r--— Največji v za« Veiia z« tm slovenskj dnevnik 1 Združenih državah Velja za vae leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Tbe bnMt the United States. list jslovenskih .delavcev v Ameriki« and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—$878 NO. 83. — STEV. 83. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 8, 1932. — PETEK, 8. APRILA 1932 VOLUME — LETNIK ZZir PODONAVSKE ZVEZE NE BO MOGOČE UDEJSTVUI NAČRT GLEDE PODONAVSKE UNIJE JE NALETEL NA ODPOR PRI NEMCIH IN ITALIJANIH Politična in gospodarska vprašanja ter razlike v naziranjih so preprečile sklenitev pogodbe. — Italija in Francija zahtevata, naj bi bila v vsako podonavsko državno zvezo vključena tudi Bolgarska. — Konferenca je bila odgodena za nedoločen čas. — Trgovski odnosa ji med Nemčijo in nameravano zvezo držav. Praznovanje vstopa Amerike v vojno LONDON, Anglijo, 7. aprila. — Med delegati, ki razpravljajo o ustanovitvi podonavske zveze, je prišlo do velikih nasprotij. Razprave so se razbile ob vprašanju, če naj se smatra za podonavsko državo tudi Bolgarijo. Zastopniki Nemčije in Italije zatrjujejo, da je Bolgarska podonavska dežela, dočim so zastopniki Francije in Anglije nasprotnega mnenja. Nesoglasje med Nemčijo in Italijo na eni strani ter Anglijo in Francijo na drugi, se je pojavilo tudi glede predloga, če naj bodo na poznejši konferenci zastopani tudi zastopniki podonavskih držav. Francija in Italija zahtevata, naj se zastopniki medseboj posvetujejo, dočim želita Nemčija in Italija, naj bi se vršila skupna posvetovanja. Dosedaj niso prišli delegati do nikakega sporazuma. Konferenca se bo jutri odgodila za negotov ras, najbrž zato, da se bodo obnovila posvetovanja v Ženevi. Nemčija in Italija zatrjujeta, da bi bila prednostna carina za podonavske dežele brez vsakega smotra. V tem pogledu ne bosta niti za las popustili, če ne dobita potrebne odškodnine. Nemčija kupuje dosti blaga od Cehoslovaške, Avst rije in Romunske ter pošilja v podonavske dežele deset odstotkov svojega izvoza, dočim j e Italija najboljši odjemalec Jugoslavije. Zastopniki Nemčije zatrjujejo, da je gospodarska obnovitev teh držav nemogoča če se ne ohranijo naravni trgovski odnošaji med Nemčijo in zvezo podonavskih držav. Romunska, Jugoslavija, Avstrija, Cehoslova-ska in Romunija potrebujejo trgov za poljedelske izdelke izven svojih meja. Nemčija nudi tak trg vsaki podonavski državi posebej, pod pogojem, da ne bo med petimi državami ustanovljen sistem prednostne carine. BERLIN, Nemčija, 7. aprila. — Nemško časopisje je zelo skeptično glede možnih uspehov podonavske konference. Večina časopisja pravi, da je le malo uf/inja, da bi se nasprotujoči si stranki pobotali. Po mnenju "Deutsche Allgemeine Zeitung" zavzemata Anglija in Francija stališče bankirjev, dočim se Italija in Nemčija bolj zanimata za trgovski in gospodarski del donavskega problema. Isti časopis pravi, da bo zadeva v Icakih dveh ali treh dneh bodisi rešena, bodisi zavedno potisnjena v o-zadje. Londonsko konferenco je treba promatrati v luči sedaj vršečih se razprav, sledila ji bodo pa še druga posvetovanja, ki bodo dosti večje važnosti. "Frankfurter Zeitung" vprašuje, če se sploh izplača razmotrivati o mednarodnih problemih, ko se Evropa ne more niti glede tega zediniti. kakšno pomoč naj nudi podonavskim državam. FORD POMAGA B0LJŠEVIŠKI INDUSTRIJI Sedemnajst Fordovih izvedencev je preuredilo avtomobilsko tovarno. Imajo pogodbo z rusko vlado. NAJNOVEJŠA IZNAJDBA ZA PRIZNANJE MANDŽURIJE MARC0NIA Na prošnjo nove države za priznanje, Anglija ni odgovorila. — Mirovna pogajanja negotova. — Kitajci dobivajo ojače-nja. Nižnji Novgorod, Rusija, 7. aprila. — Sedenuiajst inžinirjev in izvedenem' iz Fordovih tovarn v Združenih državah je prišlo, da povečajo izdelovanje v velikanskih Fordovih tovarnah v Rusiji. Izdelovanje avtomobilov in traktorjev je tako nazadovalo, da je osrednji odbor komunistične stranke odredil popolno reorganizacijo naprave. Inžinirji so prišli v Rusijo pod pogodbo z rusko Dvojna pot glasu po radiju. — Aparat bo mogoče vporabljati na a v tomobilih, ladjah, va-kih in aeroplanih. Rim, Italija, 7. aprila. — Senator Guglielmo Marooni ,je iizna.sel aparat, s katerim bo po kratkih radio valovih mogoče v dvojni smeri imeti zvezo z radijem in, jeni Uenrvjem Pu-vi vsakim telefonom v okrožju slo torjem milj. Do sedaj so bili najkrajši radijski valovi pet metrov najnovejša. MareonOevai•znajdba pa jih je skrajšala na pol metra. ODLOČEN PROTEST SENATORJA N0RRISA IZ NEBRASKE WASHINGTON, D. C., 7. aprila. — Včeraj se je senat za nekaj časa odgodil, da so se senatorji zamogli udeležiti parade, ki se je vršila ob priliki petnajste obletnice vstopa Amerike v vojno. Razen nekaterih progresivcev so se udeležili parade skoro vsi senatorji. Navzoč je bil tudi predsednik. London, Anglija, 7. aprila. -Angleška ivlada je odklonila priznanje nove države Mančaukuo. I ki je bila; postavljena v Mandžu-ri i s prejšnjim kitajskim cesar-1 kot dikta ' Novo državo Mančaukuo in vlado Pu-yija splošno smatrajo ! za otročji stvor japonske vojaške! KtranJce. ki ima Mandžurijo v svo- Pr«ti temu je pa odločno protestiral senator Xorris iz Nebraske. Rekel je, da je sramota, če se narodni zastopniki udeležujejo take proslave. — Proti zdravemu človeškemu razumu je, — dejal Norris — proslavljati vojno, ki je pahnila svet v uničenje m pomanjkanje. STARE ŽENE IMAJO GORKO SRCE za neodvisnost Mandžurije. Nobena tuja država še ni priznala nove države v Mandžuriji. Kot pravi Marconi, teh radij- ga leta. Pri vsem tem pa ofieijel-iv 1 ado. Henrv Ford pa je sam iz-jSkih valov ne bo oviralo nobeaio na japonska Vlada zanikuje, da I bral med svojimi uradniki izve- j TTPm,.. - bi imela kak opravek z gibanjem duice ter jih poslal v Rusijo. — Po mojem mnenju bo mogoče h pomočjo tega aparata govoriti z vsakim telefonom v okrožju sto milj. — jr> rekel Marconi. —' Namestnik (zunanjega ministra Aparat je mogoče nositi v avto- je sporočil poslanski zbornici, da mobHu. na vlaku, na ladjah in čolnih, vsled česar bodo imeli vedno neomenjene možnosti za najnovejša ]>oročila in naznaaiila. Senatorjem je pokazal časopis, ji posesti že od septembra lanske- j v katerem je bilo poročilo z debelim naslovom: Evanston, 111., G. aprila. — Življenje mirovnega sodnika, 7!> let starega Samuela Ilarrisona je |>o-&ta!o zelo živahno, odkar je v časopisih oznanil, da se ne boji o-ženiti se, ako dobi pravo nevesto. Sodnik, ki je v svoji službi poročil 160 parov, je rekel, da je moral opustiti kosilo, da je mogel odpreti vsa pisma. Samo v enem dnevu no prišla 104 pisma. — Pisale so mi z Sal eni. Mass. in iz Tulsa. Okla.. — je rekel Harrison. — Toda nocoj imam sestanek. z dvaindvajset let starim dekletom rdečih las. TTpam, da bo prišla. — Harrison pa je šel v gledišče in ni čaka! na nevesto. VSI SHERMANI SO ZMAGALI "GLAS NARODA" — Li«t slovenskega naroda ¥ Ameriki I — Naročajte ga t ZANIMIVO PREDAVANJE Sherman, Wis., 7. aprila. — Slier ma ni so zelo priljubljeni v Shermanu. Volitve v mestni za- stop so končale naslednje: Žu-pan John Sherman; blagajnik Pr. Sherman: tajnik Venard Sherman : mirovni sodnik Herbert Sherman. je zunanje ministrstvo prejelo od zunanjega ministra notve ina,n-džurske države sporočilo o ustanovitvi nove države s prošnjo, da ^ bi mogla stopiti v diplomatske odnosa je z Anglijo. Rekel je, da > angleška vlada na to ni odgovo-rila. ■Nek poslanec je vprašal nadomestnega ministra, zakaj vlada zavlačuje z odgovorom: — Tu ni nobenega zavlačevanja, — je odgovoril, — sploh nismo odgovorili. — Se«t milijonov ljudi strada, v Ameriki. — To "parado" bi si morali o-gledati, — je nadaljeval. — Ali veidc. /akaj strada teh šest milijonov ljudi! Zato stradajo nesrečniki, ker se je Amerika vmešala v svetovno ivojno. — Sest milijonov — take parade se ne vidi vsak dan! Par tisoč oseb. ki odobravajo svetovno .vojno. za more v teku ene ure korakati mimo nas. — Sprevod lačnih, prezeblih in nezapofselni.il pa zamoremo gledati ves teden, pa bi ga še ne bilo konec. KOVINSKA INDUSTRIJA V SOVJETSKI RUSIJI __I Moskva, Rusija, 7. aprila. — I Ravnartelj na jvišjega gospodar-Skoro vse nevvorško časopisje skega odbora G. Ordzhodnikidze' je objavilo slike in poročila o na-1 je na ^ji komisarijala za veliko Sem rojaku Flaninšku, ki je znan industrijo izjavil, da je produk- i na skrajnem Severn pod murnom cjja n0vih sovjetskih kovinskih' 4Eskimo Charlie'. I'lanmaek ježi- tovarn v nevarnost, ker je pro vel nad petnajst let med Eskhui uiogarska industrija zaostala, na Severu ter prodrl bližje se- Dnevna .produkeije premoga v vernemu tečajiu kat marsikateri Donskem bazenu, ki je glavni do-znani raziskovalec. Gorvori tri foavni okraj za premog, je padla od 140,000 ton v januarju na 123 tiisoe ton v marcu. Vsled tega bo VELIK POŽAR PEKARNE Allcntown, Pa., 7. aprila. — V manj kot dveh urah.je požar vpe-pelil posLopje Freihofer Raking Co. Vsled tega je 200 moških in žeiDsk brez dela. NAJVEČJI DIJAMANT STOL JE PRIČE RASTI e>kimovska in sedem indijanskih narečij. 21. marca lf+20 se je ]>odal iz Hudson Bay na dolgo in nena- ^koro nemogoče zadostiti v aprilu vsi od primanjtkanja premoga zahtevam po kovinah. Stoghton, Wis., 6. aprila. — C. A. Škibrek je kupil stol za vrt. Spleten je bil iz svežih vrbo vili vej, kakor je treba za stol, ki stoji na vrtu. Veje pa so pričele , poganjati in sedaj se celi stol raz- j v rja v živ stol. Vidno potovanje. V družbi svojih dveh otuok in dveh psov se je v . ^ malem čolnu odpraivil proti jugu | Te tovarne niti ne morejo za-.| ter dospel do Bahamskega otočja, lagati z zelezom avtomobilskih ' okoder je predvčerajšnjim prive- tovarn v Xižnjem Xovgorodu ter slal v i\'ew York. Vsega skupaj je prevozil nad 10 tisoč milj. V nedeljo zvečer ob sedmih bo imel v Slovenski dvorani na osmi cesti v Xew Yorku predajanje o s v« jih doživljajih. Rojaki, ne zamudite te neobičajne prilike in pridite ga poslušat. Amo tovarne v Stal in gradu in lfarkovu. Velika težkoča je tudi s prevažanjem rude in kovine po železnicah, ki so v zelo slabem stanju. GLEDIŠČA V FRANCIJI ZAPRTA ANGLEŠKA KRONA POPRAVLJENA NAJNESRECNEJŠI KAPITAN i „ Lcndon, Anglija, 7. aprila. — Pariz Francija, 7. aprila. —] "KočUo življenje" v Parizu je bilo povečini zaprto, ker so lastniki gledišč zaprli svoja gledišča v protest proti vladi, ki ni hotela znižati pristojbin. Po celi Franciji so bila gledišča zaprta in gledišča po deželi so se pridružila protestu pariških gledišč. ! Xa vratih gledišč »o bili --j Krona kralja Jurija, ki je bila' ^a vratili glecliše so bili napi- Ouersney, Anglija, 6. aprila. — narejena za kraljico Viktorijo le- si s protesti proti visokim priatoj-XajnesreenejSi kapitan Charles ta 1839, je bila popravljena in o- binam. Po celi Franciji je bilo za-Leach je uiurl. Poveljeval je še-' snažena ter je eopet pri rokah, prtih 3200 gledišč. Samo v Pari-stim ladjam. Vse njegove ladje kadar jo bo treba rabki. Skozi dol zu so zaprli 300 gledišč. pa ho se potopite 'bodisi v vihar- go vrsto let je Ste izgubila svojo ■ _ ju ali so zgorele, ali pa so jih po- pravo obliko, zato je bila poprav-j topili nemški podmorski čoln L ljena; bilo je treba dodati nekaj; ADVERTISE. Stopil je v pokoj, kupil hotel, ki ( novega alata in osnažiti 3000 dra-[ pa je tudi pogorel. 'gib kamnov. in "GLAS NARODA" S0VJETI BI RADI TRGOVALI Z ____AMERIKO Thomas D. Campbell pravi, da želi Rusija kupiti v Ameriki blaga za biljon dolarjev. — Čakala pa ne bo dolgo. Anaconda, Mont., 7. aprila. — Za bilijon dolarjev nar««'il za ameriške izdelku z dobrim dobič-kem čaka v Rusiji. To je povedal bogati trgovec z žitom Thomas podprli vso nemško trgovino z Ku si jo. Ta naročila pa ne bodo dol p o «*akala. ako jih Amerikanei ne ••na rajo sprejeti, ali pa jih iz drugih ozirov ne morejo izvršiti. Nemške, angleške in druge evropske tvrdke, ki ponujajo zapeljive cene. se trudijo, da dobijo ta naročila. Campbell je največji pridelovalec žita na svetu in Rusija nm je dobro poznana. — Ako sprejmemo sedaj ta naročila, bomo imeli trgovino z Rusijo za, prihodnjih 50 let. Obenem pa bi ta naročila olajšala našo de- \IA QVFTII I>resij°- S jnojim denarjem smo 11.OVLll) podprli vso nemško irgovin -z Ru-_ j si "o. Ameriška trgovina se je zvi- Iskalec rud je našel naj- j šala za 62 odffltotkorv. V petnaj- večji dijamant.