Posamezna številka 30 vinarjev.
■ . t
Šlev. 241.
vuiniinl t
eb Valja po polti i aa
u 0610 lato uprti.. K SO- -■a ti maaat „ .. w 4.88 ■a (Umčl|o oeloletno. „ 85'— ■• ostalo Inozemstvo. „ 80-
V	Ljubljani aa dom la Mil lato U|ti|.. t 48-— aa aa duh „ ..k 4—
V	ipml in|Mii amlai „ 1-8«
■ Sobotna Izdajat m
Sa oalo lat«.....g i«..
n Hamčljo oeloletno. a 12-— n oataio lnoztmatvo. „ 18 —
m a okiofira isn
. ' • . i: . •
i:.-.' :-.•!■
LCIO ALVL
Inseratli mmm Bnostolpa* petitvrata (88 ma ilroka la 8 ma visoka ali a|«
prostor) ■a takrat .... po 80« aa dva- ii t tč krat . „ 48 „ pri večjih Baročnih prlmtru popust po dogovora.
Oh sobotah dvojni tartL
_> Poslano; m» ^
Enostolpna petltvrsta k !• Izhaja vaak dan lavsamil na-delje ln pranlke, eb 8. nrl ptp. Bedna letu priloga vonl rt«
Hakoplal ao aa vračajo; ntlranklrana pisma at ia «■■ aprajemajo. — Oredniikaga talefona ittv. 60. an		Političen list za slovenski narot	1.	Upravništvo ja v Kopltarjavt nlloi it S. — Biču poštne hranllnloe avstrijske it 24.797, agrakt 28.511, bosa.-haro. št. 7583. — Upravnlikaga talaiou it 80.
Pretekli teden.
Dne 12. oktobra t. 1. je Nemčija odgovorila predsedniku Wilsonu, da v polnem obsegu sprejema njegove znane mirovne točke kot podlago za mir, da je pripravljena izprazniti zasedena ozemlja pred premirjem in da govori državni kancler v imenu nemške vlade in nemškega naroda. Dne 11. oktobra je došel Wilsonov odgovor, ki zahteva nadalje: jamstva, da ostanejo zavezniki na fronti v premoči, opustitev plenitve in požiganja v izpraznjenih^ ozemljih ter pomorske vojne, uničenje ali vsaj popolno ponižanje samodržnih sil, ki morejo iz lastne volje motiti mir. Avstriji-Ogrski odgovori .predsednik v posebni noti. — Pod vtisom wilsonovega odgovora so v Nemčiji iz-premenili člen 11. državne ustave, ki je dajal cesarju izključno pravico, odločati o vojni in miru;, poslej naj soodločuje državni zbor. Odgovora Wilsonu Nemčija še ni odposlala, v Berlinu se vrši med delavstvom veliko gibanje za mir. — V avstrijski-ogrski monarhiji se je. »vršil pod vtisom wilsonove neizprosnosti (velik notranji preobrat. Predvsem sta Iiussa-rekova in Wekerlejeva vlada podali ostavko; ker pa ni bilo dobiti primernih naslednikov, ,8fai obe vladi ostali. Pri cesarju in Hussareku so se vršila posvetovanja z voditelji parlamentarnih strank, katerim so naznanili, da mislijo izvesti federalizacijo Avstrije, Jugoslovani, Čehi in Poljaki so izjavili, da vztrajajo 1 na svojem stališču, da spada vprašanje o ustanovitvi njihovih držav pred mirovno konfe-rpnco. Kljub temu jc 16. oktobra izšel cesarjev manifest, ki napoveduje preosnovo Avstrije v zvezno državo. Ta manifest so sprejeli samo Nemci in Ukrajinci. — Poljaki ustanavljajo vlado za vse poljske zemlje — ne izvzemši Galicije in- Poznanja — v Varšavi. — Čehi so 14. oktbbra proglasili češko-slovaško repii-blikq. — Jugoslovani so se 17. oktobra v Zagrebu konstituirali v »Narodnem veču«, za čigar predsednika so izvolili dr. Antona Koro-šca in sklenili manifest na troedini narod SHS. — Avstrijski' Kumuni so konstituirali narodni zbor in zahtevajo združitev vseh rumup-akih oiemelj v lastno državo. — V ogrskem "državnem zboru je ministrski predsednik 16. rt. m., proglasil personalno unijo z Avstrijo in 'nedotakljivost državnega ozemlja in celovitosti 'Ogrske s Hrvatsko vred, ki ji pa hočejo dati prostora za narodni razvoj. Hrvatskih poslancev ni bilo na seji. Delegacije zborujejo na Dunaju dalje. Dr. Korošec in tovariši so vložili dve interpelaciji: v prvi zahtevajo, naj se končno odpre pot miru s tem, da se poslanci konstituirajo v narodnih vladah, ki naj izvedejo pogajanja o premirju in miru; jugoslovanski polki naj se takoj odpuste v svojo domovino. V drugi ugovarjajo, da bi se povodom pričakovane izpraznitve zasedenega italijanskega ozemlja preložili fronta in etapa na jugoslovanska tla. — Vojni stroški Avstrije-Ogrske so znašali do konca julija 1918 61 miljard kron. — S. L. S, je v seji načelstva 14. t. m. pozdravila novoustanovljeno »Narodno veče« v Zagrebu kot predstavitelja jugoslovanskega naroda v mejah monarhije. — Srbska skupščina in vlada sta sprejeli program jugoslovanskega odbora v inozemstvu za ustanovitev enotne države Hrvatov, Srbov in Slovencev. Srbiia bo poslala svoje zastopnike na mirovno konferenco skupno z zastopniki jugoslovanskega odbora. — Bolgarija in Rumunija se pogajata radi Dobrudže; Bolgarija je Rumunom priznala pravico do neposrednega izhoda na morje. — Turčija ie prosila Wilsona za poseben mir. — Na italijanskem bojišču nobenih velikih dogodkov. Na Balkanu se umikamo brez večjih boj ev; Drač so zasedli Italijani; vzhodno Macedonijo Grki, Srbi Mitrovico in Niš s črto: zapadna Morava-Kruševac-Ale-ksandrina,c. Francozi so zasedli Kiistendil. — Na zapadnem bojišču se Nemci pod pritiskom zavezniških armad umikajo na celi črti.
Stališfe Jugoslovanov nespremenjeno.
Dunaj, 18. oktobra. Parlamentarna fomisija Jugoslovanskega kluba je danes sklenila, da bo v plenumu kluba predlagala naslednje:
Manifest glede federalizacije Avstrije ne more nikakor izpremeniti stališča kluba, ker vztrajamo na združitvi naroda vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno neodvisno državo. Vsi člani Jugoslovanskega kluba So za torek nujno povabljeni na Dunaj.
Preraianie.
Dogodki se vrste z nervozno naglico in se trepetajoč zamenjujejo kakor slike na projekcijskem platnu. Kar nam jc prinesel pretekli teden, bi dalo po važnosti, ki jih imajo ti dogodki, po dalekoscžnosti in pomenu njih posledic zgodovinarju dovolj gradiva za obširno pragmatično delo. Pravijo, da ob bolezni trpe najbolj tisti deli,
ki so najslabotnejši; v velikih sedanjih bolečinah sveta trpi najbolj monarhija.
Monarh je izdal manifest, v katerem izkuša nakazati narodom Avstrije pot, po kateri bi mogli priti do miru in sprave. Ta manifest, katerega bi bili pred vojsko s prekipevajočim veseljem sprejeli, ki bi bil, izdan o pravem času, eden najvažnejših dokumentov v zgodovinskem razvoju Avstrije, ta manifest leži že danes na skladovnici zaprašenih aktov in vsem se zdi, da bo tudi njega doletela njih prašna usoda. V mejah monarhije ni več naroda, ki bi se mogel zadovoljiti s predloženo rešitvijo narodnostnega vprašanja. Nemci so sicer sklenili, da osnujejo nasvetovani »Narodni odbor«, a ta očividno ne bo imel izvrševati tiste naloge, ki mu je bila namenjena.
Nemški Volksrati se izjavljajo drug za drugim za radikalnejšo rešitev, nego jo predlaga Dunaj; Volksrati za Srednjo Štajersko, za Češko, za Šlezijo so izjavili, da hočejo svoje dežele priklopiti Nemčiji. Nemška glasila napovedujejo z odkritosrčnostjo, da morejo na nemške sklepe vplivati samo interesi nemškega naroda in nobeni drugi. Nepotrebno bi bilo razlagati, kaj s tem hočejo reči. To, kar Nemci nameravajo storiti, so Mažari že izvršili: zadnji ostanek državne enotnosti so raztrgali brez strahu, da utegnejo s tem dati svojim in drugim narodnostim dober zgled. Staro in vedno dovolj močno gibanje za personalno unijo, ki ga je znala zadrževati zgolj močna roka prejšnjega ogrskega kralja, se je v teh kritičnih dneh tako okrepilo, da*je podrlo vse ovire. Ogrska stoji danes samostojna pred svetom,' edina vez, ki jo druži z Avstrijo, je skupni vladar, a tudi ta vez je rahla in morda bi bil pretiran optimizem, če bi trdili, da se Mažari tudi nje ne bodo izkušali otresti. Na severu vstaja Velika Poljska, z ti j o je treba računati kot z gotovim dejstvom, kajti cesarjev manifest ' sam napoveduje priklopitev Galicije prihodnji poljski državi. Rusinom in Rumunom, tema dvema narodnostima, pri katerih je bilo doslej opaževati najmanj doslednosti v njih političnem stremljenju, je novi položaj odprl nove vidike; jeli so sanjati isti sen kakor vse druge narodnosti monarhije, sen o edinstvenosti lastnega plemena in državni samostojnosti. Ena sama styar je danes vsem narodom monarhije skupna, in to je: Beg od centra.
Jugoslovani smo s tem razvojem dogodkov lahko zadovoljni. Njih potek spremljamo s paznim očesom, a na naše cilje ne morejo v nobenem oziru bistveno vplivati. Medtem ko se v državi centrifugalne sile vedno krepkeje uveljavljajo, se moči našega naroda vedno trdneje koncentrirajo. Narodno veče, reprezentanca in eksekuti-va naše narodne volje, se je v Zagrebu že konstituiralo. Kar se je spričo politične razdrobljenosti na Hrvatskem zdelo še pred kratkim časom nemogoče, to je ustvaril sedanji veliki mojster čas. Za predsednika si je narodno veče izvolilo dr. Antona Korošca in če kdaj, velja tu beseda, da je ime program. V njem je vtelešena tista doslednost, brezpogojna odkritosrčnost in neustrašena energija, ki po njegovi zaslugi označuje danes jugoslovansko politiko. Ko staro razpada, se od dne do dne jasneje kažejo obrisi novih tvorb svobodnejše bodočnosti.
sarja sicer milostno zaslišane, ali pogajal se z njimi ne bo.
Te dni je bila na Reki odlična politična oseba. Ta politik je obiskal reškega župana dr, Via in mu predlagal, naj se reški občinski svet izjavi za Ogrsko in proti Jugoslaviji. Župan dr. Vio je izjavil, da bo občinski zastop glasoval proti Ogrski in proti Jugoslaviji, zahteval pa bo za Reko
samostojnost.
»Novine« poročajo iz zanesljivega vira, da obljubljajo Mažari Hrvatom pomoč pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Za to svojo pomoč zahtevajo za sebe Reko, Krk in pa koridor od Budimpešte do Reke. Nepotrebno je pripominjati, da ne ra> bimo od Mažarov nobene pomoči in jim tudi od naše zemlje ničesar ne damo.
Pred mirom.
Narodno vete.
Zagreb, 19. oktobra. Včeraj se je vršilo posvetovanje »Narodnega veča« ves dan do pozne noči. Nadaljevali so posvetovanja o politični situaciji, cesarskem manifestu in o taktiki.
Manifest na jugoslovanski narod izide v kratkem.
Ma2arske intrige.
Zagreb, 19. oktobra.
»Hrvatska Riječ« poroča, da je ime! prvotno iziti manifest, o federalizaciji monarhije za celo državo, toda temu so se Mažari odločno uprli. Wekerle je pričel intrigirati in delati proti narodnostim Ogrske tako, da bodo ogrske narodnosti od ce-
Vsebina nemškega odgovora.
Dunaj, 18. oktobra. Berlinski zastopnik lista »Abend« poroča, da ima nemški odgovor na Wilsonovo noto naslednjo vsebino:
1.	Poostrena podmorska vojska se bo ustavila.
2.	Vojaška razdejanja v izpraznjenih ozemljih se bodo omejila na najpotrebnejše.
3.	Osebni režim v Nemčiji se bo popolnoma odpravil.	®
4.	Prosi se, da se naznani celoten obseg vojnih ciljev ententnega programa.
Berlin, 18. oktobra. (Kor. ur.) Kakor poročajo časopisi, se vrši danes ob 6. uri zvečer nova seja takozvanega vojnega kabineta, pri kateri se bo sklenila končno-veljavna oblika nemškega odgovora WiJ-sonu. Pred soboto popoldne ni pričakovati, da se odgovor odpošlje.
Kronski svet v Berlinu preložen.
Berlin, 18. ostobra. (K. u.) Kakor poroča »Vossische Ztg.«, je vojni kabinet včeraj dopoldne imel peturno posvetovanje z zastopniki vrhovnega armadnega vodstva.Ob 5. popoldne se je seja zopet začela. Kronski svet, ki je bil določen za 6. uro in ki naj bi se ga udeležila celokupna vlada, je bil preložen.
Zvezni knezi v Berlinu.
Berlin, 18. oktobra, Semkaj je prispela vrsta zveznih knezov k važnim posvetovanjem,
Berlin, 18. oktobra. Prihodnja seja državnega zbora se vrši v torek ob 2. uri popoldne.
Hintze v glavnem stanu.
Berlin, 18. oktobra. Prejšnji državni tajnik pl. Hintze je imenovan za zastopnika državne vlade pri vrhovnem vojnem vodstvu. Pl. Hintze je že prispel v glavni stan.
Posvetovanje na Badenskem.
Karlsruhe, 17. okt., (K. u.) »Staats-anzeigsr« poroča uradno: Državni minister je člane predsedstev obeh zbornic, deželne stanove in načelnike strank druge zbornice povabil na razgovor o sedanjem položaju 19. oktobra v Karlsruhe.
Wilson zahteva Alzacijo-Loreno.
Rotterdam, 18. oktobra. »Nation« poroča: Sotrudniku »New York Timesa« so
merodajnem mestu obvestili, da je Wilson kratko in odločno zahteval, naj se vrne Alzacija-Lorena Franciji, ker tvori mirovni pogoj, kateraga bo morala v bodoče garantirati zveza narodov.
Za brezpogojno kapitulacijo osrednjih velesil.
London, 17. oktobra. (K. u.) »Daily Chronicle«, »Daily Mail« in »Daily Tele-graph« zahtevajo brezpogojno kapitulacijo Nemčije in zahtevajo, naj se vojska intenzivno nadaljuje.
Ententa bo stavila trde pogoje.
Praga, 18. oktobra. »Venkov« poroča: Merodajne dunajske kroge so poročila en-tentne brzojavne agenture prepričala, da pripravlja zdaj ententa ostre pogoje za mir osrednjim velesilam in da so se že Wilson ter njegovi zavezniki v tej zadevi pogajali.
Ameriško javno mnenje proti premirju z
Nemčijo.
