■ -í íf'ik
40. Številka.
__'J.  jnií-r i-inrr i Jiniwnii ímiIi ji ■■ir irrtrrn .m m itu - n r •
JP&Mmimw pavMmMirmna,
Dne 30. septembra 1920.

-y • *
II. leto.
Murska
Glasilo obmejsiili Slovencev,
Uredništvo: Marifeor, Cirilova tiskarna, Koroška c. Upravništvo v Gornji Radgoni, Sp. griz 7, I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 30 K, za pol leta 15 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev.
Inserati: Ena petstoipna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) K 150.
Pri večkratni objavi primeren popast
Draginja
Najtežji gospodarski problem je draginja. Ne le pri nas, temveč tudi v državah, ki so politično mnogo, bolj urejene kakor naša Jugoslavija, dela draginja državnikom hude preglavice. Te dni so v ministrskem svetu razpravljali o rešitvi uradniškega vpra -Sanja. Državni uradniki in nameščenci so zahtevali takojšnje izdatno povišanje plač. Borba je bila zelo huda, zakaj pokazalo se je, da v državni blagajni ni — denarja. Kjer nič ni, tam cesar pravico (izgubi! in vendar mora uradništvo živeti, ker država brez uradništva je kakor telo brez kosti. Da pa država tali ko vsaj deloma zadovolji svoje uradhiištvo, mora iskati novih dohodkov. Radi tega se pri nas v isli sapi govori o zvišanju plač, o pobijanju draginje in o novih davkih. Na vjdez izgleda, da si to nasprotuje, a v resnici je ozko zvezano med seboj. Povišanje plač in mezd je posledica višanja cen, posledica draginje. Posledica povišanja plač so pa novi davki in še višje cene vsakdanjih potrebščin. V prvi vrsti je treba s spretno operacijo odstraniti iz državnega telesa draginjo, pa bodo padle vročnične zahteve in se bo vrnilo veselje do delali e n a r.	\
Pred želvo so šle cene navzdol, vrednost denarja pa kvišku. Dva meseca po žetvi pa se dogaja ravno nasprotno, To je dovolj jasno znamenje, kam nas ¡vodi zavožena gospodarska in (finančna politika. Finančni minister izdaja redno razne recepte za ozdravljenje našega denarja, a bolnik ne kaže še nobenih znamenj, da bi: se v doglednem času postavil na lastne noge. V zadnjem času je bilo opaziti, da jugo -slovenska krona zopet' pada, V nemalji meri je to posledica našega nejasnega in zunanjega, položaja, Svet presoja naše razmere z drugega vidika nego mi, ki v njih živimo. Menda so te razmere take, da jim ne zaupa dovolj. Mednarodna denarna politika slom na zaupanju in najbolj trdne države, kakor n. pr. Združene države ameriške, Švica, Anglija imajo najboljšo valuto, dočim se Italiji kljub vsem spletkam in protekcijaa» ne posreči ustaliti vrednosti! lire. Naš izvož je silno padel. Obmejni kolodvori so prenapolnjeni z blagom, namenjenimi za naš, oziroma od nas v inozemstvo. Cariniki so postaji od. države plačani škodljivci države. Cehoslovaška prometna komisija je pretečene dni prepotovala našo državo, z namenom najti vzroke zastoja gospodarskega prometa med 'Jugoslavija in Cehoslovaško. Ugotovila je, kofko škoduje počasnost carine. Nemška Avstrija nam je zagrozila, da proda vse jugoslov. blago, ki vsjed pre -napolnjenosti naših kolodvorov leži na avstrijskih postajah. Ti in še drugi' vzroki so krivi, da je naša država obdana z nekakim namišljenim zidom' ki o-vira gospodarski razmah na znotraj in na zunaj. Do kler ne bo naš denar vsaj za silo ozdravel, ne bodo padle cene potrebščinam, ki jih dobavljamo iz drugih držav, predvsem blagu za obleke in gospodarskim strojem, dokler se ne bo v notranjem gospodarstvu u-peljal nov, boljši sistem,,ne bo padla draginja domačih pridelkov.	{	: j
Davki.
Državni proračun ima celo vrsto novih davkov. Ker so la bremena takšna, da se zvale z vso težo ravno na revnejše sloje, je umevno, da se vedno bolj naglaša nezaupanje do tega proračuna. Poslanci Jugoslovanskega, kluba so dosegli, da pride proračun pred narodno predstavništvo. Te dni so v finančnem odboru razpravljali o državni trošarini. To je nov davek, ki bi hudo obremenil revnejše prebivalstvo . Cena sladkorja bi takoj poskočila za 8 K jitd. Obdavčeni bi bili med drugimi naslednji predmeti: sladkor, kava, riž, olje, pi'vo, fina vina, razsvetljava in žganje. Kakor izgleda, se bo tirošarinski ukaz-zakon podvrgel operaciji finančnega odbora, kt bo vsaj deloma odstranila njegove preostre _ igle* V razpravo pride tudi zemljiški davek, k,i ga je finančni minister tako povišal, da bi moral naš kmet pobrati iz žepa zadnji vinar in ga odnesti na, davčni urad. Marsikateri bi moral najeti posojilo, da plača davke. Posledica vsega tega bi bilo silno podraženje kruhain mesa, zakaj nihče ne more siliti kmeta, da žrtvuje svoj oh-
in drugo.
st oj in svojo zemljo za druge sloje. Nekmetski sloji pa bi radi tega zahtevali novo povišanje prejemkov." Tovarnar in obrtnik bi navila cene,, država pa bi še še bolj uprla na davčni vijak. Upati je, da se bo nar šel način, da se nekako odkrešeio najbolj bodeče strani- državnega, proračuna), predno bo uveljavljen. Opozoriti moramo ob tej priliki na razširjenje monopola na vso,državo. To se pravi: tobak, sol, petrolej vžigalice in cigaretni papir sme pridelovati., izdelo -vati ali uvažati samo država. Na eni strani bi to povišalo cene, zakaj država išče pri monopolu novih do hod kov. na drugi strani bi pa nastopilo pomanjkanje omenjenih predmetov},, ker |e o nmnopolski upravi znano, da jih še za malo Srbijo ni mogla preskrbeti, tem manje bi lahko preskrbela razši jeno in v pro -metnem oziru še neurejeno Jugoslavijo. Tudi vprašan-monopola pride v pretres. Govoreč o novih davkih pa moramo vedno povdarjati: Država mora ostati, in če nam hoče zasigurati red in mir, Ji moramo dati na razpolaganje dovolj denarja. Ne verujte nikomur, ki pravi, da bi lahko bili davki vsaj na) tisti višini, kakor so bili leta 1917. ¡Takrat je bila vojna in Avstrija je razsipavala milijarde na tiuj račun. Upala je pač, da zmaga, da dobi vojno odškodnino in razne nove vire in da bo po končani vojni lažje tlrjala vi -šoke davke. Toda primerilo se ji je podobno, kakor tistemu Janezu, M je na račun očetove kmetije napravil dolgove, na to pa ga je oče pognal čez prag. Ampak oče je moral dolgove kljub temu poravnati . Tako morajo tudi osvobojeni narodi nositi- bremena, ki jih je napravila lahkomiselna avstro-ogrska vlada.