-Tehta e pridelovati žito, man t je največji, ki je sploh bil ker bodo pozneje ž njim konkuri- najden v Braziliji. rali. Campbell pa je odprotvoril: — Diamantino je gorska vas v go- Da bodo imeli Rusi boljše življe- rah Mat/to Grosso in inia 5000 pre- nje in da bodo kupili več izdelkov bival cev ter «e nahaja daleč v no- sveta. tranjosti Brazilije. Le malo di^a- J ---- mantov je bilo najdenih, ki bi tehtali nad 500 karatov. V Južni'Afriki je- bil najden dijamant, ki je tehtal 3024 karatov in noben drugi dijamant se _ ne more niti od daleč primerjati ž njim. Podarjen je bil angleške-1 Erie» Pa- 6- aprila. — Rev. L. mu kralju Edvardu VII.. ki ga je Tremblev je podehl zakramente pustil razrezati na manjše kose za za umirajoče neki žemT ki je bila angleško krono. ubrta pri avtomobilski nesreči, ne Največji dijamant. ki je bil d» bL bil 7cdel- da Je to bila najden v De Beers rudniku, je Sf°va matl- tehtal 503 karate. | j^eplune TrenAley, sta^ Brazilski dijamanti imajo zelo TO 5$ doma 1Z Hoiyoke, Mass., visoko ceno. ker se posebno odli- poVozil s\-tomobil, ko je stopi- kujejo po svoji čistosti. Do sedaj ]a IZ voza poučne železnice. Bila največji dijamant. ki je bil naj- je na potu k St> joaeph Orplia* den v Braxiiiji leta 1853. je bil nag6f ^ obišče asvojega sina. Zvezda jn«ra. Tehtal je 254 kara- NI SPOZNAL SVOJE. MATERE ' tov nebmšen in je bil prodan za $200,000. Ko je bil izb m sen. je tehtal samo 125 karatoc in je bil prodan za $400,000, Duhovnik je bil poklican na kraj nesreče, podelil ženi sv. za-* kramente in šele pozneje je izv&* del, da je UJa njegova j^fttu . Dt Al I 4 t O D 4" ygw YORK, FEIPAY, APRIL 8, 1932 THE LARQFST SLOVENE DAILY In 0. 8. of boMaeai of ih® corporation sad address«« of above officer* W Ittta Street, —roth ef Mtnhsttu, New York City, N. I QUI NftlODl' <▼«•» «f the reeota) Day Xxcept Btmdmya and Holidays 3a eolo leto velja Urt «a AmerUo.Zi New Tort ta celo leto $7.00 ta Kanado-----$6.00 j Za pol leU____________juo ^ -------------JJ.00 I za tnosemstro sa celo telo____$7.00 T« ftetrt leto --------------$1 JO M ga pol leta _____________________$3 JO __Subscript!op Yearly $0.00 Adrerttaemeat on Agreement. •OIm Naroda" Uhaja rsaJd dan lrvaemil nedelj In prasnlkor. Oopui oree podpisa to oeebnostl ee ne prtob&ijejo Denar naj se bla-foeoU potUj atl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov m«imo da ss nam to dl pre j ki je blvalliie namanl. da hitreje najdemo naslornlka OLAS NAKOPA", tli W. ISkh Street. Ne« York. N Y. Telephone: CHelsea 1—387S PROHIBICIJA Tednik "Literal? Di^e.st'' je vprizoril glasovanje glede prohibieije. Tednik je zelo razširjen med vseuii sloji ameriškega prebivalstva, in se lahko reče, tla je glasovanje pokazalo kakšno mnenje ima ameriški narod o probibieiji. Izvzemsi eno državo, državo Kansas, so po vseh drugih državah glasovali ritatelji v pretežni večini proti proiiibiciji. Pa tudi v Kansasu imajo suhaei le malenkostno večino, in ena država izmed osemraštiridesetili sploh lie pride vpoštev. Navzlic temu razpoloženju skušajo v Washingtonu uveljaviti postavo, da bi ne bil kaznovan samo prodajalec opojnih pijač, pač pa tudi tisti, ki jili kupuje. Naravnost nepojmljivo je, da se zamore pojaviti tak predlog v deželi, kateri vlada 'narod in v kateri je volja večine me roda j na. Celo dr. Wilson, ki je voditelj suliaške propagande, je priznal, da imajo mokrači veliko moč ter rekel, da bi bilo najbolje, ako bi se vršilo glede kočljive zadeve splošno glasovanje. Dr. Wilson je sicer zagrizen suhač, navzlic temu se pa prav dobro zaveda, da število njegovih nasprotnikov narašča in da bo poražen, če ne bo mogel skleniti nekakega kompromisa. Baš vsiedtega se je po dolgotrajnem obotavljanju sprijaznil z mislijo, da je najbolje, če se vrši glede prohibieije splošno glasovanje. Suliači mu to zelo zamerijo, dasi nemara v srcih priznavajo, da ima prav. Iz Califomije poročajo, da je tamkajšnja trgovska zbornica pozvala ameriško trgovsko zbornico, koje konvencija se bo vršila v Nan Francisco, naj se zavzame za preklic osemnajstega amendinenta in postav, ki so v zvezi ž njim. To bo zelo hud udarce za zagovornike ustavne nemorale, kajti^trgovci, veletrgovei in tovarnarji imajo v deželi še vedno precejšnjo besedo. <'e pa navzlic temu ne bodo odnehali, jim bo krat-komalo odvzeta moč in ne bodo več mogli vladati narodu proti njegovi volji. Po prihodnjih narodnih volitvah bo namreč kongres po dolgem času zopet enkrat resničen zastopnik volje ameriškega naroda. In ko Ih» prohihicija odpravljena, bo dobilo delo na milijone ljudi. Z dohodki, ki jili sedaj spravljajo butlegar-ji in raket i rji v svoj žep, se bo pa napolnila zvezna blagajna. KAJZERJEV SIN KANDIDIRA ZA POSLANCA MAJHEN OTROK Berlin, Nemčija, 7. aprila. — August WilheJm. četudi *in prej-Sdjega nemškega cesarja Vil je-ms. j« eden iziued petnajstih faši-■tovMkih kandidatov za državnega poirianra. Volitve se bodo vr-i,ile 34. aprila. Voditelj fašistov-ake atranke Hitler je odobril nje-flpvo kandidaturo. Pred uradom nokega zobozdravnika na Wewtend bulevardu se je zbralo več sto -ljudi, ko so iffredeli. da »i bo pustil predaed-Hradaburg popraviti je hilo dovolj za izdatno prido- sperka v 16 WUl •Vitar<>fili Pred novomeškim .senatom trojice se je vršila zanimiva razprava proti 40 let stari pos. vdovi .la-( kie Mariji iz Ilrustavega pri Vel. Novi grobovi. i Laščah. Bila je otožena. ravila lani v decembru v Vel. X V f0 an" Lašeah in na Hobu v promet po- narejen denar in sicer 1 sto di- Nočni poboj v trzinski gostilni. bivanje. uVova angleška metoda obstoji] iz natančne metode za določitev! Pred splošno bolnico na Zaloški količine zlata v kameninah, dru-' cesti se je ustavil z vozičkom go- AKOLEŠKI KRALJ IN BERAČI Vsako leto na Veliki četrtek se vrši v Londonu na dvoru tradiei-joualna -svevano.^1. Kralj razdeli miloščino "njegovim potrebnim tlržavljanoni iu beraeeiu". Ta navada izvira iz leta 13G,» r dobe kralja Edvarda Lil. Xa Veliki četrtek pride v Westminstersko stolnico tolik<> v župnijo pristojnih p ros ja kov. kolikor iina kralj lot- — Posebni "lord-miloščinar" razdeli kraljeve milodare. Kralj tJeorgi4 je zdaj v 65. letu. Zato se zbere v starinski stolnici Go be-račev. Po svečani maši stopi kraljev odposlanec na prižnico. želi povabljencem v imenu .Njegovega veličanstva »vesele praznike in izroči ' kraljev spomin". Dva lakaja v mogočnih napudranili lasuljah nosita veliko košaro in usnjeno vrečo z denarjem. Lord miloš-člnar izroči slehernemu beraču lastnoročno po diva funta aterlin-gov v gotovini z besedami: — To vam pošilja kralj, da si boste nabavili na praznike novo čedno o-bleko. — Razen tega prejme vsak berač še dva ofvitka: beJega in rdečega. V rdečem se nahajata en zlat sovereign in ena zlata gui-neja (41 šilingov) s pripombo: — Njegovo veličanstvo želi, dasi boste priredi i dobro vel ikonoenieo. — V belem zavtku je sam srebrn drobiž. 65 peneeov s kratko pri-pomfoo: — Od Nj. veličanstva za male velikonočne izdatke. Tako določa tradicija ! Ves čas med tem. ko opravlja lontl-miloš-einar «voj poeel. ievaja cerkveni zbor starinsko zahvalno himno. gie pa iz novega kovinskega postopka za cenejše pridobivanje. Brit.sk.'i zakladnica, ki upravlja to pridobivanje iz lavnih mas na Velikonočnem otoku, pa seveda noče objaviti nobenih podrobnosti. Vulkanske rudnine, ki vsebujejo zlato, niso samo na Velikonočnem otoku, temveč ko raztre.sene po vsem svetu. Vulkanskega izvora jfta na pr. granit, basalt in drugo kamenine. S prepereva-njem se zlata primes odplavi z vodo in zato ni čudno, da vsebujejo morska vodovja^ ki sprejemajo koncem konte v "Vse reke in potoke sveta, mnogo zlata. Eden prvih strokovnjakov v tem področju, Američan Clark, trdi celo. da je večina vsega zlaategre zaklada zemeljske površine v oceanih, ki vsebujejo neprimerno več -te kovine nego vsi znani zlati rudniki s-veta skupaj. Ta ugotovitev je za st-tlaj seveda bolj teoretičnega pomena, ker je to zlato razdeljeno v tako neznanski množini vode. da bi bilo pridobivanje z dobičkom vsaj danes še izključeno. Sherrv Hum je pred več desetletji z meritvami določrl približno množino morskega zlata in je ugotovil, da znaša njegova vrednost kakšnih 1200 bilijonov dolarjev! Xi čuda .da so se že mnogi izumitelji trudili, da «bi našrti ekonomično metodo za dvig tejra zaklada. Angleški kemik Duke je že pred 33 leti prijavil zanimiv patent, pozneje sta njegovo metodo izboljšala Belgijca Jiantar iti Wilde. Pred vojno se je ustanovila v Londonu celo velika akcijska družba, ki je hotela vzet i stvar praktično v roke. toda ni uspela. stiluičar .Jože Petek iz Trzina. Stopil jp v sprejemno pisarno in povedal, da je pripeljal v bolnico 20-letnega Josipa Rebolja, sina posestnika iz Trzina in pa »svojega bratranca Šimenca. .\a vprašanje. kaj je Rebolju, je Petek dejal, da je ustreljen v trebuh. Naposled je tudi priznal, da ga je ustrelil on sam in sicer v isilo- branu. Močno oslabljenega Rebolja so takoj nato -prenesli na ki-rurgični oddelek, kjer so ga nemudoma operirali. Med tem je Petka ie aretiral od uprave bol-niee pozvani stražnik in ga je otl-vedel najprvo na stražnico, pozneje pa v zapor policijske upraive. Pri zaslišanjnu je 30-letni Jože Peter izpovedal, da je bila njepro-va gostilna ponoči poz or išče hudega pretepa. Bilo je okrog polnoči. ko Nta prišla v gostilno Josip Rebolj in neki njegov tovariš. 1'ez ča«s .se jima je pridružilo še več fantov, ki so zahtevali villa. Tisti čas se je prl|>e!jal z avtomobilom iz Domžal tudi neki u-radnik. ki je enako imel s seboj večjo družino. Med novo družbo in fanti je kmalu nastal preyir zaradi maltmoksti. Iz prepira pa -se jd seveda kar hitro izcimil pretep, v katerega se je vmešal tudi go-Htilničarjm* bratranec Maks fti-menc. Med splošnim ruvanjem in pretepanjem je 8ime«c-a nekdo u-daril s steklenico po glavi..da je obležal. Gostilničarju se je naposled posrečilo, da je goste izrinil iz lokala in vrasta zaklenil. Fantje pa se nikakor niso mogli pomiriti in so znova navalili na vrata, jih vrgli s tečajev in vdrli v gostilno. Takrat pa je gostilničar pograbil na steni visečo lovsko H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE « } O GLAS U J T E "GLAS NARODA" m. Ste urno wmim članstvo, pač pa T*i Slovenci v nfl okolici. GENE ZA OGLASE SO WSm lia rs k i bankovec in 7 bankovcev po Din 10. Obtoženka je živela v slaibih gmotnih razmerah; ima 12. letnega talentiranega Mnčka Vladimir ja. ki poseča v Vel. Laščah 8. razred osnovne šole. Deček je znan med svojimi tovariši in v šoli kot rab ore n risar, ki zna lepo prerisavati zlasti pokrajinske slike in po nt ret e. Pravil je, da ima veliko veselje in talent za risanje in da bi se rad temeljito izobrazil, če bL imel sredstva. Nekako pred Božičem je Vladimir skrivaj vzel svoji materi iz denarnice en 10t) dinarski banko-\ee. Bankovca je začel skrivaj prerisavati na be! papir z navadnimi akvarelnimi barvami. Tako je dokaj spretno poneredil 2 bankovca po 100 Din in T bankovcev po 10 Din. S t-eni tl«-narjnn je hitel ves srečen k materi, češ. kako zna delati denar. Mati je nad bankovci ostrmela in jih hotela *e-žgati. »-'i jo premislila in jih skrbno spravila. V prlavo ji ;e šinila nesrečna misel, da bi se dali spraviti sinčkovi bankovci v promet, saj so bili dobro ponarejeni. In res. Dne 18. decembra tse je žena z bankovci napotila v trgovino Marije Jersinove v Robu. Tu je nabrala raznih živil za 33 Din in plačala s štirimi ponarejenimi deseta k i. Iver je bil v trgovini že mrak, je Je rš in ova denar sprejela in vrnila »Jakičevi 7 Din drobiža. Šele drugi dan je trgovka o pazila, tla ima v blapraijni »tiri ponarejene deseta-ke. Dne 23. decembra je šla Jakičeva v prodajalno Kmetijskega društva v Vel. Laščah. kjer je kupila za 2 Din kruha. ki pa je zop^t plačala s ponarejenim desetakom. Poslovodja Jelene je pri luči spoznal -bankovce 'in prisilil obtoženko. da je kruh plačala v okovanem novcu. Ponarejeni deset a k pa je pridržal iu ga izročil orožnikom. Po prvih neuspehih pa obtoženka ni c-bu-. pala. Takoj naslednjega «1 ne je odšla v glavno trgovino trgovca Pirkoviča v Vel. Laščah, kjer je kupila ruto. Plačati jo je hotela s ponarejenim 100 dinarskim bankovcem. denar pa je prodajalka spoznala in ga vrnila obtožeuki. Ta ča.s so pa orožniki že poizvedovali, sledila je hišna preiskava, ki je spravila zadevo pred sodišče. Obtoženka Jakič je pred sodiščem dejanje priznala in izpo-vlada. da je razpečala sedem 10 dinarskih bankovcev, na Robu štiri, tri pa v Zadružnem domu v Val. Laščah. Xakana da bi spra-1 vila v promet bankovec za 100 Din pa se ji ni posrečila. Sirota si je hotela na ta način ^omaga* ti tz težkega gmotnega položaja. Sodišče jo je seveda obsodilo in sicer na 3 mesece ječe, pogojno za dobo 3 let. POVODNA NA ROMUNSKEM Bukarešta, Romunska, 7. aprila. — Velike povodnji zadnjih dveh dni so napravile i veliko škodo v nižje ležečih krajih. Petdeset oseb je utonilo in mnogo jih pogrešajo. Železniški -promet je zelo oviran in štirideset železniških prog je (poškodovanih. Mesto Soroca ob Dnjwstru 'je skoraj porušeno. Tudi brivci so se začeli pritoževati nad slabim zaslužkom. »Saj ni čuda. Depresija