Washington, 18. oktobra. Iz Washing-tona poročajo, da je republikanski senator New v senatu izjavljal, da jc treba zahtevati, da se nemška armada brezpogojno poda. Senatorji so dobivali iz svojih volilnih o]yaiev brzojavke, naj ne s klecajo
premirja. V tem smislu je stavil tudi kodge svojo resolucijo.
Izjave ameriških državljanov.
Rotterdam, 18. oktobra. Reuter poroča iz Washingtona: V nekem propagandnem govoru za posojilo svobode je rekel Wilson: Če zdaj odnehamo, če se zdaj obotavljamo, bi to pomenilo poraz, ker pričakujemo zmago; pomenjalo bi večletno vo]-sko namesto miru pod našimi lastnimi pogoji. Reuter dalje poroča, da smatrajo demokratični in republikanski senatorji Wil-sonov odgovor za uvod brezpogojne kapitulacije osrednjih velesil. Senator Lodge je rekel: Ameriškemu narodu bo zadoščenje, če prisili sovražnikovo armado na bojišču h kapitulaciji. Voditelj demokratov Martin je rekel, da je Wilsonova nota v vseh svojih delih odgovarjala pričakovanju. Reuter poroča še iz Newyorka: Listi tolmačijo Wilsonov protiodgovor kot poziv, naj se hohenzollernska dinastija odstavi in da s« naj brezpogojno udajo,
Wilson za odpravo nemškega cesarstva.
London, 18, oktobra, »Westminster Gazette« piše: Nemčiji preostajati zdaj dve možnosti: Ali se nemško ljudstvo na Wil-sonovo zahtevo, da se odstrani cesarstvo, zbere okoli cesarja in izjavi njemu in avto-kraciji zaupanje in pripravljenost, da se hoče za nemške vladarje in njih institucije bojevati do smrti, ali bo pa narodov nazor, da je cesarstvo vzrok njegovega propada, in se morajo zato podvzeti koraki, da se mu napravi konec, če stori to, si izstavi poverilno pismo kot svobodni in napredni narod. V prvem slučaju bi si komaj dovoljevali predpisovati nemškemu narodu, pod kom naj živi. Nevaren eksperiment bi bil, če bi zavezniki poskušali Nemčiji kako vlado vsiliti, katera bi Nemčiji ne ugajala. Če reče nemški narod: zvesti smo cesarju in odločeni, da ohranimo njega in njegov sistem, katerega on predstavlja, se moramo sprijazniti z danim dejstvom, V takem slučaju bi pa morali ukreniti vse, da ne bi imel nemški sistem moči škodovati ostalemu svetu, marveč da ostane uporaba krvi in železa omejena le na Nemčijo. Z ustanovitvijo prave zveze narodov moramo v tem slučaju počakati, dokler n« bodo Nemci siti predstavljati osamljen anahronizem po svetu. Med tem pa moramo še bolj napeti svojo vojaško silo, da ne more Nemčija zopet postati nevarna. Zakaj odgovori Wilson monarhiji posebe.
Bern, 18. okt. Pariški listi izražajo soglasno nazor, da Wilson ne izda posebe odgovora Avstriji-Ogrski, ker v nobenih' okolnostih ne pripoznava obstoja zveze z Nemčijo. S skupnim odgovorom bi se sankcionirala zveza osrednjih velesil, katert/ uničenje je med drugimi najvažnejši vojni smoter entente.
Wilsonovega odgovora še ne bo.
Washington, 17. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se sporoča, da se odgovor Avstriji-Ogrski ne bo odposlal, dokler Nem' čija ne odgovori končnoveijavno na naj« novejšo Wilsonovo noto.
WiIsonov odgovor in Vatikan.
Berlin, 18. oktobra. Lyonski »Pro-gres« poroča; Wilsonov odgovor Nemčiji je izzval v Vatikanu veliko razočaranje
Papež Wilsonu.
»Associated Presz« poroča iz Rimat Papež se je obrnil do predsednika Wilto-na in izrazil nado, d£ bo njegov vzvišenf duh, njegova premišljena sodba in njegovo močno človeško čuvstvo omogočilo predsedniku, da dobi rešitev, ki bo zadovoliila obe atamki,
Nezaupljivi Angleži.
Berlin, 18. cl. vbra. (K. u.) »Star« piše: Navadni mož v Angliji ne zaupa, ker molče cesar, cesarjevič, Hindenburg in Ludendorff, zastopniki gesla »Immer lest« druff!« Kaj li zdaj delajo? Ali vlečejo žice pri Erzbergcrju in Scheidemannu, da raz-cep:jo večino državnega zbora, ki je naklonjena kompromisu? Ali sedijo kronani in nekronani zločinci, ki so pripravili Evropi smrt in uničevanje, še vedno trdno v sedlu? Naše ljudstvo si mora biti o tem na jasnem. — »Wcstminster Gazette« piše: Zavezniki nc morejo sprejeti pogojev o izpraznitvi zasedenih ozemelj, če jib podpišejo cesar, Hindenburg ali Ludendorff. Nemško ljudstvo mora hitro izvesti spremembo in še odločnejše postopati, kakor cesar, ko j^ imenoval princa Maksa Ba-denskega za državnega kanclerja.
London, 18. oktobra. Predsednik francoske zbornice Dcschanel je izjavil: Premirja z Nemčijo, Avstrijo Ogrsko in Turčijo ne bodo sklenili, dokler navedene države ne kapitulirajo.
Italija z našimi ponudbami nezadovoljna.
Curih, 18. oktobra. »Corriere della Sera« poroča iz Rima: To, kar ponuja Avstrija-Ogrska, nc zadostuje, a pričakujejo, da se bodo še bolj približali v vprašanju miru in da se bodo nadaljevale zmage entente.
Baselj, 18. oktobra. Rimsko časopisje zahteva, da mora Avstrija Ogrska spraz-
niti tako zasedena Italijanska ozemlja kakor tudi iredentske dežele, preden se sklene premirje.
Odškodnina Belgiji tn Franciji.
Amsterdam, 18. (K. u.) »Central News« poročajo: Lord Robert Cecil je izjavil v spodnji zbornici, da razpravljajo zavezniki o odškodnini opustošenih belgijskih in pa francoskih mest.
B
Nizozemska se pripravlja.
Haag, 18. oktobra. (K. u.) Predsednik
ministrskega sveta Ruys de Beerenbrouck je danes naznanil, da so preklicali dopuste na severnem Brabantskem nastanjenih vojakov in da so ta ukrep razširili tudi na Limburg. To so odredili vsled položaja, ki je nastal v Belgiji.
Vojska se bliža koncu.
Rotterdam, 18. oktobra. Znani anglc ški milijarder Vanderbilt je izjavil, da sc po njegovem nazoru bliža vojska koncu.
Geni, 18. oktobra, »Liberte« poroča: Ameriška vlada je preklicala veliko z nevtralnimi tvrdkami sklenjenih pogodb o nabavi lesa in drugih vojnih potrebščin.
Ovacije Wilsonu.
Curih, 18. oktobra. Newyorški listi poročajo: Ko je prišel Wilson potem, ko je odgovoril na nemško noto, s polkovnikom Housejcm v gledališče, so mu priredili velike ovacije. Z galerije so klicali: »Wilson je prvi mož na svetu!«
Keedoisna Ogrska.
Manifest na ogrski narod.
Budimpešta, 18. cktobra. Te dni izide manifest na ogrski narod, v katerem se bo | razglasila personalna unija in neodvisnost ogrske narodnosti. Ogrska bo pod žezlom kralja Karla postala popolnoma neodvisna država z lastno armado, samostojnimi gospodarskimi uredbami in lastnim diplomatskim zastopstvom. Ogrska vlada pripravlja tozadevni zakonski načrt. Ogrska bo pri mirovnih pogajanjih zastopana po lastnih zastopnikih.
Ogrski državni zbor.
Ogrska poslanska zbornica je v seji 18. t, m. nadaljevala razpravo o izjavah ministrskega predsednika.
Poslanec V a j d a , Rumun, pravi, da poslej ne bo več nobenega razločka med velikimi in malimi narodi. Naglaša, kako sc čutijo Rumuni zadete, ker se na Ogrskem postopa z njimi kot z narodnostjo,, dočim se smatrajo samo za narod. Ako se posreči izvesti Wilsonove točke, bo to za ustanovitvijo krščanstva največji čin zgodovine, Poslanec je nato prebral resolucijo rumunske narodne stranke, ki se med drugim glasi: Po stoletnem trpljenju in bojih pričakuje in zahteva v avstrijski-ogrski monarhiji živeči rumunski narod uresničenje neodtujljivih in nezastaranih pravic samostojnega narodnega življenja,
Wekerle o »narodnostih«,
Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e pravi, da je ogrska država nasproti narodnostim vedno zastopala stališče, da naj bodo deležne enake svobode in enakih državljanskih pravic. Stojimo na podlagi Wil-sonovih točk za rnjrovna pogajanja, kar pa ne pomeni, da se bo na mirovni konferenci rešilo narodnostno vprašanje za vsako deželo posebej. Določile se bodo marveč splošne mednarodne sfneri in načela, ki se bodo na enak način kakor pri nas uveljavljala tudi v drugih državah.
Poslanca J u r i g a in ^P o p - Č i č o ministra neprestano prekinjata z medklici; Mažari jima kličejo zato, da sta veleizdajalca.
Ministrski predsednik ugovarja mnenju, da naj bi o vprašanju ogrskih narodnosti odločili zunanji činitelji. Izvajati hočemo politiko sporazuma in dokazati narodnostim najdalekosežnejšo lojalnost. Čc se Ic-ta doslej ni docela izvedla, se bo pa I o v bodoče zgodilo v tem večji meri. Govornik odklanja vsa stremljenja, ki so naperjena proti celovitosti in integriteti ogrske države. Na mirovnih pogajanjih moremo imeti samo enega zastopnika, ki bo zastopal nerazdeljeno enotno Ogrsko,
Za Reko.
Poslanec grof Andrej O s s o i n a k protestira proti stremljenjem, ki hočejo žrtvovati Reko hrvatsko-jugoslovanskim idejam. Reka ni bila nikoli hrvatska, marveč italijanska in bo taka vedno ostala. Govornik poda naslednjo deklaracijo: Ker je Avstrija-Ogrska v svoji mirovni ponudbi sprejela \Vilsonove točke, ki ugotavljajo sa-moodločbcno pravico narodov, kot podlago
za pogajanja, zahteva Reka to pravico tudi zase in želi, da se ta pravica uveljavi.
Poslanec grof Apponyi je izvajal: Ako bi se povodom mirovnih pogajanj kršila integriteta Ogrske, bi bil trajen mir izključen, kajti ogrski narod se bo tudi proti sili boril za enotnost ogrske države, dokler bo še kak Oger živel. Kar tiče napovedi samostojnosti Ogrske, je bila pomanjkljiva. V interesu dežele je, da mini-str*ki predsednik v zbornici jasno pove, da gre za samostojnost v vseh panogah državnega življenja, tako v gospodarskih kakor tudi v vojaških in zunanjepolitičnih zadevah in da kljub gotovim naravnim stikom z drugimi državami ne bo nobenih skupnih organov ne skupnih institucij.
Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e izjavi: Reka je bila tekom mnogostoletne zgodovine corpus separatum, ki je brezpogojno pripadal Ogrski. Proti združitvi Bosne, Hercegovine in Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo načelno nismo ugovarjali, toda glede pripadnosti Reke Ogrski vztrajamo na naših dosedanjih pravicah in seveda prav tako glede poti, ki vodijo tjekaj. Govornik se obrača na narodnosti s pozivom, naj ravno v interesu nravne opravičenosti njihovega stališča opuste vsako izjavo, ki bi oteževala sedanji položaj naroda. Ogrski narod mora v zvezi narodov zavzemati dostojno mesto. Govornik predloži znano resolucijo svoje stranke.
Predsednik naznani, da jc nad 50 poslancev zahtevalo
tajno sejo.
Galerije so nato izpraznili, Tajna seja jc trajala do četrt na 3. uro, nakar se je zopet začela javna seja.
Prečitali so
Karolyijev predlog za upostavo neodvisnosti Ogrske,
ki se glasi: Člen I.: Stara neodvisnost Ogrske se upostavi. V bodoče bo vse državne zadeve reševala v zmislu njenih lastnih zakonov in običajev izrecno njena lastna zakonodaja in odgovorna vlada. Člen II,: § XII. zakona iz 1. 1867. se razveljavi. Na skupno vlado prenešeni delokrog pripade zopet ogrski vladi. Vse vojne zadeve rešuje honvedni minister, vse finančne zadeve finančni minister. Za reševanje zunanjih zadev se takoj ustanovi ogrsko zunanje ministrstvo. Člen III,: Vlada je dolžna, da nemudoma predloži predloge, ki so potrebni za odstranitev vezi, ki vežejo Ogrsko s kraljevinami in deželami, ki so zastopane v avstrijskem državnem zboru.
Govorilo je še nekaj govornikov, nakar so sejo zaključili. Prihodnja seja v soboto, dne 19. t. m.
Ogrska se mora omejiti na mažarsko ozemlje.
Pariški »Journal des Debats« piše: Grof Karolyi uživa živahne simpatije entente, a je ravno tako velik šovinist kakor Tisza. Edina racionelna rešitev ogrskega problema je v tem, da sc odstrani oligarhija, ki vlada od leta 1867., in da se Ogrska omeji na njene mažarske dele.
dovati moŽl Mojega brodovja. Štirje možje Moje vojne mornarice to ae za ta vojaški
čin že pokorili s smrtjo, 379 jih stoji sedaj kot obtoženci pred sodiščem v Kotoru. Kljub težkemu zločinu, ki so ga obtoženci obdolženi, hočem vendar v zaupanju na zvestobo Moje, vse narode obsegajoče armade in mornarice, ki je v vojaški kljub vsemu trpljenju in vplivom bila neomaje-na, v tem zgodovinskem trenutku podeliti milost v toliko, da odrejam, naj se ustavi kazensko postopanje proti onim 348 obtožencem, ki pri izvršitvi dejanja niso bili kolovodje, glavni storilci, ali podčastniki. Postopanje naj se nadaljuje torej lc proti 31 osebam.
Papežev fconzBsteriJ.
Chiasso, 17. oktobra. (K. u.) »Italia« poroča iz Rima, da natančen rok papeževega konzistorija še ni določen, vendar je skoraj gotovo, da se bo konzistorij vršil koncci"! 1eta.
Krone se brani.
Berlin, 18. oktobra. Princ Friderik Karel Hesenski, ki je bil izvoljen za finskega kralja, je izjavil v Berlinu, da finskega prestola pod nobenim pogojem ne zasede. O tem, da bi zasedel finski prestol, bi se dalo govoriti šele čez dve leti.
S11HL
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 18. oktobra. Uradno.
Zadnje dni smo izpraznili dele Flan-drije in severne Francije z mesti Ostcnde, Tourcoing, Roubaix, Lille in Douai in zavzeli zadaj ležeče postojanke. Med mestom Briigge in reko Lys je sovražnik včeraj izvajal večkrat sunke z močnimi silami. Bil je odbit. Angleške stotnije, ki so severno od Kortryka prodrle čez Lyso, so bile v protinapadu vržene nazaj. Vzhodno od Lilleja in Douaija smo z nasprotnikom le v rahlem bojnem stiku.
