Štev. 11. Ljubljana, meseca novembra 1888. Tečaj Vi.
SI «veaski
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko,
sč setložem na Jesenicah (Gorenjsko).
Izhaja vsaki mesec enkrat in se pošilja «dom brezplačno; neudnni za 1 gld. 30 kr. na leto. Inserati in prilnge račnnijo ur po najnižji ceni. — Lctnina za ude znaša samo 1 gld.
Xtt ročaje ne pri preti netiti lAtru ntt •Trum i ruh.
Obseg: V proslavo štiridesetletnega vladanja našega presvetlega c-esarja Franca Jožefa L — Vabilo k občnemu zborovanji. — Čebel ni pik — zdravniško ocenjen. — Deželna sadna razstava
v Ljubljani (daljo). — Vprašanje in odgovori. — Naš dopis.

štiridesetletnega vladanja našega presvetlega cesarja
¥MM€A mmm i
CV-v-Ji E >&iKJ =
ifc
La
If
Mogočna Avstrija praznuje Veselja tlanes polni dan. Vsak narod srčno se radnje. In srečen Šteje vsaki stan. Da Bog nebeški mu podaril Je carja, ki let štirdeset Previdno, modro gospodaril Cesarstva širnega je svet.
Ves ljud avstrijski danes skuša Izrazili čutila vsa. Kar srce zmore in Se duša. Cesarju svojemu podti. Se polil hvaležnosti spomin j» Njegove dobrotljivosti. Ker vselej tako rad pomaga Nesrečnikom v obiiuosti.
Kot matico skrbmi varuje Ves panjev plod napadnika, Takd avstrijski rod strahuje Cesnrjevgn sovražnika. In kakor matici čebele. Tako zvesti smo earju mi. Etlina le ta pot pripelje, Da car iu mi smo srečni vsi.
Iz vseh naj sre puliti voščilo: ..Cesarju danes vse velji S Hog večni naj deli obilo Mu srečnih let in naj še Ad, Da skupno branimo dežele, Cesarja, vero, \v stri jo I" Izrazimo veseli želje: „ItoK živi earja! Žirijo!'

VABILO
k občnemu zborovanji čebelarskega in sadjcrojskegn društva, k! so bo vršilo dnč '2. decembra t. I. pri Krištofu v Lescah. Začetek »b 4. uri popoliidno.
Dnevni red:
1.	Pozdrav društvenikov in slavnostni govor v proslavo 401etnice.
2.	Predloži se račun za loti 1SSI5. in 1887.
3.	Volitev dveh pregledovalcev računa.
4.	Poročilo o stanji društva.
">. Predlog za napravo razstavo prihodnje leto (1889.).
6.	Volitev odbora za razstavo.®)
7.	Predlog glede priznanja častnih diplom za vrlo podpiranje našega društva in lista.
8.	Prosti predlogi, vprašanja in odgovori.
K obilni udeležbi vabi najuljndneje
Oft bor.
-M-
Čebelni pik — zdravniško ocenjen.
Pri čebelarjih, posebno pri onih. ki se žo dolgo časa s čebelarijo pečajo, iu jih pri tem pogosto kaka čebela piči, velja strup čebelnega pika za tako sredstvo, ki zdravje pospešuje. Ti pripisujejo njih lastno in dobro zdravje vkvarjanji s čebelami in posebno njih pikariji. katero so morali pri tem delu tako ohilokrat sprejeti, da jim žo slednjič po čebelnem piku niti ue oteče, uiti no čutijo kake bolečine.
Razvidno je. da taki čebelarji, tudi druge osebe, posebno ono, ki trpe vsled protina (trganja) ali revmatizma, vsi radi priporočajo skušeno zdravilno sredstvo, in marsikatere srečne uspehe so s tem dosegli, da je čebelni pik v širših krogih kot zdravilno sredstvo proti protinu in revmatizmu pripoznan, čeravno do zadnjega časa ui bilo znano, da si je neki zdravnik naložil nalogo, da hoče vsestransko poskušati in se učiti, ter tako o tem pravo resnico poiskati, čo je sploh o kterem slučaju, in ravno v katerem čebelni pik res do zdravja pomagal.