je ljudi tako ogulila in osuiukala. da jim sploh ni treba več v brivtiicc hoditi. Predvčerajšnjim se je vršila v New Yorku parada, ki je bila povsem bvc z potrebna. Parada se je vršila v spomin na dogodke, ki so se završili v Wa-li-ingtonu pred petnajstimi k*ti. ko je Amerika napovedala Nemčiji vojno. • Žalni sprevod bi bil dosti bolj na mestu kot pa svečana parada. * Iv<» dve kozi se podita romunska princesa Helena in madam a Lupesen 'za romunskim kraljem Karolom. Enkrat najde ena dopadajenje v Karolovih očeh. drugič pa dru-ga. Razmerje je precej čudno, kajti z obema je poročen in od obeh je ločen. Romun ki narod bi mu vtoril veliko uslugo, če bi ga pognal iz dežele, kot je naprimer špimski narod pognal kozla Alfonza. Zdaj se žina duša ne zmeni zanj. Tudi Karola bodo pustile žensko pri miru kakorhiiro ne bo več obdan s sijajem kraljevskega veličanstva. ki nima skoro nik.MT več kredita, izvzemsi na Balkanu, kjer se vzdržuje s pomočjo ljudske nevednosti iu s pomočjo bajonetov. Časopisje poroča, da je bilo prvi dan po odpravi prohibieije na Finskem opaziti le razmeroma malo pijanih ljudi. To je povsem umevno. I Finska je imela prohibieijo sJ*o-ro dvanajst let. Nek olio krajšo dobo so oblagodarjene ž njo Zdr. države. V desetih oziroma dvanajstih let Hi so se pa ljudem želodci tako utrdili da jim dobra pijača absolutno ne more škodovati. i & I Rojak .k* pripovedoval: — M<>-5a žena me vedno milo in z nežnim glasom prosi, če hoče nnet i denar od mene. Če ga ji ne dam. pa ga s tako gromov it im glasom i zahteva, da ga ji moram dati. * V nedeljo bodo v Nemčiji ožje volitve med Hitlerjem in IImd*-u-b'urgom. Skoro gotovo bo oddal nemški narod večino svojih glasov za Hindenburga. In prav bo storil, če inu jih bo dal. kajti Hindenburg in Hitler se Se po marsičem drugem razlikujeta. ne samo po muštaeah. * Tudi Vatikan bo moral enkrat dajati Bogu svoj odgovor. I Glede pokojnega goriškega jnadškofa Se dej a bo odgovor jako težak. * Kralj Aleksander namerava vrniti jugoslovanskemu narodu svobodo govora in svobodo tiska. i'e "bo to res, bomo marsikaj či-tali, kar odstopivšemu diktatorju Zirvkovieu ne bo delalo posebne ča--t i. V li-tu so dopisi, v katerih vabijo odborniki oziroma drugi navdušenci slavno občinstvo na to ali ono prireditev. V naznanilih obetajo. kaj bo in kako bo ter se skli-cujejo na na rodno .-dolžnost, da se mora sleherni udeležiti. V tem smislu so sestavljena sko ro vsa vabile. Lc redkokdaj pa kdo poroča, kako je bilo na veselici. Kaj je na naših prireditvah res toliko sladkosti in toliko tako temeljite omame, da ne more nihče vzeti |»eresa v roko ter sporočiti, kako se je na debelo oglaševana stvar končala. * Zadnjič sem bil pri prijatelju J rimi v Ho bok en. Tak slamnik mi je dal. da komaj čakam pet-na i'tega maja. Xe\vyorško praznoverje določa. da se prej ne sme pojaviti na .ulici noben nioški s slamnikom na glavi. Za dan petnajstega maja se pa le pripravi Marjanca. Takrat boš ! videla fanta, da boš lahko pomo!s- ! na nanj. * QUI NAHODA" HEW YORK, FRIDAY, APRIL 8, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY tn U. S. A. V INDIJI TU ISKRA POD PEPELOM Bivši predsednik panindske«»d kongresa Pathel, ki se nahaja daj na Dunaju na zdravljenju in ki je bil pred leti že operiran, je dal dopisniku "Giomale d Italia" Izjavo o položaju v IncUji. Pathel je izjavil, da je prepričan, da č'm se vrne v Bombay, da ga zopet čakajo odprta vrata ječe. vendar pa smatra za svojo dolžnost, da s? v teh kritičnih in težkih časih vrne zopet med svoj narod, čeprav ga čaka ista usoda, kakor ga. je žr> nekolikokrat doletela. Britanca vlada smatra Pathela kot zelo nevarnega in gs je že svoječasno. ko se je vrnil v Evrope v Bombay, vrgla v ježo, kjer je ležal dva meseca in so ga jetni&ki zdravniki spravili v bolnišnico. Ko je bil izpuščen. so oblasti takoj zahtevale, da odpotuje iz Indije. Zdaj sem tukaj. je rekel Pathel, toda kma'u se vrnem. Ko sem bil zadnjič zaprt, sem bil v isti ječi kakor Gan-di. le sestati se nisva mogla, ker v tem ozlru postopajo britanske oblasti zelo strogo. Gandi je miren, prede volno in čita. Zadovoljen je, ker je narodni pokret tako napredoval kljub temu, da so vsi voditelji po ječah. Iskra tli pod pepelom, dokler se ne razžari v velik požar. V zgodovini Indije se ni bilo tako strašnih primerov zatiranja, kakor ga sedaj izvajajo britanske oblasti proti Indijskim nacionalistom. Zadnje čase trpi po zaporih kakih 60 vodilnih nacionalistov, todi kljub vsemu preganjanju se britanski vladi ne bo posrečilo za tre-ti upora, kajti danes je indijski nacionalni pokret močnejši kakor kdaj prej. Naš odpor ni revolucija, niso demonstracije, to bi bilo ^a nas preslabo sredstvo. Demonstracije se pojavljajo v raznih krajih, toda to ni važno. Glavno naše o-rožje je bojkot, ki se vodi proii KARL FRAN S. J.: britanski trgovini. Indijski naroi ne mara britanskega blaga in sploh počasi omejuje ves inozemski u-voz v Indijo. Tudi v tem majhnem prometu Indijci strogo pazijo, da ne bi. posredovali Angleži. Naj navedem primer. Vzemimo italijansko trgovsko blago, ki se uvaža v Indijo. To b'.ago se do sedaj nikdar ni moglo uvoziti neposredno, temveč je najprej romalo v Anglijo in potem šele v Indijo. Vsftka direktni akcija je bila onemogočena. Nhš bombaž, ki se je izvažal v razne J evropske države, se je naj preje pošiljal v London in šele od tam v druge evropske centre. Mi propagiramo, da bi naše blago direktno plasirali v drugih državah, kajti želimo, da ne bi prineslo prav nobene koristi britanskim trgovcem in posredovalcem. Zato priporočamo inozemskim trgovcem in in£u-strijcem, da se za izvoz svoje?i blaga v Indijo ne obračajo na an- j gleške trgovce, temveč neposredno na indijske, in da pazijo, da se pri izbiranju svojih trgovskih predstavnikov v Indiji ne poslužujejo angleških zastopstev, temveč indijskih, ker bo to v prvi vrsti njihova korist, kajti njihovo blago se ne bo uvažalo v Indijo po dolgi poti skozi Anglijo, temveč direktno k nam. Indijski nacijonalisti mečejo danes britansko blago v morje in zaradi tega jih zapirajo angleške oblasti. Kaznujejo jih zato, ker izvažajo sami svoje blago v inozemstvo in ker ga uvažaio neposredno tudi iz inozemstva. Borba proti Veliki Britaniji postaja vedno hujša in ne more se govoriti nič več o tem. da bi se Indijci zadovoljili s kakimi velikimi koncesijami, kajti v tej borbi ni kompromisa. Indija mora izvajevati popolno svobodo in neodvisnost. KAJ ČUTI ČLOVEK KO UMIRA Večina ljudi ima pred smrtio. Priznati moramo, da v navedo-bolj ali manj izrazito čustvo str a- j nih slučajih prehod iz življenja v hu. Smrt je zanje zlo, torej nevar-jsmrt ni združen s telesnimi boleči-nost. Vzroki in povodi takega poj- | nami ali duševnimi potresi, če pro-movanja so si temeljno različni, učujemo samo poslednji stadij u-Predvsem imamo vsakemu živemu, miranja. Kajti velika slabost in bitju prirojeni čut saoohrane, ko s« | seveda še v večji meri motnje v začuti ogroženo vsled neizogibnega: vedanju ne povzroče samo brez-j konca življenja. Vendar se ta strah! čutnosti napram telesnim mukam, . redko pojavlja v dobi zdravja in j ampak tudi nebrižnosti ali bre2-moči. Samo bolestni ljudje in onij učestnost za verska razmotrivanja. ki se bojijo smrti (nazo- in tana-j Takim bolnikom je vse eno, tudi. tofobi) živijo stvarno v stalnem to. kar "pride po smrti". Kakor,! strahu pred smrtjo. da bi se dogovorili, pripovedujejo j predstojnik duhovniku, da so preveč utrujeni,, četudi sicer napram verskim ob- ■ veznoitim niso ravnodušni. Po1 Spisal AL. JENNINGS Profesor Mueller medicinske klinike v Erlangenu. pi še v svoji, nedavno izišli knjigi:— ' • Die Seelenverfassung der Sterbert-den" o enega in še ene-pred smrtji, če je pozornost takoj p, yikrat V SVojeill Življenju selil pil Ve«" ____ji„„; -v-A i„hirn skoncentrirana na občutke strahu.i \ , , mi: : : . :i .. i . na podlagi skusenj pac lahko toc- kakor en k »zaree. I akai.... da In smislu je razumeti razlago, da je: jim pokazal, da sem tn, sem sestrelil iri izrek smrtne kazni "pravzapravI steklenice s police nad toeilllieo. Velike* o- K temu, s čutom samoohrane samo izrek smrtnega strahu". - | irltMl S(> je S sillilll tlUŠeem Zrušilo S Sie- z najhujšim. Poskušajo varati so. mega s?be in svojo okolico glede resnosti bolezni. Tudi zdravniki, ki se v takih slučajih niti razlikujejo od laičnih ljudi." -<• č hala. Na nama je posreeiio. da sva jo na j ravni preriji piipravila «l«» mirti, in < krog združenemu strahu pred koncem življenja pride še nesigurnost g1«*- ■Pri vseh zakladih mamona! Ne bi hotel doživeti tega še enkrat. smrtjo je hujši od NAJSTAREJSI POSKUSI PREPREČITI VOJNO Grozote vojne furije so že davno silile ljudi razmišljati, kako medsebojno klanje preprečiti ali vsij omiliti. Prvi poskus nekakšne razorožitve vidimo že pri starih Hr-kih in sicer v homerski dobi, ko so hoteli nadomestiti bitke z dvoboji poedinih nalašč v ta namen izbranih junakov. Pozneje se je začeli uveljavljati ideja razsodišča, ki nai bi imelo odločilno besedo v vseh sporih, kjer bi prišlo sicer do oboroženega konfikta. Ideja razorožitve pa ni nikoli docela prodi b, ker je že v starih časih naletela na repremagljive ovire in že takratni pacifisti so smatrali 7a velik uspeh pogodbo med dvema grškima pokrajinama, da se bo vodila volna med njima kot med sorodnikoma, to se pravi, da bodo ravnali 7 ujetniki kot gosti in da jih bodo proti jamstvu izpustili domov. Ideja večnega miru je bila združena z idejo enotne svetovne države, ki se je začela uveljavljati v času rimskih cesarjev. Propagator mirovne ideje je postal v 3. stoletju po Kristusu cesar Probus. Ta cesar, ki je vse svoje življenje vo-jeval, je po lastnih izkušnjah vedel, kaj je vojna in zato jo je hotel v kali zatreti. O tem pričajo njegove besede: Nobeno orožje se ne bo več izdelovalo. Narodi ne bodo več plačevali vojnega davka. Bik bo vlačil plug, konj bo služil miru. Ne bo več bitk, ne bo več ujetnikov, povsod bo vladal mir in mi ne bomo potrebovali vojščakov. Cesar Probus je začel odpuščati vojake in jih kolonizirati, naletel je pa na tako močan odpor, da jc postal sam žrtev svojega pacifizma. Med cerkvenimi očeti je bil naj -večji pacifist Tertullian, sin rimskega stotnika, ki prepoveduje kristjanu rabiti drugačno orožje kakor Kristusoov. prisegati na drugo zastavo razen od Odrešenikovo ln i služiti drugemu poglavarju, razen Kristusu. On prepoveduje kristjanom tudi izpolnjevati kakršnekoli1 vojaške dolžnosti. Toda tudi krščanstvo ni moglo preprečiti k.a-nja med narodi. Leta 1041 je bila proglašena tako zvana "Treuea Dei**, ki je prepovedovala vojeva-nje v dneh Kristusovega trpljenja in odrešenja, torej od četrtka do ponedeljka. Ta mirovni proglas je veljal takrat za čudež, ki je bil "oa -je oznanjeni s posebnim pismom, vrženim iz nebes. Namesto božjega miru so se pa začele križarske vojne, krščanstvo samo je dvigai-lo meč in prelivalo kri, ideja mi:u ali vsaj razorožitve je propadla in tako se je človeštvo klalo naprej, dokler nismo doživeli najstrašnejše tragedije, svetovnega klanju, kjer je na celi črti odpovedalo tudi krščanstvo. Ideja razorožitve in večnega miru živi sicer naprej, bo pa žalostno vegetarila, dokler si narodi neposredno ne bodo segli v roke in iztrgali svoje usode iz rok tajne diplomacije. i ne. Tedaj sem popolnoma izgubil glavi« in de časovne dobe tega konca, ka; | strah pred smrtjo je hujši od|s«*in kar Tak° llivj*' ^treljat i po sobi. nas ovira, da bi mogli delati živ- smrt,i yame.** vzKT.ika v Schiller Mehikancev se je polotil strnil in žareli -o Ijenjske in delovne načrte za da'j- j€Vi drami razbojnik, ki se je rc- se milikati k zadnjim vratom. Eden izmed ŠO dobo. dalje misel, da bo umira- šii vislic. ! eowbovjev jc z biijardno palieo ravno po- nje združeno z bolečinami, potem, Siučaj samomorilcev nam kaže. . ; j ' fe'0 a se ■ vsa družba /.a- pa se skrbi polno vprašanje, ali 3 da j e možno premagati strah predi /' . . ... T - , smrtjo preneha sploh vsako živi;-; smrtj0. če se kako obstoječe zlo\ rvhl ^sti ob njih. -laz som se za«-el ina ,a-nje ali samo doba naše preizkušnje: Z(ii človeku težje in huje od smrti.1 ti ill srni jim kar tako spustil nekaj strel««* o kateri bomo morali dati točne ra- Kdaj nastopi tak slučaj, je več'no- poti iu>ni\ čune. Jasno je, da je odgovor na ma odvisno o verskem pojmovanju ! Nekdo ji* dvakrat sprožH proti meni, to vprašanje vedno v zvezi s filo- kaj bo prišlo po smrti. Lahko Pačj ^ h stJ| S(1 ini n|lll|> tlotakiull kože na t .1 zoficmm in se bolj z religijozmm sprejmemo tolmačenje, da večini pojmovanjem v smislu našega ze- samomorilcev dela v stanju dušev-meljskega bivanja. Za kristjana ne zmedenosti, v stanju težkega vsaj smrt, gledana s tega vidika. duševna potresa", ki ga seveda nima na sebi ničesar, pred čemer lahko sami povzročijo. Kdor že nebi se moral plašiti, če je svoje živ- prestano računa s tem, da se bo Ijenje uravnaval v duhu resnic po | v nujnem slučaju lahko s samomo-načelih svoje veroizpovedi. V na-, rom rešil kazni ali sramote, tega sprotnem slučaju pa postane rav- pač zaneso neodoljive sile predpono verovanje, da odloča smrt o na - ; stavk preko vse odpornosti k temu činu posmrtnega življenja, največ- nenaravnemu koraku. nas se jr razl«"_i»-l tisti vzvišeni molk no«"-i. ki leži rvv. ravnino kakor li>ina - mri i. Bližala se .