Med Le Chateauejem in Oilso se je bitka iznova unela, Angleži, Francozi in Američani so skušali s pomočjo silnih bojnih sredstev prodreti našo fronto. Na obeh straneh od Le Chateaueja so sovražnikovi napadi omagali pred našimi črtami. Krajevne vdore smo v protisunkih zopet očistili. Med Le Chateauejem in Aisonvillejem je sovražnik na posameznih mestih vdrl v naše postojanke. Po menjajočem se boju smo ustavili sovražnika pred našo artilje-rijo ob cesti, ki vodi od Le Chateaueja proti Wassignyju, pri La Vallee - Mulatreju in Mennevretu, kakor tudi severnovzhodno od Aisonvilleje. Kjerkoli je sovražnik prodrl dalje, so ga naši protisunki vrgli nazaj. Aisonville in južno ležeče črte smo držali proti večkratnemu sovražnikovemu naskoku. Tudi popoldne so se pred njimi izjalovili ponovni napadi. Enako so bili brezuspešni sovražnikovi napadi proti postojankam ob Oisi severno od Orignyja.
Ob Aisni je sovražnik silno napadal vzhodno od 01izyja. V trdem boju je bil zavrnen. Pruski lovci so zapadno od Grandpreja ter Braniborčani in Saksonci
na vzhodnem bregu Moze izvedli uspešna podjetja.
Nemško večerno poročilo.
Berlin, 18. oktobra. Uradno: Med Le . Chateauejem in Oiso so omagali ponovni sovražnikovi prebijalni poskusi. Tudi na Flundrskem, severno od Lyse in ob Aisni, na obeh straneh Vouzieresa in zahodno od Grandprčje smo odbili silne sovražnikove napade.
Ob Mozi miren dan.
Časi se spreminjajo.
Avgusta, septembra in oktobra 1914 so se valili nemški voji po Belgiji in Franciji. Pred Lille so prišli že 25. avg. 1914« Brez bojev so zasedli Nemci po velikih! svojih v Belgiji doseženih uspehih velika mesta v severni Franciji. Lille je bilo val-< no središče nemške etapske službe. Gow' rilo se je, da so se domačini v mestu en-^ krat uprli; tudi vohunilo se je. Potem, ko so Nemci premagali pri Meleu pred Oft* ende belgijsko armado, so vzeli Ostend«« poznejše pristanišče nemških podmorskih čolnov. Dne 11. oktobra 1914 so vzeli Nemci utrjeni Douai, dva dni prej pa Ant* werpen: belgijski Trst. Tanki in še bolj ameriški voji, katere so razni velenemški Tirpitzi tako podcenjevali, so Nemce po štirih mesecih prisilili, da so zapustili me* sta Ostende, Tourcoing, Reubaise, Lille in Douai, Če bi tega ne bili storili, bi bili ententni voji Nemce tam zajeli,
Zeebrngge in Blankenberge gorita.
Rotterdam, 18, oktobra, »Nieuwe Ro&4 terdamsehe Courant« poroča, da so vi Zeebriiggeju opazovali velik požar; nai več krajih gori tudi Blankenberge.
IPomiloščenje upornih
•/©">aXov v/ Bfotoru.
Dmia', 18. oktobra. (K. u.) Njegovo cc-r r: ko in kraljevo .apostolsko Veličanstvo j,- blagovolilo najmilostljivejše poveljniku vojne luke v kreegnovem izdali nasledn^ povelje;
Schonbrunn, 17. oktobra 1918.
V nespametnem mnenju, da bodo dosegli mir s sovražnikom potom izjav v notranjosti monarhije, je več pripadnikov Moje vo!nc mornarice dne 1. februarja 1918 v luki Kotorski odpovedalo pokorščino in izvršilo nasilja, ki nc bi mogli spravili - jevarnost stare, preizkušene si.tve Mojc 1 voine mornarice, marveč bi tudi mogli ško-
Avstriisko uradno poročilo.
Dunaj, 18. oktobra. Uradno:
V Albaniji nobenih večjih bojev.
Ob Zahodni Moravi in v dolini Južne Morave so se izjalovili srbski napadi.
Srbsko poročilo.
15. oktobra, Srbi so zasedli AIcksinac. Nemški letalci so metali bombe v Niš. Francoska konjenica je zasedla Pirot.
Francosko poročilo.
15. oktobra. Kljub slabemu vremenu so zavezniške čete nadaljevale svoje prodiranje proti severni Srbski. Srbske čete so se 14. t. m., potem ko so zavrnile sovražnika, polastile gorovja Velikt in Jastrebac in dosegle v dolini Morave Drenovac in Bubinac, 20 km severno od Niša; ujele so veliko ujetnikov in zaplenile 32 topov. Dalje proti zahodu so francoske in grške čete zasedle Kussum in Tolje. V severni Albaniji je sovražnik spraznil Djakovo in se umika proti Peči.
Boji v Sofiji.
Budimpešta, 18. oktobra. V Sofiji so sc zadnje dni vršili poulični boji, pri katerih jc bilo ubitih okoli 3000 oseb. Pred Sofijo stoji 5000 boljševikov.
Nova bolgarska vlada,
Sofija, 17. oktobra. (K. u. Bolg, brz. agentura.j Malinovo ministrstvo, obstoječe iz zastopnikov demokratične in radikalne stranke, je bilo rekonstruirano s tem, da so vstopili vanj voditelji ostalih strank bloka, ki so svoječasno bili v opoziciji proti Radislavovemu kabinetu in so sedaj 'podpirale sedanjo vlado. Člani novega kabineta bodo zvečer sprejeti od kralja Borisa in zapriseženi na ustavo,
Turčija sklepa poseben mir.
Haag, 18. oktobra. »Evening News« poroča: Turška nota je prišla v London. Angleška vlada bo zahtevala absolutno kapitulacijo za predpogoj premirja,
Chiasso, 18, oktobra. Giornale d' Ita-Iia' piše: Nemška nota ne omenja Turčije. Jasno je, da se jc zdela Turčiji modreiša ločitev od osrednjih velesil in da se je obrnila na lastno pest do entente.
Nema groze z obstreljevanjem C-jr?<*rada.
London, 18. okt. Daily NcwS'< poroča: Sultan je sicer sklenil, da ne bo več ponovil mladoturške vlade, toda mlado-turki in Nemci pritiskajo nanj, da bi ustanovil koalicijsko vlado. Pod nemškimi to-
povi se predstavlja zdaj v Carigradu velika drama. Pred Carigradom leži mala mornarica vojnih in trgovskih ladij s posadka« mi nemških mornarjev, ki so obvestili sul« tana, da bodo bombardirali Carigrad, če se poskusi skleniti poseben mir.
Angleži zasedli Tripolis. London, 17. okt. Uradno: Angleži m zasedli Tripolis in Homs v Siriji.
Pismo z Reke.
Reka, 18. oktobra 1918.
Zarja bodočega miru ic silno potrla is ponižala Mažare, ki so sicer radi govorili o miru seveda z nadvlado Nemcev in Mažarov. Ker pa so se razmere spremenile tako rekoč kar čez noč, jih je prihajajoči dan pravice tako hudo preplašil, da obetajo nemažarskim narodom avtonomijo, samo da nc razpade krona sv. Štefana, katero so menda že spravili na varno, odkar so izvedeli, da namerava ententa s svojo armado obiskati Budim« pešto.
Reški Mažari — državni uradniki in židovski trgovci — nestrpno pričakujejo dnevno budimpeštansko časopisje, ki skuša na svoj način dvigniti zavest mažarskega viteštva, kateremu preti vsled izdajstva Bolgarov in avstrijskih Slovanov največja nevarnost. Boulle-vardski Az Est« še vedno upa, da ostane vse pri starem, dočim je napol uradni »Pesti Hirlap* principielno za Wilsonova načela, seveda po mažarski metodi. Tako naj bi se dovolila Slovakom narodna avtonomija na podlagi ljudskega glasovanja, da ostanejo Slovaki pod krono sv. Štefana.
Neki višji državni mažarski uradnik mi ie odkrito povedal, da bi bilo najboljše, če ni reški Mažari kar pripravili svojo prtljago, da morejo še pravočasno uteči internaciji s strani bodoče Jugoslavije. Zakaj neki, če so do sedaj vedno zatrjevali, da jc Reka njihova in so Hrvatje le nadležni priseljenci? Slaba vest je vedno * posledica slabega dejanja.
Laško lokalno časopisje, ki jc moralno in materijalno odvisno od mažarske vlade, previdno bilježi vsak jugoslovanski pojav in se spodtika nad novo predrznostjo. Lahi, katerih mažarofilsko obnašanje sc ni obneslo počasi, toda zelo previdno tipajo med bodočo Jugoslavijo in predvojno Italijo. Med Lahi je še marsikdo, ki upa, da bo pod dvoglavim reškim orlom na mestnemu stolpu zaptapolula italijanska trikolora! Pametni pa so se že kar uživeli v našo Jugoslavijo m d;?putirajo javno o jugoslovanski državni uvedbi, ki bo zasigurala tudi njim njihove narodne in politične pravice.
Politični dogodki zadnji dni so vse ne« ■ kako spremenili, le mi smo ostali vedno isti, ponosni in zavedni, ! akor '-o ponosno naše sinje planine ob našem jugoslovanskem morju. Kar se jc moralo zgoditi in kar smo čutilj j žc davno y svojih srcih, to se dogaja te drn in sc bo v najkrajšem času zgodiio: mir in ž niim oride naša svoboda!
Španska bolezen se vedno bolj širi in zahteva vedno več žrtev. Šole so zaprte, ravno tako kinematografi, plesne dvorane in druga javna zahavališča. Ker so minule dni štrajkali grohokopi, je ležalo po 30 do 40 mrličev v mrtvašnici in so jih Sele po več dneh s pomočjo vojaške oblasti pokopali.
V mestnem svetu sc je govorilo tudi o novih uličnih napisih, katere so morali vsled vojske z Italijo svoječasno spremeniti. Mesto velikih italijanskih mož, pesnikov, pedagogov i. dr. bere sedaj tujec imena mažarskih oli-(Jarhov vsake vrste. Pri tej priliki jc mažarski občinski svetovalec hvalil imena, toda laški mestni svetovalci so prešli — na dnevni red. Tudi značilno.
Iz Ogrske.
Ko stopiš na ogrsko zemljo, zapaziš na prvi pogled posebnosti, ki jo ločijo od ostalih. Ne nepregledna ravnina, ne črede in polja, enolične hiše, nagla vožnja — vse to je samo stranskega pomena za nas. Ko prideš na prvo postajo — evo — ob plotu stoje ženice in otroci v dolgi vrsti in prodajajo sadje, To avstrijskega potnika ne zanima, kar razširi njegove oči v začudenje, je kruh — bel in črn — celo najfinejše pecivo, torte ,., Priznati se mora, da je drago, a potnik se odpelje vendar z vtisom, da je v bojni deželi, dalje. Na večji postaji so rezali in prodajali kruh, lep kos za krono, brez goljaša, ali kakor hočeš. Tu te ne vpraša po karti nihče. Pri nas so prodajali vojaki tak kos »med brati« za 6 do 8 kron. Če hočeš, kupiš celo štruco. V restavraciji hodi natakarica od mize do mize z narezanim belim kruhom, Samo dva kosa dobiš. Ne vpraša te pa nihče, kolikokrat na dan si dobil po dva kosa, ne, če si morda že pojedel sebi odmerjeno količino mesa ali mleka. Na ulici kupiš prigrizkov. Seveda je Ogrska velika in povsodi niso tako zelo srečni, da bi po ceni kupili — če se more sploh to imenovati »po ceni« — vendar je v splošnem razlika taka, da n. pr, moji tovariši — budimpeštanski otroci — črn kruh omalovažujejo in jedo samo belega od doma, Dvomim, da bi dunajski sinčki zmogli kaj takega. Lakota se v ti deželi ne opazi. fcBcda« se mora tu pa tam reči samo, kdor pozna predvojne razmere tu in ne ve, da po svetu beseda »kruh« zveni drugače nego tu. Dobro bi bilo, če bi Ogri znali to.
Oger je ponosen, zdi se mi, da silno fežko dostopen, sit in omalovažujoč, go-ipodovalen. To mu daje ves značaj. Her-renvolkl Naš narod jih pozna dobro. On ne daruje, a tudi ne proda, če blago ne leži v prodajalni; njegova hiša je pred tujci trdno zaprta. Če stopiš na njegovo posest, te bo znal pregnati. Ima puško, tnunicijo in — dovoljenje. Nekje smo bili •— blizu Budimpešte — in so pokali streli rso noč. Zjutraj so pripeljali tri ranjene rojake-tatove. Vsaka reč, kot je prav. A t<» pomislimo, kaj se je godilo pri nas in kakšno obrambo smo imeli, da nam ne bi topali. <. Mažar gleda vojaka-tujca prepirljivo, najmanj, da bi se ga bal. Težko si pridobiš njegovo srce. Če hočeš ž njim govoriti, govori mažarsko, sicer te ne pogleda, kaj še, da bi se ustrašil in poskušal razumeti to. Če znaš njegov jezik, ga pri-Hobifi, njegova ošabnost se zmanjša in po-ktaneta morda prijatelja. Rajni Krek je predobro vedel to in se iz narodnogospodarskih ozirov učil madžarščino. Ne samo priprosti narod vztraja pri svojem jezikut ampak v prvi vrsti inteligenca. Naj navedemo za primer slučaj v neki vojaški šoli. V Avstriji bo morali govoriti fantje nem-Sko tudi med seboj, in sicer pod strogo kaznijo. Tu ni tako. Mažarom se razlaga v mažarščini in če se pri izpitu ne more Izraziti v nemščini, se zadovolje z mažar-ščino. Težje razumljive stvari se pretol-mačijo na prošnjo v češkem jeziku, če treba. Tudi smejo Slovani neovirano brati svoje časnike, govoriti med seboj in peti, celo izrecno je prepovedano, narodnostno ie količkaj napadati ali ovirati.
Seve, so le drobtinice, ki padejo % mažarske mize, stvar, ki mora neoporečno slediti. Vsak vrabec dobi zrnce od žetve. V glavnem ne priznajo nikogar. Svetovna vojna jih ni naučila nič, samoodloče-vanje narodov je pojm, ki ne najde poti v magnatske duše. Nasprotno! Tu smo v »amotnem kraju ob železnici v gorovju Piliš, ki je po gorenjskem pojmu bolj gričevje. Mažari žive tu redko; so budimpeštanski bogatini v senčnih vilah sredi gozdov in vrtov. Glavno silo prebivalstva tvorijo Nemci — Švabi, ki so se preselili sem, in Slovaki, ki so pa postali redki. V trgu je še kakih 30 družin, vse znajo švab-sko, so brez pravic in šole, pridni in prijazni ljudje. Starček je bil vesel, ko me je slišal slovansko govoriti. Na pokopališču sem videl kamen s slovaškim napisom in verzi, a z gotskimi črkami, To je vse o njih, a če pomislimo, da prideš v petih urah hoda do ogrske prestolice, je dosti, Švabi so imeli dvojezično šolo do letos, /daj imajo samo mažarsko v veliko nezadovoljnost. »Ne bo šlo,« mi je dejal nekdo. »S tem nas ne bodo.« V trgu so na-iisi mažarski, a na pokopališču nemški; lažarski jc bela vrana. Ljudje so pridni, epe bele hiše so čedne, noša je prccej sodobna mažarski. govore nemško in iih
je dokaj lahko razumeti. Tudi se po svoji prijaznosti dokaj ločijo od svojih gospodov — Mažarov.	p\ g
Politične novice.