Vsega pripoznanja- vredno je, da je zdravnik, dr. Pere v Mariboru v teku sedmih let pri 172 osebah, ki so imeli revmatično bolezni, z :!'.i.nno čebeluimi piki poskušal zdraviti ter da je splošno uspehe njegovih opazovanj in skušenj tudi
*) Ta to-'ka so bo /.vršila lo potem, ako pn-illot; irlfiI*' razstavo olivoljn.
objavil. Dr. Fere pravi, da jo oteklina, ki se pri večini zdravih ljudi, ako jih čebela piči. v večjej ali manjši meri od piknjenega mesta razširi iu prikaži- ter v 3 —4 dneli zopel preide, nekako znamenje (simptom) ostrupljenja in imenuje to oteklino drugotno (skrljevo, sekundarno).
Kakor nas pa skušnja uči, je (a oteklina vedno manjša, kolikor večkrat čebela človeka piči. iu da se posledujič prav nič več ne prikaže, če je človek do čebelnega pika noiibčutljiv (immuni poslal. So osebe, ki imajo to neobčutljivost že od doma (rojstva), iu katerim prav nič ne oteče, če jih še tolikrat čebela piči: dalje so še osebe, pri katerih sekundarna oteklina že po 2.. 3. ali 10., ali pa še le po 50., 100. ali 20(1. piku izostane. Slednjič so pa še taki* osebe, katerih kri se nikdar ne navadi čebelnega pika, če jih še tolikokrat čebela piči. — vselej jim oteče.
Kakor jo razmerje posameznih oseb glede učinka čebelnega strupa različno, tako je tudi trpcžnost tega učinka različna; marsikateremu čebelarju v jeseni od čebelnega pika nič ne oteče, a spomladi pa se mu pri prvem piku oteklina več ali manj prikaže. Vsaj v prvih letih ta neobčutljivost ne traja dolgo, in si skoro gotovo njeno ohstoječnost še In potem dobi. ko jo je že večkrat za kratek čas imela. Vse te različnosti se prikažejo tudi. če se čebelni pik rabi pri revmatičnih boleznih kot zdravilno sredstvo. Število potrebnih in za tako ozdravljanje vporabljenih čebeluih pikov, da se oteklina prikaže, je odvisno od moči in načina revmatičnega obolenja iu od osebno občutljivosti. Včasih se prikaže oteklina v slabej meri in kmalo zopet preide ter se mora z novimi piki podpreti ali povekšati. da se razširi in kaki; 3—5 dni traja: včasih se pa precej v začetku prav zelo razširno in močno, v nadnlnjem teku ozdravljanja pa vedno v manjšej meri prikazuje, dokler organizem popolnoma neobčutljiv ne postane.
V budili iu že zastaranih slučajih se črez nekoliko časa navidezne neobčutljivosti, v katerej se trajajoča a vedno oboljšajoča bolezen s čebelnim pikom ozdravlja. iu se to ozdravljanje nadaljuje, prikaže druga obilna in začudeno močna oteklina. V nekem slučaju se je prikazala n. pr. prva oteklina po flS. piku, v drugem slučaju pa še le po 20(1.: v obeh teh priinerljejih nastopila je še le črez več časa navidezne neobčutljivosti nekako po 1200. čebelnem piku druga oteklina in s to deseglo je telo pravo neobčutljivost iu je ozdravelo.