}«• in-vilita. Hala sva st». »Ia bo rreda začela božati. •*l>i-milila. Začul se je prvi urom. l>li>ki mi >\i-^ali iz teme in so se s svojo slrah vzbujajočo svetlobo poigravali ro^nvib bikov. ^leni je l»ilo tako samot no pri srcu. založilo se mi je po »lomu in spomini so se zači li dramiti v meni. Odkar je padel dim Stanton, sem pogosto mislil na to, da bi sr vrnil domov. Sit si ni 'bil tega zapuščenega, vsega sveta «»drrzam\ua življenja na farmi. Mislil sem na očeta in brate. Želi 1 sem. la bi izvedeli za mojo smrt. kadar b > prišla. Tist » noč sem prosil "pišče", naj pi.-e družini mojega očeta v Chariest own. \ ir-^inia. če ini* 1>«m1o ubili. Peter je stal prod menoj in sr mi režal v obraz. Nikoli v življenju si- nisem čutil tako osramočenega in p«»nižanena. Xajra.;si bi bil pobegnil. Zlezel sem iz svoji-jra kota in sem bolel Petra zaprositi, naj me izpusti. Fo me je streznilo. Namenil sem se proti Tedaj je stal pred menoj moj oče, raven in name in mi sko- niku. Okrenil sem se. Prostor je bil zavit v sive oblake dima. oil whiskyja sem se uu-gal. toda skozi dim sem videl, kako je lastnik krčme meril naravnost lia mojo gavo. Se dva strela sta me zgrešila. Tediij sem mu ustrelil naravnost v obraz. Zrušil se je. ADVERTISE »n "GLAS NARODA' KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za letos so razprodane ZA DEUGO LETO IZDA PA DRUŽBA ZOPET ŠTIRI KNJIGE in sicer — VODNIKOVO PRATIKO sa leto 1923, DVE PRIPOVEDNI IN ENO POUČNO KNJIGO. — Članarina stane mm« II.— in kdor nam torej pošlje |1.— do konca marca 1932 bo prejel te knjige te starega kraja, kakor hitro bodo gotove. •GLAS NARODA' 216 West 18th St., New York, N. Y. ji povod morečemu strahu. Kako se ocltujejo vsi ti nagibi k strahu, če se človek v resnici nahaja v smrtni nevarnosti? To raziskuje profesor Mueller prav posebno. Kar pripoveduje, velja samo za ono skupino, pri kateri odloča samo prirodno, naravno gledanje; v posameznih slučajih so odločilni starostna doba. vzgoja, temperament in posebno vrsta bolcni ali življenjske nevarnosti. V splo-l šnem daje prof. Mueller sledero razlago: — Kdor je kot zdravnik stal pogosto ob smrtni postelji in kdor je tam mogel zbirati skušnje o poteku telesnih in duševnih doživetij umirajočega, mora biti proti mnenju, češ, da je pri bolnikih prehod iz življenja v smrt združen s telesnimi bolečinami in duševnimi borbami bojazni. Vsem dobra, tudi za umirajoča bitja še vedno skrbeča narava, ali bolje Oni »u je pisal naravne zakone, skrbi za to. da težave popuste, da ponehu-je zavedanje o vseh telesnih smrtnih mukah in povzroča s tem ev-tanazijo 'mirno umiranje». Nai-lažje umira pa starček v fizio'o-gični starosti. Popustitev življenjskih nagibov s tem pomanjkarjo apetita. zmanjšanje veselja do življenja, vedno več starostnih težkoč, osamljenost, vse to ga stori sitega življenja.... On opaža da je svojcem nadležen in tako mu nekam lahko postane slovo od tega sveta, v katerega razvoj in napredek se nikakor ne more prav vživeti. Umrje mirno in udano. Podobno tej starostni smti je umiranje ljudi, ki >o boleznih, vsled raka. težkih krvuih trpeli na dolgotrajnih zavratmh obolenj in počasne jetike. Od dolgotrajnega bolehanja izčrpano telo postane vedno manj odporno in s to izčrpanstjo pada tudi delovanje možganov, zmanjša se moč presojevanja in pojmovanja. Bul-niki so preveč oslabeli, da bi moga tok misli in duševnih občutil pravilno uravnati ali doumeti. Telesnih bolečin ne čutijo več zavestno in bežne sanje bdečega pridejo počasi v nekako podzavestno sanja-renje in sčasoma v globoko nezavest. V teh slučajih prehod v ne-' zavest ni združen z nobenim strahom ali s slutnjami smrti. Tuui pri vročičnih boleznih nastopilo kmadu motnje zavesti. Bolniki niso ▼ stanju pravilno presoditi, v kakem položaju se nahajajo. Večinoma niti ne občutijo težke poslednje borbe med telesom in zavratno h-*-leTpijo.'* DIVJI PRAŠIČ NAPADEL USLUŽBENCA V |H>«ljrraj»ki f.iri j«* ki u-slu/.lniH-r novomeške pošte I*l;i-tau. Tjakaj je popoMm* oh 1.1. u-ri jkribežai olistreljvn »livji pm-šie. ki ušel preganjalcem, liil je ravno pred Platanovo hišo. ko se je g-ixjMKlar vrnil domov. Zver «r.-i j«- napadla in inn s svojimi o-Mriini r-tkami raztrgala stegno. Te/k<» raiijenefra Platana mi prepeljali v kaiulijsko holnieo. ]»o. divja.no zver pa so kmetje pobili s krampi in kopaeieanii. DENARNE POŠILJKE Ml že nad 12 let pošiljamo denar v stari kraj. Za dfeiarje in lire so sedaj te-le cene: vratom. Truma me vpraševali, ali imam kje kaj prijateljev. * I*išče** je hil edini človek na farmi, ki sem ! ga lahko prosil za kakšno uslugo. Znai j" i boksati kakor nihče drug in je prišel, da ! me ho v boju zoper ves kraj izvlekel iz pa->ti. Zatrdilo sem bil prepričan, da me !>•. kakorkoli otel. Moja ječa je bila osemkrat deset čevljev velika lesena eeliea. Sest tednov so me dr žali tam zaprtega in Meliikanee Peter je bil moja straža. Povečini je sedel zunaj ' pred omrežjem in mi z živo besedo slikal, kako bom usmrčen. Spuščal se j«' v na,-liianjše potlrobnosti. Vsako jutro lile je obesil na nov način. Toda bil je dober člo- !•<• Mr .... * r.vek in ih» prvem tednu sva postala nrijate-|if j |f -|ff ' 1 iir i!!. $ i.. .r, lja. Peter je bil do tujeev zaprt, kakor zi:a ilr "j ^V'-! biti samo Mehikanee. prijateljem pa je znai ur .... )|Jtj yyest kakol. zneskih sorazmeren popust. ...... . . Prav tako malo bi jih pekla vest. ee m me bili obesili, kakor če bi bili utopili nad ležim mačko. Toda niso me sovražili morda zaradi tega. ker sem izvršiT umor. t loveško življenje je bilo v deželi govejih pastirjem zelo revne eene. Nekega jutra je Peter pomolil glavo skozi mrežo. Njegovi dolgi, rumeni zobje so st svetili. — Tvoj oče je prišel, je dejal. Presunilo me je nekaj kakor blisk. Mislil sem, da s«1 Peter spet šali z menoj. Pa je rekel še enkrat: — Tvoj «>če. veliki mož. j je prišel. Rajši bi bil videl, da bi me «»dpeljali na vešala. Ti-ta j m »doba. kako je ležal pred vrati Slirieberjeve priMlajalne. j<* bila v m.'-ni. kakor da >e mi je bila vžgala v mozga m*, j Pa vendar sem se >|»«»miiijal tudi vseli sto in sto prijaznosti, ki mi jih ji' bil kdaj -to. ril. in te prijaznosti so izravnavale zadnji -trašni vti^. Nisem maral, da bi me bil ua>el | tu v tej luknji, takole zastraženega po Mehikanci. Takrat mi j«' bilo prvikrat žal le stvari. l>:n r. rft I »in . 1.0®« I Mri ;,«mmi I »in . 1 »in . ».'«(»<> I »in . Pri večjih UHa^iijcmii lii
  • r»ijavnft. Proj.-nn ik re* vs iki ki oitl'itfca. — Vs«. jM.f.;»j\e i aslovitf na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 — 2nd Ave.. New York. N. Y. Izdajanje lista je ▼ zvezi i velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N.' PRAVDE IN REVOLVERJI V obrazu mojega očeta je in-ki čudnr» mehak izraz, kakor da je prav za prav on kriv in ne jaz. Mene je vsega presunilo. N:-Jcoli mi ni rekel noht ne hude l»e>ede, niti te-daj niti kdaj v poznejših letih. Samo tili > je začel delati za inojo «»j rosti-lev. Po ti < h ilneh ž«- / njim zapu-til Lat* Cruees. Niti zaslišali in«- nist». M .j oče je !iil sv«»je življenje i/.nova začel, o| i ivil ]>ravue študije, imel uspeli! zbral elil v Charitst »\vnu. Virginia. Sv«>je fante je ]»o-lal v katletniei« v \n-gini ». Po štirih letih sva Frank in jaz dovršila pravo. M<*iii je bil«» tedaj o>e!i!»iajsi let. Nekaj nestalnega in brezbrižnega u moralo l>iti v naših naravah, kajti naše življenje ni nikoli teklo v ravni črti naprej. Zdelo se ie. kakoi* tla imamo vsi .-kupai radi Halijamiki in Hali- » fino usnje vel ............1.5*! - . .. . _ M v najfinejše usnje vez 1.8« J»«*»« «d<» e««*, »tovar ............JO Itočni H**M>vnili isaLuvntnih RAJSKI GLASOVI j pistm .................................JO t platno v ca. --------j Solnčenje .........................................J>0 v usnje vez. ..................l.I« ... . ..... . , v fino usnie vez 15« 11 ,rtl° t«**3"« ........ * najfinejše usnje ^"l«0 narodna mladina (obsega 452 slrsnl) ................1J0 ■VIŠKU SRCA j sprrtna kuharica. trdo rezana ....1.15 v Imitlrano usnje vea. .60 su-i» Pitmo »tare in nove zaveze. v usnje vea..................M v fino u?nje vez. _______1.— v najfnejic usnje vez. 1.2« v najf.nejše usnje trda vri ....................................15« v bel celluloid vez. .......110 NEBESA NAS DOM v ponarejeno...................I.— v najfinejše usnie vez 1.5« v najfinejše usnje trda vez ...................................1.60 MARIJA V A KM IN J A fino vez ......................m. 1.2« v fino usnje ....................1.5« v najfinejše usnje trda vez ...................................! «• Hrvatski rnolitveniki: I tjetn jstarostl. fina t«.............I.— Nlaia Kosu, n mir ljudem, finu ve« I.SI ..................l.oo ivjMi trdo vezana _______.. Sadno i ino ......................... Sadje v gospodinjstvu ..... Spolna nevarnost .............. Irbrnili angle&kega Jftlka into vex................... hru-imito ....................... 3_-.....»01 ....75 .23 Janko in Metka <=a otroke) ............JO buriana ........................................13« Jernoč Zaiagovsr. Med plazovi _____..Ji« "»^S1« .........................................•• Jutri (Strugi trdo res ...................... Rdeča kokarda—---------------------------1.25 St. M. (L. Andrejev) Črno maske. |>osliir. Josip Vidmar. tU str. broš. .............................................. [spisi za mladino -33 j (GANGL) liroš. ________CO Jurčlčcii spisi: l*<»|r wni jaz likal (Alcmivec) I. z-ezek .....................60 lian« srm se jaz iikal 4 |tisrm. tisi in in i log za zasebnike in t rs* vre ................1.231 Veliki tM-infc/ ...................................80 j Vošrilna knjižica ..............................JO j Trdo vezano /bii l%a dninardi /druvil ....................-GO i IJubljai.ske slike. Kazaki ..................................................60 Krlžev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi »brani spisi .....................'JO I. »v. Pesmi; Ode in Hep!je; Sonet je; Roman«««, balade in legende; Tohuač (Iz>rstlk .....-70 5. z v. Slika Levstika in njegove kritike iu polemike ........................"0 ...........................1.— Hišni lastnik. Neržant Diavolo. rez. 1.60 Slovenski šaljiver ..............................4« Slovenski Robinzon, trd. vez. .............75 Stric Tomova koča .......................-5« Sueški invalid..................................J3 Sveta Genovcfa__________________________________J« Solnre In senre ...................................65 Skrivnost najdenke ..........................»35 Skozi simo fndijo ........................5« Sanjska knjiga, mala .........................601 Sanjska knjiga, velika .................90 .130 St. J~. (Fran F.rjaveci Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str., broš. ...........J3 Št. ."J. Tarzan sm ople _________________J« Tarzan sin opic, t rilo vez.,.,1.;« St. 31. Roka roko ...................1______S3 Št. »12. Živeti .....................................25 St. U5. (Ca j Sal ust i j Kri spi Vojna z Jugurto. i »oslov. Ant. Dokler. lliTS struni. bro5. _______________ J>0 St. 144 t Ksaver »trani ....... Meško i Sanjska knjiga. (Arabska) _____ Spomini Jbgoslovanske«a dobro- voljea. »»14—1918 ........................1.85! št. ::7. Domačo živali Sredozimri. trd. ve«. .........................60; §t. 38. Tarzan in svet brni ..............................................4« i Štev. Boheme Stramde vojne .................................30 Sliri Mnrli. 4. zv.____________________________35 Smrt pred lii>« .................................«5 Stanley v Afriki ................................50 Spomin znanega potovaira ............1.50 Stritarjeva Antho^ogija. In«»5 ........JO Sislo Šesto, invest iz At»ru« ev ......... Sin medvedjega lovra, I*«>tnplsnl Listki. -------------.65 MMjf1m*J£n v«» ..................... ZvoHrec nrb*~««ki. v |.i;»ini> ............... fimi ve* ................................. Vbwif, niijfii'iej^n ven ______________ Angleški rnolitveniki: (ia mladino) t liild u |*ra« rrbook: v lunantc |iIiInW vex;m<» .. » I m -1. • k "-t rt-uiM ....