-f Dvakrat nalagan. Dr, Šusteršič je bil na Dunaju zvedel nekaj o cesarjevem manifestu, a očividno so ga nalagali o vsebini, kajti dr. Š. je telefoniral svojemu listu: »Jugoslavija gotova!« Potem je prišlo razočaranje — manifest nam daje dualizem namesto Jugoslavije. Nato je dr. Š. nekaj slišal o Wilsonovem odgovoru monarhiji, a so ga očividno zopet nalagali, kajti dr. Š. je naenkrat postal Jugoslovan in je bil celo pripravljen izročiti svoje agende jugoslovanski vladi. Včeraj je pa sprevidel, da so ga potegnili, in njegov list, ki se je še pred kratkim tolažil z Wils»-nom, se sedaj tolaži z manifestom. Da se zmaščuje nad lažniki, katerih žrtev je postal, se njegov list poslužuje istega lažnivega orožja in je danes presenetil javnost z naslednjo senzacijo: -Dne 5. oktobra se je ustanovilo v Zagrebu tfckozvano Narodno viječe, k čemur je prispelo tudi nekaj j narodnih svetnikov« iz Ljubljane. Izjava, ki se je podala v javnost, je bila jako kratka in je naglasila le, da sc je dosegla popolna edinost v naziranju. Dan 14. oktober je bil pa določen, da se proglasi tudi v jugoslovanskih deželah samostojnost. Pričakovanje v Zagrebu je bilo, kakor se poroča, ta dan veliko, a dan je minil brez uspeha. Aparat je bil pripravljen, a kakor po navadi, pri naših bratih ni funkcijoni-ral. Tudi v Ljubljani, kakor čujemo, je 14. oktober tiho minil, dasi ne je sem sporočilo, da so plakati za proglas provizorne republikanske vlade že pripravljeni.« — Gram poštenja in odkritosrčnosti bi Šu-steršičevi politiki več koristil kot cent lažnivih informacij!
Več pozitivnosti! Na Šitkljejeve članke, ki jih je avtor na prošnjo Narodnega sveta objavil v vseh slovenskih dnev-nfkih, so se oglasili ravnatelj Hribar, dr. Tavčar in dr. Triller z replikami. To jc prav in potrebno, vendar si dovoljujemo neko opombo. Vse tri replike so popolnoma negativnega, dovolj pikro polemičnega značaja. Če naj pridemo do stvarnih zaključkov, bodo morali replikanti izdelati tudi pozitivne predloge. I.e po primerjanju raznih načrtov je mogoče izbrati najboljše, z golo negacijo pa se lc bega javnost, medejo pojmi in slabi naša pozicija nazven.
-f- Iz osrednjega odbora Starčevičve stranke prava. Na seji osrednjega odbora Starčevičeve stranke prava, na kateri so sodelovali skoro vsi odborniki stranke, so izvolili sledeče člane v Narodno veče«; dr. Ante Pavelič, dr. Živko Petričič. Cezar Akačič, dr. Svetozar Rittig, dr. Nikola Winterhalter in dr. B. G, Angielinovič, kot namestniki pa dr, Lavoslav Hanžek, prof, Ferdo Rožič in prof. Šegvič. Razpravljali so o novem političnem položaju in o novih nalogah stranke. Sklenili so nadaljevati razpravo v razširjenem odboru.
-{- Za narodno koncentracijo. Odlični voditelji bosensko-hercegovskih mohame-dancev Halič beg Hrasnica, dr. Mchmed Spaho, Riza Elendič, dr. Mchmed beg Se-čevič, dr. Mustafa Demišlič in dr. Muftič so se izjavili za narodno ujedinjenje in pristop v »Narodno veče«,
'-f Za narodno edinstvo so se izjavili voldlci volilnega okraja Gospič na Hrvatskem, izrekli svojemu poslancu bivšemu hrvatskemu podbanu dr. Kriškoviču nezaupnico in ga pozvali, naj odloži mandat,
-j- »Hrvatski Dnevnik« za »Narodno veče«. »Hrvatski Dnevnik < piše med drugim: »Mi torej »Narodno veče« pozdravljamo, ali pa bo našim strankinim nasprotnikom ljubo ali ne, ker se tudi mi izjavljamo, da smo pripravljeni stopiti v »Narodno veče« in ali ne bodo morebiti na voljo nekaterim Srbom preprečili, da tudi pravaši stopijo v to veče, tega mi danes ne vemo, ali eno je jasno, da bomo mi svojo dolžnost nasproti narodu vršili častno in popolno in da se ne bomo bali nobenega boja, da udejstvimo hrvatske ideale, ujedinjeno in svobodno državo, kateri imajo pripasti tudi Slovenci.«
+ Nemškemu politiku v album. Predvčerajšnji »Tagespošti« je neki nemško-nacionalni politikar dokazoval, da so Slovenci popolnoma drug narod kot Hrvatje, da so torej *radi svoje male številnosti le »narodni drobec«; narodni drobci pa po Wilsonovem načelu ne morejo ovirati razvoja velikih narodov, torej dokaz, da re morajo Slovenci priklopiti avstrijsko-nem-ški državi. V sinočnji »Tagespošti« pa se je oglasil graški vseučiliščni profesor dr. Rajko Nachtigall ter v daljšem članku dokazuje, da so »Jugoslovani od vsega začetka etnično enoten narod, ki pa je imel različno politično usodo ... Slovencev in Hrvatov ne smemo nili (ako vzeti kot Bavarce in Saše, ampak si stoje veliko bliže; hrvatski kajkavski jezik je naravnost slovenski v ožjem^ smislu besede. Končno da profeso.r
. »Tagespošti« zelo	,
umesten nAuk: »če tudi gre pri uvodoih...i>v*i % iUtt 0& UUQA iu ai dovolj, da
člankih predvsem za politiko, sc resnica in objektivnost nc smeta prezirati.«
4 Švicarsko potovanje čeških poslancev, Z Dunaja poročajo 18. t. m.: Včerajšnji seji Češkega svaza je prisostvoval tudi poljedelski minister grof Silva-Tarouca, ki je hotel Čehe pregovoriti, da bi opustili svoje^ odklonilno stališče nasproti manifestu, Sodijo, da bo švicarsko potovanje nekaterih čeških politikov prineslo več jasnosti. Dr. Kramaf, najbrž tudi poslanci Haberman, Klofač in Stanek odidejo prihodnje dni v Švico, da sc ondi obvestijo o namerah entente glede čeho-slovaške države.
+* Čehi in Mažari. Sotrudnik budim-peštanskega lista »Az Esta« je imel s predsednikom Češkega svaza, poslancem Stanekom, pogovor, o katerem piše zdaj tako-le: »Personalna unija — je pripomnil Stanek —- jc zaenkrat zamujena. Mi se z današnjo mažarsko vlado sploh ne moremo pogajati. Mogoče pride do tega pozneje enkrat, čc bi morda imeli kak interes na oni mali Ogrski, s temi 0 do 10 milijoni M ažarov, brez Slovakov, ludi krone sv, Štefana ne bo več,« Pokazal je z roko: »Na kroni sv, Štefana se jc skrivil in razbil križ. Z mažarskim narodom, s temi desetimi milijoni, nimamo nobenega tieprija-teljstva, Z njim hočemo živeti v dobrih od-nošajih, seveda brez Slovakov. Z deželami svete ogrske krone, kakor vi pravite, nimamo in ne moremo imeli nobenih pogajanj. Isto velja o personalni uniji. Kaj mislile, da mi dobro ne vidimo vse situacije? Zakaj mislile vi, da Mažari danes niso svobodni? To nam jc znano, darententa ne more odobravati današnjih ogrskih odno-šajev. Upamo, da bomo vsi svobodni narodi, drug poleg drugega: Mažari, Čehi, Nemci, vsi. Na svidenje v Budimpešti, če pridem tja kot dobrodošel gost na prošče-nje vašega svobodnega naroda.
-j- Zborovanje vseh 210 nemških poslancev se bo vršilo v ponedeljek na Dunaju, Na zboru nameravajo izvoliti narodni odbor, ki bo iz svoje srede izvolil narodni svet v zmislu cesarjevega manifesta. Pripravljalni odbor je sestavljen iz poslancev V/ald.nerja, Finka in Seitza.
Zadnja seja gosposke zbornice. Z Dunaja poročajo, da je gosposka zbornica zelo užaljena, ker jo je manifest pri pripravah za federalizacijo popolnoma prezrl. Vlada pa da se je morala ozirati na mi-! šljenje socialnih demokratov in Čehov, ki I so prvi zbornici od nekdaj odločno nasprotni. V novo državno tvorbo gosposka zbornica najbrže ne pride ter bo ponedeljkova seja gosposke zbornice po vsej priliki zadnja.
-f Nemci in manifest. • Tagespost« priobčuje pod tem naslovom uvodnik, v katerem pravi med drugim: Jugoslovani, ki v svojem slovenskem živliu predstavljajo posebno mlad, krepak, plodovit in nenasiten narod, skušajo nasproti manifestu razširiti svoje hrepenenje na zgodovinske meje; slovenske sanje segajo celo do Tirol. Nasprotno pa čutijo Nemci, ki so imeli nekoč v Trstu in na Kranjskem visoko politično veljavo, kako iih rastoča slovanska moč čimdalje močnejše zadrgava. Nemec je sicer dober vojaški bojevnik, a političen borec žal ni. Poledica blagostanja je pač ta, da ovira volji stremilne sile in tako hromi tudi tukaj nedvomno obstoječo živo narodno moč. Tudi upanje na Nemčijo stoji na. slabih nogah, kajti Nemčija ima sama s seboj dovolj opravka in je več nego dvomljivo, če bo ententa, ki je postala sedaj vodnica usode, čutila nagnenje, da oja-či politično moč Nemčije s pripojitvijo nemške Avstrije. Nemci v Avstriji bodo torej sprejeli manifest samo kot obljubo, nikakor pa nc kot izpolnitev. Njihova zadnja zgodovina v tej državi kaže, da so vladali. sicer na njihove stroške, a proti njim, zato bi mogli torej cd dinastije zahtevati pravično poravnavo, da ne dobe od tistega, kar se daje drugim narodom v obilju, lc borne drobtine.« iTo so elagični glasovi, ki pa ne gredo nikomur do srca.
-j- Nemški poslanci odklanjajo odgovornost za manifest. Dne 17, t. m. so se oglasili pri ministrskem predsedniku voditelji nemških strank in izjavili, da ne morejo prevzeti za izid manifesta in nfegovo vsebino nlkake odgovornosti, dokler nc zavzemo stališča za njimi stoječe skupine.
-j- Dunajsko časopisje o cesarjevem manifestu. Kislega obraza so ga sprejeli. Zadovoljni niso ž njim, ker so se avstrijski Nemci navadili, da so tudi brez biča šibali in zatirali slovansko večino v Avstriji. Vladni in poluradni časopisi se seveda delajo zadovoljne, dasi se nemška avstrijska birokracija gotovo ne sklada S cesarjevo besedo. »Neues Wiener Tagblatt« žaluje za tem, kar morajo Nemci pustiti in pravi, da se je napravil skok v temo. »Arbeiter Zeitung« pritrjuje manifestu, o katerem pravi, da je dobro mišljen, toda izdali so ga prepozno. Narodi dobro vedo, da so ga razglasili pod pritiskom razmer, ker se drugače ne more doseči mir. Odgovornost za to, ker je manifest tako pozno delo, prepušča nemškim meščanskim strankam in sodi o njem, da jc le polovičarsko delo. Samoodločcvanje narodom sicer pripozna-
bi mu odprl prosto pot in da bi mu dal obliko in vsebino. Stara država se odpoveduje le teoretično, toda narodi ne morejo in nočejo več čakati, — Neue Freie Presse« napada Hussareka osebno. Jezi se nad njim, ker se ni prej prepričal, če bodo manifest narodi tudi sprejeli in piše: »Mogoče je, da je manifest naslovljen na predsednika Wilsona. Zvezna država, avstrijske zvezne države, ime samo je že po-klon Wilsonu. Imamo toraj Wilsonovo ministrstvo, ki se imenuje Hussarek.-t — List »Deutsches Volksblatt « piše med drugim: »Narodi si morajo sami ustvariti svoje ustave; ob zeleni mizi skrpucane ustave so 1p umetno delo, prisilni jopiči.«
~r Kaj bo z Avstrijo-Ogrsko in avstrijskimi Ncmci? S tem vprašanjem se peča berlinski ;,Vorwarts« in piše: WiIson je doslej odrekal odgovor na avstrijsko-ogrsko premirno noto; to je razvoj avstrijske-ogr-ske politike nekoliko zadržalo. Vlada ne ve, koliko Wilson zahteva, in noče staviti ponudb, dokler ne pozna njegovih zahtev, Slovani, ki se puntajo proti sedanji, Avstriji, pa s svoje strani nočejo sklepati komoromisov, dokler ne vedo, v koliko jih bo Wilson podpiral. Kljub temu se v Avstriji in na OgrsKem že sodaj snujejo ministrstva, ki jih smatra ententa, posebno Wilson, kot sposobna za pogajanja in ki naj vživajo zaupanje na izvršitev 10. točke Wi!sonovega prnjfrania, ki se glasi: »Narodom Avs*rije-Ogrske želimo zagotoviti, da se jim da prva priložnost za avtonomen razvoj.. S tem Wilson Avslrije-Ogrske kot. državnosti ne zanikuje, pač pa zahteva njeno preosnovo od glave do členov. Vendar je pa še docela nejasno, kje naj sc napoteni razvoj konta. Ofjri hočejo razmerje z Avstrijo omejiti na personalno unijo, dosedanje skupne zadeve (zunanja politika, armada, mornarica, državni dolg, uprava Bosne in Hercegovine) ločiti in s tem dosedanjo dualislično zgradbo države odstraniti. Med politika, ki zastopajo to rešitev najradikalneje in sc vračajo s tem k ogr-sko-narodnim zahtevam 1848. leta, spada tudi znani pacifistični grof Mihael Karolyi. Poljaki stremijo za narodinopoljsko državo ler so cesarju Karlu v avdienci poslancev brez okolišev povedali, da je njih usoda odvisna od sklepov varšavskega* regent-skega sveta. Čehi zahtevajo čehoslovaško državo, Jugoslovani jugoslovansko, in sicer z vsemi suverenstami pravicami. Obe gibanji pretita, da razbijeta' ne le Avstrijo, marveč tudi Ogrsko, kjer so *iog!i Madžari doslej neprimerno varneje obdržati svoje gospodstvo, nego Nemci v Avstriji. Čehi in Jugoslovani nočejo priznaisi nobenih skupnih avstrijskih zadev več, nobenega skupnega gospodarskega in davčnega ozemlja, nobenih skupnih železnic itd. Nato opozarja člankar na težavni položaj, ki nastaja spričo tega za avstrijske Nemce, ki morajo ali ostati s slovanskimi avstrijskimi ozemlji v popolnoma svobodni gospodarski zvezi brez carinskih meja, ali pa sc pridružiti Nemčiji. V tem težavnem položaju je prevzela v avstrijskih Nemcih politično vodstvo nemška socialna demokracija. In nem-ško-avstrijsko meščanstvo, ki stoji danes ob grobu svojih nad, se je. v svoji slabosti udalo temu vodstvu skoroda brezpogojno. Člankar zaključuje: Globoka iaprememba, ki se vrši v Avstriji-Ogrski, postJvlia. tudi nemško politiko pred nove rtaloge in cilje. In dariravno sc mora trenotao zatajevati, vendar ne sme zaigrati bodečih šans ne prezreti možnih stfkov.