Vsi načini bolezui, ki niso revmatični in imajo le vnaujo podobo revmatizma. pa imajo gotov vzrok, ki pa iz bolezni družili organov prihaja, odbijajo in odvračujejo čebelni pik. kakor zdrav organizem. Tedaj ui nikakoršnega dvoma, da se med čebelnim strupom in med škodljivostjo, ki se ima v telesu iskati in ki je razvitek revmatične bolezni pouzročila, nahaja gotova zveza. Ta zveza podaja umno podlago, znanstveno osnovo za ozdravljanje s čebelnim pikom, ker \ navedenem slučaju le precej določeno napoved mogočega uspeha omogoči, in tudi v dvomljivih slučajih k bolezen spozuaujskim sklepom opraviči. Ce tudi se v lahkih slučajih ozdravljenje že pred ali pri nastopu otekline prikaže, vendar se to v večini slučajev, posebno v težkih slučajih zgodi z pridobitvijo popolne neobčutljivosti (če se po čebelnem piku nič več oteklina ne prikaže). Pred temi uspehi se bolezen lahko v večjej meri ponovi. Dokler človek, ki je po čebelnem piku ozdravel in je glede čebelnega pika neobčutljiv postal, kot tak ostane, tako dolgo ostane neobčutljiv tudi glede bolezni.
v	.	. •
Cebelni strup pa pomaga po izkušnjah dr. Fore-jevih le pri revmatizmu, ue pa pri protinu, tudi ne v bolečih boleznih pri čutnieah in ne v boleznih, ki so nastale vsled kroničnih prisajaluih ravnanj. Potrebno je tedaj natanjko poizvediti, imamo li revmatično ali kako drugo bolezen pred seboj. Tmli skušnja, ila pri osebah, ki niso proste onih spreminjav notranjih organov, ki imajo splošno srčno oslabljenje v posledico, po enem ali več čebelnih pikih nevarni dogodjaji nastopijo, opozarja, naj se pred rabo tako hudo uplivajočega sredstva bolezen zdravniško iu natanjko preišče, ter da je posebne previdnosti treba, le /. jednim čcbobiim pikom začeti.
Dr. Fere je že 100 čebel v jednent dnevu nastavil, da so svoj strup izpustile, a je pri tem le slabo omotijivost z draženjem k Mjevanji in nekoliko mrzlice opazil. Prigodilo se je pa, da je že po enem samem iu v drugem slučaju pa že po dveh pikih začelo nastopati pomanjkanje sape; v obeh teh dveh slučajih potrdila se jo srčna bolečina (napaka). Po njegovih izkušnjah so slabosti, draženje k Mjevanji in bruhanji, vznemirjenja in nezavednosti, ter močne otekline, ki prav neprijetno pečejo, trganje iu poznejša srbečica po čebelnetn piku pri osebah brez srčne bolezni vedno neškodljive. On govori in trdi. da je smrt vsled čebelnih pikov pri zdravih osebah le pravljica, in da se je pri raztelesenji mrličev pri takih smrtnih slučajih vselej dokazalo, da je bila dotična oseba na srcu bolna.
Pri sklepu svojega objavljenja izrekel jo dr. Fere mnenje, da jo vporaba čebelnega pika v onih revmatičnih slučajih, v katerih druga brezbolestna vporabljena sredstva nič ue pomagajo ali se nevarna zamotanja vsled obolenja notranjih organov razvijejo (pri katerih se gotova notranja sredstva ne smejo več rabiti ali so še celo nevarna), in slednjič, kjer se je pravilen revmatičen marazem že pokazal, na pravem mestu in se sme rabiti.
K tej objavi brali še dodano, kar je neki nemški časnik pretočeno leto poročal: K nekem čebelarju prišel je nekoč že postaran mož, ki ga je prosil, naj mu pritisne nekaj čebel na njegovo roko, katere že 3 leta ne more rabiti, da bi ga na njo pičile. Čebelar ulovi pri žrelu nekega panju kakih 10 ali 12 čebel, te pritisne ua raznih mestih bolne roke, da zabodejo svoja zola v njo. Dan pozneje dobi čebelar sporočilo, daje njegov bolnik prav nevarno zbolel, ter da se je bati zanj. To bilo je za čebelarja tolik strah, da ni imel ne po dnevi in ne po noči miru. Cez nekaj dni pride bolnik veselega obraza, ter je z roko, s katero popred ni mogel nič zganiti, krožil nad glavo in s tem kazal, da je revmatizem popolnoma pregnal, ter da je roka popolnoma zdrava. Tožil je čebelarju, da mu je takrat, ko se mu je oteklina prikazala, sape pomanjkovalo ter da je v prsih čutil neke težave; tedaj prosi čebelarja, naj mu jeden ducat čebel na prsi pritisne, da ga te tja pičijo in da bodo vsled tega preminule vse bolečine v prsih. Toda čebelar, še poln prejšnjega strahu in skrbi, noče tega storiti, čeravno ga je uui prav lepo prosil.