Ne le pri nas, marveč tudi na Češkem in na Poljskem imajo visoke davke, Avstrija in Madžarska pa morate plačati povrh vseh dolgov še velikansko vojno odškodnino in samo ta bo za dolgo dušila vsak prost razvoj obeh premaganih držav. Davki tedaj mo rajo ostati, ampak zahtevati smemo dvoje: 1. da se razdele pravično in da plačajo bogataši najprej milijone, za njimi šele kmet stotake; 2. da davčna bremena nosijo vse pokrajine enako, ¡nikakor pa ne gre, da bi imele ene prednost pri dolžnostih in zadnje mesto pri pravicah. Visoko naj se obdavčijo predmeti, ki jih človek ne potrebuje neobhodno,, toda živila, o-bleka in železniški tovorni tarifi morajo biti prosti davka in kar najbolj po ceni.
Zakon proti draginji.
Lepo je od finančnega ministra, da se kakor sv. Jurij spravlja nad zmaja,, draginjo, toda nihče mu ne pripisuje čudežne moči, da bi zmaja res premagal. Finančni minister ima obraz kakor stari rimski bog Januš: na eni strani se nebeško prijazno smehlja, pobijajoč draginjo, na drugi strani pa gleda strašno neprijazno, žugajoč z visokimi davki. Niti finančni, niti socijalni. ali kateri drug minister ne bo pobil draginje z zakoni, ki le preradi ostanejo na papirju ali pa na tleh življenja spreminjajo barve kakor kameleon. Izkušnje iz starih časov uče, da je po vseh vojnah vladala draginja in preteklo .e nekaj let,- predno so prišle nazaj stare dobre Cene. O tako veliki vojni, kakor je bila svetovna* vo.na, pa zgodovina molči in če bi se kedaj na svetu vršilo podobno veliko klanje, pa niso nikdar toliko trpele gospodarske razmere držav, ker niso bile nikoli tako razvite in zapredene. Samoumevno je, da. bo pretekla še lepa vrsta let, predno bodo zavladali stari življenski odnošaji, ako je njih povratek sploh še mogoč. Medtem se bodo ljudje vživeli v nove soeijalne razmere, ki si pridobivajo vedno več taj. Nekoliko skromnosti in Sledljivosti bo vedno treba, za vsakdanji kruh bo treba delati delj in težje kakor v starih, zlatih ča -sih. Toda ravno v tem vztrajnem delu, ki zahteva od človeka kar največ moči ter v primerni skromnosti in štedljivosti leži najbolj gotova pot k cenejšemu in zadovoljnejšemu življenju. Razkošje je slabost kapitalistične dobe, ki je zdaj v zadnjih zdihljajih. Delo, dolžnost do dela in radi tega neprikrajšana pravica do spodobnega življenja, to je geslo nove dobe, k,) se je izcimila iz razvalin prejšnje. Boj proti draginji ja popolnoma jalov, če država, družba in posameznik ne store do najvišje mere svojih dolžnosti. Predvsem delo in potem šele pravica do kruha! Cim več bo dela,
tern cenejši bo kruh. Zakon proti draginji bi naj bdi v tem, da se nezaposlene zaposli, nedelavne prisili k delu in pijavke uniči; dalje v tem, da država in družba uvede nastrožji boj proti izrodkom našega časa, kakor so verižnoštvo, tihotapstvo, korupcija, potepu-štvo, brezdelje itd. Koliko važnih nalog čaka konšti-tuanto oz. zakonodajno skupščijno! Skrbimo, da jim bodo novi možje, katere pošljemo v Beograd, res kos. Brezplodni osebni in strankarski prepiri naj se umak nejo načelnemu boju; med onimi, ki hočejo novo soci-jalno življenje in tistimi, kfi na razvalinah sedeč pojej® slavo preteklosti,
Jisgosl avenska žena in konstituanta«
Znano je, da je narodno predstavništvo odklonilo . predlog. Slov. ljudske stranke, naj se tudi ženam podeli volilna pravica za konštituanto. Stranka ki se ponaša z lepim imenom „demokrati“,, je videla v ženski volilni pravici nevarnost za svoje volilne interese in :ie tem interesom na ljubo zatajila eno osnov -ml načel demokracije. Prav tako čudno vlogo je i -prala socijalno demokratska stranka, ki toliko naglasa geslo enakosti, ko ji gre za strankarsko propagando., Jugoslovanska žena ne bo pozabila, da so se morale njene življenske zahteve umakniti pred trenutnimi potrebami strank. Odgovor na vprašanje, ali i-nia ženska volilno pravico ali ne, je prav enostaven' in lahek. Je-li ženska človek ali ne? Ker je človek, je član družbe in ima enako pravico kakor vsi drugi Borba za pripoznanje te jasne in priproste resnice je borba proti okostneljim predsodkom, ki koreni-nijo v človeški družbi, globlje nego vsi uspehi kulturnega razvoja. Samo s predsodki se bori moški svet proti ženski volilni pravici,. Eden teh predsodkov, ki je zadel zlasti jugoslovensko ženo, je očitek, da ženska ni dovolj izobražena. Toda izobrazba tudi pri moških ni nobeno merilo. Kaj bi rekli naši delavci , kmetje in drugi sloji, če bi volilni kontfsar zahteval od njih šolsko spričevalo? V 'Jugoslaviji je baje okh-ii osem milijonov ljudi, ki ne vedo pisati, od teh je moških analfabetov najmanj tri in pol milijona. Razlike med pismenim kmetom in njegovo pismeno ženo ns, ali pa. je zelo neznatna. V političnem oziru je hr-vatski in srbijanski kmet po večini tako malo orijen-1 i ran kakor hrvatska in srbijanska kmetska žena. Na Češkem, v Avstriji in drugod se je ženskam dala pravica, da sodelujejo pri ustavni gradnji narodne države, pri nas so pa žene potisnjene v ozadje. Skoraj polovica prebivalcev na,še države je politično brez pravna, dasiravno redkokje toliko vpijejo o demokraciji kakor vpijejo pri nas, Jugoslovenska žena, ki si jé pridobila toliko zaslug za* osvobojenje domovine , tz. titii junak je danes tam, kjer so nemški in madžarski državljani, t. j. brez volilne pravice, kakor nasprotniki našega naroda, ,n tujci*.
Dasiravno se bodo ustavni temelji države polar gali brez neposrednega sodelovanja jugoslov. žene, je vendar tudi ženska interesirana na ustavodajni skupščini ali konštituanti. Ni ji in ne sme ji biti vseeno, kako se bo uredila mlada država. Ni skoraj vpra sanja, ki se ne bi dotikalp ženske in njenega polo -žaja. Soči j alna, politična, kulturna, verska, gospo -darska. in druga podobna vprašanja segajo globoko, v življenje žene. Na drugi strani pa je ženska kot mati soproga, vzgojiteljica tista moč, ki daje Cesto odločilne smeri v javnem in zasebnem življenju. Mnoga vprašanja bi ženska reševala boljše, z večjim u~ lnevanjem in širjim pogledom kakor moški. Sem spada predvsem cela vrsta vprašanj, ki se tičejo rodbine, t. j. zakon in vzgoja. Današnji moški, ki ga je vojna vrgla iz mirnega rodbinskega zatišja v vzbur-kani svet, ima precej /rabljeno pojme o rodbinskem življenju in malo umevanja za vzgojo otrok. Zena, ki je v najtežjih dneh vstrajalai v domači hiši in pri otrokih, se je pa bolj kot kedaj poglobila v bistvo rod bine in domačega življenja, Na konštituanti se bo razpravljalo o reformi zakonskega prava in o preo -snovi šolstva, Ali ni sramota za našo demokratično dobo, da mati, žena in vzgojiteljica ne bo, imela besede? Ali se bodo ta važna vprašanja reševala iz ključno iz moškega stališča? Kaj ima žena pričakovati od te enostranske in površne rešitve?

