Leto ixvr_Poštnina pia&.«i t gotovinL_V Ljubljani, v torek, dne 12. julija 1938 _^tev. 157 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno ^^^^ ^^^^^ ^ ^^^^^^^ / Cek. račun: Ljub- 25 Din, za ^^^^^ ^^^^ % ^^ I ^^T ^fc Ijana št 10.650 m stvo 40 Din - ne- ^^^ ^ ^M W ^^ ^ ^M / ^ 10.349 za loletno 96 Din. za ^^^^ ^M ^M # ^M^ I'Sctif^^foT^^^M inozemstvol20Din ^M ^^ Jg f ^ Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v ML^ ^^^ ^^^ Uprava:^ Kopitarjevi nI.6/DI ^^^ —- jeva ulica stev. 6. Telefoni uredništva ia apravei Ml, ttO, MM, «01. MM — lahaja vsak dan zjutraj ra ' j prazniku Diplomatska slovesnost pri knezu namestniku Novi papeški nuncij Hector Felici in novi madžarski poslanik baron Bakach Bessenyey sta izročila svoja pooblastilna pisma Brdo, 11. julija. Danes dopoldne sta na dvoru Nj. Vis. krte za namestnika Pavla na Brdu izročila svoja akredi-tivna pisma novo imenovana poslanika na našem dvoru Nj. Ekscelenca papeški nuncij Etore Kelici in novi r.iadžarski poslanik baron Bakach Bee-senyey. Izročitev akreditivnih pisem g. nuncija se je pričela ob 11. Nekoliko pred 11 ee je že pripeljal predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, da kot zunanji minister prisostvuje svječa-nemu aktu. Točno ob 11 se je pripeljal Nj. ekscelenca papeški nuncij Felice v epremstvu šefa protokola dr. Marinkoviča in svojega tajnika msgr. Berlotia. Papeški nuncij je bil v slavnostnem orna-tu, lo je v krvavo-rdeči obleki. Takoj ob njegovem prihodu je vojaška godba zaigrala papeško himno, gardna četa pa ga je pozdravila. Pri vhodu sta nuncija pričakovala adjutant Nj. Vel. kralja polkovnik Sondermaier in polkovnik Cesarič, ki sta pozdravila visokega gosta in ga epremila v slavnostno dvorano. V slavnostni dvorani sta sprejela visokega goeta Nj. Vis. knez namestnik in predeednik vlade ter zunanji minieter dr. Stojadinovič. Po izročitvi akreditivnih pisem se je papeški nuncij prisrčno razgovarjal s knezom namestnikom. Pri odhodu iz knežjega dvorca je vojaška godba zaigrala državno himno. Točno ob 12 se je pripeljal pred dvorec novi madžareki poslanik, baron Bakach Beesenyey v spremstvu šefa protokola dr. Marinkoviča in svetnika madžarskega poslaništva v Belgradu Rotku-gla in vojaškega atašeja Vasvaria. Madžareki diplomati so bili oblečeni v slavnostne madžarske narodne uniforme. Pri vhodu je vojaška godba in- toniraila madžarsko državno himno. Pred dvorcem sta jih pričakovala adjutanta Nj. Vel. kralja polkovnika Sondermaier in Cesarič, ki eta jih spremljala v dvorano, kjer sta bila "predstavljena Nj. Vis. knezu namestniku in predsedniku vlade ter zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču. Novo imenovani madžarski poslanik je izročil svoja akredi-tivna pisma. Avdienca, ki je potekla v prisrčnem razgovoru, je trajala pol ure. Izjava madžarskega poslanika Po tej svečani; avdienci je novi madžarski poslanik pred odhodom dal tamkajšnjim novinarjem sledečo izjavo: »Kakor vam je že znano; sem imel danes veliko čast, izročiti Nj. Vis. knezu Pavlu svoja akre-ditivna pisma. S tem svečanim aktom sem jaz akreditiran na dvoru Nj. Vel. kralja kot izredni poslanik in pooblaščeni minister kraljevine Madžarske. Smatram za potrebno naglasiti, s kako radostjo sem prišel v t« krasno zemljo, s katero nas vožejo večstoletni odnosi. Smatram za svojo najglavnejšo nalogo, za katero boni zastavil vse svoje moči, da se že obstoječi dobri odnošaji med tema dvema sosednima državama okrepijo in se dalje razvijajo.« Ko je dal novinarjem to izjavo, je vojaška godba zaigrala državno himno in madžarski po-slnik se je odpeljal na Bled. Prišel je prvič na Bled. Silno se je divil krasoti jezera in visokih planin. Ostal bo na Bledu ves čas počitnic. Nove omilitve češkoslovaškega Prva proslava dvajsetletnice Čez mesec dni bo poteklo sedemdeset let, odkar je slovenski narod na severni meji svoje sedanje domovine na narodnem taboru v Ljutomeru povzdignil svojo besedo in zahteval svojo pravico (9. avgusta 1868). To je bila doba prebujenja in rasti, doba prvih zgodovinsko pomembnih izrazov jasne in neizprosne narodne zavesti, ki je mogočnemu in strašno številnejšemu nasprotniku že napovedovala, da je robo-vanja dovolj. Posestnik Kukovec je na tem taboru vpričo desettisočglave množice govoril sklep vsega slovenstva, da mota v Sloveniji biti slovenščina izključni uradni jezik in da se mora uradnikom »neodlogoma določiti obrok pol leta, do katerega morajo znati slovenščino v besedi in pismu«. Kakor vedno, je bila tudi takrat vsa narodna zavest oprta na tisto ljudstvo z zemlje, preprosti narod, ki je v svojem življenjskem nagonu v vsej stoletni vrsti rodu branil svojo ped zemlje in svoj zarod. A takrat je bilo to ljudstvo še brez domovine. Imelo je vasi, imelo je tudi nekaj svojih mest, toda privatno, kadar je bilo samo med seboj. Javno in pred svetom ni imelo rojstnega lista. Luttenberg, Windisch Fei-stritz, St. Leonhardt, St. Wolfgang, Ster.ntal, Pettau, Cilli, Radkersburg — to so bile vasi in mesta, kjer so udeleženci ljutomerskega tabora imeli domovinsko pravico, in tisti, ki so s »kranjske« strani prišli na tabor, so potovali čez Stein-briick. Sami trdni Slovenci od vekomaj, s svojo zemljo zrastli, ki so imeli svoj Ljutomer, Slovensko Bistrico, Strnišče in Ptuj, toda samo zase in svoje otroke in za tiste, ki so morali po svetu za kruhom, oblast in cesarski Dunaj pa teh krajev nista poznala, kakor ljudstvu nista priznavala slovenskega rodu. Ljudstvo pa je terjalo svoj rojstni list, priznanje za svojo slovensko kri v »obroku pol leta«. Toda slovenski narod je bil prešibak, da bi zlomil naslini obroč in se dokopal do svobodnega zraka. Ves rod je vodil ljuto borbo, z.a prvim še drugi in »obrok pol leta« se je vlekel v desetletja. Priti je moral pritisk združenih Slovencev, Hrvatov in Srbov, pritisk vsega slovanskega rodu na jugu takratne monarhije — in takrat šele je obroč padel. Dežela je vrgla s sebe tujo krihko in pokazal se je pravi, sveži slovenski obraz. Prišla je Jugoslavija, z njo Ptuj, Ljutomer, Celje, Strnišče, naš Sv. Lenart. Sv. Bolfenk, Radgona in lepa, valovita pokrajina se je otresla suženjskega imena Windische Bii-chel in pred nami in pred svetom so zapele svojo pesem — .Slovenske gorice. To je bilo pred 20 leti, 50 let po ljutomerskem taboru! Če narod sam v vsej tej borbi ne bi sodeloval, bi izid pač sprejel kot dogodek iz zgodovine, kakor učenec v gimnaziji sprejme izid tridesetletne vojne. Toda narod je bil vsa ta leta napet do skrajnosti, vse sile so bile v službi gibanja za vstajenje, za slovensko ime slovenskim vasem in pred dvajsetimi leti je bil najhujši napor, ki ga je zmogel samo rod, kateremu jc bila ta borba že v krvi in ki za žive in mrtve ni več maral, da bi se »obrok pol leta« vlekel še naprej. Napočil je čas uresničitve, ki ga tudi doslej tako mogočni gospodar prav zaradi složnega pritiska Slovencev, Hrvatov