Nekaj tacega je tudi naš list že objavil, ko je namreč pisal, kako je neka ženska, ki že pol leta ni mogla zaradi revmatizma svojo roke rabiti, a je potem, ko jo jo nekaj čebel, katere jo njeni mož na bolno roko pritisnil, pičilo, kmalo, t. j. precej po izginuli oteklini, ozdravela.
Deželna sadna razstava v Ljubljani,
(Dalje.)
I>iii' IS. oktobra ob 11. uri dopoludne zbrali so so v razstavnih prostorih na starem strelišči visokorodui gospod deželni predsednik baron Winkler, premi), gospod knezoškof, F. M. I.. vitez Keil, O. M. pi. Schilhausky z mnogimi častniki, vsi deželni poslanci z deželnim glavarjem g. dr. Poklukarjem, g. župan Grasselli, odbor r. kr. kmetijske družbe in veliko druge odlične gospode, kakor trgovcev, obrtnikov iu drugih. Otvorjenja udeležilo se je tudi veliko razstavljalcev iz vseh krajev naše dežele. Ob 11. uri pričela se je slavnost. Gosp. cesarski svetnik Muruik nagovoril je kot načelnik razstav inoga odbora gospoda deželnega predsednika in drugo gospodo tako-lc:
„Preblagorodui, prečastiti gospod deželni predsednik!
Prečastita gospoda!
Znameniti rodbinski dnevi praznujejo s.....1 nekdaj v posamičnih rodovitnih.
praznujejo se od nekdaj znameniti dnevi vladarskih hiš. Našega cesarstva prebivalci drže se od nekdaj te lepe navade ter se hvaležno spominjajo svojega pre-milostljivega vladarja: kadar je rojstni dan Nj. velečastva, kadar je god našega modrega vladarja, ui ga kraja v celi širni Avstriji, da bi se ne praznoval slovesno.
Tem bolj opravičeno je praznovanje posebnih dogodkov iu med te se šteje štirideset let niča dobrih del polnega vladanja našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. Deželni zastopi, mestne iu deželne občine tekmujejo, kako bi na najprimernejši način praznovale ta veseli dogodek, iu smelo trdimo, da je ni vasice v naši mili domovini, katera ne bi praznovala te štiridesetlctnice. A' kolo teh stopila je tudi c. kr. kmetijska družba v svojem zadnjem občnem zboru, ko je sklenila v proslavo štiridesetlctnice Nj. velečastva, presvetlega cesarja Frana Josipa I. prirediti deželno sadno razstavo."
(Nemški:) .Da se izvede ta sklep občnega zbora, priredil je glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v teh prostorih deželno sadno razstavo v zvezi s pokuänjo kranjskih vin in razstavo šolskih vrtov. Ker se te razstave vdeležujejo razstav niki iz vseh krajev dežele, moremo gotovo trditi, da so zastopane vse vrste našega sadja in da se doseže tudi namen razstave, kateri biva v tem. da se povzdigne sadjarstvo in da se pospešuje domače viuogradarstvo ter da se razširi domača vinska kupčija."
(Slovenski:) -Vendar, da sejo razstava mogla tako lopo vrediti. zahvaliti seje v prvi vrsti napredujočemu pouku o sadjarstvu in vinarstvu. Za ta pouk pa se imamo najbolj zahvaliti našemu presvetlemu cesarju, kateri je največji dobrotnik našega kmetijstva, prvi iu največji pospešitelj pouka v vseh strokah. Zategadelj sem preverjen, da izrečem le misli iu želje prečastite gospode, ako rečem: Hog živi. Bog ohrani mnogo, mnogo let v blagor Avstrije našega presvetlega cesarja Frana Josipa I.! Iu v dokaz tega prosim prečastiio gospodo zaklicali našemu pre-Ijubcznjivcinu vladarju trikratni: „Slava!"