__ t onu- I uio Mr —................... film Ve/,n M" ...................... Key of Heaven: fllN* V«>/.JIIHI ...................... v usnje i••/.;• m> ............. % ....jf.lM'Jie IlOIlj«* ITXailO I ZA n ni:.\ S I.E. ....R0 .l—j l.fiO /dr i 11 ta /.elis^a .................................1U| JjfI in |»t«*irt, Mlovar naraiiiega zdratHslia..................................I-50 j 7.£odo\iiia I mrtnosli pri Sloven- rili. Hrvatih in Srbili ............1.91! /drat> mladine ...............................1.25! Zilravje in iMilezeu v dninar i Hiši. - /.ve/.tn ....................................l.ju! ri>ui;l ti '.................................................30 Študent naj bo. V. zv............t.........35 Svrta Not bur ga ...................................35 Spisje. male |Hiv«»stl .............................55 Strzosleder ............................................30 Šopek Samotark« ............................J5 Sveta noč . ..........................................30 S\'etlobe iu jicnre ..............................1.20 Slike (MeSk«»• .............................60 Spake, humoreska, trda vez..............DO ............J« ......^..L— ......................J« St. 47. JRsteriJ duše ...............1— šter. 4«. Tarzanov« iivall .............90 šiev. -TJ. Tarzanov sin. trd ve« ....1.20 št. 51». Stika De Graye --------------1.20 Št. 51. Slov. ba!ade in romance.....80 Št. 51. V metežu ..................-........L— Namišljeni bolnik .................50 To iu onkraj Sot le.................30 Tarzauova mladost, trd ...............................................1.20 ..............90 Ti^iiTC. Kii|x*ljrki stražnik. I'nnluik. Je/.ia'-ni tl^'ifor, f;««tl|- 1 ulftir. IvleiKinlje. N« taks mi, j SHAKESPEARE V A DELA: l»ubov»iIk. Itd.................................G0 IjOV na ženo (rutnntil ..80 Marhbet, triln vez. l>ro>irun<> ....... /godinlna Srbov. Ilrvatovin SIif vrnrr\ OVrilk) 11 zvezek ....................................80 1'rftrokotalne karte ...................I.— I .uri fer ....................................^.1.— | Othelo ................................. M a rje 1 ira .............................................SO j s»-n Kresne noči .............. Materina žrtev ....................................JiO Skrivnost najdenke......... Moje ži\ljenje .....................................751 Mali I .or d ...... ............90 ____________70 _______.70 ............70 ............50 ...............................80 I Miljnnar brez denarja ......... Maron. krščanski defek iz nona ............................. s j Splošna Knjižnica-* l.iba- .SO POVESTI in ROMANI Mladih zanikernržov lastni živo- St. 1. (Ivan A M»re<-h t) Ranjena gruda, izvirna invest, 104 str., brlsirauo ......................................35 1.10 ...SO .35 .15 .70' Amerika, pot^oil dobro, doma najini I j* .......................... \gitator (Kersnik) Im.š, _____ \ndrrj llofer ............................ ISenrška ifdržeialka .............. ISrlsrajski l»i»er ..................... Url i mreesen I opis ................ __I Mlin.irjrv Janez ..... . .G.i • Musolino.................................... .....Mrtvi Goslač .................-....... .....™ Mali Klatež ............................ .....! Mesija ................................... .....-i:>' Malenkosti (Ivau All»reeht» ..................73 j ...................50 j ..............„....40! ...................jb! ....................70! st. 2. (Itado Murnik) Na Bledu. 1 - .-»01 St ..40 ..........z» BHe nori. mali junak .........................G0, Mladim sreom. Zbirka ,H,Te.tl za Key of Heaven: r ivInM iruao ........................1.20 v e«-Md najfittrjai vez _______.....1.50 Balkaunko-Turska vojska ................JWI KallijnskM %*j«ka. h *Ukauil .........25 Boj in zmaga, povest ...................... v fino iisajf veza um__________IJt« Catbolie l>oeket "r il v fluo usti j«* vezano ...............13« Ave Maria: ▼ fluo u »nje rezano ........—1.4« POUČNE KNJIGE Angleško »lotensko berilo ............2.— Angleško-olov. in »lov. angl. slovar J« Amerika In Amertkanel (Trunk) S— Blagajna Velikrga vojvoda Belfcgor ................................ Boy. (roman) _________________ Burska t ojska ............... Bealtn dnevnik .................... Božično darovi ..................... . .60 Anprljoka alniba aU nauk kako m baj streže k s». ma«| _________ Boj nalecljhlm boleznim.............. ferkalMto jezero ............................. Domači tUinozdramik UrnMraun Ibmafl zdravnik po Knalpu: liriwirnitii .............................. Domači vrt .. Dovodoreja ...... Oospodln jatvo Hitri računa r —JO j ... .75 1.20 1.25 1.2* 120 jji 1.20 .....75 Jugoa!avija (Melikl 1. zvezek 1.50 2. zvezek. 1 2 snopie ............1.80 Kletarstvo (Skalirky) ....................2— Kratka sH.ska gramatika _____________JO Kratka zgodovina Movenec*. Hrvatov in Srbov .........................3« Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako s« poslane ameriški državljan .15 ...........................J$S ........................4« ...................-........6« ...........................J&a Itožja pot na Bledu ............................20 Boija pot na Šmarni gori...............SO f Cankar : Gre&nik Lenard. bro*..................70 Miarn življenja ............................M Moje življenje ..........................73 Romantične duše ------------...........0« Čarovnica ........................................ .25 Cvettna Borograjska .......................45 Cvetk* -................................................25 Čebelica -..............................................25 Črtice le živtjrnja na kmetih .........35 Orobiz. In razne povesti — Spisal Miirin-kl ........................60 Daroiana, zg«idi>viii«ka i*uvest .........5« Dekle Eliza .........................................4« Dalmatinske povesti .........................55 Dolga roka...........................................J$$ Do Ohrida in Bftolja .....................J» Doli z orožjem .................................3« Dve sliki: — Njiva; Starka ........(Meško) .................................(O Devlea Orleanska ..........1..................50 Duhovni bol ................................... Dedek je pravit; Marinka in ikra- teljeki .......................................40 Elizabeta ...........................................35 St. slovenska mladino ..........................-j Mislerija. roman ............................ 1.— Na različnih iiolili .............................40 Notarjev nw, liumureska ..................j jI J Narod, ki izmira ...............................40 j Št. Naša vas. 1L del. 9 povesti ...............«0 Nova Erotika. *rdo vez ...................70 Naša leta. trda vez .............................70! InorUraua ......................... Na Indijskih otokih ...........................J5% j St Naši ljudje...........................................40 Nekaj iz ruske zgodovina...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje Hi strahot« z bojnih ]>oIk>4ot bivšega slovenskega i>r>lka ....................1-50 Ob 50 letiiiri Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda............................J« Odkritje Amerike, trdo votaao.......M mehko vcza*«a —......—...............54 Praprečanrve zgodbe ........................J3 Pasli in zanki ...................................25 Paler Kajet«".......................... ......1— Pingvmsfci otok................................60 Povest o sedmih obešenih ...............3« Pravica kladiva ..................................5« Pabirki iz Roža (Albrecbt) .............25 Pariški zlatar ...................................J5 PrMmjač. invest .............................60 'oiigalec...............................................^5 Povesti. |iesmi v prozi (Baudelaire t trdu vezano ..................................1.— Po strani klobuk ................................JS9 Plat svona.........................................49 Pri si rim ............................................M Prst božji __________________________________.....JO Patria. povest iz Irske junaške dolu- .............................................JS$ Izvirna povest, l,Sl str., broš. Št. u. .(Ivan Ito/.inan) ..Testament ljndska druuia -v 4 dej., bro«. 105 strani ....................................35 4. (Cvetko Golar) ..Poletno klasje, izlirauc |*-snif. li>4 str.. bros:rano .....................................JO 5. (Fran Mllelnskl) Gospod Fridolin Žolna in njegove droil žiua. vesetomudre f rtlee 1.. 72 strani, brošiiauo ........................25 Št. 55. Št. 5C. Št. 57. vez Št. 5K. Glad (Hamsun l Št. 5!>. (Ihistnjevski i Zapiski ii .mrtvega doma, I. del.................1.— Št. . 11 »nstojevski 1 Zapiski iz mrtvega doma. II. del ..................1.— Št. ci. <(;<.lnr» Bratje in sestre.....75 Št. r.-J. Idljol. I. del (Dostojevkl .90 št. ('.J. Idi jot, II del .......................90 Št. 64. Idi jot. III. del ...................90 Št. t»5. Idi jot. IV. del .....................90 Vsi 4 deli ..........-.........<... .. 3.23 št. rdi. Kamela, skozi uho šivan-ke, vi-si-loipra ...................................45 Slovenski pisatelji II. z\ i'ot resna povest. Moravske slike, Vojvoda Prro i Perica, Čr-tiee ..................................................2^0 Tigrovi zobje .....................................1.— Tik za fronto .....................................70 Tatič. (Berk), trd. vez......................75 Tri indijanske povesti .......................30 Tunel. soc. romati ............................1.20 Trenutki oddiha ................................JO Turki pred Dunajem ........................JO j Tri legende o razpelu, trd. rez......65 Tri rože o. zv. trdo vezano. V sel.nje 12 jh>-vesti .............................................JO 4. zv. trdo vezana. Vsebuje S |*> ..................................................jO 5. zv. tnlo vezano. Vinski brat .........50 (L zv. trdo rezano. Vsebuje IO ikj- VCStl ..............................................Jfc I G R C 1. Pesmarica, uredil Hubad „..2J« 2. Koroške slovenske narodno pesmi (SvikarSČ« 1. i, |n s. zv. sknraj ---------------------------.1.— MALE PESMARICE: Srbske narodno himne .......15 .^to čutiš, Srbine tužni .....15 Na planine ...........................15 Zvečer ..........................15 Vasovalec ..............................15 Podok niea ...............15 Narodne pesmi za mladino (Žl-rovuiki I.. 11. in II. stopnja IH» ..................................................20 VSE sti'tmje skm>aj _____________JO Slav ček. zbirka šolskih pesmi — (Medved) ........................................25 Narodne vojaSke iFerjnnf-i{> ..........JO I.ira, sre«!uje^«>lsk:i. t. iu 2. zvezek I Hi JO Troglasni oiladinski zbor primeren ra tro^lasen Seniki ali možki zb.»r. 15 |iesinb*. (Pregel» ...... Mešani iu moški zbori (AljaS) — zvezek: 1'salm 11^: TI veselo l«'j: Na dan: I»ivna .............40 ti. zvežek: OjHuuin k veselju; Sve-ta n0 Gospa a morja, 5. dej........................75 Lokalna železnica. .1. dej..................50 Marta. Semenj v Riebtnondu. 4. dejanja ..............................................3® . ... . „. 1 Vinorodna i>kri<-a : l ri svadbi; Ob vojski. Igrofcaz v itirili slikali .....:«) !'rI mrtvaškem sprevodu; Geslo .10 Tončkove sajne na Miklavšev ve- j s. zvezek: Ti osrečiti j.i botl (uie-čer. Mladinska i^-ra s litjem v j zlM.r,: |«rijatelji In sen- 3. dejanjih .........................................60 j , (mešan »Imr« : Stoji, solnčice K. 17. K. lirama v 3. dejanjlli s | *,nj: Kn,Ptskl .........................** predigro, (Ca|»ek>, vez..................15 5 Revizor, 5. dejanj. In'.a vezana .......75' CERKVENE PESMI Veronika Deseniška, tr.la vez ........1.5U Za križ in svobodo, Igrokaž r 5 dejanjih ...........................................:t5 Ljudslti oder: 4. zv. Tihotapec. i». dejanj .............60 5. zv.. Po 12 letih. 4. dejanja ...........6« Zbirka ljudskih iger: 3. snopi«*. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .......................... Dumari glasi. Cerkvene |>C5in] za un-Aaii zl»or ...................................1,— 12. Tan I um Ergo (Premrli ............JO Masne pesmi za mešan zbor — (Sattuei* > ........................................50 12 Pause il.ircna Tautnm Ergo Ge-nitori. < Fwrster • ...........................50 12 Pange I.iiigua Taulnni Krgo Geni! ari (Cerbh'i .................................50 ...60 Hvalite (Gospoda v njegovih svet- 13. snopič. Vrstalka, Smrt Marije , ;,iklh- ,H st,ui n;i st svp,nU .. Device. 5larijin otrok .....................X0 k,,m ^lurl' .................................40 . 