in Srbov ni mogel več preložiti. Zato je takrat ta narod pozdravil Jugoslavijo kot svojo hoteno družbo, kot lastno državo, kot svojo mednarodno priznano najvišjo svetno organizacijo, v kateri ne gre več za rojstni list, ker ni več gospodarja, ki bi ga nam podpisal, ker smo drug drugemu enaki in je obstoj države že dokaz našega obstoja. Kakor veliko in nepopisljivo je bilo veselje v teh krajih ob ustanovitvi države, tako velika in lepa je bila proslava dvajsetletnice tega zgodovinskega dogodka pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, v domači pokrajini dr. Korošca, moža, s čigar imenom je povezana vsa naša narodna borba zadnjih desetletij, borba in — zmaga. Kakor je pred 70 leti to ljudstvo bilo v prvih vrstah, tako je sedaj po želji voditelja prvo proslavilo ustanovitev nove države. Tu jc. to ljudstvo pokazalo, kako njegova mu je Jugoslavija in kako do dna duše trdno je v svojem sklepu, da hoče svojo slovensko zemljo ohraniti prihodnjemu slovenskemu rodu, kakor jo jc podedovalo od slovenskih prednikov. Tako se Slovenske gorice odzovejo samo na Korošcev klic. Tabor sam je zaradi močnih vremenskih izpre-memb padel v težke okoliščine: vso noč nalivi, še zjutraj dež, ilovnata pota vsa razmočena, nobene večje prometne ceste, velika oddaljenost ©d železniških žil — štiri do pet tisoč ljudi so pričakovali tisti, ki so želeli taboru čim večji uspeh in poznajo žrtve, ki so bile na ta dan za pot k Sv. Trojici združene. In vendar — zbrala se je množica nad 10.000 ljudi, tako skromno ocenjeno, da bo to številko moral priznati tudi najbolj zagrizen nasprotnik (ako narod sploh more imeti nasprotnika razen izven svojega občestva). No dež, ne hladno dopoldne, ne dalja — za proslavo dvajsetletnice Jugoslavije pri Sv. Trojici ni bilo ovire! Nekateri so prišli peš po 30 km daleč, vsi blatni, utrujeni od poljskega dela, ki je pruv sedaj na višku, toda na taboru ni bilo nevoljc. Ljudstvo jc hodilo po slovenski zemlji, na kateri ima vsak holmec za nas in za ves svet svoje slovensko ime, kakor so ga nam predniki ohranili v stoletni od tuje oblasti nepriznani rabi, hodilo je po ozemlju države, katere obstoj je dokaz našega obstoja, zato jc bil korak kljub dolgemu in napornemu potu prožen in živahen in jc iz množice oril en sam Praga, 11. julija, b. Končna pogajanja za narodnostni statut stopajo v zaključno stopnjo. Odbor šestih koalicijskih strank se je končno sporazumel, dasi je bilo treba premostiti velika nesoglasja glede odstopkov posameznim narodnim manjšinam in končno zaradi zahtev sudetsko-nemške stranke. Stališče češkoslovaške vlade glede odstopkov posameznim narodnostnim skupinam sicer še ni znano in prvo vprašanje, ki se bo v začetku teh odločilnih pogajanj pojavilo, je, dn bo dr. Hodža. predložil posameznim narodnim skupinam celoten načrt, najprej pa nemški sndetski stranki končno veljavni predlog koalicije. Statut vsebuje v glavnem naslednje odstopke: 1. proporcionalna namestitev uradnikov; 2. določbe, ki globoko segajo v organizacijo državne uprave, kompetenca deželnih in okrajnih zastopstev bo zelo razširjena; 3. razdelitev državnega proračuna na medna-rodnostne skupine. To je zelo važno glede učitelj-stva in drugih kulturnih zahtev posameznih narodnostnih skupin. Pariz, 11. julija, b. Tukajšnji »L'0rdre« objavlja istočasno kot londonski »New Chronicie« dokument, v katerem se izražajo izkušnje in posledice iz španske državljanske vojne, ki jih je dobil nemški generalni štab. Kot vir tega poročila navajajo zaupno predavanje generala Reichenaua. Po mnenju tega nemškega generala je španska državljanska vojna pokazala, da bo prišlo do spremembe odnosov sil v Sredozemskem morju zaradi letalske vojne, tankovske obrambe in motoriziranega orožja. Lahko trdimo, je dejal general Reichenau pri predavanju, da bo v primeru kake vojne trgovinski in ves ostali promet popol- klic državi in voditeljem, ki so nos vanjo vodili. In tisti, ki so prišli s »kranjske« struni, so potovali preko Zidanega mosta, ki je premagal vsiljeni »Steinbriick«. Tabor v središču Slovenskih goric, na naši severni meji, je bil šele pravo zmagoslavje tega slovenskega vstajenja, sedaj, ko že v rednih razmerah moremo trezneje gledati nazaj in so jasnejši tudi pogledi v bodočnost. Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah zbrati 10.000 ljudi je veliko večji uspeh kot v Ljubljani 50.000, zato se to posreči samo tistim, ki govore besedo in duha tega po goricah raztresenega ljudstva. To množico je zbralo ime dr. Antona Korošca in namen vse prireditve: da se potrdi naša notranja skupnost, da sc spet pokaže naša strnjenost ob voditeljih, da se ta zemljo ponovno proglasi za našo. slovensko, da sc do neizpodbitnega dejstvo trdno poudari zvestoba tega naroda državi, kralju, numestništvu in da obenem to narod ponovi svojo besedo, da je voljan resno in iskreno sodelovati z vlado za napredek in obstoj te naše države. To je hotela biti prva proslava dvajsetletnega obstoja Jugoslavije in je v vsej lepoti ljudskega slavja bila. Ljudstvo, ki ga vodi dr. Anton Korošec, je na tem taboru povedulo, kje stoji in kuni gleda. V načelu vsebujejo nove določbe mnogo tega, kar so Nemci zadnja leta zahtevali. Če podrobnosti statuta odgovarjajo v glavnem zahtevam narodnostnih skupin, se bo videlo šele pozneje, ko bo statut objavljen. Med koalicijskimi strankami prevladuje tendenca, da se zniža zakonska meja iz 20 na 15%, sudetski Nemci pa in nemška socialna stranka odklanjajo predlog z obrazložitvijo, da ne odgovarja demokratskemu načelu. Najvažnejše je trenutno vprašanje, če bo imela vlada za narodnostni statut potrebno dvotretjinsko večino. V parlamentu razpolaga vlada samo s 163 glasovi, potrebuje pa jih 184. Vendar upajo, da bo vlada našla to večino morda ravno v poslancih Hlinkove stranke, ki se. bodo bržkone v zadnjem trenutku priključili vladi. London^ 11. julija. AA. (Štefani.) Češkoslovaški poslanik v Londonu Jen Masaryk bo v kratkem prišel v London. Kakor se izve,-bo Masaryk poročal angleški vladi o podrobnostih nedavnih predlogov, ki jih je praška vlada stavila zastopnikom Henleinove stranke. noma onemogočen vse dotlej, dokler no bo popolnoma uničeno sovražno letalsko brodovje. Anglija je končno izgubila svojo nadoblast v Sredozemskem morju in je njena vloga odigrana. Sredozemsko morje ni danes od nikogar, ker v njem ne more varno delovati nobena mornarica več, pa naj si bo še tako močna. Španija in osišče Rim—Berlin so dali Nemčiji možnost, da sodeluje v tej zgodovinski borbi. Razvoj razmer gre vse bolj v tej smeri. V ta namen je Nemčija ob sodelovanju generala Franca postavila svoje baterije ob afriški obali poleg Algecirasa nasproti Gibraltarju in Ceuti. Te baterije bodo ogromnega pomena, če bo treba presekati življenjsko žilo angleškega in francoskega imperija. Iz istega vzroka se je Nemčija posvetila vse-arabskenm in vseniuslimanskemu pokretu. Spomniti se moramo na izrek admirala Gadone, ki je dejal, da velika arabska listajo na Sredozemskem morju mora dovesti do razpada britanskega imperija. Isto velja tudi za francoski imperij, zlasti ker je Francija še pred priključitvijo imela 24 milijonov prebivalcev manj kakor Nemčija. Tenis v Belgradu Belgrad, 11. julija, m. Nocoj ob 10 dopotujeta iz Prage v Belgrad znana svetovna teniška prvaka Budge in Mako, kjer bosta jutri in po jutrišnjem igrala proti jugoslovanskima teniškima prvakoma Punčecu in Ku-kuljeviču in s češkim igralcem Drobnim. Jutri v torek 12. t. m. bo igral najprej Mako proti Punčecu v singlu, nato Budge in Mako v dublu proti Punčecu in Drobnemu, na koncu pa bo igral Budge v siglu proti Ku-kuljeviču. Dne 13. t. m. bo igral najprej Mako proti Drobnemu v singlu, nato Budge in Mako v dublu proti Kukuljeviču in Drobnemu, nazadnje pa bo igral svetovni prvak Budge proti jugoslovanskemu prvaku Punčecu v singlu. Belgrad. 