Nato zaigra vojaška godba cesarsko himno, iu ko jo odigra, ogovori še cesarski svetnik Ivan Muruik g. deželnega predsednika z nastopnimi besedami:
P r e e a s t i 11, preblagorodni g osji od deželni |iredseduik!
..V imenu glavnega odbora e. kr. kmetijske družbe na ICraujskem prosim Vas najuljudneje, da izvolite otvoriti deželno sodno razstavo."
Deželni predsednik baron Winkler je potom olvoril razstavo z naslednjimi besedami:
Slavna s k u p A č i na!
(Nemški:) „Vslod prijaznega povabila od gospoda načelnika razslaviuega odbora, naj otvorim od e. kr. kmetijsko družbe kranjske prirejeno sadno razstavo, čast mi je ustreči vabilu. Slavna e. kr. kmetijska družba trudila se je vedno v svojem stoletnem obstanku, da bi pospeševala agrarne koristi dežele ter jo tudi porabila vsako priliko, da pokaže v dejanji rodoljubne svoje čute in mlauosl Najvišji cesarski hiši. Tu tako tudi ni dvojbe. ko povodom štiridesctletnice slavne vlado našega premilostivega cesarja vsa dežela najslovesnejo izraža lojalno svoje mišljenje, da bodo to izjave našle vesel odmev tudi pri kranjski kmetijski družbi.
Čestitam kmetijski družbi na njeni patrijotični slavnosli iu ji v imenu vlado izrečem presrčno zalivalo."
(Slovenski:) ..Ne dvomim, da sadno razstava, katero kmetijska družba priredi pri tako lepi priliki, pomeni nov napredek kranjske dežele na polji sadjerejo. in da bo blagodejno vplivala na daljši razvoj te kmetijsko stroke, ki jo gotovo bogat vir blagostanju prebivalstva. Zeleč tudi \ prihodnje kmetijski družbi vspešno delovanje in v nadi. da se bo vresničila moja želja, izjavim, da je razstava otvorjena."
Ko je bila slovesnost odpretja dovršena, ogledali so vdeleženei razstavo. Lepo je bilo, lepo. Cula seje enoglasna sodba: „Izvrstno!" Vsak. kdor je to razstavo vidil iu jo ogledal, se pač res poln začudenja zavzame, da ima naša dežela toliko iu tako izvrstnih plemen sadja. Ne moremo pa nobenemu z besedo povedati, kdor razstave videl ni. Tu videl si nar lepša jabolka za na mizo. za izvožujo iu za domačo rabo. Poleg jabolk bile so raznovrstne hruško, nekatere jako debele, tako, da niso imele zastonj imena .,funtarco." Ker je bila ta razstava sploh sadna razstava. razstavilo se je poleg jabolk iu hrušek še drugo sadje, kakor grozdje, češplje iu prunele. češplje in prunele bile so, seveda, le suhe, in sicer brez dima posušene, t. j. po ameriškem zistemu. (v amerikanskih sušilnicah). Sadje so razstavili tudi mnogovrstno ukuhano, v sladkorji in modu.
K sadjarstvu jo pa potrebno razno orodji*, kakor sadjarsko, kmetijsko iu vrtnarsko; tudi to so razni trgovci razstavili, da so tako dali onim obiskovalcem razstave, ki se se sadjarstvom pečajo, a niso do sedaj imeli priložnosti si takih orodij ogledati, da so tukaj videli, kakošne pripravo se že dandanes dobi1, s katerimi se zamore sadjereja bolj pripravno iu bolj natanko izvrševati.