VABILO NA
OBČNI ZBOR
„TISKOVNE ZADRUGE»
reg. zadr. z omej. zav.
y Gor. Radgoni
M se vrši v nedeljo, dne 3. oktobra 1920 ©b pol 9. uri pred p. v p ostorili Posojilnice v Gornji Radgoni.
DNE711 BED: 1. Poročilo nafielstra. 2. Poročilo nadzorstva. S. Odobritev računskega zaključka za 1.1919/20v 4, Določitev n obrestovan;«! deležev. 6. Volitve v načelstvo in nadsoratva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Ako bi ta prvi občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje v istih prostorih in s istim dnevnim redom dragi občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez osrira na število zastopanih deležev. NAČELSTVO.
Tf
f
še oblasti zopet odkrile veliko zarotniško družbo, ki je delala proti naši državi po navodilih iz Bu-
stvari ni nič rosničnega, toda list je takoj objavil fotografične posnetke teh spisov in povrh
dimpešte. V zaroto je zapletenih več uglednih še natančno poročilo o vojaških pripravah Mad-Madžarov, med njimi grof Secseoy. Kakor se je ^ žarske. Odkrita zarotniška dražba v Sobotici do-
dognalo, je prejela ta družba od madžarske vlade 4 milijon® kron. Mnogo oseb je aretiranih.
Italija.
Italijanska zbornica je sprejela pri razpravi senžermanske mirovne pogodb® zakon |
kazuje, da imajo Madžari tudi v mnogo tajnih prijateljev, ki delajo temne naeite.
Jugoslaviji njihove
za
iz Koroške-
so nekoliko še dogajajo
lzk®i*iš&asaje Prekmurce w.
Murska Sobota, 28, sept.
Prekmurje ima mnogo živine. V prejšnjih časih so Prekmurci prodajali živino v madžarske kraje in na Hrvatsko. Sedaj je bil izvoz popolnoma zaprt in ' nastal je previšek živine. Civilni komjisarijait Je po -veril nakupovanje živine „Vnovčevalnici za živino in mast v Ljubljani,“ kateri se je v zadnjem času pridružil tudi vojni milijonar Predovič in mesarska nakupovala zadruga. Ze pri zadnjem zasedanju prekmurskega sosveta je prišla do izraza nejevolje ljudskih zastopnikov vsled prenizkih cen živine in velikih dobičkov, ki jih je delal nakupovalec VnovČevail-nice, tukajšnji gostilničar Benko. Toda pravo izkoriščanje se je šele pričelo. Ljubljanska Vnovčevalnica je odredbo, da se živina iz Prekmurja ne sme izvažati brez dovoljenja, izrabila za svojo malho, kolikor se je dala izrabiti. Cene so'silno padle, tako, da se je v Prekmurju dobila najcenejša, živina. Vse to pa radi tega, ker je Vnovčevalnica hotela kar največ zaslužiti. S svojim monopolom je dosegla, da ji je živinorejec prodal živino po tisti ceni, Id jo je sama določila. Na ta način se je gibal čisti dobiček pri teletih med 3—5 K pri 1 kilogramu žive teže, Ta neupravičena razlika med cenami v Prekmurju in onimi onstran Mure je napravila slabo uslugo našim državnim interesom v osvobojenem Prekmurju. Ljudstvo je postalo ogorčeno in je zahtevalo, da se mora mo -nopolizir.anje prekmurskega izvoza ukiniti. Končno je vlada razglasila prosto trgovino in s tem je bila odpravljena tudi predpravica Vnovčevalnice in Predo-viea,. Toda oba zajedavca sta hotela tudi še naprej ži veti na račun prekmurskega ljudstva. Nekateri uradniki nočejo nič vedeti o prostem izvozu živine. Tako ie bil nedavno kaznovan nek ubogi medžimurski kmet z zaplembo dveh svinji, ker jih je kupil v Prekmurju ¡ea pleme. V, več slučajih so je pokazalo, da hočejo gotovi ljudje po vsej sili vzdržati monopol VnovčevaL nice v, veljavi. To smrdi po korupciji. Zanimiv je bil članek, ki ga je objavil v eni zadnjih številk „Slov Naroda“ ljubljanski tržni nadzornik Pllemielj. V tem članku potrjuje vesti o velikanskem dobičku ljubljanske Vnovčevalnice. Samo pri eni pošiljat vi telet je zaslužila Vnovčevalnica čistili 14.000 K. Kam je šel dobiček ni znano. Ljubljansko prebivalstvo je moralo kupovati meso po dragih dnevnih cenah, prekmurski kmetje pa prodajati živino po najnižjih cenah, ki so bile v celi državi.
Takšno odiranje prekmurskih živinorejcev je zločin,ki ne bo pozabljen. Treba ga je ugotoviti v jav nosti, kakor vsak slučaj korupcije, pa naj se pojavi na tej ali oni strani
Politični pregled.
Jugoslavija.
Stranka se pripravljajo na volitve. Radikalna stranka je na zadnjem zborovanju nekoliko revidirala svoj program in sklenila razširiti delovanje na celo državo. Glede edinstvenosti države 88 je postavila na stališče krfske deklaracije.
Narodno predstavništvo se ja sestalo v torek 28. septembra. Glasovalo se je poimensko o senžermenski mirovni pogodbi. Ministr. predsednik dr. Vesnic je poročal o upora hrvatskih kmetov.
Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo se prič n o sredi oktobra v dozdaj Š8 nedoločenem mestu v Švici. Našo državo bo zastopal zunanji minister Trumbič. Ker so med njim in med Pašičem nastala neka nesoglasja, se Pašič ne bo udeleževal pogajanj. Sicer pa je javnost tako pri nas kakor v Italiji prepričana, da bodo pogajanja 03tala na mrtvi točki, ker Italija noče, Jugoslavija pa ne more popustiti. Tako bo jadransko vprašanje še dolgo ostalo nerešeno, ker ne bo Italiji nič manj v škodo kakor Jugoslaviji.
Madžarski zarotniki V Subotici so na-
o aneksiji zasedenih ozemelj. Aneksija južnega |! Tirola je že proglašena,
Nemiri delavstva in kmetov potihnili. V posameznih mestih se spopadi med vojaštvom in delavci.
Francija.
Na Francoskem so imeli važno spremembo v vladi, Prezident Dechanel je moral vsled težke živčne bolezni odstopiti. Na njegovo mesto je bil izvoljen z absolutno večino dosedanji ministrski predsednik Millerand. Zbornica je sprejela izvolitev Milleranda z dušenjem Millerand je v svojem nastopnem govoru obljubil državno ustavo prilagoditi novim razmeram.