11. julija. A A. Vlada je te dol izdala uredbo, s kalem se povsem odpravlja 20 odstotna taksa na vstopnice k javnim prireditvam in tekmam vseh naših športnih društev. Češkoslovaški poslanik na Bledu Bled, 11. julija. Davi je prispel na Bled novo imenovani češki poslanik Jaroslav Lipa, ki se je nastanil v hotelu »Toplice«. Jutri bo ob 11. izročil Nj. Vis. knezu Pavlu akreditivna pisma. Papežev nuncij Slovencem Novi apostolski muncij msgr. nadškof Hector Felice je sprejel našega dopisnika in mu izvolil dali sledečo izjavo: »Po .Slovencu' mi iskreno pozdravite vse katoliške Slovence. Kar sem videl v tem kratkem času pri vas, me je zelo razveselilo. Prepričal sem se o globoki vernosti Slovencev in vdanosti, ki jo goje do sv. očeta. Presenetilo me je krasno cerkveno petje, ki sem ga slišal v Kranju in Tržiču. Najlepši vtis je napravila name naravna lepota dežele, nepozabno pa mi ostane v spominu slovensko narodno svetišče na Brezjah. Sploh z vsem, kar sem videl in doživel, sem zelo zadovoljen in upam, da bom kmalu spet prišel v lepo Slovenijo. Podelim tudi vsem Slovencem blagoslov sv. očeta, z željo, da ostanejo vedno dobri verniki in zvesti sinovi Marijini.« Lastnoročni podpis: t Hector, nadškr.f korintski, apostolski nuncij. Jugoslovanski akade~ miki pri Mussoliniju Rim, 11. julija. AA. (Štefani) Predsednik vlade Mussolini je sprejel v Beneški palači odposlanstvo jugoslovanskega akademskega kluba »Slovanski jug«. Odposlanstvo je povabil italijanski minister zu narodno kulturo na obisk v Italijo. Akademiki so potovali skoraj po vsej Italiji. Vodja odposlanstva se jc v lepi italijanščini zahvalil za gostoljubnost, ter poudarjal velike uspehe fašističnega režima na vseli poljih. Svoj govor je zaključil z izjavo, da jugoslovanska mladina ve, da je njena prva dolžnost priložiti svoj dar k poglabljali ju iskrenega prijateljstva, ki obstoji med Jugoslavijo in Italijo. Mussolini je odgovoril, da je prepričan, da bo še globlje prijateljstvo med študirajočo mladino obeh držav pomenilo pravi temelj jadranskega miru, zn katerega se tako vztrajno trudi predsednik jugoslovanske vlade dr. M. Stojadinovič. Navzoči študentje so govor Mussoi linija pozdravili z navdušenim ploskanjem. Turški diplomati v Nemčiji Miinchen, 11. julija. AA. (DNB.). Generalni tajnik turškega zunanjega ministra Džuman Menemcnzoglu je danes dopoldne dopotoval v Miinchen v spremstvu turškega poslanika v Rimu Hamdi Arpaga in v družbi svojega šefa kabineta. Še dopoldne je Menemcnzoglu položil venec na spomenik padlim junakom, ki je pred vojnim muzejem. Isto je ponovil tudi pri giobovih padlih nacionalno-socialističnih borcev pred Rjavo hišo. Opoldne je turški generalni konzul v Miinchenu priredil kosilo v čast Menemenzogla. Rim, 11. julija. AA. (DNU.) Zunanji minister grof Ciano je danes imenoval opolnomočenega ministra Anfugo za svojega šefa kabineta. Dosedanji šef kabineta poslanik De 1'ellio bo imenovan za poslanika v Ankari. V 16 urah čez Ocean oNwjork, 11. julija. AA. Danes ponoči ob 11 je odletel s svojim letalom, s katerim hoče poleteti okrog evela, letalec llavvarl Huse. Letalo jo opremljeno z najniodernjšimi pripravami in drugimi pomožnimi sredstvi. Letalec namerava brez pri tanka poleteti do Pariza. Pri vzletu je bilo letalo težko 12 ton, kajti lluse jc vzel s seboj 0.055 litrov bencina in 454 litrov olja. Lelalec bo v stalni zvezi 7. Newyorkom. Ob 1.45 je Huse po radiu javil, da leli nad Novo Škotsko 047 k ni od Ne\vyorka. Ob 3.20 je letalec preletel otok Cap Breton, ki je 1127 km od Newyorka. Letalo je doseglo hitrost 290 km na uro. Vreme je bilo ugodno. Pariz, 11. julija, c. Ameriški letalec Harold Hughes, ki je snoči odletel iz New Yorka na polet okoli sveta, je popoldne ob 16.55 pristal na letališču v Bour-getu. Pariz, 11. julija. AA. (Reuter) Ameriški letalec Hughes jo preletel Atlandski ocean v Ki urah 35 minutah. Lindberg je rabil za to pot (4.600 km) 33.30 ure. Ameriški letalec Hughes je s leni svojim poletom potolkel vse svoje dosedanje rekorde na severnem delu Atlantskega oceana v smeri za-hod-vzhod. Ni še določeno, kdaj odleti omenjeni ameriški letalec iz Pariza na svojo nadaljnjo pot. Zagrebška vremenska napoved: Nekoliko topleje, lokalno pooblačenje. Dunajska vremenska napoved: precej jasno in nekuliku topleje, v hribih pa se vietiie tie bu zbolj>u!u. Zcmunska vremenska napoved: Toplota sc bo polagoma dvignila, toda noč bo še zmerom hladna, Skušnje nemškega generalnega štaba po španskih bojiščih / Velik izseljenski dan Dr. V prisotnosti izseljencev iz vseh krajev sveta je bila ustanovljena izseljenska zbornica za Slovence poziva h pogumnemu tvornemu delu Ljubljana, 11. julija. Danes ob devetih dopoldne je bilo v frančiškanski dvorani ustanovno zasedanje Izseljenske zbornice pod predsedstvom predsednika Rafaelove družbe prevzvišenega ljubljanskega škofa dr. Gre-gorija Rož m a n a. Zasedanja so se udeležili: ljubljanski župan dr. Jure A (1 I e š i č , šef izseljenskega odseka v ministrstvu dr. Fedor A r a n i -cki, ki je obenem zastopal ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Dragišo Cvetkov! ča, predstavnice Ameriške slovenske katoliške ženske zveze z gos|>o Prislandovo, šef socialnega odseka g. Kosi kot zastopnik bana dr. Marka Natlačena, predsednik Prosvetne zveze univerzitetni profesor dr. Lukman, tajnik »Zveze organizacij izseljencev«- dr. B a r t u I i c a iz Zagreba, zastopnik šefa Izseljenskega komisariata dr. Vladimir Barac Repenjski, stolni dekan mariborski dr.'Cukala, ki je zastopal dr. To-uiažiča, župnik Klekl, predsednik Rafaelove družbe za Slovensko Krajino, predstavnico Slovenske ženske zveze z gospo banovo na čelu, in še mnogo drugih odličnih predstavnikov in predstavnic raznih včlanjenih društev Ln ustanov vse Slovenije. Prihod slovenskih ministrov Ob pol desetih je prišel v dvorano naš voditelj, notranji minister dr. Anton Korošec. Z njim je prišel tudi minister dr. Miha Krek. Navzoči so ju burno pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem in vzkliki: >Živio dr. Korošec, živio naš voditelj! Živio dr. Miha Krek!