Zuano jo, da so iz sadja nareja iu kuha razno žganje. Tudi laki pridelki so bili razstavljeni. Tu videl iu dobil si izvrsten tropiujevec, pristen slivovec, pravi brinjevec, dober liker iz kutin iu tako imenovano ..Kosmuljevo vino." Razstavljen jo bil tudi prav dober orehovec in šo druge žgane pijače. — Razstavljavci žganja so tako pokazali, da so ua Kranjskem izdeluje mnogo dobrega iu zdravega žganja za domačo potrebo. l,o to jo škoda, da si lo boljši iu premožnejši posestniki napravljajo tako pijačo, a muli posestniki ne; želimo pa, da bi jih tudi ti iu sploh
prebivalstvo našo dežele posnemalo, ter dali slovo poguhouosnemu „špiritu," ter sploh vsem brozgami, ki se iz špirita napravljajo in so nezdrave. Špirit je tisti morivoc. ki naš narod na duši iu na telesu uničuje, kvari in mori.
Kranjski viuorojci pokazali so ua razstavi, da dežela prideluje dobro in zdravo vino, poknševalci pa so se prepričali, kakošeu razloček je moj pravim pristnim „Dolenjcem-1 iu brozgo, kakoršno nam nadležni Židi ali judje tako silno ponujajo. Tu si lahko pokusil dolenjska in vipavska vina raznih zadnjih letter prav poceni; tako si si lahko naročil vina od H do 22 gld. hl. V pokušcvalnici je bil ua po-kušnjo izvrsten vipavski burgundec, rizling, rulandec, sipa in še ilruga namizna vina. Prav hvalevredno bi bilo, ako bi naši gostilničarji vina v buteljab naročevali doma (v domači deželi) od domačih vinogradnikov, ki je gotovo bolj zanesljivo, boljši' iu cenejše, nego tuje. Burgundec se dobi v '/Jiterskih steklenicah po 30 do 50 kr., kutuavoc pa po goldinarji. Tmli dolenjska vina so bila izvrstno razpostavljena. „Rizling" je bil dobiti po 35 gld. hI ild.
Razsojevaleem vin so bili odbrani gg. Povše, R. Dolenc, Kr. Kavčič in Kr. Ferlinc. Sadje so presojevali gg.: dr. Kisi, vodja Povše, tajnik Pire, posestnik Lenaršič, dekan Vesel, uadučitelj Zirovnik iu nadzornik Zumer. (Konca sledi.)
-X-
Vprašanje in odgovori.
Vprašanje št. 23. Kdaj je narboljši čas čebele zadelati? (Ž. v V.)
Vprašanje št. 24. Vsled letošnje slabe paše imel sem zelo različno težke panj" ve. Naj slabejšo sem odstranil: pa tudi nekaj prav težkih sem podrl, da sem si vsaj nekaj medu napravil. V prezimovanje odločil sem panjove z različno težo, tako so imeli najtežji od 20—30 starih funtov, le en sam je imel 33 funtov; !) panjov pa je le bolj revnih, jeden ima komaj 10 funtov, drugi 10'/s in 2 panjova pa po II funtov. Kaj misli slavno uredništvo, ali bodo ti panjovi preziuiili srečno ah bodo gladu pomrli?	(Osk. Vir. v L.)
Vprašanje št. 25. Katera reč je najboljša za odevanje čebel. mah. slama, otava, pezdirje ali listje?	(Fr. Juri;, e li.)
Odgovor na 23. vprašanje. Nekoliko naj bodo vso jesen odete, vendar ne preveč, da jih preobilna gorkota tu* žene na dan. Ko pa se začne slana kazati, zadelajte jih tako. kakor jih sploh zadelate. Toplota čebelam dobro de, a sili jih. osebno ob solnčuih dnevih preveč ua dan.
Odgovor na 24. vprašanje. Bodo li Vaši lahki panjovi preziuiili ali ne, je težko povedati, ker ne vemo. kakošua iu kako dolga bo zima, dalje tmli ne vemo iz kukošnih desk so panjovi izgotovljcui iu kakošno imajo delo. Ako so panjovi iz lahkih iu taujkih desk iu če je v panjovih le na polovico ali še manj dela in to le bolj novo. ter če bo suha. t. j. mrzla in ne južna ter kratka zima, prav lahko bodo preziuiili. t'c bi pa zima v začetku bila suha in le proti koucu bolj mehka postala, položite jim pa še le okrog svočnice ob toplih solnčnih dnevih redkega medli. Vode nikar no pridevajte, ako imate dovolj medli, temveč med na peči ogrejte, da se razbija in tekoč postane, takega jim polagajte in rešili boste vse. Zgodi se pa tudi, da panjovi s tako težo brez vse podpore zimo srečno prebijejo.