10 ohliapilndi m ^ v častpresv. Sr- 1 I suopie Sv. Boštjan Jnnaska J ru Jezusovemu iCr.uu. ...............35 deklica. Materin blagoslov .............30 Missa in liouorrm St. Josephi — I Pogaehniki .....................................40 Kyrie .....................................................CO 15. snopič. Turki pred Dnnajem. Fabjola in Neža ........................... 20. snopič. Sv. Just; ljubezen Marijinega o'roka . .................. .30 PESMI in POEZIJE .30 K L. s vel cm i: Itešiijeiuii telesu — (l'«»erster> ............................. Nikolaj .............40 .............60 St. 6. (Novaki ljnobsumnost .....3« , . , FaWjola ali eekev v Katakombah.....45 Knjiga o dostojnem vedenja .........(Fran Baroo Trenk................................J5 ™ j Filozofska zgodba .'..............................6« Fra Diavolo '.......................................JO Kubična Kačuidra liberalizem ....................................50 Ijubavna In snubilna pisma .........J5 Materija In eueržija ..................1^5 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeniče«^ 1. sv. ....................JO ' II. ................................J« _ (Oba skupaj m eefUvl Mlekarstvo ...................................1— Nemškoangteški tolmač ___________1.0« Nasveti ca htSo In dom______________L— Najboljša slov. Knkarira, 088 otr. In-o ve«. (KallnAek) ..............1— Nemščina brv« učitelja: 1 del ..................... . 2. del ___________ .30 JO Nemško-slovenakl slovar ................2JS5 Največji spisovnlk Ijubavnfh In druflfc pisem.................................75 Obrtno kaHsavo4atv«.........— 2J« Ivo. brodi rano ---------1J0 ju Gozdov i iik (2 ZVEZKA i ..............1J« Golspodarica svela ..........................40 Gostilne v stari Ljobljanl .................60 Grška Mytologija .............................1— finoarji ..............................................75 Guaar v oblakih ................................80 fladžl Mu rat (Tolstoj) ................40 Hči papeža, vea.................................i.— Hektorjev meč ..................................Jf Hedvlka ...........................................4« Hudi časi. Blago doše, veseloigra .75 Helena (Kmetova i _______________________40 ! Hudo Brezdno (11. *v.i .................$5 Humorske. (Groteske hi Sal Ire . vezano ........................................80 broširano __________________________________.60 Izlet g. Broučka __________________________1.20 h krmni spisi dr. H. Ihhsta_________60 I« tajnosti pri rod« .......................JO I« modernega sveta, trdo vez. ...1.6« Ubrani spisi dr. Ivan llcadapr: 2 zreška _________________1 JO beotlrano 75 Prva. ljubezen ..............................50 Po gorah In dolinah __________________________M Pol litra vipavra ...........................60 Poslednji Mehikanec ........................J« Pravljice H. Majar ..........................3« Predtnanl, PreSern in dragi svetniki v gramofonu _______________________35 Prigodi* čebelice Maje. trda vez 1— Ptice selivke, trda ve«_____________________75 Pred nevihto _______________________________35 Popotniki ........................................S« Poznava Boga ................................30 ftrhl .............................................3« Povoden} .........................................J« Praški jndek ............................ Prisega lluronskega glavarja _______.JO Pravijiee in pripovedke (KoSutnlki 1. zvezek ________________________________40 'A zrezek.........................40 Prvi« med Indijanci.......-...............JO Preganjanje indijanskih Jnr . .. Robinzon ________________________________________M§ Revolorija na Meča la bela vrtaiea. povest___3« 7. Andersonove pripovedke. Za sloveusko mladino prire-venil dr. Alblu Ogris. 230 str.. h ruš. ________________________________________________J« Šr. 15. Fdmotnl iu Jules do Gon-conrt, Reneo Mauia*rin ...................40 Št. 1«. (Janka P»aiuoel Življenje. I>e>mi. 112 str. Iiroš......................45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah. 1 »ovest. prevel Mlr-Ko Pretnar. SO »fra.....................JO Št. 18. (Jorosi. Vrcblb-ky) Oporoka lokovškega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil «lr. Fr. Bradač. 47 strani, broširano ............................—....... .25 Št. 10. (Gerbart Ilauntmanl Potopljeni zvon. dram. bajka v petih dejanjih, iioslovenil Anton Funtek. 124 strani. l»ro3. —.........-JO Št. 20. (Jnl. Zryert Gompači in Komurasaki. jai»ousk1 roman. I« česčine prevel dr. Frau Bra-«lač. 154 strani. hroS. ----------------45 St. 21. ( Frilollu Žolna > Dvanajst k rat koča snih zgodbic. II. 73 str. broš.................................................25 Št. 22. (Toist« • j > Kreutierjeva sonata .60 št. 2H. (Sophokiesi Antigone, talna Igra. jmisIov. C. (tolar. 60 str. broširano ____________________________________.JO St. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji daavl Pompejev. I. del. 355 str.. broS. ------------------------------------------.J« At. 25. Poslednji naevl Pompeja. II. del_____-_________J« Tisoč in ena VHlj vez. mala Izdaja ........................1.— V krempljih inkvizicije ..................1.30 V robstvu (Matičlči ........................1.25 V gorskem zakotju ...........................-35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ___________________________________JO 2. del .............................................JO OBA SKUPAJ......................—160 Veliki inkvizitor ..........................L— Vera (Waldovai. broš.........-..........35 Vojska na Balkanu, s slikami .........25 Vrtnar. (Hobindranath Tagoret, Akropolis in Piramide .......................HO ^.TOf broširan........................................... NOTE ZA CITRE Azazel. tr«lo ve«.................................1.— I Balade iu romance, tr.la vez ........1.25 j Koželjski: Poduk v igranju na Bob za mladi zob. tnla vez ..............40 ritrah. 4 »vezki .................. Kragnljčki (Utva) ...............................65 . pridejo. L-učni« a ............... tr«lo vezano ...................................80 ' Moje olizorje. ((Sangli ...................1.25 J twt^xF ^^ Narcis (Ormleu•. hroš. .....................SO, lvUlt Za Primorske pesmi. (Gru-lenl, vez.....J5 TAMBURICE Slulne (Albreht>. broS. .....................30 j Poltorske poti (V!laser>. l»ro5............"i0 Oton Zupančič: Sto ugank.........................................50 Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka iiesnlj za slovensko mladino. Tnlo vezano .............00 Zlatorog. pravljb-e. trda vez ..........C0 3J4 ...20 mr. trdo veza00 broSirano ..... .75 Volk spokornih hi drago povesti.... 1.— trdo vesano ------------------------------1.25 VlŠnjega rrpatica, roman. 2 knjgi 1.30 Vojni, mir ali posanstvo. 1. zv.....J5 V pust!v je šla. III. zv....................J5 Valentin Vodnika izbrani spisi ...JO Vodnik svojemu narodu _________________.25 A'odnikova pratika I. 1927 ______________50 Vodnikova pratika L »58................Jt Vodniki »n preporok! ........................«« Z misel smrti ____________________________..JO Zadaje daevi nesrečnega kralja____00 Za kruboat j »uvest -------------------------J6 Zadaja kmečka vojska ---------------.95 Zadnja pravda, vez. ——--------------70 Zgodovina o neridnem človeka _____—35 Zmaj 1« Bosne —....................N PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pnvčlč» Slovenska koračnira: 10 zvezkov. Vsak zvezek po .........30 In zvezkov skupaj .......................2.50 S mladinskih pesmi (Adamič) JO NOAH PESMI S SPREM LJE V A NJEM KLAVIRJA Življenje slov. trpina. Izbrani spisi AleSovee. 3. sv. skupaj --------1J« Zlatokopi ...............................« Ženini našo Koprnelo _________________45 Zlata vat-...................—------—---50 Zmote ia sonce gdč. Pavlo________46 Zbirka narodnih pripovedk: I. del __________________________ IL del ________________________ Znamenje Mirih (Doyle) — Zgodovinske anekdote-------- Z ognjem in t Zločin in kazen: I. in II. «vezek vezana _____________ ...40 .L25 Zgodbe Napoleonovega vezana -—.......... Zgodbe zdravnika Mimika Zlati .70 ..J« ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir aR 2. sv. 3. «v. Vesel« 4. sv. Povesti te sliko 5. «v. fttodial mi ko. — Ni« M Alhum b1««v. naro«1nih |etero raznih glasov ________.45 Jaz bi rad rodečih rož. moSkl zbor s bariton solniu in l^riredbo za dvospev...........................................20 T pepetaHni noči (Sattner). kan-tatnta za soli, zbor In orkester Izdala Glasbena Matica ________75 Dve "pesmi (Prelovee). za moSkl ahor tn bariton solo_________JO (Gram). Učeni Mihce, — Kranjsko šego Ja navado. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj l— Slovenske narodne pesmi za raški zbor in pelje (Bajukl ...lJ« Bom šel na planince. Pod puri slov. narodnih 1 >es iu t iltajuki __________1.— Na Gorenjskem je flelno ................1.—• RAZGLEDNICE Neujorške. lCazličue. «iu«'-at .11 Velikonočne, božične in novoletne ducat ................................................40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša. o .............. Illinois. Pennsj lvania, Minnesota. Michigan. Wisconsin. West Virginia, Ohio. New York — Virginia, Ohio, Now York -» vsaki 110 ................................................4« .25 Naročilom je pritožiti denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajto pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni o ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA91 31« W. If Street NEW YORK *__ i _ ; r ... ______ "O LAS H i I O D A" NEW YORK, FRIDAY, APRIL 8, 1932 =r THE LARGEST BLOVgTO DAILY in U. S. JC, Čudno je z dogodki, ki ležijo že de: tletja za nami. Hudo so nas takrat prizadeli. Morda tako hudo, da so preokrenili vso našo miselnost in so se dane-s v svojih posledicah naši nezavedni vodniki v važnih odločitvah življenja. Pa smo pavrem pozabili nanje. Prav je tako, saj je pczabljenje največja sie-ča za ljudi. Kakor v debeli lenjigi so pa spravljeni ti dogodki nekje v možganih. Ena sama beseda bliskoma odpre dotično stran in s« človek zavzame, da se ni vsa leta epcm.nl] na tisto zgodbo. Zadnjič, ko sem čital o zopetni uvedbi šolnine, sem se spomnil na svojo prvo šolnino in na Matija Dobravca. Matija Dobravec je imel ob veliki cesti ponosno domačijo. Stoletja so postajali pred Dobravčevo krčmo vozniki in je raslo premoženje. Čijave so bile najboljše njive? Dobravčevo. Celi hribi črni stole'.-' nih smrt k so imeli eno samo parcelo in eneva samega gospodarja Docravca. Kadar se je peljal Matija Dobrave ves zaruljen v obraz, da mu je legal šinjek kakor go-rpo?ka boa cez ovratnik, po cesti v koiiji, je ni bilo glave na njivah razen zeljnih, da bi mu ne klonila v pozdrav. Redek je bil kmet, ki nc bi era imel Dobravec zapisanega med dolžniki. Kakor ubogo scene, ki je izgubilo svojega gospodarja, sem se potika! po ulicah, ko sem prišel prvič v mestne ,'iole. Tisti dan so odkrili Prešernov spomenik, ki se je lesketal ves zlat na trgu, da mi je kar oči jemalo. Niti enega znanca nisem imel v vsem smrdljivem metu. Ko sem sedel v šoli. so mi kar ušle misli domov. Pozabil sem na v?e okrog mene in poslušal mu-kanje krav na paši ter hlastno vlekel va?e duh pečene repe. "Štajerc aalje'' me je zmotil na tej čudoviti paši profesor naravo-i'evja. rdeielasec zlobnega pohoda in trdih besed. Edini Štajerr. em bil v razredu, zato me je ž* prvi dan krstil profesor za "Slaj-crca". v veliko veselje mestuih kratkohlačnikov. Dve nogi ima s piavutaov, — mi je šepnil nekdo ?a hrbtom. Ni bilo časa premišljevati, ah je prav ali ne. ter sem nehote ponovi! dobrodošli cdgovor. fiedi mrcina! — se Je zjcjtI nad men j m napravil piko v svoj note-. Iz odgovora naslednjega vprašmca sem razbral, da so govorili o noicrogu. Sram me je bilo. da bi se bi1 najrajši kam zaril in u« mrl . Pri prvi konferenci sem bil iz naravoslovja grajan in so mi povedali. da bom moral plačati šolnino - štirideset kron. itirideset kron! — Kje jih bomo pa vzeli? — me je udarila novica Najraje bi kar pobral s vole stvari in pobegnil domov. Toda kako, ko nisem imel niti "ne krone za vožnjo, peš pa nisem vedel ne kod ne kam. Pisal sem pUmo. materi in ji potožil, kako hude je med tujimi ljudmi - Za božji čas ... — se je preplašila mati. ko je čitala pismo. — Kje naj dobim dvajset goldinarjev v tem hudem letu. ko sta ottala cd dela vsega leta le voz repe in mernik ajdovih babic. Če prodamo kravo edinko, kako bomo kupiii drugo. Kaj bom kuhala brez mleka hrecavemu možu? Potrkala je tu in tam pri odlič-nikih, ki so ji svetovali, naj me da v šole. Toda povsod je nas^ le dobre nauke. V nedeljo po masi se Je odpravila na zadnjo pot. ki ji je še ostala, k Matiji Dobravcu. Ko je stopila v njegovo krčmo Je sedelo pri mizah polno gtumar-Jev, ki so glasno srebali dižeče juho in lovili iz nje