« Ko se je val navdušenja polegel, je predsednik škof dr. Gregorij Rozman otvoril zasedanje. Škof dr. Rožni an je (»zdravil oba g. ministra ln vse navzoče predstavnike in predstavnice, zastopnike in zastopnice raznih društev iu ustanov, posebno zastopnika ministra dr. Cvetkoviča, dr. Aranickega in zastopnika ter zastopnice naših izseljenih bratov. Predlagal je, da se z zasedanja pošlje brzojavni pozdrav N j. Vel. kralju Petru II., N j kr. Vi g. k n e i u namestniku Pavlu, brzojavni pozdrav je predlagal tudi predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču. Nagovor škofa dr. Rozmana Nato je g. škof imel sledeč nagovor: Zdi »e mi, da doživljamo vaien zgodovinski dogodek. Prvič so se zbrali zastopniki — lahko rečem in moram reči — vsega našega naroda, da govorimo o bratih in sestrah, ki sc odpravljajo z domače grude v tujino in tam v velikem številu zginjajo kot kapljice v morju. 60 let že odhajajo tisoči, stotisoči našega malega naroda v tujino. Kaplja za kapljo naše krvi izteka iz žil narodnega telesa, a nas ni bolelo, še zmenili se nismo, še dobro se nam je zdelo, češ, saj gredo muogi, ki doma niso nič prida. In vendar: vsak brat, vsaka sestra, ki odhaja od skupne družine naroda in se zgubi, vseka rano našemu narodu, ki je tem težja in nevarnejša, čim slabotnejši je naš mali narod. Veliki narodi skrbe, da se noben član njihov ne izgubi, da otroci izseljencev poznajo domovino, sc nanjo s tisočerimi vezmi navežejo. In mi Slo-venci? 60 let smo to zanemarjali, kot da je naš narod neizčrpljiv zaklad, ki hrani in poji druge velike narode in pospešuje njihovo rast. Odslej naprej no sme biti vež tako! Odslej se hočemo z ljubeznijo in skrbnostjo brigati za vsakega brata, ki se izseli; ne pozabimo ga, ne zaputimo ga, v zvezi z njim ostanemo. Škofov govor so navzoči sprejeli z navdušenim ploskanjem Ln vzklikanjem, ki mu ni hotelo biti konca. Nato je škof dr. Rozman prosil voditelja Slovencev, notranjega ministra dr. Korošca, naj blagovoli nagovoriti izseljenski zbor. Bodrila našega voditelja dumo pozdravljen je spregovoril notranji minister dr. Anton Korošec: »Kadar sc postavite na železniško postajo in gledate vlake, kakor stoje, vidite, kako se začno počasi premikati in nato sopihati, do-kler vlak s polno paro ne oddrvi v daljavo. Enako je z izseljenskim vprašanjem. Tudi to je stalo in začelo počasi sopihati. Dokler nismo imeli svoje lastne države, jc to vprašanje stalo, odkar pa imamo svojo lastno državo, je delovanje izseljenskega vlaka hitrejše. V začetku nismo bili v izseljenskem vprašanju dovolj globoki in široki. Kar smo govorili o njem, je bilo toliko ko nič. Danes, ko čutimo vse bolj državno skupnost, se je izseljensko vprašanje premaknilo naprej. Zanimanje za izseljence je vse večjo in večje. Glede slovenskih izseljencev ima največ zaslug mož, ki bi ga lahko imenovali »očeta slovenskih izseljencev« p. K. Zakrajšek. Njemu ob strani stoji g. dr. Aranicki, še! izseljenskega odseka v socialnem ministrstvu. V imenu vlade lahko povem, da smo tudi mi kot oblast njima hvaležni, da tako skrbite za izseljence. Bolj in bolj čutimo, da moramo paziti na vsako kapljo naše krvi, da moramo čutiti svojo dolžnost do vsakega teh izseljencev. Ugotoviti moramo, da napredujemo. Ustanovitev izseljenske zzbornice jo tak napredek in lahko rečemo zgo-dovinuki dogodek. V imenu kr. vlade ji želim lep napredek in prav tako v imenu kr. vlade izrekam dobrodošlico ameriškim bratom od onkraj morja« ki jih bratsko stiskamo na svoje grudi. Pozdravljam pa tudi vas, ki se danes trudite za izseljensko vprašanje.« Gospod škof se je ministru dr. Antonu Korošcu lepo zahvalil za govor in za smernice, ki jih je dal vsemu izseljenskemu delu. Govor ministra dr. Kreka rta oder je stopil minister dr. Miha Krek, ki so ga ljudje navdušeno pozdravili in mu vzklikali. Imel je slavnostni govor, v katerem je razvijal 6ledeče misli. Kadar mati sprejema otroka, ki je dalj časa, morda več let, živel izven doma, se na poseben način izraža vse materinstvo v njej. Prilepi se njen pogled na njem. Žar pogleda je prav posebno topel. Nobena kretnja, nobena beseda, nobeno dejanje, nikak nastop in izraz materinemu pogledu ne uide. Spremlja ga pozorno, vprašujoče, nežno-ljubeče, zaskrbljeno. Na prvi pogled bi kdo rekel, to je poplcmenitena, v materinstvu poplemenitena ženska radovednost. Res vsaka mati vprašuje, poizveduje, kako se je razvijal njen otrok pod zunanjimi vplivi. Koliko je rastel v dobrem, koliko se je kaj ponesrečil. Pa če globlje skušaš prodreti v žar materinega očesa v tistem trenutku, vidiš, da je v njem nekaj več, nekaj silnejšega. Bi dejal, da takrat govori naravna materinska ženska sebičnost. V tem globokem pogledu, v tem zaskrbljenem očesu, v tem izžarevanju mati vprašuje, zasleduje, koplje, želi ugotoviti, koliko je otrok še njen, v srce zasadila, ob slovesu naročila. Koliko je v njem in na njem še vsega tistega, kar je ona njemu dala. Ta pričakujoča, ta sprejemajoča mati^ se mi zdi prav tipičen izraz, simbol, zgled, kakšna naj bo domovina, kakšen naj bo narod napram svojim otrokom, ki so se izselili, ki so dolga leta zunaj okvira narodne rodbine prebivali. Na tej naravni, od Stvarnika dani podlagi postavljajmo naše odnose napram izseljencem, pa bomo vedno pravo zadeli. Narod je razširjena družina iste krvi, istega čustvovanja in istega mišljenja. Narodna dolžnost je, da ta družina vse te naravne, od Stvarnika dane lastnosti ohranja. To je dolžnost vsega naroda, vseh njegovih sinov, narodne kompaktnosti v narodni državi, in recimo, raztresenih udov, ki so izven narodnih in državnih meja šli zaradi potrebe za kruhom. Ce ta pristni odnos ohranjujemo, vzdržujemo, bosta imela i država i narod i izseljenski del naroda največje uspehe in blagodat. Za državo: Pustimo ob strani materialne koristi, ki jih imajo svojci in po njih narodno blagostanje, narodno gospodarstvo. Ali: kolikor sinov našega naroda je širom sveta, kolikor dobrih sinov naše države je zunaj, toliko je luči naše narodne kulture in naše državne propagande. V ta namen gotovo mora državna uprava s svojimi sredstvi in s svojim aparatom storiti V6e, da bodo izseljenske organizacije vedno imele v državnih zastopnikih svoje prijatelje, svoje podpornike. Na drugi strani moramo biti hvaležni slovenskim izseljencem, da so zlasti tam v daljni Ameriki znali ustvariti tako lepe, kar mogočne organizacije, ki materielno in duhovno vzdržujejo naše narodne elemente preko morja. Ce danes polagamo temelj novi organizaciji, gremo samo korak naprej, gradimo širšo streho za sodelovanje za isti namen. Poleg samoupravnih organizacij državna roka, javna roka, državna pomoč in državna podpora. Vi izseljenci ste »udi tu, v tej zbornici, da v skupni