-f- Nemški državni zbor bo, kakor se poroča iz Berlina, gotovo priče! zborovati v torek ob 2. popoldne. Zborni«« najbrž ne bo obravnavala zunanjih političnih vprašanj, marveč • spremembi člena 11. državne ustave, s katerim se bo določila soudeležba državnega zbora pri napovedih vojske in pri sklepanju miru.
-j- Delo v Skodovih tvoraicah počivaj Plzen, 17. oktobra. V Skodovih tvornicafi so vsled poma»jkanja premoga v vseh oddelkih ukinili delo do ponedeljka,
-f Kdo je v Nemčiji za nadaljevanj« vojske? i-Lokalanzeiger« poroča, da jc društvo Kruppovih uradnikov brzojavilo kanclerju, da zahtevajo, da se več ne pogajajo z Wilsonom, ker čaka nemško ljudstvo poziva na narodno obrambo.
«■■• Oklic nemške sociplne demokracij« proti velenemškim spletkam. Načelstvo socialne demokratične stranke v Nemčij1 je razglasilo oster oklic proti močem teme, proti velenemškim demagogom, ki delaj» na lo, da prekrižajo mirno revolucijo v Nemčiji,, O polož.arju Nemčije pravi oklic »Položaj naše dežele je grenko resen. Ju-govzhodna fronta se je zrušila, na zahodni fronti «e vale r. naskoki množice ententnik vojev s strašno premočjo ljudi in material« proti našim četam. Nemčija in nemške ljudstvo sta v nevarnosti, da bosta žrtci osvojevalnih pohlepov angleških in franco. skih Šovinistov ter osvojevalnih politikov, Zato je nova vlada ponudila tako hitrr premirje. <
j- Državni tajnik v Alzaclji - Lorenl B. Ztg. am Mittag* poroča, da je bil 17 t. m, imenovan za državnega tajnika t državnih deželah driavai pasi. Hausz.
'4- Prelom z mfitarkaon v Nenčijf Ifaiftteli BAtBMta Dubfee abufas vnt*
nec Gothein je objavil v »Bcrliner Tage-blattu« članek z nadpisom: Prelom z militarizmom, ki vzbuja veliko senzacijo. Gothein piše: »Manchester Guardian« je tolmačil Wilsonov stavek o uničenju vsake samovolje in moči v takem smislu, da naj odstopi cesar svojemu vnuku na korist in da se naj ustanovi regentstvo pod princem Maksom Badenskim. Če tudi ne dvomimo, da bi se cesar za veliko politično žrtev sam odločil, če bi jo zahteval blagor domovine, Wilsonovi stavki te zahteve ne vsebujejo, ne glede na vmešavanje v naše aotranje razmere, ki ga moramo odločno odklanjati. Nemški narod mora jasno vedeti, da jc odločilna tajna sila vsekakor vojaška oblast, ki je država v državi zase. Vedeti mora, da je vpliv vojaških oblasti pred vojsko med njo povzročil strašno nesrečo, ki nas je v sedanji vojski zadela. Prisega nn istavo se mora spremeniti v lem smislu . a bodo morali vojaki in častniki priseči tudi na ustavo. Najmočnejša npora militarizma je stališče velikega generalnega štaba. Njegov bivši načelni' grof Schieffen, je rekel svojčas o sebi, da je najvišji uradnik v državi. Imel je prav. Veliki gene alni štab ni podvržen kakemu razsodniku, ne državnemu kanclerju in ni odgovoren državnemu zboru ter je najmogočnejša instanca v celi nemški državi. V Franciji je generalni štab podrejen ministrstvu, ravno tako v Angliji in v Amerik kar ni škodovalo vojskovanju omenjenih držav. Če hočemo, da ozdravijo razmere, se mora nemški generalni štab podrediti kanclerju,
-f Tudi židje za samoodločbo, Gališki židje so nameravali po vsej deželi prirediti židovska shode, na katerih bi zahtevali pravico samoodločbe tudi za Žide. Deželne oblasti so pa shode prepovedale.
Dnevne novice.
—	Gg. dopisnikom! Dopisniki nam večkrat pošiljajo vesti s prošnjo, naj jih izročimo n. pr. tudi »Domoljubu« ali kateremu drugemu listu. S tem se nam delo le obtežuje. Zato prosimo gg. dopisnike, naj take dopise pošiljajo sami naravnost uredništyom dotičnih listov, katerim so namenjeni.
_ Pri Sv. Antonu v Štangi se bo letošnji jesenski romarski shod sv. Šimena in Juda obhajal na Vernih duš dan popoldne in naslednjo nedeljo, dne 3. novembra.
_ Namesto venca na krsto umrlega
prof. F. Rebola so ljubljanski bogoslovci darovali 52 K za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda.
—	Mesto venca na krsto pok. Katice Svetlin daruje g. Dragica Kepa iz Vira znesek 15 K za oslepele slovenske vojake.
_ Iz Višnjegore se nam sporoča: Na
vrtu župana Mihaela Omahna so se letos; kljub veliki poškodbi po toči, pridelale tri orjaške buče. Prva 34, druga 34 in pol, tretja 35 kg težke. Jako lepi eksemplan.
—	Za gladno slovensko, hrvatsko in srbsko deco je darovala rodbina dr. Fr. Lukanova 50 K namesto venca na grob Ante in Karla Košaka.
—	-Nabiralni teden za c. kr. avstr. zaklad za vojaške vdove in sirote, ki se je nameraval prirediti od 19. do 26. t. m., da se pridobi Kranjskemu deželnemu društvu tega zaklada čim največ udov, se je moral vsled razširjanja španske bolezni odgoditi na poznejši čas.
—	Vojno odlikovanje. Kadetni aspi-rant Vladimir Porekar pri c. kr, gorskem polku št. 2 je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste ter bil obenem povišan v praporščaka.
—	Ustavljeni dopusti. »Zeit« poroča: 20. oktobra se bodo ustavili vsi vojaški dopusti z ozirom na prometne težkoče, ki so nastale.
—	Brezmesnih tednov v Avstriji ne bo. »Prager Tagblatt« dementira vesti o uvedbi brezmesnih tednov v Avstriji.
—	španska bolezen v Pragi. Zaradi španske bolezni so omejili promet na električni železnici, ker je 300 uslužbencev bolnih. Mestni fizik je poročal, da ozdravi od 100 obolelih 90 oseb. Šole ostanejo v Pragi zaprte do 4. novembra.
_ Za špansko boleznijo sta oboleli
žena in hči nemškega kanclerja princa Maksa Badenskega. V Berlinu jc za špansko boleznijo obolelo 1227 pri bolniški blagajni zavarovanih delavcev. V Stuttgartu je obolelo 600 ose!.. V Nemčiji zapirajo zaradi španske bolezni šole. Španska bolezen razsaja tudi silno v Italiji, kjer je v Milanu obolelo 80.000 oseb; bolezen razsaja 'udi v Rimu in v Genovi. Tudi v južni Afriki se je španska bolezen zelo razpasla. V Kimberleyu je umrlo 9. oktobra 4"0 oseb; v devetih dneh je pobrala v tem mestu 1500 oseb.
—	Potres na Portoricu. Na Portoricu je bil 11. t m. potres. Ubitih je 100 oseb, na tisoče jih je brez strehe. Škodo cenijo na 4 milijone dolarjev.
—	Ciklon jc opustošil severni del otoka Zante. Žrtev ic veliko.
LiuIbsSjanske novice.
lj Umrl je danes zjutraj na Glincali za špansko boleznijo g. Franc Oblak, posestnik in župan občine Vič, v starosti 50 let. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 4. uri popoldne. N. p. v m.!
lj Umrla jc za špansko boleznijo trg. sotrudnica Ana A n ž i č, stara 21 let, hči znanega mesarja in gostilničarja g. Ivana Anžiča v Hradeckega vasi. Pogreb se vrši v ponedeljek ob uri popoldne.
lj V Kat. društvu za delavka bo jutri ob pol 7. uri zvečer predavanje v Alojzc-višču.
lj Seja Šentpcterske Vincencijcvc konference odpade radi bolezni večine č!anov.
ij Jezikovni tečaji Slov, kršč. socialne zveze se prično 4. novembra t, 1. Prijave sc sprejemajo le še do 24. oktobra v pisalni »Slov. Straže«, Ljudski dom I .nadstrop. od 9. do 12. in od 2. do 4. ure. Že dosedaj je priglašenih leno število udeležnikov. Šolnina se določi po številu obiskovalcev. Čas in kraj pouka se naznani prihodnji teden.
lj Seja občinskega sveta, ki bi imela biti prihodnji torek, je preložena na torek, dne 29. oktobra 1918.
lj Razstava slovenskih narodnih ročnih del in noš je odprta samo še jutri, v nedeljo, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Potem se definitivno zaključi.
lj Rodoljubu z dežele, ki se je oglasil v zadnji sobotni številki, se je primerila majhna zmota. Garderobirkn, ki shranjuje obleko častilcem slovenske Tali je, je Slovenka. Pač pa je trda Nemka ona, ki ima menda nekaj oblasti nad kostumi. Toda ta naj le ostane na svojem mestu; kajti ona dela iz strastnih starinov navdušene — mladine, — Zgled: V Jokavi vasi so hoteli prirediti veselico v prid »Rdečemu polu-mesecu«. Na sporedu je bila tudi igra »Usmiljeni paša«. Imeli pa niso turške obleke. Zato jo pride župan Jokave vasi v deželno gledališče prosit naposodo in se obrne na nemško garderobirko. Ta mu na ponižno slovensko prošnjo odgovori oholo nemški, da ne razume slovenski. K sreči zna župan Jokave vasi nekaj nemških besedi, ki jih je največkrat slišal iz ust nemških vojakov, ki so bivali nekaj časa v Jokavi vasi. »Mogoče pa z nemščino več opravim«, misli si oče župan, zbere obraz v najprijaznejše gube in začne: Windische Sau, krainerisehes Schwein, slovcnisches Kammel, Hundsfott.,, — Kako je s tem »opravil«, pokrijemo s plaščem molčečnosti! Samo nekaj naj še povemo. Župan je bil silno razjarjen in je vso pot noter do Jokave vasi zabavljal zoper deželni odbor, češ da nastavlja v gledališču nemško žensko, ki niti na lepo nemško besedo nc da prijaznega odgovora. Ko je pa prišel domov, ie takoj sedel k mizi in odpovedal »Resnico« in »Novice«. Izpreobrnila ga je pa, kakor sam trdi, nemška garderobirka v gledališču, ki celo »na prijazne nemške besede« odgovarja z — metlo. — Naj lc ostane v gledališču, morda nam izpreobr-ne še g. dež, glavarja, kadar zaide v gledališče.
lj Umrli so v Ljubljani. Dr. Viljem Pfeiffer, poštni svetnik, 51 let. — Anica Perko, učiteljiščnica, 17 let. — Hedvika Gomsi, kontoristinja, 20'let. — Vanda.pl. Strenkovvska, strojepiska, 38 let. — Pavel Friedl, hotelirjev sin, 17 let. — Maks Janko, rejenec, 2 dni. — Matija Janeži-č, mestni učitelj, 53 let. — Ivan Vrhovec, dimnikarski pomočnik, 17 let. — Amalija Sršen, služkinja, 24 let. — Leopold Čibej, uslužbenec južne želcznice, 33 let, — Fr. Kovač, čevljar in posestnik, 62 let, — Terezija Žniderič, delavka, 38 let. — Fran Kos, zasebnik-hiralec, 78 let. — Ivana Breznik, vdova vodje policijske straže, 52 let
lj Prodaja vžigalic v Ljubljani. Naznanjamo, da so šele pretečeni teden vžigalice za Ljubljano došle in je bila včeraj oddaja ljubljanskim trgovcem končana. Vsaka stranka dobi pri vsakem trgovcu, ki prodaja sladkor, vžigalice za najnujnej šo potrebo. Trafikanti dobe koncem pri hodnjega tedna, ter bo oddaja do nedelje končana. Trafikante se bo obvestHo, da po iste pošljejo.
jetje doseže svoj cilj le tedaj, ako je tako repko, da zrunore konkurirati z vsemi drugimi. V ta namen je treba, da vsak še tako inal posestnik podpira po svoji moči družbo, treba, da le to pritegne in uporabi iogate naravne vire dežele, njene produkte, njene delovne moči in obrata. Končno mora biti tudi vzvišena nad vsako po-itično in drugo strankarstvo, ako naj preživi vse mogoče neprilike. Sodeželani! V duhu teh osnovnih pravcev so bili družbeni statuti sestavljeni, započeta uspešna preddela in zagotovljena krepka podpora vseh oblasti in uradov, kakor tudi vseh javnih činiteljev. Prvotna delniška glavnica je določena na 5 milijonov kron, a se ima povišati do 25,000.000 K. Vsa večja mesta v deželi so že pristopila k tej družbi, gre se le še za kolikor možno sodelovanje na deželi. Udeležba vseh ostalih občin in krajev in slehernega deželana se mora izvesti, ako imej splošnost od tega lasek in korist. Vsakdo mora priti do prepričanja, da nudi dandanes udeležba pri tej družbi najsigurnejšo investicijo kapita-a, kar je gotovo v dobro posameznika in cele dežele. Na noge torej, sodeželani! Pomagajmo si sami, če hočemo, da nam bo tudi Bog oomagal. Potrebna pojasnila daje deželni odbor goriški, tajništvo Via delle Scuole št. 5. — V Gorici, dne 9. oktobra leta 1913. — Pripravljalni odbor deželne delniške družbe »Gorica«.
p Oče, mati in sin skupaj na mrtvaškem odru. V Kopru so umrli za špansko boleznijo v enem dnevu g, postajenačelnik /vo Peric, njegova soproga Zora ter deset-etni sinček Zoran, prvošolec tržaške slov. gimnazije. Pred petimi dnevi smo pa pokopali njihovega s na oziroma brata Joškota. Vsi člani te rodoljubne slovenske družine so bili občespeštovani, kar je pričal pogreb kljub hudemu nalivu dežja. Pokojnem blag spomin, sorodnikom pa najiskrenejše sožalje!
p Za 85.000 blaga ukradenega. V skladišču tvrdke Beltrame na Korzu št. 35 so v ponedeljek okoli polnoči vrdli tatovi. Skladišče se nahaja v prvem nadstropju. Tatovi so splezali na balkon in odtam potem dospeli v skladišče in tudi v proda-jalnico v pritličju. Blago so pometali z balkona na ulico in je potem nemoteno odnesli. Ukradeno blago jc bilo vredno 80 do
85 tisoč kron,
p S četrtega nadstropja je skočila 53-letna Josipina Michelli, stanujoča v ulici del Bosco štev. 16, III. in lastnica te hiše. Njeni dve pastorki Marija in Amelija v družbi z nekim Sandrijem sta zelo grdo ravnali z ženo, ki večkrat ni imela niti kaj jesti. Končno je ubožica sklenila končati življenje in je s četrtega nadstropja svoje hiše skočila na ulico. Obležala je mrtva na tleh. Nihče ni potočil za njo solze,
p Ustreliti se je hotel 32 letni invalid Ivan Bacichi, stanujoč v Rocolu št. 225. Nameril je revolver na sence, a krogla ni prebila kosti- Prepeljali so ga v vojaško bolnico. Vzrok samomorilnemu poskusu je njegova nesrečna poškodba, zadobljena v vojni, Iti mu onemogočuje zakonsko življenje. Imel je nevesto, s katero bi se bil drugače poročil.