Ceiioslovaška.
Nova češkoslovaška vlada, ki se je nedavno ssstavila, ima uradniški značaj. Tušar-jeva vlada je odstopila vsled težkega spora v socijalno-demokratskih vrstah. Za češko socialno-demokracijo je nastopila huda kriza. Komunistična levica je pritegnila k sebi večino organiziranih socialnih demokratov, vsled česar so dobili socialistični komunisti nezaupnico in so morali odstopiti. Prezident Masaryk je te dni v Pribramu na nekem delavskem zborovanju svaril delavstvo, naj se ne prenagli in naj presoja položaj resno in trezno. Ruski sovjetski režim ni za češke razmere. Češko ljudstvo je kulturno mnogo višje, ima napredno gospodarstvo in cvetočo indurtrijo. Masarvk se je zavzemal za socializacijo. Rudniki morajo že v doglednem času preiti v last in upravo delavstva. Kakor se dozdeva, bo v češki socialni demokraciji kriza premagana in vprašanje sovjetske vlade ne bo več stalo v oposredju.
Poljska.
Rusko-poljska pogajanja v Rigi so se po nekaterih vesteh ža pričela. Boji med poljskimi in ruskimi četami se nadaljujejo ckrog Grodna in ob reki Niemen. Na Krimu je pričel prodirati general Wrangel. Poročajo, da je dosegel več uspehov, ki so pa bolj krajevnega pomena. Poljska bo stavila bolj še viški Rusiji sledeče mirovne pogoje: 1. Obojestranske sovražnosti takoj prenehajo. 2. BoljševSške čete se umaknejo za takozvano četo Piisudskega, ki so jo Poljaki zasedli pred rusko ofenzivo v mesecu juliju. 3. V mirovni pogodbi bo poseben odstavek o številu moštva, ki je smeta imeti obe državi med pogajanji za premirje. 4. Črta Bjelo-stok 7— Grajevo se bo pred podpisom premirja uporabljala kot prometna črta zapadne Evrope z Rusijo.
Poljaki in L it vini se v pogajanjih niso sporazumeli. O tem vprašanju bodo razpravljale velesile.
Rdeče čete so baje po zasedbi Vilna umorile 2000 Poljakov.
Mad&arska.
Veliko pozornost so vzbudila razkritja danajska „Arbeiter-Zeitung“ ia češkega „Prava lidn“ o habsburški propagandi na Madžarskem in o pripravah madžarske vlade za vojno proti Čahoslovakom. „Arbeiter Zeituag“ je razkrila delovanje madžarskega poslaništva na Dunaju
Pfilofaj na Koroškem se je za nas izboljšal.
| Avstrija je skušala s pomočjo italijanskega zali stopnika princa Borghese odgoditi plebiscit. V | tem slučaju bi imeli Nemci priložnost, da vpri-| zore na tleh koroške Slovenije vzhodno pruske | razmere in na ta način onemogočijo glasovanje.
| Toda italijanski predlog je v plebiscitni komisiji | propadel. Glasovanje se vrši v eoai A. na dan \ 10. oktobra. Nemci so si prizadevali, da se spoli razumejo z Jugoslavijo. Kako bi izglodal ta I sporazum, pa niso povedali. V nemški plebiscita! »■ju.	s delegaciji je nastala kriza. Predsednik je podal
va uvim nav u- r demisijo, ki pa ni bila sprejeta. Ta znamenja | kažejo nad vsaki dvom, da se Avstrija boji gla-1 so vanj a. Posamezni nemškutarji v coni A skušajo | z napadi na zavedne Slovence motiti red in mir,
| ki vlada pod našo upravo, a jugoslov. orožništvo | jim hitro prekriža račune. Vojaštva v coni A ni g več. V določenih krajih so se sestavili posebni f glasovalni odbori, ki pripravljajo vse potrebno za izvedbo glasovanja. Glasovalni imeniki so zaključeni, reklamacijska doba je potekla. Vsa slovenska Koroška čaka nestrpno na dan 10. okt., ko bo pokazala Nemcem in vsemu svetu, da Slovenec ne bo več tlačanil tujcu. Navzlic čudnemu postopanju plebiscitne komisije, ki se je vsled laških spletk postavila v več slučajih na avstrijsko stran, stoji slovensko ljudstvo trdno kot poprej za Jugoslavijo. Shodi se n® smejo vršiti. Način glasovanja je plebiscitna komisija v ©ni zadnjih sej uredila sledeče: Vsak glasovalec dobi pred vstopom v glasovalni prostor kuverto, v kateri bosta ena bela in ena zelena glasovnica. V posebni celici raztrže glasovalec glasov-
¡“ nico za ono državo, za katero noče glasovati ter vtakne obe glasovnici v kuverto, ki jo na to od-I da. — V nedeljo se je vršil po vsej Sloveniji | cvetlični dan za naš Korotan. Naj ne bo zaved-I nega Slovenca, ki se ne bi v odločilnih dneh \ odzval klicu naših rojakov na Koroškem, Nemci j navzlic slabim znamenjem smotreao in trdovratno | delajo za svoj uspeh.
Nemci ižzivafo. V nedeljo dne 28. septembra | so nemški izletniki iz Celovca napadli jugoslov.
! orožnika Karbona in ga tako pretepli, da je dru-| gega dna umrl v velikovški bolnici. Druga nem-| ška drahal je prispela s 13 tovornimi avtomobili | v cono A. Prišli so z namenom, da vprizore med I slovenskimi Korošci poboje. V Pliberka se je I njihovega zborovanja udeležil, nek italijanski j častnik, preoblečen v civilno obleko. Ta častilk I je oklofutal nekega Slovenca, vsled česar 39 pli-| berškim nemškutarjem silno zrastel graben. Naj-| brž hočejo Italijani proti volji ostalih antantnih | delegatov skupno z Nemci nasiioma izzvati ne-f mire in doseči preložitev glasovanja. Nemci širijo 1 laži o nasiljih jugoslov. oblasti v Coni A in pišejo f o možnosti državljanske vojne, zahtevajoč za-5 sedbo po antantnem vojaštvu. Te vesti imajo jj pozoren namen, vreči antantni delegaciji pesek f v oči. Jugoslovanske oblasti nastopajo zelo ob-| zimo in previdno. Nemci postajajo vsak dan | bolj besni.