organizaciji moremo morebiti bolj smiselno, bolj organizirano delati popolneje isto, kar smo delali do sedaj. Da bi prav vse ude zbrali, da bi prav vse otroke našega naroda ohranili. S temi mislimi pozdravljam prvi kongres slovenske Izseljenske zbornice, zlasti zastopnice in zastopnike preljubih nam rojakov preko morja in želim, da bi jih domovina napolnila s ponosom in lepo samozavestjo, da napredujemo in rastemo v vseh panogah, zlasti tudi v delu zanje, za naše izseljence. Bog vas živi in v srečo spremljaj! Gospoda ministra dr. Kreka so zborovalci nagradili z dolgotrajnim odobravanjem. Pozdrav župana dr. Adlešiča Za ministrom dr. Krekom je izpregovoril ljubljanski župan dr. Juro A d 1 e $ i č , ki je dejal: Dokler bo Ljubljana glavno mesto Slovenije in se imenovala središče vseh Slovencev, toliko časa se bo morala tudi mestna občina ljubljanska pečati z izseljenskimi vprašanji ter si prizadevati, da jih pomaga rešiti v Čim večjo korist rojakov v tujini ter tako v prid vsega naroda in države. Važno dejanje mesta Ljubljane v tej smeri je bila gotovo udeležba ljubljanskega župana pri otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta v Cle-velandu, kjer mi je bila dodeljena najčastnejša vloga v veliko čast Ljubljane, in kakor sem trdno prepričan, tudi v korist njeno in vsega naroda. S to veličastno manifestacijo narodne, zavednosti so naši ropaki v Ameriki napravili velik korak v razvoju svojega narodnega delovanja.- Upam tudi, da bo današnji dan prav tako za staro domovino pomenil novo etapo odločnejših in uspešnejših zavzemanj vse stare domovine za srečnejšo bodočnost njenih sinov v tujini. Clevelandske slavnosti in današnji Izseljenski dan, ki naj pomeni rojstvo prave izseljenske zbornice, naj z našo trdno voljo in z dejansko pomočjo vseh poklicanih faktorjev postaneta nepremakljiva mejnika nove dobe najtesnejšega sodelovanja stare in nove domovine za rešitev in okrepitev prav vsega našega v tujini! Ne bom ponavljal že tolikokrat povedanih resnic, kako druge države skrbe za svoje rojake v drugih deželah, ker je danes že popolnoma nesporna zahteva za srečnejšo bodočnost in za ohranitev našega naroda v tujini največja skrb za vse potrebe izseljencev. Kar smo doslej zagrešili in zamudili, moramo popraviti in s podvojenim resnim delom dokazati, da je domovina vredna imena matere domovine. Skrb za naše rojake naj odslej pomeni skrb za našo mladino v inozemstvu. Naše izseljensko vprašanje je danes predvsem mladinsko vprašanje. Edino zdrav in zaveden naraščaj narodnega in državnega duha jamči za bodočnost našega naroda v tujini. Prva in glavno stopnja tega vprašanja je mati! Kakor smo pri sprejemu ameriške Slovenske ženske zveze videli in slišali, tudi mi smatramo ameriško slovensko mater ter vse naše ameriško ženstvo za tisto silo, ki nam obvaruje in ohrani nas rod v tujem svetu. To spoznanje nam spet nalaga dolžnost, da z vsemi silami podpiramo prizadevanja ženskih organizacij onkraj morja ter zahtevamo tudi od naših ženskih organizacij, da so 8 svojimi sestrami v tujini vedno v najtesnejši zvezi. V izseljensko zbornico morajo tudi naše žene! Druga stopnja naše naloge je pa skrb za našo mladino v tujini. Od nje zavisi usoda našega naroda v inozemstvu. Kjer ni matere, ki bi že v najnežnejših letih svojim otrokom vlila v srce slovensko besedo in pesem ter ljubezen do stare domovine, tam moramo sami vzgojiti mladino v narodnem duhu. Česar pa sami ne moremo doseči zaradi naših skromnih sredstev, nam mora pomagati država. Naše lepa kraljevina Jugoslavija naj 20-Intnico svojega obstoja najlepše poveliča 8 tem, da ustanovi izdaten sklad za vzgojo jugoslovanskega naraščaja v inozemstvu. Ta sklad naj bo opravljen z najožjim sodelovanjem naše nove Izseljenske zbornice. V tej zamisli pozdravljam novo Izseljensko zbornico in ji želim mnogo plodnega dela in lepih uspehov v korist naših izseljencev in našega naroda in v okrepitev naše mlade države. Nad njegovim govorom so bili navzoči zelo navdušeni. Pozdrav zastopnika ministra Cvetkoviča Za njim je povzel besedo šef socialnega oddelka za izseljence dr. Fedor A ~ a n i c k i i V čast si itejem, da morem pozdraviti to zasedanje Družbe iv. Rafaela v imenu miniltra socialne politike in narodovega zdravja g. Dragile Cvetkoviča, ki ae ta čas mudi v Nemčiji, v Porucju, med našimi izseljenci. Pozdravljam posebno današnjo ustanovitev Izseljenske zbornice, gledajoč v tem poglobitev velikega dela velezaslužnega in požrtvovalnega g. p. Ka-zimirja Zakrajška, podpredsednika Družbe sv. Rafaela za zaščito izseljencev. Ne morem nadaljevati, da ne povem, kako sem vesel med tako številnimi delegati naših izseljencev, vidim spoštovane voditeljice Slovenske ženske zveze iz Severne Amerike, katere tako odlično predstavljajo naše izseljenske matere. Po njihovem prizadevanju je oživotvorjena marsikatera vez med tiašimi izseljenci b domovino. Kajti, dokler bodo slovenske matere, dokler se bo čuvala slovenska materina beseda v Ameriki, do takrat bo znano ime Slovencev, Dokler bodo tudi hrvatske in srbske matere v Ameriki, do tedaj bo tudi izseljenska Jugoslavija I V tem je naš današnji izseljenski problem, želim najboljši uspeh temu zasedanju in daj Bog, da se preko izseljenskih zbornic kar najlepše in najbolje ustvari in zasidra ta naš cilj. Navzoči so g. dr. Aranickega za njegove lepe in klene besede nagradili z navdušenim vzklikanjem in ploskanjem. Nato je sporočil g. Aranicki, da |e sedanji minister za socialno politiko dr. Dragiša Cvetkovič nakazal za letovanje slovenske mladine iz Nemčije 50.000 dinarjev. Pozdrav Zveze izseljenskih organizacij Nato je spregovoril tajnik saveza izseljenskih organizacij g. Bartolica, ki je povedal, da se veseli tudi savez izseljenskih organizacij nad delom, ki ga je povzela Rafaelova družba, da se osnuje izseljenska zbornica, V imenu saveza izseljenskih organizacij, katerega član je tudi Družba sv. Rafaela, kot izrazito verska narodna in humanitarna organizacija, pozdravlja to iniciativo in želi, da bi v odločnem naporu to izseljensko zahtevo privedli v delo. Želi dalje, da bi bilo delo, začeto v Ljubljani, kronano z uspehom, da bi bil vsak korak za izseljenstvo blagoslovljen, v najlepšem spominu in priznanju od vsega našega izseljenskega naroda po svetu. širite katoliško časopisje! Ga. Prislandova pozdravlja v imenu ameriških žena Za njim je spregovorila predsednica Slovenske katoliške ženske zveze ga, P r i s 1 a n d, ki je izvajala: Naj mi bo dovoljeno kot predsednici največje slovenske ženske organizacije — Slovenske ženske zveze v Ameriki — kjer je organiziranih nad 10.000 slovenskih žena, današnje zborovanje prav iskreno pozdraviti. Danes je na tisoče oči slovenskih izseljencev obrnjenih proti Ljubljani na to zborovanje, ki naj postavi nove temelje za novo delo za nas slovenske izseljence, ki smo razkropljeni širom sveta in se trudimo v sredi