velike ko»e hleba. Skupaj sta hodila s Matijem v *oio, zato je materi kar od miz« zaklical: Si tudi ti. Franca, prišla na juho? Potrebna bi jo bila mati, toda kaj. ko m imela niti rte—1 Itn v Preslišala i« napol prljaapo zbadljivo besedo in stopila k Matiji. ODERUH Zgodba o moji prvi šolnini. _ Za dva desetaka bi Te prosila Prav tisto jesen je imel hmelj na posodo. Ko mož ozdravi, ti jih lepo ceno in je nesla mati upniku počasi povrnemo!Težko ji je šla be- že po devetih mesecih denar nazaj seda iz ust, toda kaj vsega ne pre- in odštela na mizo dva desetaka in i neiie materino srce za svojega o- 3 gld 75 kr. j troka. j — Saj ne potrebujem tako ze - — Dvajset goldinarjev se ie r hišo zidala? Kmetje so prenehali srebati in posluhnili. — Za sina bi rabila.... — je tiho odvrnila mati, povesila oči in gnetla v zadregi robec v roki. — Kaj poj de v Ameriko? — se je Igral dalje z njeno zadrego oštir in co sc muzale kmetice. — Za študenta ... — je skoraj rašepetala mati. — Sedaj lahko plačamo, pozneje se denar razleti, — je silila mati z denarjem. Matija je potegnil denar k s*-bi in štel drobiž. Ko je prestel, je iztegnil roko. — Še goldinar in petindvajset. Mati ga je *Kičudeno pogledala. — Matija, saj smo imeli vendar denar le devet mesecev. — Pa ga imejte še tri mesece! TRŽAŠKE IN GORIŠKE NOVICE — Za študenta? — je z zasme- je oštir porinil denar spet pred mahom zategnil Matija. — Mi smo o-I ter. — Za petak obrest« sva sj -tali kar pri obecedniku, pa smo le, kar smo. Čemu bi trgal hlače po klopeh kočarjev sin? — Za pravdnega dohtarja. da bo naše žulje žrl, bi rada, da bi ga zmenila, kaj si pozabila. S tresočo roko je mati vzela iz robca še ostanek in mu ga položila na mizo. — Matija! — ne pustim ti tega podpirali. — se je oglasil za mi-! ne duši. Boga se boj. zo Petrač in mu je vsa druščina pritrjevala. — Za gospoda bo! tegnila mati za sina. sc je po- — Tak pa za gospoda, — je za-nicljivo pritegnil Cunder. pijanec, ki je pognal največji grunt po jv> lu. — Hmelj je porezal sosedu in za obiravkami je lazil, ko še žabi ni bil dc ušes. Nič ni rekla na to mati in tu^h drugi so se napravili kakor da ni Cunder ničesar rekel, ker tak pri-hajač nima besede. Da napravi konec celi zadevi, je vendar potegnil Matija i? žern debelo listnico in vzel iz nje dva nova desetaka. — Tvoj sin je. ti boš vrnila. Nc bom ti kratil dobrote. H letu mi ju vrneš in priložiš petak za obresti. Če bomo čez leto v zadregi pri delu. pa nam priskočiš za kakšno urico na pomoč. Saj veš roka roko umije. Tako je govoril Matija in na tihem računal, kako dobro je naložil denar. Vsa srečna se je mati zahvalila za desetaka in ju nesla naravnost na pošto, da ne bo prepozno. Kadar je bHo največ dela sn- je dvakrat na teden oglasil tisto le .o Dobravčev pastir v naši hiši. — Gospod so rekli, da bi prišli Pri žetvi, plečvi. mlačvi in košnji je delala "za dobroto" mati pri Dobravcu trideret dni, za kar bi bila drugod zaslužila deset goldinarjev. Oče je na pomlad okreval, pa mu je pripeljal Matija vaz de-sck. — Za dobroto mu «je napravil nove klopi za krčmo ii^ bi bil zaslužil pri lastni hrani za to delo deset goldinarjev. Oštir je potegnil denar k sebi in poiožii nanj svojo tolsto šapo. — Vidiš, Franca, tole je bogec. Ni pa lepo od tebe, da me za dobroto še psuješ. Drugič pa ne hodi več k meni. — Rajši grem v ris!— je reLia mati in brez slovesa odšla Lepo starost 80 let je dočakal Matija Dcbravec, ko ga ie vrgla vodenica na bolniško posteljo. Ker se mu je zdelo škoda denarja za zdravnika, je mene poklica! neke poletne noči, ko je zvedel, da sem pravkar prišel z Dunaja na počitnice. Kakor sod na vozu je ležal ošr.ir ves napihnjen na postelji. Žila mu je komaj otiptjivo poredkoma utripala in težko je hropel. Svetoval sem mu, naj pokliče nemudoma specijalista iz mesta in se poslovil. Sinu sem pa naročil. n?j gre po duhovnika. Ker Matija ni mogel več govoriti, so ga dali te v sv. olje. Pravili so mi. da je Matija Dcbravec prav mirno umrl. Pri odprtem grobu mu je govoril občinski odbornik. Slavil je pokojnikove zasluge za občino, cerkev in šolo in sklenil svoj ganljiv govor z vznesenim vzklikom: — Bil je vzoren naroden gospodar. svetal vzgled še poznim rodovom. Večna j a pamjat! Ko so se zvrstili odličmki pri grobu, sem pristopil še jaz in sem mu vrgel lopatico prsti prav tako. kakor sem jo vrgel pred !c*i v grob svojemu prijatelju občinskemu revežu Lavžarjevemu Jožku .... Janko Kač 150 s*rar" dobrega čtiva Cena 50 centov Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Pošljite naročilo še danes na Slovenic Publishing Company 216 West ! 8th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI O Trstu pišejo zapet, da j<* eno najdražjih me si v Italiyi. Trgovci odgovarjajo. le s tež koč ami svetovne krize, marveč še s posvtbnimi neprilikalni. ki so zadele Trst; eno glavnih bremen, katero uničuje tržaško trgovino, pa so tlaivšeine. V 4'Po-polu" .trdi neki meščan, da ima na vesti sedanjo draginjo vsakdanjih živil v tržaškem mestu skupina veletržeev. in poziva pre-fekta. župana in pokrajinskega fašist ič* nega tajnika, (la naj energično presekajo zvezo egoistov, ki dela škoilo gospodarskenui iti in industrijskemu življenju v Trstu. "Piccolo" izvaja, da se jo tr-žarka prehrana kar nepričakovano podražila. Moka. mast. riž. krompir. fižol, maslo itd., vse se je podražila za eno. dve ali tri lire pri kilogramu. Tržaški oblastniki dobro poznajo zvezo izkoriščevalcev položaja, a!i v tej zvezi so veljavni ljudje iz starih pro-vine. sami podporniki fašizma, in proti takim gospodom imajo piv-fe.kt. župan in fašistični tajnik malo moči ali nič. Avgust Ipatvec je bil šel čez mejo brez oblastnega dovoljenja. Ko se je vrnil, so jra prijeli in postavili v fiuriei preti sodnika ki ga je obsodil na 3 mesece zapora in 2000 lir globe. 47-letin* Mario (ientilini pa je prišel od nekod •/. juga na liovško in se nastanil v Kaln. Tam je začel zalezovati deklico Emilijo Mlekuževo in dovoli! si je ž njo reč*:, zaradi katerih '-o ga njeni sto riši ovadili sodni oblasti. Zagrozil jim j< da /ini bo hišo zaženi. Ovaden bil tudi zaradi te-ira. Vršila se je preiskava proti Gentiliniiu zaradi onega početja z Mlckužrvo deklico, pa je bila kmalu ustavljena. V Gorici se je vršila te dni razprava proti fien-tilnijn zaradi navedene # gro-žnje. Gr-ntilini je hi! oproščen obtožbe na teniel -n zadnjega amnestijske-ga dekreta. V trg< vino zlatarja in ura rja Jakoba Sulig ia v ulici Cardncei v Gorici »o udrli ponoči tatovi. prevrtali blagajno in odnesli iz blagajne, izložbe v oknu in delovnega. prostora zlate predmete v visoki vrednosti. Srebrnih se niti niso dotaknili. Šuligoj ima zavarovano svojo prodajalno proti Tatvini za 60 tisoč lir. Policija išče drzne vlomilce. Suligoj se je dvignil iz malih pricetkov do uglednega veščaka v svoji široki in je obdržal svoje dobro ime tudi v sedanji dobi. - . Te dni je manevriralo nad goriškim letališčem vojaško lovsko letalo, ki ga je vodil podčastnik Barbeti. Ko je llarbeti izvajal neko vajo iv višini 600 m se mu je manever ponesrečil, letalo je padlo na letališče, letalce se je smrtno ponesrečil. V Ledinah .je 70 let »tari Josip Kralj iz Deskcl zbiral staro strelivo. Ko je pobral neko granato, mu je padla iz rok in eksplodirala. Raztrgala mu je levo nogo in dobil je hude poškodbe po vsem telesu. V obupnem stanju je bil prepeljan v goriški« bolnico. KJE JE MOJ OČE Jožef Adam- lje, ki je odšel pred 21 leti v Ameriko in se najprvo 11:41 tanil nekje v Cleveland«!, potem je pa iniel zadu.ji naslov pred sedmimi leti Box 5445. Cartoohdalc. Pa. Pa. Dcma je iz Sobrače. St. Vid pri Stični. Umrla mu je bratranka v Čejšeeah in je zapustila svojim sorodnikom še čez dva milijona, do katere vsote je tudi on upravičen. Če pa 011 ne* potrebuje, naj napravi za mene polnomoe. da sem potrudi! dobfri njegov delež, saj >eni potreben. Kdor kaj ve o njeni, naj mi sporoči, ali naj '-<• pa sam oglasi svojemu sinu: — Ignac Adami ie, vas Sovrače, štev. 2, pešta Št. Vid pri Stični, Jugoslavije. (2x 8&9> NESTANOVITNOST NA ZEMLJI Geološki razvoj liašcgh planeta še davno ni zaključen. Neprestana so 11a delu sile. ki spreminjajo obrae zemeljske površine. JS0I11-ee sije po dnevi na skale nekoliko iir pozneje se hladijo v nočnem mrazu — to trajno spreminjajo temperatura jih pretresa v najgloblji strukturi. Nekoliko gramov din a mita bi oprayilo to hitreje — a narava iinicu.it svoje tvore istotako gotovo. Rastlinske korenine grebejo po ttkalah. dežnica jih izpira in izjedo. peščena zrna jih v vetru brusijo. led jim veča razpoke — sto zaveznikov deluje uničevalno 11a "veeni" kamen. Preporeli in uničeni materija! pa neprestano odnašajo. Kekam pripada tn glavna vloga. Izračunali, so «la odnaša vodovje Mississippija vsak dan ogromno maso zemeljskega mate-J rijala. da hi bilo za isto delo po-j trebnili okrog 300 vlakov po 50 i vagonov in vsak vagon bi naj bil natovorjen z 20 tonami! In tako f dehf.je.jo vsa tekoča vodovja tega j sveta. Človek bi inidil. da se mora podoba zemlje že radi tega v najbližjem času vidno spremeniti. A ni tako. Izračunali so'tudi. da bo Rodan s ■svojimi naplavinami napolnil ženevske jezero v 48.000 letih, kitajske reke pa bodo zasule vs.- Rmeiio morje v 100.000 le- 4 I till. \ end.Tr -.f- da ta pt-otes opazovati zelo dobro ob ustjih rek že v kratki dobi človeškega življenja. l~-tje Pada se pomika vsako leto za 70 m proti morju. Adria. mesto, ki j*- dal > -ladranskemu morju ime in ki je bilo v Kristusovem času njegovo pristanišče, leži danes 5 km daleč od brega. Tako se širi po eni strani površina kopne zemlje. Xa drugih me-j stili pa se manjša. V zapadni A11-; ^liji odnaša iiibavica IOO 4<>n težke granitne sklade. Xa severni francofski obali izgine vsako leto v morje 10 ui visok iu pol d rug meter širok pas kopne zemlje. |Tu,di v -zemeljski notranjosti delujejo -sile, ki spreminjajo oblič je zemlje. Vsako uro razsaja nekje 11a zemlji potres, približno 'MJ na leto jih je med njimi katastrofalnih. Delujočih ognjenikov poznamo na zemlji še 400 do 500. Marsikatero spremembo zemeljske površine povzroči tudi človek. Opozoriti je tu zlasti na spremembe. ki -izvirajo od dela v njegovih rudnikih, ki spreminjajo j prijazne rečne doline v jezera in na nasipe, s katerimi dviga cele nove pokrajine iz morja. NOVA TURŠČINA KAČJI PARK Mnogi tujci si z zanimanjem o-gledujejo kačji park pri muzeju v; Port Elisabethu v Južni Afriki ir. \ zanimivo je, da se tam le redko pripeti nesreča. Nesreča je pa le zadela hčerko generalnega guvernerja unije lady WHliersovo, ko je prišla nedavno pogledat kače. Baš se je nagibala nad stekleno posodo, ko se je kača naenkrat vzpela in jo pičila v roke. K sreči kača ni bila strupena, toda za strah je zadostovala. V kačjem parku je pa tudi mnogo strupenih kač, ki j in imajo spravljene seveda tako, da ljudem ne morejo do živega. Kače rede tu s posebnim namenom. Zdravniki so namreč ugotovili, da se dajo s kačjim stupom uspešno lečiti nekatere bolezni, ki so veljale doslej za neozdravljive. Na to so prišli zdravniki po poleni naključju. Nekega božjastni-ka v Texasu je pičila strupena kača, pa je naenkrat ozdravel. — Zdravniki so se začeli zanimati za ta primer in so delali poskuse s čistim kačjim strupom na božjastnih ljudeh. In velika večina epi-leptikov je ozdravela. Izkazalo sc je. da se da poleg nekaterih pri merov nevrastenije, histerije, rev-matizma in neuritisa lečiti s kačjim strupom tudi tako zvani ples sv. Vida. Zdaj pa ne dajejo boln:-kom surovega kačjega strupa, temveč ga poprej strokovno preparirajo. Strup jemljejo zdravim kačam, ki so higijenično negovane in o-slcrbovane. V kačjem parku v Port E lisa betu vsako strupeno kačo zdravniki prej temeljito pregledajo. predno ji odvzamejo strup. j Ta GLOBUS i kaže v pravem razmerju vqdovje in suho zemljo. I i Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih I razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j ' pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodiši učeči se i mladini. S tem globusom *vam je pri rokah svet | vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN POZOR ROJAKI Vse, kar se tiče "Glasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite 11a naslov: ."Glas Naroda" 216 West 18tli Street New York, N. Y. Edinolr tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! 