mestništvu v Gradec ter dodelil namestni-škegu konceptnega praktikanta dr. Franca Bratino v službovanje k c. kr. okrajnemu glavarstvu v Konjicah.
š Ulomi sc v Mariboru ponavljajo dan za dnevom. Pri trgovcu z manufakturnim blagom Karel \Vorschetu v Gosposki ulici so ulomili v teku enega tedna dvakrat in odnesli dragocenega manufakturnega blaga v vrednosti 75.000 kron. Prvikrat so ulomili o belem dnevu opoldne, ko je bila prodajalna zaprta in odnesli blaga za 25 tisoč kron, drugič so pa v noči od 13. na 14. t. m. odnesli blaga za 50.000 kron. O vlomilcih ni ne duha ne sluha.
š Kaznovani mariborski nemškutarjl. Mariborski nemškutarji so toliko časa preganjali slovenske kmete ,ki so prinašali na trg sadje, zelenjavo itd., da je končno minula potrpežljivost tudi slovenskega kmeta. Trg je danes prazen in le redek je kmet, ki še kaj prinese na trg. Sadje je itak mo-nopolizirano, a da bi bilo s tem mestnemu prebivalstvu kaj pomagano, se ravno ne more trditi. Poprej so kmetje pripeljali vsak dan polne vozove sadja na trg, danes tega ni več. Še slabše je z zeljnatimi glavami. Prejšnja leta je stala vsak dan in posebno tržne dneve, cela vrsta voz na trgu. Letos tega ni, dasi je zelje bogato obrodilo, Kmet pač noče več reskirati, da mu mariborska sodrga pomeče vse na tla.
k Smrtna kosa. V celovški bolnišnici je umrl 791etni Tomaž Pušl iz Šmihela nad Plibcrkom. Bil je zgleden narodnjak. — V Tigrčah je umrl 94letni Franc Temel, pd. Gorij iz Pontabla. Svoj čas se je udeležil vojsk 1. 1848. in 1866. — Nagle smrti je umrl v Celovcu 74letni kmet Jožef Streissnig iz Šmarja v Labudski dolini, ko je spremil svojo hčerko v šolo. — V Celovcu je umrl 4. okt. posestnik Šimen Brulih iz Borovelj, star 61 let. — V Celovcu je umrla vdova po c, kr. šolskem svetniku gospa Alvina Dtirmvir. s s':ara 70 let.
p Za obnovitev Goriške. Od deželne ga odbora goriškega smo prejeli naslednji oklic: Sodeželani! Potrebno je, da po vojnih gtozolah obrnemo vso našo skrb in trud za moralno in matcrijelno upostavitev naše po vojski razdejane in porušene dežele, Uverjeni smo do slehernega, da se da ta obnova izvršiti le s tesno spojitvijo in pravo organizacijo vseh moči in slojev dežele, lc z razvojem lastnih obrti in obratov in da le tedaj hasne državna pomoč ljudstvu samemu, ako le to prevzame vso stvar v lastne roke. V ta namen se je združila več najizkušenejših mož v deželi, ne glede na njih strankino in narodno pripadnost, ter sklenilo ustanoviti deželno podjetje za upostavitev goriške dežele in to na kolikor mogoče široki podlagi s sodelova-niern vseh moči iste. Dobro veste, da pod-
š Sveti Birokracij. Neki Dunajčan je vložil na okrajno glavarstvo Vocklabruck s pritrdilom občine Allersee opremljeno prošnjo, da bi smel v svojem vrtu v Allersee pridelan kromipr spraviti kot samo-oskrbovaleč na Dunaj. Mož pa je dobil odgovor, da se mu ne more izdati dovoljenje, ker v operatio o obdelanih zemljiščih ni zaznamovano, da je na dotičnem zemljišču nasajen krompir. — Ker krompir uradno ne obstoji, mora torej segniti!	_
š Sprejem pomožnih sil pri pošti. Pri večjih štajerskih poštah, izvzemši Gradec, se sprejme več absolviranih učcncev ali učenk trgovskih, meščanskih ali ljudskih šol kot'pomožne uradnike oziroma uradnice. Pobližje se dozna pri dotičnih poštnih uradih.
š Mariborske šole bi morale biti zaprte ves ta mesec radi španske bolezni. V časopisih je bilo tudi že razglašeno, da se šole zapro 13. t. m. Iz vsega pa ni bilo nič, kev te odredbe ni izdala v to koinpetent-na oblast. Tudi pristno avstrijsko!
š Iz štajerske politične službe. Namestnik je poklical okrajnega komisarja dr, Ernsta Mergcnhoferia iz Konjic k na-
pr Narodno gledališče. Prva repriza Nušičevega »Sveta« je tudi še deloma napolnila gledališče, vendar je bila ta predstava izmed vseh dosedanjih najslabše obiskana, Igralci so ostali povprečno v isti višini kot zadnjič. Tudi g. D a n i 1 o je znal mestoma za spoznanje bolj svojo ulogo, na nekaterih mestih pa ga je uho zapustilo ravno tako kot pri premieri. S šepetalko sta se kosala, kdo bo glasnejši, sufliranje se je slišalo prav do zadnjih vrst parterja. — Motili so nekateri naglasi, kakor n. pr. zgodbenik nam. zgodbenik (Strniša) in grdi ljubljanski »govoreja« nam. govore ali govorijo (Juvanova). Šala o španski bolezni skoraj ni primerna, da se rabi kot improvizacija. — G. Strnišu so tudi včeraj delale roke veliko preglavice. Ni našel prostora, kam bi jih dejal. Tetko Katro je včeraj gdč. Rakarjeva interpretirala še ljub-kejše in naravnejše kot zadnjič, istotako je uloga Marjanicc našlu v osebi gdč. Vrhun-čeve zelo spretno in nagajivo služkinjo. Aplavza je bilo zelo veliko.	G. G.
pr Iz gledališke pisarne. Kakor smo že poročali, se danes zvečer ponovi izven abonementa Jirasekova gledališka igra »Laterna«. Ker je bilo povpraševanje po njenj tako živahno, da se je vodstvo odločilo ugoditi splošni želji občinstva in ker bo igra pozneje za delj časa odstavljena z repertoarja. Obenem omenjamo, da je »Laterna« med vsemi jugoslovanskimi odri prvič pri nas igrana. — Jutri, v nedeljo 20. t. m, ob 8. uri zvečer se ponovi Finžgar-jeva narodna igra »Divji lovec«, tudi izven abonementa. — V pondeljek ostane gledališče zaprto, v torek se pa uprizori prvič »Charlejeva tetka«, o kateri bomo še poročali. — V sredo se igra za »C«-abo-nemente srbska komedija »Svet«.
pr Koloman Moser umrl. Dunaj, 18. (K. u.) Slikar, profesor na umetni obrtnt šoli, Koloman Moser je umrl.
g Nakup žita na Kranjskem. C. kr. urad
za ljudsko prehrano je predpisal kranjski deželi provizorični kontingent za krušne žito (pšenico, rž in ječmen) v višini 200 vagonov. Deželni kontingent za ajdo in koruzo še m določen. C. kr. deželna vlada je na podlagi posetvene ploskve, donosa letošnje letine, velikosti posestev in na podlagi oddaj zadnjih treh let 1 porazdelila deželni kontingent za pšenico, rž in ječmen na okraje. V naslednjem podajemo porazdelitev kontingenta na okraje, kakor tudi množino krušnega žita, ki so ga oddali posamezni okraii Žitnemu zavodu do vštetega 12. oktobra. Politični okraj Črnomell okrajni kontingent 1200 oddano do 12. oktobra 896 q, v odstotkih od predpisanega kontingenta 75%; Kamnik 2200 q. oddano do 12. okt. 1579 q, torej 72%; Kočevje 700 q. oddano do 12. okl. 250 q, torej 36%; Krani 3300 q, odd. do 12, okt. 2000 q, torej 63%; Krško 3700 q, odd. do 12. okt. 926 q, torei 25%; Litija 1700 q, odd. do 12. okt. 1537 q, torej 90%; Ljubljana 2000 q, odd. do 12. okt. 1344 q, torej 67%; Logatec 300 q, odd. do 12 okt. — q, torej —%; Novo mesto 4000 q, odd. do 12. okt. 1396 q, torej 35%; Postojna 300 q, odd. do 12. okt. 88 q, torej 29%; Ra-. dovljica 600 q, odd. do 12. okt. 128 q, torej 21%. Skupaj okrajni kontingent 20.000 q; oddano do 12. oktobra 10.235 q; v odstotkih cd predpisanega kontingenta 51%.
g Med tržnimi cenami za mesec oktober so posebno karakteristične postavke; korenje kg 70 v, rdeča pesa 76 v, pesa 66 vin., repa 66 v, podzemska koleraba 40 v, krompir pa 36 v kg! Ni čuda, da producent vozi v mesto le korenje in repo, krompir pa daje prašičem in živini. Posestniki z dežele se naravnost norčujejo, češ, preje m dobila za korenje in krompir cela vas toliko, kakor sedaj "en sam za korenje. In res je, Grah, leča in fižol so brez cen! Za surovo maslo jc določena cena 18 K 40 v, navadno maslo pa do 20 K kg, Nescvrta
surova mast pa po 9 K 40 v! Slanina jc od 8 K 64 v do 9 K 80 v kg. Omeniti so še drva. Mehka 24 K kubični meter, trda (vejevje 21 K, trda klana pa 30 K kubični meter). Ali se dobi blago po teh cenah pri aprovizacijah ali kje? Šc to naj bi bilo povedano. Če se pa ve, da nikjer ne, pa naj se vsaj ne trati s temi gorostasnostmi časa in črnila, Ubogi papir! Ker imajo gospodje pri zeleni mizi korenje za bolje kot krompir in so ga vsled tega višje cenili, naj ti jedo korenje, drugim naj pa prepuste vsaj krompir. Ali ne?
Razne novice.
r Kako se popotuje po »barbarski« Rusiji. Neki popotnik — očividno avstrijski častnik — je objavil v graškem listu spomine s popotovanja z Dunaja do Odese, Pričel je z opisovanjem umazanih vozov, zanemarjenih in nesnažnih postaj v Avstriji, posebno v Galiciji. Ko se je pripeljal na ruska oziroma ukrajinska tla, se je takoj vse izpremenilo. Vozovi so prostorni in čisti, vlak tiho teče naprej ter prijetno ziblje popotujoče. V vozeh je vsa udobnost in zlasti čistota človeku ugaja. Sploh se njih notranjost ne da primerjati z notranjostjo avstrijskih vozov. Povsod je lepa električna razsvetljava, široke udoh-he stopnice, v vozih se lahko spi, v drugem razredu na čistih posteljah, v tretjem pa na dvigljivih klopeh. Za pet rubljev se dobi čisto posteljno perilo. Zjutraj dobiš lahko na sleherni postaji belo kavo, dober čaj in bel kruh. V vagonih so toalete, opremljene z vsemi potrebščinami, tudi z vodo, na katero se v Avstriji samo še spominjamo. Da, tudi zrcalo visi v vagonu, dočim je pri nas ostal na steni samo še okvirček. Nekaj posebnega je izredna snaga in čistota na vseh postajah. Železniško osobje je čisto oblečeno, dobro hranjeno, postaje so kakor vile. To pač ni ona »nekulturna« Rusija — si misli avstrijski popotnik, o kateri smo mislili, da živijo takoj za Voločisko — divjaki,
r Tolovajske tolpe v Galiciji. Krakovski listi poročajo o tolovajski tolpah v okolici Rešova .Postaja Rešov, ki je važno železniško križišče, je bila že večkrat oropana. Škoda, ki so jo naredili roparji od lanske jeseni pa do danes, znaša več kakor tri milijone kron. Vso to škodo trpi država. Škoda, prizadeta zasebnemu prebivalstvu, se pa ceni tudi na več milijonov kron. Vsa okolica Rešova je v rokah razbojnikov, ki ne ropajo samo, temveč tudi morijo ljudi. Našlo se je že več ženskih trupel, ki so bila tako spačena, da jih ni bilo spoznati: brez glave, brez udov, katere so jim tolovaji odsekali. Roparskih napadov je toliko, da jih ni mogoče popisati.
V	nedavno minuli noči so se roparji peljali v koleslju v mesto, so vstopili v krčmo ter oropali kmete Petra Ožega za 15.000 K. Ko jim je župan z dvema orožnikoma zastavil pot, so jih roparji s streli zapodili v beg, sedli v koleselj ter se hitro odpeljali.
V	Grodisku so ustrelili roparji orožnika Rojka. V Litoriznah je 40 roparjev, ki so bili vsi oboroženi s puškami, napadlo kmečko hišo ter odneslo 32.000 K. Te roparske drhali se izdajajo za vojake, in ker so oblečeni in opremljeni po predpisih, jim je lahko rekvirirat po kmetih. Najbolj predrzen med vsemi je vojaški begun Sam-borski, ki nosi častniško uniformo in zapoveduje celi roparski tolpi. Nedavno tega je prišel v Tarnov na kolodvor, kjer je ukazal pogasiti vse luči, češ da prihajajo roparji, a kmalu potem so njegovi poma-gači oropali cel vlak. Samborskega je te dni prijela roka pravice.
r Šivalni stroj na bojišču. »Brez šival nega stroja bi bila moderna vojska nemogoča.« S temi besedami se pričenja članek v časniku »Daily Mail«, ki govori o veliki vlogi šivalnega stroja pri opremi današnjih vojaških armad. Če bi imeli biti čevlji ali uniforma za vse milijone mož šivani samo na roke, torej tako, kakor se je delalo, ipreden je bil izumljen šivalni stroj, bi preteklo nekaj desetletij, preden bi bila vsa armada oblečena. Večina vsega, kar ima vojak na sebi, je napravljena s pomočjo modernega šivalnega stroja. To so oni ši valni stroji, ki naredijo 3000 šivov v eni minuti. Take, najurnejše stroje rabijo, ko izdelujejo uniforme. Šivanje čevljev je seveda zamudnejše. Tu napravi stroj kvečje mu 200 šivov v minuti. Obšiv gumbnice, ki je bil svoje dni dolgotrajen in zamuden, je danes narejen v dveh do treh minutah. 10 gumbov na uniformi je prišitih v eni minuti. Tudi srajce sc šivajo samo z modernimi šivalnimi stroji. Pri obrobavanju napravijo ti stroji v minuti do 4000 šivov. Ali ne samo obleka, temveč tudi vsi deli iz kože in kožuhovinc, nahrbtniki, torbe za patronc, konjska oprema, so šivani s šivalnimi stroji. Nadalje platnena krila aeroplanov, ovitki balonov, stani za moštvo, ( hangarji za balone, vse to izdelujejo s pomočjo posebnih šivalnih strojev in siccr v najkrajšem •;asu. Iz vsega tega je jasno, da imajo zgolj navedne besede v članku »Daily Mail« sebi mnogo resnice.