Trgovci, obrtaiki ia iadssshiici. Koroški plebiscit se bliža. Nemci delajo na vse načine in zbirajo raznovrstno blago, s kojim obdarijo v coni A prebivalstvo iz namena, da za nje glasujejo. Koroška je naša in ne smemo je pustiti vzeti. Zato
z objavo korespondence rnad njim ia budimpe- f je tudi naša dolžnost, da pripomoremo kolikor
štanskim zunanjim ministrstvom. Objavljena pisma so zelo obtežilu» za madžarsko vlado, ker kažejo kako zahrbtno nastopajo Madžari proti svojim sosedom, zagotavljajoč jim na zunaj svojo miroljubnost, skrivaj pa delajo s vsemi sred-
in ogo če k dobremu izidu plebiscita, kajti tudi bodoče kupčije s Koroško bodo za. nas dobre. Iz tega vzroka je prevzelo Slov. trgovsko in obrtno društvo v Mariboru nalogo, pobirati pri darova-teljih razna darila v kakršnemkoli blagu, koje
stvi proti obstoju narodnih držav in za vzpo-^j se koncem tedna odpošlje skupno n?, Koroško v
I stavitev nove habsburške monarhije pod politič-| nim vodstvom madžarskih groiov. Kakor je raz-| vidno iz teh pisem, ima Madžarska svoje zaupal nike skoraj na vseh važnih mestih pri češko-f slovaški vladi, ki ji sproti poročajo o raznih | spremembah in zaupnih načrtih, Zanimivo je s tudi, da to madžarsko rovarenje podpira fraa-
Icoski poslanik in baje tudi francoski vladni krogi. Madžarsko poslaništvo je po objavi teh do-i kumentov izjavilo, da so ponarejeni in da na
razdeljevanje med ljudstvom. Kot vzgled naj nam bo ljubljansko trgovstvo, ki je že nabralo več vagonov raznega blaga. Tudi mi tukaj ne smemo v tam oziru zaostati. Vsa darila sprejmete trgovini J. N. Šoštarič ter V. Weixl do koaca tedna, na kar se oddajo ozir. odpošljejo odboru na Koroško.
Slevenri v Nemški Avstriji. V Zilski dolini na Koroškem bivajo Slovenci, ki so bili že oi nek-na glasu radi narodne zavednosti. Po mi-
ravni pogodbi pa je Ziiska dolina pripadla Avstriji. Nemci so stavili ziljske Slovence njihovim rojakom v coni A za vzgled, češ, poglejte jih, kako so „deutschgesinnt“. Zadnje dni so ti Slovenci f1 s dali vzgled svojim rojakom na ostalem Koroškem, toda ravno nasprotno, kakor so hoteli Nemci. Vršile so se občinske volitve in v slovenskem dela Zilske doline so zmagali Slovenci. V Zilski Bistrici so Slovenci dobili večino. Občino Straje so osvojili slovenski kmetje. Ravnotako so v slovenskih rokah občine Brdo, Sv. Štefan in Št, Pavel. Koroška vlada je radi tega razveljavila volitve.
Za plebiscit na Koroškem je nabral g. Andrej Oset v hotela „Beograd“ v Slov. Gradcu 500 K ob priliki fantovščine g. Alfonza Debelaka davč. uradnika v Slovenjgradcu, ki se poroči z gdč. Paniko Cizej, iz Št. Rnpera pri Goinilskem. Znesek 500 K se je poslal Narodnemu svetu za Koroško v Velikovee.
Koroški otroci so S8 v torek s posebnim vlakom pripreljali v Ljubljano. Sprejeli so jih z velikim navdušenjem. Ljubljana je bila njim na čast v zastavah.
"Tedenske novice.
Razmejitvena komisija se po povratka iz Beograda bavi z ureditvijo meje med Št. Jernejem .a Sv, Urbanom. Dne 1. oktobra bo v občinah ^Radvanje in Mlake proučevala tamošnje krajevne razmere in zasliševala posestnike- Na to bo določila definitivno mejno črto v tem odseku. Med jugoslovansko in nemško delegacijo so se pričela neposredna pogajanja radi mejne črta med Sv. Dahom in Muro Izid še ni znan.
Italijanski major ponesrečil. V soboto se je peljala italijanska delegacija v avtomobilu mimo Marenberga. Avto ja vodil italijanski major Cal* ma, komisar italijanske delegacije pri razmejitveni komisiji v Mariboru. Ko se je hotel ogniti neki ženski, je zavozil na zob ceste in avto se je zvrnil v jarek. Major je bil težko ranjen, poročnik pa lahko. Rana je nevarna.
Vödstvo politične ekspoziture v Gornji Radgoni prevzame vladni koncipist Levičnik. Dr. Maka? ostane v Mariboru.
Občni zbor „Tiskovne zadruge“ v Gornji Radgoni se vrši dne 3. oktobra ob pol devetih dopoldne. Opozarjamo nanj vse člane.
Nemci v skrbeh za kruh. Za naše nezadovoljneže prinašamo odlomek iz članka: Die Brotversorgung für die neue Kampagne“, ki je izšel v danajskem lista „Der üsterreichische Volkswirt*. •Članek pravi, da dobivajo Dunajčani v časa, ko bi moral biti žitni trg poln, koruzni kruh. Še koruzno moko bodo skcčili tedensko s pol racije na četrt. Amerikanska moka, ki je od nje živela Avstrija zadnje mesece, j© v zalogi samo še za kakih 14 dni. Vlada se je trudila, da dobi moko iz Jugoslavije. Dobila bi jo že prej, pa ni bilo denarja. Avstrija rabi dnevno 1600 ton moke, od antanta ja dobila 200.000 tön in zdaj je ta zaloga tudi izčrpana. Lastna žetev, ki pokrije le eno petino potrebe v državi, ne dela nikomur posebnega veselja. Lani se je pridelalo 180.000 ton, letos 110.000 ton. Dosedaj je bilo oddanih le 4200 ton — množina, ki zadostuje za 3 dni. „Da bi celo Isto imeli krnh“, tarna člankar, „potrebujemo še stopetdesettisoč ton pšenične moke, ki jo moremo dobiti samo preko morja.“ Člankar ne pove, da je treba za dobavo amerikanske moke novega velikega kredita, ki ga pa Avstrija nima. Avstrijska krona je te dni notirala na zü-riški borzi 2.72 */2» vredna je torej malo več kakor v mirnih časih naš „krajcar“. Kje bodo dobili avstrijski državniki denar za nabavo živil in surovin za tovarne? Ne bi škodilo, če M naši nezadovoljneži poskusili košček danajskega kruha, morda bi postali nekoliko pametnejši.
M&ribo ska po-ota Pred mariborsko poroto se je obravnavalo več zanimivih zločinov. Največji del odpada na tatvine. Ljudje so danes lahkomiselni, razvajenem in pokvarjeni bolj kot kedaj poprej in ni čada, če se množi armada tatov. Obsojeni tatpvi so bili sami postopači, ki jih je vojna odvadila dela. Izmed porotnih razprav, ki so prišle tokrat na vrsto, vzbujala največ zanimanja razprava proti 20 letnemu Rudolfa Gašpe-riču iz okolice Ptuja, ki je bil obtožen večkratnega roparskega zavratnega umora in tatvine. Gašperlč je umoril svojo botro, dalje gostilničarko Ano Vogrin v Cogetfncih, na vesti pa ima tudi poskusen umor svojega botra, obrekovanje itd.
