->Woolf je postal neučakaven in je pogledal na uro. Pet minut!
' r Iznenada onega potnika od poprej ni bilo več videti. Ko se je ozrl, je zapazil, da mu oni stoji za hrb tom in je zatopljen v prečitavanje Heralda. In Woolfu
štrleli nad meglenjavo, a toneče solnce jih je mežavo osvetljevalo. Newyork je besnel in tulil v globočini: škandal se je razmagal. Sele črez mnogo časa se je mogel posvetovati z načelnikom tiskovnega uradu in j z začasnim upraviteljem denarstvenega oddelka. Vso j noč ga je trapil zadnji pogled na Woolfa, kako je ležal | v stolu mrličast, ves zasopljen . . .
»To je	predor!« si je dejal Allan. Bilo	mu je, kakor da ga. obsipata pretnja in nesreča, in	ga	je	m ra-'
zilo. Zdelo se mu je, da prihaja brezupen čas. »Zdaj i bo trajalo	leta —!« je razmišljal in hodil	tja	in	sem, j A-
ker se mu	ni kar nič dremalo. _	j
Woolfova smrt je povzročila, "da jih je to noč be-
svinists mast Ilire fniili Molst pltase paske Kilte izMra SIRerisv
po najnižji ceni pri
tvrdka Vračarič & Šorn
Jurčičeva ulica 11.
ES
Podpirajte J$jf|osIiv@nsko Matico!
P 37/19
odaljsanjs varstvene oblasti.
Na podstavi odobritve okrožnega sodij^3
so v isti Čas omrtveli vsi	udje.	Vzniknila je v	njem	delo na tisoče. Ko se je ustrelil Rasmussen, je ta in v Novem mes^u norip!i«np r Rklpnom Z dn«
a	potnik eden od	Alla-	oni postal nervozen. Woolfova smrt pa je prestrašila «	,ooo	m 7 qo/02 S0
ves svet- Sindikat se maje! Vse velike banke sveta soj A novembra 1922, opr. štv. Nc I 82/^>.
strahotna misel. Kaj, ko bi bil ta novi h detektivov in se ga držal že — izza Čherbourga ■—? Do šestih so bile še tri minute. Woolf se je pretopil za nekaj korakov v, stran in je začel onega kradoma opazovati. Potnik je mimo čital dalje, toda Časnik je bil nekoliko pretrgan in skozi razporek je srepelo ostro oko!
S. Woolf je v to oko pogledoval s strašno tesnobo ,v srcu. Končano je! V tem je prihrumel vlak in S. Woclf je skočil doli na tir. Čakajoče, ki so to videli, je izpre-letela groza. Nekdo je segel za njim z roko, ki so ji bili prsti razklenjeni.
bile pri predoru udeležene z milijardami, industrija je j glede Antona (Mirko) Zupančič, roj. bila udeležena, z:milijardami, ljudstvo, doli dojmoda- 13 decembra 1901, usnjarskega pomočnik«
in posestnika iz Radeč, sedaj stanujoč0^3 v Mariboru, Slovenska ulica št. 22, varUŠtv°
jalcev novin, je bilo udeleženo z milijardami. Od vznemirjenosti je drgetalo vse od San Francisca do Petrograda, od Sidneyja do Capetowna.
•	.	(Dalje prihodnjič.)
Glavni uradnik: Radivof Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim.
za nedoločen čas podaljšuje.
Okrajno sodišče v Radečah
dne 8. novembra 1922,	3334
Katarinin venček
se vrši dne 25. novembra ob 19. (7.) uri zvečer v
gostilni „Pri Pohorcu" na Tezrsgj.
priporoča m
$ala oznanila
Za dobra postrežba je preskrbljeno ter so obilca obitk
Jernej Očka
5231	goslitaiiar „Pri Pohorca", Temo,
ter razno modno in galanterijsko blago v Toliki 2318	izbiri	in	najceneje	pri	10—S
llil
IB!
Jakob Lah, Maribor. Glavni trg 2. B
M
Na prodaj: Postelja trdi las 160 D, mize trdi Us ISO D, omar« s predali IfiO D, divan 340 D, kredenca 400 D, kredenca s ploščo 1500 D, nočne omarice, slike. Vprala se: Rotovški trg S, L nadstropje, levo.	2332
Sedam plemenskih prašičev bakonjske pasme, ▼ starosti 6 mesecev, se proda. Vpraša se: Pliuarska nliea 17, Maribor.	2325	3—3
Pekarija, posestvo 8 oralov, udobno za trgovce ob plavni cesti, so proda za 9(50.000 K. Naslov v upravi. 2323 2—2
VABILO
Zniai
stanevaeie
Morske tiskane 11 v Mariboru
a in
IZ PREMOGOVNIKOV:
r Sodni ulici, obttpječe iz dveh lep'h dednih sob, kuhinje in ’
Tsemi pritiklinami, z električno razsvetljavo, za večje od treh do štirih sob z električno razsvetljavo, kjerkoli si bodi v mestu! na levem bregu Drave. Naslovi se Izve ▼ upravi.	*	j
ki se vrši v pondeljek 4. decembra 1922 ob II. uri dop. v ravnateljskih prostorih tiskarne v Mariboru, Jurčičeva ulica štev. 4., I. nadstropje, z nastopnim
dnevnim redom:
Ladanje . . .	.	.	.Din	33 —
klučarovd.................... 34*50
konjščlna	36*—
Ziatar-Bistrlca 	37*50
Cerje Tužno	.	.	. „	38*—
Bukova drvazagorlvo,,	700*— za m*
franko stanovanje oddaja vsako množino tvrdka
F. & A. UHEH
veletrgovina z drvmi in premogom
Maribor, Slovenska 8
- - — TELEFON 344
M
■a <
ca
0
J) 00
C.U.
s«
Oh
Sklepanje o aovišbi delniške stavnice
od 3,000.000 K na 5,000.000 K
in o načinu izdaje novih delnic.
e*e<.
Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki najkasneje 3 dni pred občnim zborom založijo delnice pri Slavenski banki d. d. podružnica Maribor ali pa pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru. Vsakih 10 delnic daje pravico za en glas. Glasovalno pravico na občnem zboru vsak delničar izvršuje osebno ali pa po pooblaščencu, ki se izkaže s pooblastilom upravičenčevim.
V Mariboru, dne 11. novembra 1922,