različnih narodov za svoj vakdanji kruh. Slovenka ženska zveza porabi to priliko, da se Družbi sv. RafaelVv imenu svojih članic kar najiekreneje zahvaljuje za obilno delo in skrb, katero posveča nam, slovenskim izseljencem. Zadnja leta čutimo utrip ljubezni materinskega srca do nas, kar smo preje vsa leta tako bridko pogrešali. Ko smo prišle zastopnice Slovenske ženske zveze v lepem števiilu, da obiščemo svojo rodno domovino in smo pripeljale s seboj tudi svoje hčere, ki še niso nikdar videle slovenske zemlje, smo bile naravnost presenečene, ko mo začutile toliko ljubezen in pozornost domovine napram slovenskim izseljencem. Od Jesenic po celi progi do Ljubljane in do danes kamorkoli smo prišle, povsod smo bile do solz ginjene, ko smo videle, kako smo bile deležne tako nežne materinske pozornosti svoje slovenske domovine. Ne morem se dovolj zahvaliti Vam našim bratom in sestram tu doma za to veliko pozornost. Bodite prepričani, da se bomo vrnile v Ameriko prenovljene, v veliki ljubezni do svoje rodne domovine itn do svojega slovenskega naroda. Mi tonemo v morju tujine, vendar sedaj se bomo vračale slovenske matere v Ameriko z novim navdušenjem in z novo mogočno voljo, da bomo skušale ohraniti slovenstvo na tujem do skrajnih meja, ker čutimo, da smo Vaši in Vi ste naši. Da je to zbližanje zadnja leta doprineslo delovanje Rafaelove družbe in njenega požrtvovalnega voditelja p. Kazimirja Zakrajška, vemo mi in veste Vi. Koliko neizmerno dobrega bi se bilo za nas izseljence storilo, ko bi imeli že pred leti tako dobro organizirano izseljensko družbo. Neizmerna je škoda, vendar današnje zborovanje nam daje nove upe, nam dviga naša srca in naše oči v lepšo bodočnost, kakor je bila preteklost. Zato me zastopnice Slovenske Ženske Zveze ne moremo dovolj pozivati oblasti tu doma, da tako plemenito delo podpre z vsemi sredstvi, ki so na razpolago. Me slovenske žene v Ameriki želimo tesnejših zvez z Vami in storile bomo, kar bo v naši moči, da se te zveze dosežejo. Predvsem bi želele, da bi se za našo mladino v tujini preskrbele učne knjige v slovenščini in angleščini, iz katerih bi se učila naše lepe materinščine in bi se seznanjala z lepotami naše prelepe domovine in z znamenito zgodovino Jugoslovanov. Taka knjiga je tudi nam materam potrebna, da bi mogle svojim otrokom opisati vse to tako, da bi razumeli velikost in veličino naroda in države, iz katere pohajajo njih starši. Taka knjiga bi vršila ogromno kulturno delo med našo izseljensko mladino. Druga naša prošnja je, da začnete resno misliti na to, kako bi se omogočilo, da bi se gotovo število naše ameriške študentske mladine moglo poslati tu sem domov v naše šole, višje in nižje, ter bi se naučili slovenskega jezika pa tudi slovenske ljubezni. Tretja naša prošnja — naj se omogoči a primernimi vladnimi podporami — tudi od naše strani bo pomoč — naši ameriški mladini priti v večjem številu na počitnice domov in istotako vaši k nam v Ameriko. Naša ameriška mladina bi se s tem prepojila z ljubeznijo do domovine in navdušila za slovensko narodnost, slovenska mladina bi pa v Ameriki spoznala veliki svet in bi s spoznanji tefla velikega ameriškega življenja in tempa obogatila domače življenje. Drugi pozdravi Nato je vstal mariborski stolni dekan dr. C u -k • 1 a, ki je prinesel pozdrave mariborskega škofa dr. Tomažiča ter naglasil, da sta lavantinska in ljubljanska škofija v delu za izseljence nerazdružljivi m bosta tudi v bodoče vedno složno delali. Za njim je univ. prof. dr. Lukman, predsednik »Prosvetne nagovor zastopnika »Sedejeve družine« dr. Bi te ž* nilta, ki je dvignil vihar odobravanja, ko je govoril o raztresenih udih slovenskega naroda in o narodni državi, ki ima dolžnost zajeti jih pod svoje okrilje. Sledil je pozdrav zastopnika Narodnega od -bora, nakar je g. G rim s, izseljenski duhovnik iz Francije, v temperamentnem nagovoru naslikal podobo slovenskega izseljenca ter razgrnil naloge, ki čakajo Izseljensko zbornico. Po končanih pozdravih, ki so jih izrekli še številni zastopniki organizacij in ustanov, se je g. škof poslovil in pooblastil p. Zakrajška, da vodi nadaljnje zasedanje. .. .. , Resolucije V drugem delu zasedanja so bile prečitane reso* lucije raznih odsekov Izseljenske zbornice, ki so bile vse sprejete. • ■<- Po prečitani resoluciji je zaprosil za besedo župnik v Janjevu g. Zakrajšek, ki je prosil, da bi dali v domovini Diaspori vsaj malo moralne podpore. Povedal je, da se slovenski jezik ne bo mogel ohraniti, ker so pač take okoliščine. Prosil je tudi za podporo, kajti duhovniki, ki so tam doli, žive v obupnem 6tanju. G S e 1 i č Rudolf, izseljenec iz Holandije, je predložil svojo resolucijo, ki zlasti poudarja, da bi se brezposelna mladina, ki je po večini strokovno izSola-na, zaposlila po naših tovarnah. 2. Da bi se izposlovala podpora, da bi izseljenska mladina prihajala v domovino. 3. Potrebno je rešiti problem učiteljstva. 4. V Holartdiji so tudi vojne vdove, katerih možje so bili poklicani iz Holandije v vojno. Te vojne vdove so v obupnih razmerah, niso pa dobile od naše države nobene podpore. 5. Naj naše oblasti preskrbijo, da bi se za nesposobne in bolne izseljence zavzeli. Po štiriurnem zasedanju je spregovoril g. predsednik p. Zakrajšek, ki je v laskavih besedah zaključil prvo zasedanje izseljenske zbornice. Lažja avtomobilska nesreča našega dopisnika Bled, 11. julija. Dopisnik »Slovenca« in »Vremena« g. Stanko Benedik se je danes z avtomobilom peljal na Bled. Pri križišču ceste iz Tržiča in ceste Bled—Naklo se je pripetila nesreča. Na ovinku se je avto zasukal ta prevrnil. Pod seboj je pokopal dopisnika »Slovenca«. Sreča je bila pri tem, da se nobenemu potniku ni pripetilo kaj hujšega, pač pa je avto popolnoma razbit. Dopisnik »Slovenca« je dobil lažje poškodbe po glavi in nekatere notranje poškodbe. Belgrajske vesti Belgrad, 11. julija, m. Izšla je uredba o državni intervenciji na tržišču pšenice v gospodarskem letu 1938-39. Po tej uredbi bo privilegirana izvozna družba PRIZAD tudi v gospodarskem letu 1938-39 intervenirala na tržišču pšenice s kupovanjem po cenah, ki jih bo odredil na podlagi razmer na tržišču trgovinski minister v sporazumu s poljedelskim in finančnim ministrom. Za ta kupovanja potrebni obratni kapital v znesku 250 milijonov din bo zagotovil lin. minister PRIZAD-u z državno garancijo. Belgrad, 11. julija, m. Danes je dopotoval v Bitolj predsednik Narodne skupščine Stevan Či-rič v spremstvu 20 narodnih poslancev. Jutri bo s spremstvom odšel na vrh Kajmakčalana, kjer bo spominska svečanost za v svetovni vojni na salunski fronti padle junake. Belgrad, 11. julija, m. »Jugoslovanski Kurir« poroča, da se gospodarski krogi zavzemajo za uvedbo kontrole uvoza iz klirinških držav, kakor že obstoji kontrola uvoza iz neklirinških držav. V prvi vrsti gre za kontrolo uvoza iz Nemčije, Češkoslovaške in Francije, ker uvoz iz teh držav prekaša naš izvoz. Na inerodajnih mestih se predlog o uvedbi kontrole uvoza iz klirinških držav proučuje najresneje. Belgrad, 11. julija, m. Nocoj so odpotovali iz Belgruda v Slovenijo člani komisije za razlasti- zveze« v Ljubljani, stavil vso svojo mogočno organi- tveni ogled terena za zgraditev nove železniške zacijo v službo skrbstva za izseljence. Sledil je ganljiv proge Črnomelj—Vrboveko. Neomajno zvesti kralju, državi, svoji veri in omiki: Hočemo ohranili ljubi in sveli mir! Smrt zglednega dijaka 50 letnica smrti J. Jeriča Tribuna za častno goste med slavnostnim sprevodom. Vodja Slovencev, notr. minister dr. Korošec odzdravlja množici v sprevodu. V ospredju častna četa članov fantovskih odsekov. Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije vabi učcnce klasične gimnazije, zlasti še součence pokojnega, da se udeleže pogreba, ki bo danes, v torek, ob 5 izpred doma pokojnega, Zgornja Šiška 146 (blizu tramvajske rcmizc) na pokopališče v Dravljah, jutri, v sredo, ob pol 8 pa naj se v Križankah udeleže sv. maše, ki jo bo zanj daroval zavodov katehet. oddaljenih krajev na skrajni severni meji naše domovine, ker jim ni nobena žrtev prevelika, da ne bi izpričali svoje ljubezni do kralja in države ter do svojega narodnega voditelja. Saj se pod njimi čutijo varne, da lahko v notranjem redu in v miru z vsemi sosedi obdelujejo svojo zemljo, gojijo svojo domačijo ter uživajo dobrine slovenske vere in omike ter požrtvovalno sodelujejo za blagor vse Jugoslavije. In vsi so prišli iz svojega nagiba in volje, nihče jim ni ničesar narekoval, ne čustev ne besed, ki so vrele iz čistega, poštenega in za vse dobro zavzetega slovenskega srca. To ljudstvo smo najbolj občudovali, njemu smo najbolj hvaležni in po pravici ponosni nanj; z njim bomo lahko izvojevali zmago za zmago na poti do idealne Jugoslavije, ki bo vsem svojim sinovom pravična, sama pa močna in nepremagljiva. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Drž. umetniška akademija v Belgradu Belgrad, julija. Dne 15. junija t. 1. se je končal prvi semester novo ustanovljene državne umetniške akademije v Belgradu. Akademija ima začasno svoje prostore v Pariški ulici št. 16, kjer je bilo preje biv. avstrijsko poslaništvo. V načrtu je graditev nove velike šole z nad 125 prostori. Akademija je najvišja umetniška šola v državi ter ima stopnjo Fakultete. Prvi restor je znani kipar Toma Rosandič, po rodu Dalmatinec. Administrativni ravnatelj je Milan Nedeljkovič. Drž. umet. akademija ima dva oddelka, oddelek za »nastavnike«, v katerega se sprejemajo dijaki, ki 60 dovršili srednjo šolo in napravili zrelostni izpit in ki na sprejemnem izpitu pokažejo smisel za umetnost ter talent. Pri sprejemnem izpitu morajo prosilci risati glavo po modelu iz mavca. Drugi oddelek je za čisto umetnost. Deli se v kiparski -in slikarski odsek. Za sprejem v ta oddelek so potrebni štirje razredi gimnazije. Pri sprejemnem izpitu morajo kandidati pokazati zadovoljiv uspeh v risanju odtiosno modeliranju kompozicije, akta in portreta |x> naravi. Kiparski oddelek, v katerem po številu prevladujejo Slovenci — študira jih pet — vodi prof. Sreten Stojanovie, učenec slavnega francoskega kiparja Bourdela. Slikarji delajo v dveh ateljejih pod vodstvom prof. Dobroviča in Milunoviča. V tem oddelku so najmočneje zastopani Madžari in Rusi. Slednjih je dve tretjini. Akademija zaradi začetnih težav v prvem semestru še ni 'mogla izvajati določenega učnega načrta. Po prvih izpitih, ki so se končali v prvi polovici junija, bodo dijaki razdeljeni po sposobnosti v razne oddelke ter se bo določeni učni načrt pričel prav za prav izvajati šele z zimskim semestrom, ki se pričenja 15. oktobra. Učili načrt bo po sedanjem opažanju zastopal |>ota modernega slikarstva in se bo predvsem naslanjal na Pariz, kjer je študirala večina profesorjev. Z akademijo je združena šola za primerjalno umetnost oziroma obrtna šola. Naloga tešole je pripravljati dijake za samostojno delo. Iz te šole bodo prihajali keramiki, aranžerji, dekoraterji itd. Tudi za sprejem v to šolo so potrebni štirje razredi gimnazije ali pa meščanske šole. Na šoli poučujeta prof. Tomič kiparstvo, prof. Tabakovič pa slikarstvo. Tudi ta šola še nima svojih prostorov ter uživa še gostoljublje umet. akademije. V soboto popoldne ob šesti uri je Sava ugrabila upa polno življenje mladega dijaka Kastelica Milana, petošolca drž. klasične gimnazije v Ljubljani, ko se jc mudil pri znancih na počitnicah v Mednem. Pokojni je bil tihe narave, a izredno ljubeznivega in prikupljivega značaja, tako da ga je vzljubil vsak, kdor ga je spoznal. Dasi mlad, je poznal resnobo življenja in je zato svoje šolske dolžnosti skrbno izvrševal, da bi se tako usposobil za življenje, v katerem je želel čim več ljudi osrečiti. Prav posebno pa je bil dober kongreganist, saj je tolikokrat govoril svojim domačim o kongregaciji. Zadnja prošnja do matere pred odhodom z doma je bila prošnja za razglednico, da jo bo pisal voditelju kongregacije v pozdrav. Zdaj pozdravlja kongreganiste iz večnosti, kjer se — kot upamo — že veseli pri nebeški Materi, ki jo jc tako ljubil v življenju. Ave, anima candidal Žalujočim domačim iskreno sožalje! ustanovitelja Kat. tiskovnega društva Danes pred petdesetimi let« dne 12. julija 1888 je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v št. Vidu na KoioSkem ustanovitelj Katoliškega tiskovnega društva in prvi pionir katoliškega gibanja pri Slovencih, upokojeni župnik Josip Jeric. Skromen je bil ves čas v življenju in skromen tudi |k) smrti: le redko kdaj se imenuje njegovo ime med kulturnimi organizatorji, dasi je bil eden največjih med njimi. Hodil se je 2«. II. 1. 1823. v št. Vidu pri Stični ter je bil posvečen v Lepa proslava v Rokodelskem domu V nedeljo, dne 10. 7. 1938 je bežigrajsko Prosvetno društvo proslavilo v Rokodelskem domu 60 letnico svojega župnika p. Kazimirja Za-krajška. Proslave se je udeležil tudi predsednik mestne občine dr. Jure Adlešič z gospo soprogo, večja deputacija ameriških Slovencev in natlačeno polna dvorana bežigrajskih faranov. Proslavo je otvoril podpredsednik Prosvetnega društva Langus Jože, ki je v lepem govoru nanizal velike zasluge slavljenca za slovenstvo in katolištvo doma, zlasti pa med ameriškimi Slovenci. Podpredsednik Langus je slavljencu izročil hranilno knjižico za 51.000 din. To vsoto je zbral pripravljalni odbor, da jo pokloni p. Zakrajšku kot priznanje za njegove velike zasluge za slovenski narod. P. Zakrajšek se je ginjen zahvaljeval in poudarjal, da ne potrebuje hvale za svoje delo, še manj pa plačila v denarju. In zato poklanja podarjeni znesek v celoti Prosvetnemu društvu za Bežigradom in ta znesek naj tvori vogelni kamen za novo dvorano Prosvetnega društva. Pozival pa je vse Bežigrajce. da naj sedaj zavihajo rokave, da bo prihodnje leto že stala novo dvorana. Pevski zlvor je pod vodstvom