Gašperič bi se rad poročil s neko deklo, ni pa imel perila in obleke, zato je sklenil ubiti svojega botra in botro v Orešju pri Ptuju in ju oropati. Ta sklep je tudi izvršil. Botro je umoril, njenega moža pa samo težko ranil. Storilca niso mogli takoj izslediti, vstopil je v službo pri posestnici Ani Kamp in kratek čas svoje službe izkoristil za to, da jo je okradel. Vzel je posel-sko knjižico njenega sina Franca Kump in pod tam imenom nastopil službo pismonoše pri Francetu Klobasi v Ivanjcih. Med tem ga je orožni-štvo \ pridno zasledovalo, ker je njegov boter ostal pri življenja ia je vedel za morilca. Ker pa se je skrival pod imenom Kump, mu niso prišli takoj na sled. Šele umor gostilničarke Vogrin v Cogetiacik, ki še še zdaj ni povsem pojasnen, je opozoril orožništvo na sumljivega Kumpa. Prijeli so ga in ga razkrinkali kot morilca Gašperiča. Umora Ane Vogrin mu sicer niso mogli dokazati, a umor zakonskih Kolarič je bil brazd vomno dokazan. Gašperič je dejanje tajil. Porotniki so soglasno odgovorili na vse vprašanja z „da“. Ker Gašperič še ni dopolnil 20. leta, ni bil obsojen na smrt. Dobil je samo 16 let težke ječe.
Slovensko ljudsko šolo bodo odprle italijanske oblasti v Gorici.
Depnt&cija Slovencev se je oglasila minule dni pri ministrskem predsedniku Giolitfciju v Rimu. Odposlanstvo je vodil dr. Wilfaa. Tržaški Slovenci so se pritožili proti divjanju laških fašistov v Trstu, ki so oropali in zažgali slovenska poslopja ter žugajo slovenskemu prebivalstva z pogromi. Deputacija je Giolittiju izročila posebno spomenico. Giolitli je po stari diplomatski navadi obljubil, da bo storil vse, kar bo mogoče.
Popis invalidov. Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani obvešča vse občinske urade, da iz tehničnih vzrokov ni bilo mogoče še razposlati tiskovin k naredbi opr. štev, III 8987/1 z dne 6, septembra 1920, glede popisa vseh invalidov ia družin padlih vojakov, ki je bila objavljena te dni v časopisih. Tiskovine se bodo pričele razpošiljati šele v dragi polovici prihodnjega tedna.
Ban či -stenja bo na Hrvatskem 20. oktobra. Poverjeništvo za javno zdravje je odredilo, da se mora ta dan po vseh mestih, tržiščih, po ulicah in javnih lokalih, po delavnicah, delavskih stanovanjih, tvornicah, šolah, trgovinah, postajah, kolodvorih itd. po predpisih vse pomesti, pomiti in razkužiti. Vsekakor pametna odredba, ki bi bila tudi pri nas na mestu.
Minisbstm za agrarno reformo je naselilo v Vojvodini 1000 dobrovoljcev, v Macedoniji pa 800.
Madžarski armada šteje 21 inianterijskih polkov, 21 eskadronov kavalerije, 7 oddelkov s strojnimi puškami, 21 poljskih baterij, 7 saper-ekih bataljonov In 82 bataljonov orožnikov, vsega skupaj 120,000 mož, dovoljeno pa je Madžarski po mirovni pogodbi samo 35.000 mož. Baje so madžarski vojaki zelo navdušeni za vojno.
Mirovni pogoji sayjetske Rusije Na pogajanjih med Rusijo in Poljsko, ki so se pričela v Rigi, bode ruska delegacija zahtevala od Poljske, da mora priznati neodvisnost Ukrajine, Litvanske, Bele Rusije in Vzhodne Galicije. Glede vzhodne I Galicije naj odloči ljudsko glasovanje. Ako Poljaki ne bi pristali na to, potem predlaga ruska vlada, naj ta vprašanja ostanejo odprta in naj poljska vlada vzame na znanje, da se Rusija odreka zahtevi po znižanju poljske vojske, oddaje orožja Rusiji, postopni odpravi vojne industrije ia po prepustitvi železnice Volkovskij — Grajevo. Rusija je sicer pripravljena skleniti premirje s Poljsko, vendar se ne ustraši tudi zimske vojne. Do 5. oktobra mora poljska vlada odgovoriti na ruske zahteve.
Velesile proti Rasiji? Po poročilih poljskih listov je veleposlaniški svet sklenil, da se prične blokada proti Rusiji dne 15. oktobra, ako mir s Poljsko ne bi bil podpisan do dne 10. oktobra.
Proti dravinjski nemiri se vrše skoraj vsak dan na Dunaju. Zadnjo soboto je prišlo na Danajskem trgu do hudih izgredov. Razijučena množica je oplenila več stojnic. Stražniki, ki so hoteli ljudstvo pomiriti, so bili dejansko napadeni.
49 dal brez hrane. Corški žnpan, ki so ga zaprle angleške oblasti radi političnega delovanja v prid Ircev in ki v protest proti tema nočs sprejemati v zapora nobene hrane, še vedno živi. Skoraj nemogoče je, da bi mogel tako dolgo vztrajati brez hrane. Domnevajo, da mn nekdo skrivaj prinaša hrano.
Go lija Radgona. V nedeljo dne 3. oktobra priredi naše Prostovoljno gasilno društvo blago-
slovljenje društvenega doma, združeno z ljudsko veselico. Spored te prireditve je sledeč: Ob 9. uri slovesna sv. maša, po maši blago »lovljenje gasilnega doma. Zvečer ob 7. uri vinska trgatev s srečelovom itd. Čisti dobiček gre v prid društvu, Darila in predplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi — odbor.
R izpraša proti bivšemu odgovornemu uredniku našega lista g. Jerebiča bi se imela vršiti danes (v četrtek) pred mariborsko poroto. Tožf-telj trgovec Korošec v Gornji Radgoni pa je preko svojega odvetnika zahteval, naj se razprava preloži in delegira pred celj'sko poroto. O zadevi še poročamo.
Namesto male antante — petenmm? Romunski zunanji minister Take Jonescu je izjavil, da balkanske zveze ne bo mogoče ustanoviti, pač pa zagovarja ustanovitev peterozveze med Romunijo, Grško, Čehoslovaško, Jugoslavijo in Poljsko. Ta zveza bi segala od Baltiškega do Sredozemskega morja. Avstrija in Madžarska bi bili sprejeti v zvezo šele tedaj, ko bi izpolnili mirovne pogoje.
Črna ku ja se je pojavila na Reki. D’Annun-zieva vlada je spremenila to lepo mesto v smetišče in gnojišče. Toliko nesnage še nikdar ni bilo na Reki, kakor je sedaj. Na črni kugi so obolele tri osebe, ena je že umrla. Črna kuga je najnevarnejša nalezljiva bolezen. Od sto obolelih umrje navadno 80—90 ljudi. Naše oblasti so zaprle demarkacijsko črto pri Bakru. Uvedena je naj strožja preiskava potnikov in prtljage.
Volilno gibanje.
Kdo ima volilno pravfco? Volilno pravico imajo vsi moški, ki so vsaj do 25. septembra 1920 izpolnili 21. leto svoje starosti. Volilec mora biti do 25. septembra t. 1. vsaj 6 mesecev stalno naseljen v občini.
Kdo nima volilne pravice? Vse ženske brez izjeme. Dalje aktivni in neaktivni vojaki, ki služijo. Volilne pravice nimajo vsi oni, ki so obsojeni zaradi pregreška ali prestopka tatvine, poneverbe, goljufije, oderuštva ali beračenja, vla-čugarstva, zvodništva, dokler ne minejo 3 leta j po prestani kazni; oni, ki so bili obsojeni radi | hudodelstva, dokler trajajo pravne posledice,
| združene z obsodbo, končno tisti, ki so v kon-\ kurzu, v Ječi, pod kuratelo, varuštvom ali oče-| tovsko oblastjo.