r Zanimivosti škrlata. V starem veku ; bilo velike važnosti škrlatno ali bagre
no barvilo, ki so ga izumili semitski in feničanski rodovi. Bagrena in škrlalasta barva jc bila dolgo dobo priljubljen in odličen znak prvih privilegiranih stanov. Že Stari zakon govori o škrlatu in znano jc jilo to barvilo tudi v starem Egiptu, a naj-jolj razširjeno in najbolj važno pa je bilo jagreno barvilo pri starih Grkih in Rim-janih. Rimski senatorji so nosili na tuniki širok škrlatast pas, proslavljeni vojskovod-e pa so imeli škrlatasto bojno opravo. Ko se je škrlatasto okrašeno krilo preveč razširilo med ljudstvom, je cesar Teodorij ostro prepovedal tak luksus. V bizantinski državi je bilo izdelovanje škrlata monopol cesarske hiše; ko je ta država razpadla, je izdelovanje in poraba škrlata kmalu ->re-nehala, tako da ni v začetku srednjega veka po njem skoraj nič več sledu. Staroveški škrlat ni enotno barvilo ,ampak več vrst jarv, ki se prelivajo od rdeče do modro-violične. Najbolj imeniten in najdragocenejši je bil irski škrlat, ki je bil temnordeč in se je lesketal kakor črni bron. Druge vrste so bile svetlejših rdečih, violičnih in modrovioličnih tonih. Izdelovanje ni popolnoma znano. Le kratko Plinijevo poročilo in ostanki polžev, ki jih hranijo po muzejih (v Tarentu) dovoljujejo sodbo o izvoru in izdelku. To prelepo barvilo se pridobiva iz morskih polžev (Murese bran-daris trunculus), katerih je mnogo v Sredozemskem lorju. Obiskovalci morskega obrežja si često pripenjajo v spomin njih bodce na obleko. V dihalni votlinici tiči majhna žleza, ki izločuje prvotno brezbarvno zmes. Ta brezbarvna zmes se pridobiva s tem, da se telo previdno zmečka ali žleze izvlečejo iz lupine, Volneno ali svileno blago zmočimo z brezbarvno polževo zmesjo, in ga položimo na solnce. Tako se polagoma blago škrlatasto pobarva. Ta izredna občutljivost žlezne zmesi nasproti svetlobi je bila v najnovejšem času s poiskusi podrobno preizkušena in je bil v njej dognan tudi del brona. Kakor je videti, imajo te polži posebno lastnost, proizvajati bron iz morske vode v kemično zvezo, ki je občutljiva napram svetlobi. In to kemijsko spojilo je bilo temelj staro-veškega škrlata. Velika prikupljenost in ž njo združena visoka cena škrlat.stega barvila se razlaga iz težke in naporne pridobitve, zakaj treba je skoraj 10.000 pol žev, da se dobi dober gram bagrovega barvila. Videti je, da ima to lastnost še več vrst polžev (Puspura), ali vsekako je bil zgoraj imenovani polž glavni če ne izključeni dobavitelj škrlataste barve v starem veku. Konkurenci umetalnih bri-iantnih barvil, osebno anilinovih se je u-makn.il z drugimi prirojenimi barvili tudi škrlat, čigar zadrževan ton, prevelika si tost in temnost ne more tekmovati z intenzivnimi jasnimi barvami, kakršne ima novejša doba in moderni okus v izobilju na razpolago. Starodavna vrednost, važnost in imenitnost škrlata je že davno minila, ker se je pridobival s prevelikim trudom in naporom.
Naloge našega mladesil-škega odseka.
(Foročilo urednika »Mladosti« Antona K o ii< 1 a n c a v odseku S. K. S. Z. dne 10. septembra 1918.
Tik prod svetovno vojno v jubilejnem letu Cerkve 1913 je še blagoslovil, preden jo izdihnil, Pij X. novo armado za nove čase — armado katoliških telovadcev. Načelniku je podaril evhari-stični papež srebrno spominsko svetinjo.
Vele važna veja S. K. S. Z. je njena mladeniška sekcija — orlovska organizacija.
Orel s sliko svoje organizacije v sedanjem stanju je kot človek z ranami obdan. — Njegove tri armade — Kranjska, Štajerska, goriška podzveza so šle n® fronto. Vse orlovske zbore in polke — orlovska okrožja — je pobrala mobilizacija. Vse odseke so pretvorili v maršbataljone in odkorakali so v strelske jarke.
Odpoklican je bil predsednik Zveze Orlov dr. Lovro Pogačnik, odpoklican zvezin načelnik, odpoklican podpredsednik, odpoklican podnačelnik, — odpoklicani zaporedoma trije uredniki »Mladosti«, — odpoklicanih vseli šest tisoč rednih orlovskih telovadcev, odpoklican ves naraščaj. Tisti, ki so šteli tačas 14 let, mečejo zdaj granate in granate razmetavajo njihova trupla in ude.
Orlovski domovi so ostali prazni, po telovadnicah dolg čas, po mestih in trgih in v bližini fronte so nastanili vanjo vojake ju ranjence.
Sejo so prenehale, odsekove, okrožne in zvezne, ker ni bilo več ne sklicateljev ne odbornikov nc Članov. Razvozili so jih i)o celi Evropi in celo v Azijo.
Prireditve, napovedane v letu 1911. so izostale; med njimi tudi tista pomenljiva na Goriškem na Sveti Gori. Namesto te jc nastopila tam druga krvi iu trpljenja in uničenja. Pretresljivo jo brati bolečino^ v orlovski duši. Kdor jo
bral pisni« iz t<> fronte n. pr. brata Angela Forčlča v »Mladosti«, to ve.
Plačilo fantom za silno gorje jc bila nehvaložnost. Umirali so z duhom žrtve. Odsekov predsednik Banič je sporočil: »Izdihnil je vpričo mene mladenič iz orlovskih vrst, zadet na bojišču.« — ln hvaležnost? Prejel je fant slovenski časopis iz rok c. in kr. kura-ta, pa prišel je drug častnik mimo, mu ga iztrgal iz rok in poteptal v blato. Seveda so dobili tudi mnogo iskrenih pohval in odlik, kadar se je res gledalo na vrlost in ne na narodnost.
Tako je veliko hudo privršalo na | orlovsko četo in rane, ki zevajo junaku Orlu, so velike. Od vsega ponosnega razmaha je ostala nooslabljena le orlovska zavest — duša in nje glasilo »Mladost«. — Kdor je bral to glasilo — dve tretjini ne samo pisem, tudi več člankov je od Orlov-vojakov, se je prepričal, da nikdar niso tako vsplamte-vala srca za vzore, ki jih je užgala organizacija kot ravno v največjem trpljenju.
Pa tudi »Mladost« je trpela. Važni viri so izostali. Naročniki, dopisniki, poročevalci so šli k vojakom. Vsako leto večja gmotna stiska.
Naloge.
Načelna tla ostanejo. Zno-v.a naj* osvaja Orel kulturno postojanko: vso slovensko mladino, ki krščansko misli in se po katoliških načelih tudi v življenju ravnati hoče, naj spet zbira v eno samo četo; to četo usposobi vzgoji, napolni z zdravjem, znanjem ter zlasti krščansko krepostjo ter tako pripravljeno pošlje delat v vse kulturne panoge za slovensko in zdaj jugoslovansko ljudstvo, za ves narod. Katoliška načela kakor jih času in mladeničem primerno pove »Zlata knjiga« in jih jc tolmačila »Mladost« ostanejo.
Naraščaj.
Ena glavnih nalog je skrb za idealno vzgojo naraščaja. Pri Zvezi naj, ko bo dopustila vojna, zaposluje v ta namen poseben odbor. »Mladost« ima že tozadevni oddelek, ki naj ga ohrani in izpopolni. — Naraščaj obudimo povsod. Prej je bil potreben za mestne in industrijske kraje, zdaj se seli surovost in podivjanost tudi na deželo. — Versko Življenje po cerkvenih navodilih. Dnevno, tedensko ali vsaj mesečno sv. obhajilo. Skupno z vso slovesnostjo, ki jo organizacija premore, bodi po refe-rentovem mnenju večkrat za večje kot za manjše.
»Mladost.«
Resna bodi skrb za glasilo. Tolmači naj, navdušuje, posreduje. Pa tudi odgaja ijaj ljudske kulturne delavce. Za dvig glasila Se izplača vsak trud in žrtev.
Berilo.
Orlovska organizacija potrebuje za svoje kulturno delo učnih knjig, pisanih za kulturne smotre našega ljudstva. Tudi knjig z vzorznačaji manjka. Edina dragocena te vrste je Slomšek, »Življenja; srečen pot«.
Starejši bratje.
Naj ostanejo v organizaciji. Ko so se oženili in vstopili v kulturne poklice, javne zastope, morejo s svojimi izkušnjami mnogo koristiti.
Katoliški značaj.
Organizacija naj varuje svoj katoliški značaj in ga povdarja. Raste naj iz in v soglasju katoliških principov. Skrbi naj stalno, da bodo njegovi člani versko nravno čim popolnejši, če se morebiti zato že kdo drugi ne br" ■ na primer Marijine družbe.
Demokratična misel.
Mož je rojen, da Ščiti druge. Nevarnost zatiranja slabotnih je danes velika. Dolžnost krščanske vzgoje budi v mladeničih misel varstva zapostavljenih. Orli se naj vzgoje, da bodo, zvesti pravi krščanski demokratični misli, znali tudi v javnih zastopih branili zatirano in tlačene. '
Narodna misel.
Orel ljubi svoj narod, kakor je pred Bogom prav in pred krščansko moralo. Zlasti pa povdarja Orel ljubezen do lastnega rodu, kadar ,je njegov narod zatiran. Zato povdarja danes svoje slovensko in slovansko pole o 1 j e n j c, ker sc hočejo nasprotniki izpozabili nad tem narodom. Z isto vnemo pa se bo Orel potegnil tudi za vsak diUK zatiran narod, kolikor bo mogel.
Slik s Hrvati.
Hrvatje sami ga želijo, i :>. Ijačke Zore« iz Istre je i i- ■ * izhajali v »Mladosti« tudi hrvatski članki. Zlasti moramo postopati vzajemno s hrvatskim katoliškim Sokolom.
Stik s Čehi.
Tudi z ostalimi Slovani vzajemna »Mladost« je prinesla letos dva člai&a
o češkem mlad. Ribanju izpod češkega peresa. Načelnik češkegvt Orla brat Ma-toušek in urednik »Naše Omladine« je pisal uredniku »Mladosti«. Tudi mi moramo od svoje strani primerno storiti.
Moralna vzgoja.
. Glede te mora organizacija skrbeti zlasti za čistost in treznost pri mladeničih. V ta namen je treba jasnega poduka, no. zmerjanja. Nekaj predlogov so stavili fantje sami v »Mladosti«. Upoštevajo naj se škofove knjige in navodila.
Seje in razfiovori.
Razgovori rode nove misli in ume-vanje. Sklepi in misli naj se objavljajo v »Mladosti«.
Premembe.
Za premembe je zdaj čas. Najvažnejše premembe bodo tikale bolj zunanje reči: kroj in ustroj. — Kroje bodo zdaj večinoma porabili vsled pomanjkanja sukna. Podlaga novim bodo najbrž slovanske noš - in slovanske barve.
Mikavnost v organizaciji.
Glavno veselje dajaj upanje, da se bližamo vzorom in zavest storjenega dela. Nekatere reči so mikavne za mlade ljudi same po sebi. To so vaje v spretnosti. — Sem spada vse vrste telovadba, tudi ona, ki je z duševnostjo bolj zvezana, govorništvo, petje in godba.
Godba.
Pri godbi se je treba posebej ustaviti. Par odsekov nam je pred vojsko uničila, druge je zopet dvignila. Godba vleče. Tuintam jo hočejo in godce raz-vadijo. Kot poseben oddelek Orla naj ima, kjer obstoji, posebna pravila in sicer strožja kot ostali telovadci. Zal čustvene ljudi je treba vzorne discipliJ ne, ker sami pamet premalo upoštevajo.
Ustroj.
Nekateri so pisali v »Mladosti« iri mislim, da prav, naj se organizacija kolikor mogoče nasloni na cerkveno, to je; bodi urejena po župnijah, dekani-jah in škofijah. Vselej to ni mogoče. N. pr. da bi se skladalo z orlovskim središčem, bi morala biti nadškofija za Slovence v Ljubljani.
Kritika.
Pametna kritika je organizaciji potrebna; ali tisti, ki iščejo napak zaradi napak, da imajo potem kaj govoriti za prihodnji teden, so naši veliki škodljivci. Kritika mora imeti vselej namen, da se neka j zboljša. Drugače je ni treba. — Pa še dfuge vrste so, ki nam škodujejo. Taki, ki dovolijo, da se mladeniška organizacija osnuje, morda celo sami to store, potem pa gredo spat in, ko zjutraj vstanejo, gredo gle-* dat skozi okno, kakšni čudeži so sedaj po fari, ker eno noč Orel obstaja. Ker čudežev takoj no vidijo, zmajejo z glavo: češ saj nič ni. Tudi ne pomislijo, da Orel popolnosti no suponira, ampak se s trudom trudi, da bi jo pri mladeničih dosegel.
Tako je torej delo in pomen Orlai za vero in dom. — Z jasno glavo —. krepko roko — branil te bo — orlovski roj — nič sc ne boj — o domovina!