8 tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev. V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM , CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — si. 75 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New Yorfc, N. Y. Kemalova Turčija je obrnila v svoji dosledno nacionalistični politiki hrbet starim arabskim in perzijskim jezikovnim vplivom. — Novi poslovni, uradni in književni jezik hoče biti popolnoma turški. V sili se rajši (poslužuje evropskih tujk. a ne trpi nobenih opominov iz stare pravoverne dobe. Tako srečamo dnevno v vladnem listu '•Hakimi et Milic" francosko pisane besede "conception", "cc:>tin-gents" itd. Izraz ••compensations'" najdemo celo v novem davčnem zakonu. Dosedanja označb:', "taaviz" je bila namrci arabskega izvora; zdaj je nc marajo vrč rabiti. Znanastveni krosi mešajo zdaj na zahtevo vlade z mednarod novel javnimi francoskimi označbami nadomestiti arabske izraze v fiziki, kemiji itd. Refcrma je naletela seveda na velike težkoče, ker je shajala predvojna turšiina ^ko-ro povsod brez evropskega besedila. Ves njen državni ustroj je bil zgrajen na častitljivem srednjeveškem, pretežno arabskem izrazoslovju. Edino izjemo je pomenile momarstvo. kjer so se udomačili v teku stoletij številni italijanski izrazi kot ••navion"". ••sigor.a'* in si. Kristijanska raja in smela kupovati in voditi ladje, to je bila muslimanska predpravica. Zato je zelo neznatno število slovanskih in grških pomorskih izposojenk. Za arabščino značilni "izafeti**. zloženke iz dveh samostalnikov cz. o-samostainika in pridevnika »kaker jih pozna tudi nemščina) so zdaj neusmiljeno preganjani: skero vse-turške trgovske tvrdke so merale spremeniti naslove. Seveda niso nove "nacionalne" besede večkrat tako izrazite in značilne kakor stare arabske. Dnevnik "Haber** je razpisal nagrade za najboljši turški pozdrav. Dosedanji izrazi: — "Sab ahinrr hair oiscun'* oz. "Se-lamum alejkum** (za 'deber dan") ali "tešekkur edertm" . Potrebno bo dosti dela za zmago nad spomini, ki jih je zapustilo nekdanje starinsko življenje. Ah CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAilERi St« ne bam o Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NAHODA' 216 West llth Street 1 New Tnk City ■ - •».. n* _____ •n ODA' NEW YORK, FRIDAY, APRIL 8, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY m O. 8. A. aj ljubezen joce ■ ROMAM IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. a— II n •U (Nadaljevanje.; — Til.n, tih<», — in ji položi prst na lista. — Imela bom zato dvojno. Saj stiii vama že pisala — grof Verdin mi je dal lepo do-naniico in v njej bankovec za tisoč dinarjev. Bankovec sem prinesla > v*boj. ra Krik za mene naloži v hranilnico. Za Erika bi b.ia .uda kupila pravo gamsovo brado, pa -o tako dra-re. Krik jo povleče za ubije. — \-oriea! Pozabila si. da imam ž<- eno in poleg t<'£a gauisa. ki sem ga sani ustrelil. I.ori se udari |R> čelu. — U. saj res! Smeje potiMie skozi ustnice k«« čokolade. 8»ila je vesela raposajena k«»t ix-kdiij sc in podu rudnika svojega očeta in nikdar nc bo liotel nad gozdar navzlic svoji veliki •prijaznosti dovoliti v to zvezo Kger je bil visokega, pleiu*kega rodu, ki je bil v sorodu z inijodličnejšim plemstvom; ne, kaj tiikejrn ni mo^cl mi-Jit i. Zalo mu ni preostaja!o dragega. kot, .»rcf v.z<'ti v obe roki in skušati obvladati to nesrečno strast. . . In ko bi povetla.1.'kdo je njegov oče.' V tem slučaju bi to bilo brez pomena. Xi bil priznan .s-in grofa Verdina! Zato je bilo boljše, da je obdržal tajnost svojega pokoJjenja. (Dalje prihodnjič.) RIBJA ZENA VOJNA V ZVOČNEM FILMU Le priznajmo, tla -se zanimamo jo škodo ljutlstvu. kot stara z neko posebno naslado na Dalj- vzhodna kultura, ni vzhod, ker so si pač Kitajci in cškratka. Japonska se ni uauči- .lapouci skočili v lase. Civilizira- la od za pada ničesar takšnega, tla ni *vet ne vitli v tej vojni ničesar bi jo zaradi tega lahko odkrito nezaslišanega. Govorimo o nji kot občudoval. Zadnja vojna nam to o nečem isaiuo po sebi umevnem, še posebno drastično dokazuje. Dogcrela sveča je vžgala vejo na božičnem drevesu. Ogenj za- Zanima nas kdi) bo ziuaga|. Ali Kot je sramota svetovna vojna za zapresketa in razsvetli sobo. Prijeten božični duh sc razlije po so- ^ bo 7I|iaJfa|a ,lloderno oborožena v»n svet. tako tudi ni v čast voj-bi. Lori gletla kako Krik pogani ogenj. , Japonska, nad ogromno številčno na na Daljnem vzhodu Japon- | premočjo Kitajcev.' (iletlamo na ccm. i vso zadevo, kot tla sta ti državi. Čudovito lepa je Japonska po Barnum. ustanovitelj moderr cirkuške rename, bi osramočer.o položil svojo krono v roke lastni*- ! franc. potujočega cirkusa Bou-gliona. seveda če bi še živel. Kar sta, dosegla Bougliona, oče in sin na polju reklame, presega vsako co:-čajno fantazijo. Njun potujoči cirkus je bil siromašno opremljen in . . , . ».. ... . VfMKjum, P-ouiugne »ur Mer Rult«r- b: pac ne mogel privabiti občinstva. dam " SHIPPING NEWS 9. aprila: Zato sta potrebovala posebno ser-j zacijo in našla sta jo v Buffalo' Billu. Njuni lepaki so oznanjali, da j 12. aprila: Vulcania, Trst in Dubrovnik - Ta lepa -mivka! Take še niktUr nismo imeli. Skoro ginjena gleda na le.po drevo, ki je segalo do stropa. To je iz mojega gtrada in tebi na čast! _ ' nekakšni brezdušni sili — kot naravi, svojstven svet — solnca. Tetlaj pa iM-kdo trdo potrka na okno. Lori prestrašena zakrit', pač 'vse države — nekakšna brez- morja, vulkanov. Gotovo sta potl- BalUn. Hamburg Clierlwxirg čutna organizma, ki se bijeta za nebje in narava oblikovala .Japu« Vidi veliko, temno seueo in ]»olcg manjšo senco iti mimo okna. Krik odpre okno in pogleda — tedaj pa mu prileti kepa sn.jra \ zmago; nikomur pa ne pride niti čev značaj. O .Iap«uiski povp.e- v obraz in jasen dekliški glas se glasno zasmeje, da j.- odmevalo po )ia misH ^ S{> takžiu. siU, sa!l)0 (Vn ,-jovek ne ve navadno več. tla !r«'zd iiadgozdar! Milostljiva gospica 1 liani klati tlrug tlrugega. ni~o le nili putr<-si*v in tla je Tokio glav-Priliajamo iz vasi in luči na vašem božičnem drevesu so nas matt.rija|. Čeprav so Japonci in no mesto, prav za prav moderno vlekle k vara. — doni nizek, grmeč glas. Kitajci. J velemesto. Film ho maivikoiiui — \ko h-čc "osptnla m o ji materi in meni izkazati posebno| Zato se pač naše zanimanje za gott»vo bqmlnil sliko, ki si jo je -ast. prosim tla vCtopite. Moja M-stra je tudi ni vn trk ar prišla in se-1 eksotični orijent podvoji pred- ustvaril <• solnčnem vzhodu. -.r i . , ,,, „i i,.,;....... \\i%y,r. t vsem zaradi suiiovega klanja sa- .„ , . . . daj. četudi malo pozno obhajamo l»ozn. ,............^ " , .' 1'rav jiosehno je pa še zanimiva Kitajska, kjer se je ust .»vil čas — vse je praMaro kot je bilo in kjer d mizo in hoče ugasniti svečke na božičnem drevesu. mega na sebi. ne pa zato. da. hi se nam zdela vojna dandanes nekaj ne v rje t nega. J »odi tako al i tako. zanimanje za Daljni vzhod je upravičeno. Ko I sv je začel bojni ples tv Mandžu-Ne. ljuba gospa IWgerjeva pustite ;ih goreti saj imamo to ^, je ^ ^^ a||lori5ko p0(U samo enkrat na leto. — liospod Kger ^Icee s kozul.ovmo podsite ,M>sIa,0 tja radioporterja. rokavice in poda gospej Mariji roko. — Kako sc imate.' O. in hčer- ,:r.: ......4 ............— ku iz Ljubljane. Zakasnelo božično dote! — Potem pa vas ne maramo motiti. Juto pa je veselilo >poznati gospico -liergerjevo in tako sletl-njič oba vstopita. Gt»spa .Marija naglo prižge >vetilko ki je visela s stropa ua< se je Buffalo BiH vrnil v cirkuško 1 £ clierUourK> Bremen areno in da ga bodo ljudje lahko i i 14. apr>?a: Videli v cirkusu Boulione. Kot Xew V.«-U. Hamburg. Ctaerbour« Buffalo Bill se je pa predstavil ob-' 15. apr.ia: činstvu čisto navaden cirkuški ja- n a. ch^b.,»,r« 20. aprila: hač. I£ur«>i>ii. Cherbourg. Br f me D Ko ta atrakcija ni več vlekla, sta 21 • *pr,'a:„ ' , Alkrt Bi segla po novi, še drznejši. Najela sta ljudi z imeni znanih franco-j i-vam.* :vre Skih Cirkuških podjetnikov in pod j Majestic. Cnerbour« njihovimi imeni je cirkus nastc:3:l 23. aprila: svojo pot. In tako se je imenoval cieveiai..!, H«mh.,rK. ..........r* * Slatendam, Boulogne sur Mt. Rot zdaj cirkus Pinder, zdaj zopet cir- tenia m kus Geant po znanem pariškem 27. aprila: ______. . , _ . Aquitarila. Clierb"ur» cirkusu Geant - Gleich. Podjetna moža sta si pa dovolila še večjo ' ®pr"a- ... , r J Hamlmrjf,. Hamburg. Cherlxjuri. ekstravaganco. Z velikim humbu- ^ apriia. kom sta postavila šotor, v katerem c^umbn«. rhertK.urK. Bremen naj bi občinstvo imelo priliko vide-1 -TtT™- f;^rb"urE J ^ 1 Saturnia, Trst in Dubrovnik ti in celo potipati ribjo ženo. Kdor 30. , pma. ' lie <1f Frani-e, (In vre ) Volendam. bouI<j ^liši svet niantlžurski Kon-1 eert. To je vendar senzacija, et i o je vendar senzacij Veselo se muza pri pogledu na lepo dekle. Juta poda Lori ro-1 poslušaš tisoče km daleč na var i nem takšno veličastno simfonijo t"r sletliš v duhu ter s sluhom ko. Prijazno ji reče: -- Vaša gospa mati je bila zelo razočarana, ko niste mogli pri-, ZJS0€,0vinskim dogodkom. Pžitek ;i za božični večer. Veseli me. tla sem vas spoznala, ker sem ze to-, ^ jzre(jcll" t(.r specijalen. iz vs«'yra »rovore tisočletja. Toda Tiiili tu prevrnil ravnotežji' i vpliv zapada — še bolj usodno kot v Japonski. Delovne moči so na Japonskem najcenejše na svetu — kitara bi ne mikalo, da hi jih ne izrabil.". Kvrof*ski duh je povzročil mod Kitajci škodljive državljanske vojne. Svetovni kapi-t tal se je zagrizel v Kitajsko do drobovja, milijoni umirajo od la-I kote ter preobljudonu t. zaradi 1 i k o o vas slišala. Kadovedno so o/.ira Juta ]m> goztlarjevem stanovanju. -Se nikdar ur bila v hiši. iVtudi že inuogokrat govorila z «rosi>o. Marijo skoz* okno. Navzlic priprostemu pohištvu je bilo stanovanje zelo prijazno in udobno. <;• spa .Marija povabi oba. tla -etleia in pri tem r»diiiakiie mizo čil divatia ter lahko utlari p>a. ki malo zagodmja in še dalje leži na divatiu. — Puhtite ga. gospa: golovo je 1o njegov stalni prostor in ima pravico do njega. — s«> smeje Juta in pogladi psa. ki je obdržal svoj prostor med njo in I.ori. cu. — Zbudi se. sinko moj! Najbrže si se ga zo]K*t kje 11 a lezel. Zdaj pa naprej — Mlatit gozdar jima pomaga v sani. Skrbno odene z gorko plali-10 in \Takue njene ngoe v \*rečo iz kouhovmc. Ko drži njeno nežno roko v svojih rokah, se je skoro tresel. Juta se mu prijazno smehlja. Dobro je to opazil pri svtlobi svetilke. Na svidenje v nedeljo! Pozdravite doma! — zakliče Juta. Počasi se vrača Erik. Srce mu je polno in nemirno mu po'ie krt po žilah. Juta Kgerova . Kaj je to ljubeznjivo dekle napravilo iz iT>ga! Namenoma je križala njegovo pot. to je dobro čutil. Ko-Lko jo je že srečal v svojem revirju v gozdu. peš. 11a kolesu, pogosto v vasi. Natančno je vedela, kdaj je šel na pošto. In če je govorila, je bila ž njim prijazna, jutri pa ga je komaj pogledala, je bila ošabna, brezbrižna, tla je od jeze stiskal pesti. In vendar se je vitko, lepo zraičeno bitje oklenilo -njegovih misli, da je vsak dan. ko j ui videl, štel meti izgubljene . . . Kako je Vse to prišlo, inai ni vedel. Marsikatero dekle je križalo p«»t lepega gozdarja in se. mtl je ijul e/.n ivo »niehljal«. toda noht ne ni hiln. do katere bi imel kako zanima nje. Samo ena — Juta! S'tiwie boleči ua m i ga je navdajal ta občutek — tako daleč je "•2T& od njega Trrtrn netfawejflji 4 isi4i*i 4wul njim. Nikdar tie bd lio-i< i« Jut« K^crov*j |K>uosna hči nad^ozodarjaj stopiti nizko doli d (epidemij in eh ;.ieutarnih ilc-zgod. Kakšni sta Japonska in Kitaj- Ae tisto redko železniško omrežje -ka na zunaj, nam pa prav na- na služi ljudst\;<. da i»i jim tlona-zorno pokaže kulturni filui "l»oj šali prepotrebna živila — preva-z Maudžurijti" . žn jo pa vojni 1 if era nt i orožja in Kil in ni izredno poučen le zara- vo.vike-nieztlnike. Cele pokrajine di tega ker r.am prikazuje mesta. S(> }>f»žgane. zopet druge si. pa t r-fcjcr se je vršil in kjer š«1 traja pele zaradi poplav. No. in k vse-ki»vavi pies, temveč preti vse m. mu temu r / opisnemu trpljenju ker v njem vidimo prelom dveii kitajskega ljudstva, ki živi č|o.ve-kultiir. stik zajtada z vzhodom, ka nevredno življenje, moramo Vpliv zapada na vzhod namreč ne prišteti še japonsko ekspanziv-pomeni napredka, ne }>onieni ni- nost. oduti-110 "zaščito pravic", česar, na k«r hi civilizirani za- ' padniak smel biti ponosen, (.'e se je bil tako praznoveren, da je kupil vstopnico, je videl v naslanja - dam ču udobno sedečo in res zanimivo 4 maJa. , žensko. Če si pa stopil k nji, so ti; Beren«mia. ciifri»eutM'hland Cherbourg. Hamburg čila z nekim gospodom Hibo in cia se torej po pravici imenuje ribja ®'0uVi'L. Cherb.>nrg žena. Končno je bil ljudem in cir- i 7. maja: kuskim lastnikom ter potegavSjin Mauritania rherb-.„rg. dovolj in mradili SO podjetna last- t Rotterdam, Boulogne sur Mer. H"t- ■ ., ... IfMam nika potujočega cirkusa, ki se bos'a---—__ morala zagovarjati pred sodiščem.! V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnlku 1LE DE FRANCE 8. APRILA (<> P. M.) 29. Aprila (ob polnoči« PARIS 13. Maja 0().milijonskega na-j Aurora, J. Butchar roda Ali ne eakata šk