Nemci irj Madžari. Za naše obmejne kraje je ! važno, da Nemci in Madžari nimajo volilne [ pravjce, tudi ča se ne poslužijo openske pravice.
I Oni, ki se priznavajo za Nemce ali Madžare, ne [ smejo biti vpisani v volilni imenik. Kaj pa je ( s tistimi, ki so se zdaj prelevili v Slovence? \ Odločitev se pusti županstvu dotičae občine,, j splošnih navodil o tem ni. Najboljša podlaga za i sestavo volilnih imenikov v obmejnih krajih ja ; ljudsko štetje L 1910. Kdor se je takrat izjavil j za Nemca, nima volilne pravice.
Volilni imeniki. Župani so morali 25. septem-fl>ra poslati volilne imenike na okrožno sodišče | v Maribora. 1. oktobra jih pošlje sodišče nazaj j in bodo skozi 8 dni razpoloženi pri občinskem I uradu. Teh 8 dni je čas za reklamacije.
Do'laost volileav, Vsak se mora prepričati, ali je vpisan v volilni imenik ali ne. Kdor ni vpisan, naj zahteva popravek in če treba dokaže svojo upravičenost.
Qospodarsfvo.
Železniška konferenca, ki bo uredila promet
med srednjeevropskimi državami, bo te dni zbo* rovala v Pragi. Zastopana bo tudi Jugoslavija.
Proti tihotapcem pripravlja finančno ministr-s st v o nov pravilnik za carinske uradnike. Po teh ’ določilih bo dobil vsakdo, ki tihotapca ovadi ali faloti pri tihotapstvu, vrednost zaplenjenega blaga izplačano v gotovini. Na Čehoslovaškem s» pa uvedli za tihotapce smrtno kazen.
Letonji pridelek. Po uradnih podatkih, ki jih je zbralo ministrstvo za finance, znaša letošnji pridelek pšenice 120,000 vagonov, ovsa 100.000 vagonov. Pričakovati je. da bo letošnji pridelek koruze zelo dober.
Devična centrala je ukinjena. Zavarovanje valute odnosno nakup inozemskih valut od inozemskih kupcev bo prevzela Narodna banka,
Davčna obremenita? posameznih pokrajin je nastopna: Na Srbijo odpade 632 milijonov dinarjev, na
JHrv&tsko in Slavonijo 420 milijonov, na Bačko in Baranlo 272 milijonov, na Dalmacijo 77, Orno goro 55, Bosno 319 in Slevenijo 247 milijonov.
Obrtniško gibanje. V mariborskih obrtniških krogih se je pričelo gibanje, da se osnuje samostojno obrtniško društvo, ki bo obsegalo okraje: Maribor, Ptuj, Slov. gorice, Velikovec in Mursko Soboto. Pripravljalna dela so v teku.
Neva industrija. V Ptuju se osnuje tovarna, ki bo izdelovala posamezne dele za razne stroje vnaprej in po naročilu, vijake raznih kakovosti, izvrševala popravila strojev in aparatov. Fabri-kacija vijakov vseh vrst je posebno važna, ker je izvoz le teh iz Nemške Avstrije popolnoma prepovedan. Naši podjetniki bodo lahko dali"vse stroje popravljati v tej tovarni. Vlada bo dala popraviti v derutnem stanju se nahajajoče tele fonične in telegrafične aparate. Podjetje ima poseben oddelek za razne inštalacije. Obratni stroji došli iz Dunaja z vsemi pritiklinami se v tej tovarni že postavljajo. Priiično dne 10. oktobra t. L začne ta tovarna že obratovati. Podjetje bo imelo v zalogi poljedelske stroje, ki jih bo prihodnje leto samo izdelovalo ter razne aparate. Po naročila je pripravljeno to podjetje torej v najdogle-dnejši dobi izdelovati železne izdelke, katerekoli vrste. Seveda je podjetje strogo nacionalizirano.
REPERTOME Slov.nar. gledališča v MARIBORU
W, soboto, 2. oktobra: Hlapci. 'Ab. B-2.
V	nedeljo, 3. oktobra: popoldne: Pereant možje; zve-
čer: Gospodična Josette moja žena. Izv. a bon. iV torek, 5. oktobra: Marija Magdalena. Ab. A-3.
V	sredo, 6. oktobra: Španska muha. Izven a bon.
buje poverjeništvo za soeijalno skrb deželne vlade za Slovenijo, ki mora izvesti omenjeno uredbo, najnatančnejši popis vseh oseb, ki imajo pravico do državne podpore po določbah te naredbe. Razposlalo je že vsem okrajnim oblastem in občinskim uradom v Sloveniji navedbo z obširnimi navodili, kako je treba izvesti. ta popis, pri katerem morajo sodelovati ne le vsi posamezniki, da bo mogoče izvesti In završiti to obse* žno akcijo točno in hitro. Ni le v interesu države, da dobi dober' in zanesljiv pregled vseh invalidov,, vdov in sirot, ki ji bo služil za odmero novih preskrbnin in ki bo tvoril edini pravi temelj za nadaljpe parlamentarne debate o budžetu: zavedati se morajo tudi upravni javni činiteli, temveč tudi vsi zainteresirani vsi oni, ki jim je poverjena naloga sodelovanja pri tern popisu, da je od njihovega točnega in hitrega de la odvisna'usoda .onih. mnogih revežev, ki morda čakajo ž)e več mesecev na pomoč države, dal jim žago r lovi primerno eksistenco ali pa da si bodo mogli, po staviti nov temelj svojega pridobitvenega, delovanja v človeški družbi. Gre torej za važno soeijalno delo.
Popis obsega sledeče kategorije:
kov
1.
2.
4.
invalide ;
družine padlih (umrlih in pogrešanih- voja-
s trote brez očeta in matere; siromašne bivše internirane
in konUniraue
vprašanje.
Ministrstvo za soeijalno politiko je izdalo uredbo o invalidih in družinah padlih vojakov, ki določa, nove pokojnine in preskrbujta« oziroma, dodatke ter druge državne pomoči omenjenim osebam. Potrebni krediti za, to so že zagotovbeni, tako da bo mogoče v kratkem začeti z nakazovanjem. V to sv Hi o padiibtre-
civilne osebe obojega spola, ki so zadobtle poškodbo ali bolezen :
5.	siromašne družine onih oseb, ki jih je sovražnik usmrtit iz političnih in vojaških razlogov, kakor tudi onih oseb, ki so pomrle za, časa internacije ali pozneje,, toda radi bolezni, ki so jo takrat zadobile ali se jim je poslabšala;
ti,, civilne invalide in
7. tuje državljane-invalille in družine padlih.