Fizac9ia>
a Razdelitev petroleja v občini Moste se
vrši po sledečem redu: V ponedeljek, dne 20. t. ni., od št. 1—-100 od 2. do 3. ure popoldne, št. 101—200 od 3. do 4. ure, št. 201—300 od
4.	do 5. ure, št. 301—400 od 5. do 6. ure; v torek, dne 21. t. m., od št, 401—500 ocl 2. do
3. ure popoldne, št. 501—600 od 3. do 4. ure, št. 601—700 od 4. do 5. ure, št. 701—800 od
5.	do 6. ure; v sredo, dne 22. t. m., ocl št. 801 do 900 od 2. do 3. ure popoldne, št. 901 do 1000 od 3. do 4. ure, št. 1001—1100 ocl 4. do
5. ure. — Na zamudnike sc ne bo oziralo Vsak naj pripravi drobiž.
a Trgovci, peki in zavodi, ki prejemajo (so prejemali) mlevske izdelke pri mestni aprovizaciji, sc poživljajo nujno, cla vrnejo prazne vreče, kolikor so jili prejeli od po-četka do danes, v teku osmih dni v cerkev sv. Jožefa. Po preteku tega roka se bode zaračunala vsaka nevrnjena vreča po 30 K.
a Telečje msso za težko bolne, ki leže. Tisti bolniki, ki leže in so bili prijavljeni v mestnem aprovizacijskem uradu na Poljanski ccsti do dne 18. t. m., dobe telečje meso v, nedeljo, dne 20. t. m., dopoldne na Poljanski cesti št. 15 od 7. do 8. ure. S seboj je treba prinesti tiste izkaznice, na katere dobivajo stranice siccr meso; brez izkaknice ne dooi nobeden mesa.
a Krompir za V. okraj. Stranke V. okr. prejmejo krompir v ponedeljek, dne 21. t. m., v torek, dne 22. t. m., in v sredo, dne 23, t. m., pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jc ta-le rod: v ponedeljek, dne 21. t. m., od 8. do 9. ure št. t do 80, od 9. do 10. ura št. 81 do 160, od 10. c.) 11. ure št. 161 do 240, popoldne od 2. do 3. ure št. 241 clo 320» od 3. do 4. ure št. 321 c!o 480, od 4. clo 5. uro št. 481 do 500. V torek, dno 22. t. m., od 8, do 9. ure št. 501 do 580, od 9. do 10. ure št. 581 do 660, od 10. do 11. ure št. 661 do 720, popoldne od 2. do 3. ure št. 721 d" S00, od 3. do 4. ure št. 801 do 880, od 4. do 5. ura št. 881 do 960. V sredo, dne 23. t. m., dopoldne od 8. do 9. tire št. 961 do 1040, od 9, do 10. ure št, 1041 do 1120, od 10. do 1!. ura št. 1121 do 12G0, popoldne od 2. do 3. uro št. 1201. clo konca. Stranic dobe za vsako osebo po 10 kii krompirja, Kilogram sianc 34 vinarjev,
Raznovrstno
kakor tudi volnenv za moške in ženske obleke in baržun za ovratnike, posebno pripraven nakup za one, ki zamenjajo za živila, se proda Rimska cesta 6, pritličje.	3980
Proda se: 3 drvarnice
krite z opeko, in
mr štedilnik -^ff
F. J. Moser, Zeljarska ulica i, Ljubljana. 39S1
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni v Svoji Previdnosti odpoklical k sebi našega najboljšega in čez vse skrbnega očeta, gospoda
gggggggB^ a
hkr*®^' ^ fi&^aaamoM novinarjev	P
(za dopisnico) Vas stane moj cenik, ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj. C in kr. dvorni založnik Jan Konrad, razpošlljalnica Briix st. 1996 (Češko) I. britev iz srebro jekla K 7.—, 9'—, 11'—. Varnostni brivski aparati poniklj. K 7-50, dvorezna rezerv, rezila tuc. 12 K., lase- in bradostrižniki K 26'—, 28'—. Pošilja se po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
posestnika in župana občine Vič
Zamenja se
danes ob 4. url zjutraj po kratki ln mukepolni bolezni, previde-nega s tolažili svete vere.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Viško pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi na Viču. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Na GLINCAH, dne 19. vinotoka 1918.
Kupujte le domač izdelek, to jei
za dobro seno
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 6 177	dvorišče, desno.
Marija Oblak, soproga.
$ NAJ E OLJ
llrarsba delaonica
Marija, Uršula, Ivana, hčere.
Fran, Ivan, Alojzi), sinovi,
obstoječa iz treh-sob in kuhinje, »E
PRODA radi smrti. Ogledati jo je mo-	&f®P
goče vsak dan od 2. do 4. v Ljubljani na	pžf tjjj j
Erjavčevi cesti št. 4, pritličje, levo. 3909	A:ČwR®i
Židovska ulica It. 1 se nahaja od 21. okt.
v Dalmatinovi ulici št. 5. priti.

Dobiva se v vsaki prodajalni I
i! mlin
MoJ UnlveretU - roSni mlin je izboren zn mle-tev maka, dišav, »lafl-korja, kave, ovsenega riie, orehov, pienioe, joiSmena, ovsa,rži, koruze, rl.:Itd. Tu mali ročni mlin ro je tekom vojske Izborno obnosel in bo lahko porablja za vsako vrsto mlpvskogu izdelka. Težaokolulkg.
vagonov
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ■ :"•«*•.■ fužno vest, da je nai preljubi soprog, oziroma oče, gospod
ODDAM V NAJEM	*
oecle p&s&stm
z vsem orodjem ln živino, daljo 60» STILNO, na željo tudi ŽAGO na vodo.
Naslov pove uprava »Slovenca« po<J št. 3671, ako znamka za odgovor.
J^ IŠČEMO za svoje kamnolgme m Szentgdln ln Ugod Veszprimskl ko-mitat na Ogrskem	3682
posestnik, trgovec itd., dne 17. oktobra ob 7. uri zjutraj v 55. letu svoje starosti po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega bo v soboto, dne 19. oktobra, ob 3. uri popoldne.
Šmartno pri Litiji, dne 18. oktobra 1918.
ANTONIJA RAZBORŠEK, soproga.
IRMA, IVAN, PEPČEK, otroci.	3956
za kurivo
Dobavitelj naj javi podpisanemu ceno
franko vagon od oddajne postaje. Dobava drv bi se morala pričeti v začetku meseca novembra in zaključiti okoli 15. decembra 1918. Pazin, Istra, dne 17. oktobra 1918. Glavarstvo občine.
Glavar: Dr. š. Kurelič, s. r.
OT	Vi Pošilja so z Dunuja proti
H	\ftpredplačilu zneska po
n	KS&3S"ajS«®iw generalnem
H	zastopstvu
Maks Bfihnel, Dunaj
IV. Margaretonstr, 27. odd. 35.
Prospekt zastonj.
SPREJMEJO SE
lizarsii iMjs in Risarji
za mlinska dela;
zidarski polir in zidarji
za vodna betonska dela;
Delavcem preskrbimo vsa živila ta stanovanja v podjetjih. Reflcktlra s« samo na stalne delavce, prednost Ima« jo taki z otroci nad 13 let. Ponudb^
naj se pošiljajo na MARKA KLEINA
SINOVI, SOPRON, OGRSKO. -
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih pet* trebščin
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da jo preljubljena soproga, mati, hčerka, sestra in teta, gospa
Tvrdka JOSIP REICH, parna barvarna in kemična čistilnica, prosi vljudno svoje častite odjemalce, da naj čimprej pošljejo po predmete, ki so jih izročili za barvanje ali čiščenje do konca avgusta 1918. Kakor je razvidno iz prevzemnih listov, jamči tvrdka samo 3 mesece za te predmete. :: Cenjene odjemalce prosimo torej, da ne pride pozneje do neljubih slučajev, ki bi mogli nastati vsled nadaljncga puščanja teh predmetov pri tvrdki, — da čimprej vzamejo stvari domov. Za blago, ki je bilo prinešeno v barvanje ali čiščenje in do imenovanega dne ni bilo prevzeto, ne dam nobene odškodnine, ako bi se blago pogrešalo ali ko bi bilo vsled požara uničeno. :: Obenem si usoja podpisana tvrdka opozoriti cenjeno občinstvo na to, da se ji je posrečilo z velikimi težavami dobiti barvila za barvanje oblek iz svile, volne, bombaževine in platna in sicer za razparane in nernzparane obleke tako, da more tekom 2—3 tednov po kar najnižjih cenah barvati po želji črno, modro, rujavo, zeleno itd, Podpisana tvrdka se priporoča cenjenemu občinstvu kar najbolje in upa, da se bo občinstvo čimbolj posluževalo
njene parne barvarne.
Josip fteicfi, Liiiblpiia.
Parna tooarna in kemična £!s£lnfca.
I^na: PoUanskl r.ssap šlo. 4*
Podružnica: Seienbnrgofia nlšca Stev. 3.
za nadzorovanje delavcev in
zmožen elektrotehničnih del. Ponudbe na nasl.: Vinko Majdič, valjični mlin, Kranj.
VARAŽDIN (HRVATSKO)
dobavlja samo na debelo; umetntf cvetje, nagrobne vence, okraska noge in tapete za rakve, tančice4
mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojimi :: Svoji k svojimi
danes po kratki bolezni, pre-vider.a s sv. zakramenti za umirajoče v 34 letu starosti, ob pol 4. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage bo v hiši žalosti blagoslovljeno in v nedeljo, dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne na domačem pokopa-jišču položeno k večnemu počitku!
Svete maše zadušnice se bodo darovale v domačih in drugih cerkvah.
Blag jI spomin!
Jesenice, 18. oktob 1918.
Franc Torkar, soprog. Franc, Gabrlela, Dora, Ela, otroci. Helena Rozman, mati. Apolo-nija Ravnik, Franc, Lovro, Vlncenc, Helena in Amalija
Rozman, bratje in sestre. Neža, Marija, Pavel, Anton, Janko, tašča, svaki in svakinja.
Sicilijsko žveplo
za žveplanje sodov izdeluje in dobavlja v vsaki množini F. HEJHAL, DUNAJ XIV., Krollgasse 29.	3933
vajen konj', starejši, SE SPREJME takoj ! proti dobri plači in hrani pri tvrdki i
JOSIP REICH, LJUBLJANA, Poljanski nasip.
sprejema v popravilo in tudi nove na novi oblike prenaredi FRANC CERAR, to« varna slamnikov v STOBU, pošta Domžale pri Ljubljani. • Cene primerno nizke, točna postrežba.	3713
mr Izboren
nadomestek za kavo
zelo sladak, uporabljiv brez cikorije, t zavojih po 5 in 10 kg pošilja po povzetja 1 kg za 10 K; pri 100 kg po 9 K za 1 kg| nad 100 kg po 8 K za 1 kg. Zavojnina «• računa najceneje. GUSTAV SUŠICKY, ČEŠKI BROD, češko.
Opozarjam prekupce in lastnike, kateri imajo v zalogi	3913
Prostovoljna dražba
jpl|	Usnjati čeolji za štrapac
IL	Iz močnega, izbornega govejega usnja, gornji del sestav-
ljen iz več delov, leseni podplati z usnjenimi varoTalci podplatov, zelo trpežni,
""	velikost it. 26 — 29 30 — 34 35 — 38 39 — 46
Cena kron: 3190 35'88 39'60 43-56
r ^k	Visoki dasnski Heu3.fi
iz Lcmbaževine, z usnjenim obšivom in usnjenimi pod-\J\Vv	plati. Cena 220 kron.
r r Ako ne ugaja, denar nazaj. Poštnina in zavojnina posebej. Zamena dovoljena. Vzorčni zavoj le po povzetju. B. GOTTFRIED, izvoz čevljev, Dunaj IV., Wiedner-Giirtel 50, oddel. 22.
M ui^ujjiuiauijiBaMMDnrc—
Kranjska deželna podružnica
n.-a. dež. življenske in rontne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n.,
f sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tndl z vojnim rizikom, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. —
postelje, omare i. dr. se vrši v torek, 22. oktobra t. 1. ob 9. dopoldne v hiši Križevniška ulica št, 4, II. nadstropje.
KDO SREJME
ZA SVOJO 7 Pismene ponudbe se prosi na upravo »Slovenca« pod »Sirota« 3850.
se sprejmeta takoj. LJUBLJANA, Kongresni trg 14, I. nadstr.
~ PRODA SE: lepa	3936
salonska obteka in cilinder;
tud!°neka| tllŠHIB OPNUC
Poizve sc: KRANJ, Glavni trg Stev. 115. Proda se 21/2 leta star, širok
da Iste ponudijo ▼ prodajo mojemu bm kupovalcu
«- MATIJA KRAMAR, GLINCB št. 90 PRI LJUBLJANI.
Eksportna trgovina KREGAR, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 21-31
Dva delavca "
16-letni deček, zmožen obeh deželnih jezikov, iz poštene hiše, bi rad vstopil v
Gre tudi na deželo. Hrana in stanovanje v hiši. Prijazne ponudbe pod: »Veselje« 3974 na upravništvo »SLOVENCA«.
več deklet
I SE SPREJME za delo v kartonažnl m tovarni I. BONAč »in, LJUBLJANA.
Katoliik* tiskarna u j&ubftam.
NA PRODAJ, črna, nad 15 pesti visoka, sedem let stara, dobra za vsako vožnjo. Poizve se v Borovnici nasproti železniške postaje._3958
Odižovocni uradnik' Josio Gostinčar. državni in deželni noslanec v Liubliani.
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se spre^ jemajo pod najugodnejšimi pogoji.
F. Babnik, Tomačevo 17
pri Ljubljani.
Izdata konzorcij »Slovenca«,
Jetiki boj! Dr. Anton Brccclj sklepa fo svoje delo: Izrednih žrtev trpljenja in junaštva zahteva vojna ocl mož in mladeničev, a mnogo več junaštva, trpljenja in požrtvovalnosti tirja in pričakuje naš dom od tebe, žena in dekle. Ljuti so naši zunanji sovražniki, hujše, zavratnejše in trdo-vratnejše so ljudske bolezni, pred vsemi jc tika. Slovensko ženstvo slušaj glas bla-govestnikov in ne omalovažuj zdravja, beri in prebiraj to knjižico, da čuvaš sebe in svoje pred kaljo tega strašnega razdiralca družinske sreče. Knjiga stane 2 K 20 vin., po pošti 30 vinarjev več. Dobiš jo v Katoliški bukvami.
Perutninar! Slovenske gospodinje, ki ste med vojsko spoznale veliki pomen pe- 1
rutninarstva, bodete gotovo posvečale tej
strani gospodinjstva večjo pozornost. V ta namen naj si vsaka preskrbi »Perutninar-ja«, od katerega je dobiti še 1. in 2. letnik in od 3. letnika šlev. 1 do 7. Vsak letnik »Perutninarja« velja 3 K 30 vin., vezan pa 5 K 50 vin.; 3. letnik, ki je nepopolen, pa velja 2 K 20 vin. V svojem uvodniku leta 1906/07 piše urednik: > Perutninar« si stavi nalogo, s svojimi teoretičnimi navodili, rešenimi na podlagi dolgoletnih praktičnih skušenj strokovnjakov, pridobiti prijatelje, katere hoče po moči obvarovati škode in razočaranja, ter doseže z združenjem vseh perutninarjev in njega prijateljev najmanj to, kar so dosegli do danes druge dežele in narodi.
' Našla
se je srebrna ura z verižico. Dobi se pri g. Skrbcu, Semeniška ulica 2.
Prosim dotično osebo, ki je pomotoma vzela mojo torbo, v kateri je bila legitimacija, Passierschein, spričevalo i:J cepljenih koz, nekaj denarja in druge malenkosti, da takoj odda pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani.
Pojasnilo o izplačevanju vojnih doklad živinorejcem.
»Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« pojasnjuje na razne prošnje in pritožbe glede izplačevanja vojne doklade, t. j. 1 K za vsak kilogram žive teže oddane živine, da plačujemo vojno doklado lc tistim posestnikom, ki so oddali živino bodisi za civilno bodisi za vojaško dobavo prostovoljno, t. j. na prvi poziv zaupnika. Pod nobenim pogojem pa »Deželno mesto* ne more izplačati vojne doklade onemu posestniku, ki bi se ne odzval na prvi poziv zaupnika. Vsak posestnik mora
tedaj svojo živino, ki mu jo je določil zaupnik za dobavo, brezpogojno gnati določenega dne na dobavno mesto, če jo tudi potrebuje. S tem, da prižene posestnik od zaupnika določeno živul na dobavno mesto, še ni rečeno, da se mu bo žival tudi resnično odvzela. Prevzemna komisija namreč ima pravico, da sme na dobavo prignano živino opro-ščati od dajatve, ako posestnik dokaže, da bi bil gospodarsko in gmotno zelo prizadet, ako se mu živina odvzame. Kdor se tedaj ne odzove zaupniku na prvi poziv, mu nikaka prošnja in pritožba več nc pomaga, da bi se mu naknadno izplačala vojn« doklada. Vojno doklado namreč ni smatrati kot plačilo, temveč v smislu odredbe poljedelskega, finančnega in vojnega ministrstva samo kot nagrado onim posestnikom, ki živino priženejo prostovoljno, t. j. na prvi poziv zaupnika.
Pri epidemijah izborno služi raba na« ravne »Franz Josef«-grenčice.