Odgovor na 25. vprašanje. Po naših mislili hi mi te tvarino sledeče razvrstili: pezdirje, otava. mah, listje, slama: toda vsaka reč ima svojo dobro iu svojo slabo stran. Pezdirje je narboljše, ker se miši v njem ne zarode, a po drugi strani je pa pezdirje molju iu njegovi zaproji zelo ugodno. Otava je tudi topla, a te in sploh živinske krmo na pomlad skoro vselej primanjkuje, skoro škoda je je za to. Mali je sicer tudi dober, a je skrivališče mnogim mrčesom iu mišjem zarodu: taka je tudi z listjem. Slama je pa preveč, mrzla, zato smo jo postavili na poslednje mesto.
-M-
Naš dopis.
h idrijske okolice. Lansko leto (1SS?) nabrale so našo čebele toliko, da že več let ne tako obilno: ni nam bilo treba čebel v druge kraje, kakor na Tolminsko, k Ljubljani ali na Kras na pašo voziti, kajti nabrale so po smrekah iu jelkah dosti medu. da smo jih mogli zaradi teže brez skrbi ohraniti črez zimo. Toda tak med čebelam ne ugaja posebno, ker po zimi bolehajo, ter panjove in satovje vse z blatom onesnažijo, tako da iz nekaterih panjev kar smrdi, iu če se takim paryovoni ne pomaga, večinoma poginejo. Jaz sem moje čebele letošnjo pomlad prodal predsedniku našega društva, g. Jan. Modicu, iu sicer vse, le par boljših sem si še obdržal. Pomagati sem moral mojim čebelam, kuhal sem jim na spomlad v štajerskem vinu muškaplit z medom iu na zadnje pa zvezdnati janežev čaj (Sternanas-thee), da so bile boljše iu niso poginile, kakor drugim. Jeden mojih panjov mi je rojil 29 maja, vdrugič 7. junija; drugi je dal prviča 23. junija, drugiča pa 2. julija. Na Kras som jih dal 20. avgusta, tehtali so takole: starcev jeden 20, drugi 19 funtov; prviča jeden 19. drugi Ui funtov in drugiča sta bila pa precej lažja, vendar pa je boljši vzdignil 14, a slabejši le komaj 11 funtov. Slabejšemu sem hotel malo postreči z medom, tedaj sem mu namenil dati koritcc z medom, toda zmotil sem se iu položil sem le boljšemu s 14 funti. To pomoto sem opazil še le, ko sem čebele naznj dobil, ko sem namreč v drugem panju koritce ugledal. Drugič s 14 funti pred pašo imel je po paši 32 funtov, slabejši pa le 18. Starcev je edon imel 42 in drugi 38 funtov; prviči bi imeli nartežji biti, pa jih nisem nazaj dobil. Na Kras poslali so letos iz spodnjo Idrije 102 panjova na pašo, Postavili so jih na jeden vert na „legnarje" in pod te naložili so kauinja. Ko so čebele dobro brale in težje postale, zlezlo je kamenje vsled obile teže nekoliko v tla. Ker so bili pa čebele previsoko naložili, prekucnila so je vrsta in zgornji boljši panjovi posuli. Kedor letos ni od nas čebel na drug kraj na pašo peljal, pomrle so mu od lakote, ker doma ni bilo nič paše.*)
Boštjan Lcskovk.
*) Hvalit zu dopis! Ne vemo, kam so drugi čebelarji zginili, ker se nobeden ve« ne oglasi. Prosimo vljudno, dragi čebelarji! sporočite nam iz raznili krajev glede letošnje letnino. Hvaležni hodemo za vsak dopis.	Ured.
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Jane» Modi o, društveni predsednik.
Lastuiua ,0'jbclarnkcgu iu siidjerajnkugu društva xa Kranjsko." — Kali nihi Klein in Kovač r Ljubljani.