Vsem tem osebam je priznana, nova pravica do stalne in izredne pomoči. Civilnim invalidom se bodo dajali umetni udje, prilika za zdravljenje in sredstva za ponovno usposobitev za pridobitvVno delo.,
Popisovali bodo edinole pristojni občinski uradi stalnega bivališča, ki pošljejo za vsako omenjenih kategorij po en izvod okrajnemu glavarstvu in poverjeništvu za soei.alno skrb. Vsi izkazi morajo biti dogbtovljeni že pred koncem septembra. Radi tega naj se zglase nemudoma vse navedene osebe, ki bi vajo stalno v svojem kraju, pri županstvu, da jih vpi še v izkaz. One osebe, ki so pristojne v Sloveniji, a
se za časa popisa ne nahajajo v občini svojega stalnega bivališča (n. pr. v bolnici, v invalidski soli, na začasnem potovanju itd) naj se javijo pismeno obi-,inskemu uradu svojega stalnega bivališča. Oni naši državljani, ki imajo domovinsko pravico na področju kake druge pokrajinske vlade (Hrvati, Bosanci, itd.), se morajo javiti pismeno svoji pristojni domovinski občini, akoravno bivajo morda stalno v Hlsveniji. T® osebe ne smejo biti vpisane v izkazu one občine, v kateri bivajo, ker jim mora nakazati preskrbnino pri stojna pokrajinska vlada iz svojega kredita. Tuje državljane, k katerim je treba za sedajj prištevati tudi še naše ljudi iz zasedenega ozemlja, popiše županstvo stalnega bivališča.
Vsi invalidi in ostale osebe, ki jih je treba popisati, so dolžne, da se same prijavi.o osebno ali pi~ sKeno pri pristojnem občinskem uradu v smislu! prednjih navodil, ker bodo v nasprotnem slučaju sam® nosile posledice. Občinski uradi pa morajo paziti na to, da ne vpišejo v svoje izkaze oseb, ki bi se morate zglasiti v drugi občini; vse take nepravilne prijave morajo odstopiti pristojnemu županstvu.
Pokojnine in preskrbnine oziroma dodatke bo iz,, plačevala vojaška pokojninska likvidatura v Ljubljani (pozneje delegacija ministrstva financ v Ljubljani), potom poštnega čekovnega urada.
Nujno potrebno ter za državo in posameznik» velevažno je, da bo izveden (ta popis kar najtočnej® m brez odldšanla v določenem roku, ker je to prvi točeni del .splošne soci.atne statistike vseh navedenih oseb,.,ki l)o izvedena tekom meseca oktobra t, 1.
Vsak invalid, vsaka’ vdova in sirota in vse ostale interes ¡rane osebe so lahko prepričane, da je poverjeništvo za soaijalno skrb pripravljeno podpreti z vsemi svojimi sredstvi izvršitev teh dveh akcij1 -- prvega., popisa in socialne Statistike — ki morajo zbuditi in okrepiti v narodu zaupanje v državo, katera si je svesta svojih dolžnosti napram onim, katertim dolguje največ in katere hoče zadovoljiti v najvišji meri na ta način, da se pobriga za njihovo zdravljenje, za njihovo ponovno usposobitev za pridobitvem» delo, za primerne pokojnine in za ustanovitev alii poboljša nje njjhovega samostojnega pridobitvenega in d rn žab n ega polož a.j a.
V dosego lega cilja naj posveti vsakdo, ki nui je na srcu hitra in dobra ureditev našega invalidskega vprašanja, vso svojo dobro voljo in zmožnost uspešni izvršitvi teli dveh važnih akcij.
„CROATIA
ii maroTalM zadruga y Zagrebu
«— ustanovljena leta 1881.
Podružnica za Slovenile v Lfeblfani, Stari trg ii«
ZAVARUJE: Življenske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene Šipe proti razbitja, proti vloma in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za celo živi jensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika ^znatnega zaslnžka. — Zastopnik v Gor. Radgoni ie gospod ZDRAVKO VRLIC, Spodnji gris št 7.
\/ Ustanovljeno 1903,
ktSÊBla.ln kwil
pKažatog frankcTj
1	m	Pečati
A	JS	Šablone
JS Klišeji za tisk v	VzTÔdne tiskalnice
Modeli za predtiakanfe perila itd.
V Datum-štampilja WPWP m lastnega izdelka.
ANTON ČERNE
graveur
Ljubljana, Dvorni trg 1
!
Čevljarski
učenec
ki ima hrano in stanovanje doma, se takoj sprejme pri Hinko Vodopivec, čevij, mojster v| Gornji \ Radgoni, Z Sp. Gris*|št. 12.
Pristali1? In
t, . «F?
Zbirajte za volilni sklad Kmečke zveze
G A UJE
srbečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino K 12-50 v lekarni TRiK0XT v IMubljani.
Moško irCžensko loSo
na prodaj po nizki ceni v Gornji Radgoni, Glavna cesta 19.
k
stenice, ščurki
in Vsa gslaisn mora pogininiti ako porabljate moja najbolje pre-izkniena in splošno hvaljena sredstva kot; proti poljskim mišim K 8*—, za podgane in miši K 8, za ščurke K 10'—, posebna moča« tinktura za stenice K 10'—, uničevalec moljev K 8 —, prašek sa uši v obleki in perila K 6-—, in K 10-—, proti mravljam K 10, proti ušem pn perutnini K 10-—, prašek proti mrčesom K 10.—, mazilo proti ušem pri ljudeh K 5-— in K 10 —, mazilo zanši pri živini K 6'— in 10 —, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničevalcev rastlin) K 10'—, mazilo proti garjam K 10'—. Pošilja po povzetja zarod za ekspert.
M. Mer. Zagreb 45, Pelrlnjsia ulica 3.
Na prodaj
posestvo, obstoječe iz 6 oralov zemlje, t. j. njive, travnika in sa-donosnika, z novimi poslopji, blizn železuične postaje Slatina—Radenci ; deloma s pridelki leta 1920. Penudbe na npravni št vo M. Str.
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo tedaj pa dve pesti. Pet zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišjo kolajno v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoč® gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje, Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkozj t Ljubljani, Krmita, po 5 zavojčkov. Stane K 30*50 s poštnino.
I
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, Mursko polje ic Slov. gor. r.z.zo.z.
Im v mlegl po najniijth dnevnih cenah rano manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, kuhinjske posodo, riž, čaj, papriko, usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenin#.
Mmpsije zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedeljske pridelke.
P««redni® pri nakupovanja strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani.
Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova, Murska Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križev« pri Ljutomeru.
Odvetniška pisanna
dr. Karol Koderman
Y MARIBORU se je preselila na Aleksandrovo cesto 12 ob vogalu Sodne ulico.
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
Hranilne «loge
sprejema in jih obrestuje po najvišji _ obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi te njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-Čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
Posojila
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Iz-posojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje pri Posojilniei svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknjižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
ftll*98?li (£$ |8|* A 60 v*a.k pendeljek, terek, četrtek in petek od 9, do 12. ere dop. Ako pride na ta dan	80 dajejo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni
«p«	«e» «s praznik,uisduje se raslednji dan. Ob uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar. ■	CBaaSaSHS posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop.
Uz>adni prostopi so v lastni hill, Glavna cesta. štev. 14, zraven kolodvora. ^
Izdaja ¿Tiskevna zadruga“ v Gornji Rad geni.
Odgsvemi uredaik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne. sv.,Cirila- v Maribora.