Ludvika Puša zapel ven-ček domačih pesmic. Nato so pa bežigrajski igralci uprizorili krasno igro »Pri kapelici«, katero je spisal p. Kazimir Zakrajšek sani. Igro je režiral g. Ganoni. Igralci so igrali tako naravno, zlasti Jurček, da ni hotelo biti smeha ne konca ne kraja. Vsa proslava je bila prisrčna in domača. P. Kazimir pa je zopet iznova pokazal, kako 11111 je pri srcu naša prosveta, kako ne vidi nič sebe ampak še. vedno samo mladino, še neposejano polje naše bodočnosti. P. Kazimirja Zakrajška Rog živi še mnogo let, tako kličemo slavljencu tudi mi. Pri uporabi Tschamba Fii-ja ne dobite sončnih opeklin, marveč lepo rujavo polt. Dro-gerija Gregorič dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5. Učiteljsko zborovanje Ljubljana, 11. julija. Danes ob 10 dopoldne se jc pričelo v Ljubljani redino zborovanje banovinske sekcije Jugoslovanskega učiteljskega združenja za dravsko banovino. Zborovanju je prisostvovalo, kakor je pozneje v imenu verifika-cijskega odbora poročal g. Pavčič, 83 opolnomočenih delegatov in odbornikov. Uvodni govor je imel predsednik sekcije g. Metod Kumelj, ki je naglašal, da JUU daje svojim članom! popolno osebno svobodo glede političnega mišljenja in opredeljevanja ter svetovnega nazora in javnega udejstvovanja. Združenje obsega štiri petine slovenskega učiteljstva. Predlagal jc vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu Pavlu ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stoja-dinoviču, prosvetnemu ministru dr. Magaraševiču in osrednjemu odboru JUU v Belgradu. Spominjal se je v toplem nagovoru smrti predsednika Masaryka ter umrlih članov, katerih spomin so delegati primerno počastili. Prečital je pozdravno brzojavko, ki jo je v srbohrvaščini poslal predsednik osrednje JUU g. Ivan Dimnik. Tajniško poročilo je bilo že natiskano v »Učiteljskem tovarišu«. Iz tega posnemamo, da ima Združenje sedaj 3199 članov. Tajniško poročilo se zavzema tudi proti snovanju učiteljskih klubov JRZ, češ da motijo solidarnost učiteljstva. To stališče pa je seveda nasprotno izvajanjem g. Kumlja, ki trdi, da JUU dopušča politično udejstvovanje svojim članom. V debati je bil zlasti oster g. Ciril Hočevar, ki je napadal upravni odbor, češ da nič ne dela, da nima uspehov, da dopušča snovanje političnih klubov in da se je preveč angažiral pri reševanju Učiteljske tiskarne. Njegova izvajanja so pobijali z dokazi predvsem tajnik Supančič, predsednik Kumelj in drugi delegati. Gospod Supančič je navedel, da je g. Hočevar sam prav tako pristranski, ker je pri izbiranju učiteljskih abiturientov za kolonijo uvedel ločevanje med študenti Sokoli in Nesokoli. Zelo pregledno je tolmačil obračun za lansko leto gosp. Grum. Učiteljsko združenje je imelo lani skupno 8,105.000 din prometa. Bilanca pa navaja 281.000 din aktiv in toliko pasiv. Izvoljeni so bili naslednji odseki, I duhovnika 1. 1847., nakar je služboval v Trebnjem, Ajdovici, na Dolih, Dobovcu pod Kumoin, na Studencu in v Sv. Križu pri Kostanjevici, dokler ni postal župnik na Dobovcu 1. 1859. Tu jo pastiroval 20 let, dasi je svet zelo gorat in naporen, 011 pa je bil vos čas življenja bolehen. V njegovo faro je spadala tudi božjepetna cerkev sv. Neže na Kumu, ki jo je 1. 1862. vso prenovil in ji dozidal župnišče. Ves jo gorel za cerkev in svoje farane v duhovnem smislu, pa tudi gospodarskega ni zamujal: znan je bil kot odličen gospodar, saj je bilo njegovo posestvo naravnost vzorno urejeno, zgled vsem domačinom, ki so hodili k njemu po gospodarske nasvete. Zaradi bolezni je prosi 1 za penzijo in so preselil v Ljubljano, kjer so jo začelo pravo delo. Bil je tedaj odbornik Kmetijske družbe v Ljubljani ter jo ustanovil »Čebelarsko društvo« in tudi njega glasilo »Slovenska Čebelar, ki pa je po nekaj lotili prenehala Zaradi preudarnosti in gospodarskih zmožnosti so ga volili v razne odbore, kjer se .ja pridno udejstvoval. Predvsem pa se je ves zavzel za slovenski katoliški tisk. Ko je »Slovenec« začel izhajati, je naletel na velike ovire ravno pri cerkvenih oblasteh, ki so preganjale njihove urednike (dr. Kluna). Tedaj se je Jerič ponudil za urednika in izdajatelja, kar je ostal do smrti. V, najtežjih časih je utrdil »Slovenca« in mu zagotovil izhajanje. Da bi mu pa mogej zagotoviti še trdnejšo gospodarsko osnovo za bodočnost, jo sam na svojo roko ustanovil 1. 1879. »Katoliško bukvarno« in pozneje 1. 1883. še »Katoliško tiskarno«. Ni se bal stroškov in ovir, z navdušenjem in pogumom, kateremu se danes čudimov je zgradil dvoje podjetij, dasi še v skromni obli« ki, ki dajeta danes temelj vsemu katoliškemu gibanju med Slovenci. Vse to je delo skromnega podeželskega slovenskega župnika, ki je prišel na penzijo v Ljubljano, prav za prav pa le na novo delo. ki je obrodilo stoteren sad. Jeričova ideja je tudi ustanovitev »Katoliškega tiskovnega društva«, ki ga je ustanovil eno leto pred smrtjo in bil do smrti njega podpredsednik. Temu društvu je odstopil svoji dve podjetji, »Katoliško bukvarno« in »Katoliško tiskarno«. Jeričeva zasluga je tudi, da se je »Slovenec« iz tednika spremenil v dnevnik, kakršen je prvikrat izšel leta 1883, 11. julija. Pokojni so je tudi zelo zanimal za obrtniške probleme, zlasti za čebelarstvo, ter je v svrho njegovega razmaha prepotoval vso Nemčijo. Tudi sicer je rad poloval in opazoval zadružništvo, s katerim se je pečal v zadnjih letih svojega življenja. Toda bolezen ga je vedno bolj ovirala ter je šel iskat zdravja v Št. Vid na Koroško k usmiljenim bralom. Tam pa je pred petdesetimi leti umrl. Ob njegovi smrtni uri mu je zatisnil oči nisgr. Luka Jeran, njegov veliki prijatelj. Njegovo Iruplo so prepeljali v Ljubljano, kjer so ga pokopali z veliko udeležbo njegovih duhovnih prijateljev, med katerimi je stopal tudi knez in škof Miesia, kakor tudi sodelavci v njegovih organizacijah. Danes — ob petdesetletnici se spominjamo tega skromnega, a požrtvovalnega duhovnika, ki je ustanovil slovenskim katoličanom organizacijo tiska ter s tem pomnožil delo slovenskih duhovnikov za narodno in ljudsko kulturo. /.Slovenec« se ga spominja kot svojega največjega dobrotnika, izdajatelja in urednika, prav tako pa se ga spominjajo tudi vsa tista podjetja, katera je on poklical v življenje. Danes so se razrastla v veliko podjetje, ki se hvaležno klanja svojemu ustanovitelju. Spomin Josipa Jeriča ne bo nikdar pozabljen 1 ki so popoldne zborovali: gospodarski, »Učiteljski po-kret«, odsek za organizacijo in pravila (snujejo se nova pravila, po katerih bo sekcija bolj neodvisna od centrale), šolsko-upravni odsek, odsek za učiteljske, gospodarske in socialne ustanove, odsek učiteljic, odsek za nadaljevalne šole, odsek za obmejno šolstvo, odsek za tisk in odsek za učiteljski pevski zbor. V nedeljo, 10. t. m. se jo naše ljudstvo ob nemški meji v trumah zbralo pod tremi zvonovi starodavne veličastne farne cerkve Sv. Trojice, ki kraljuje nad bajno lepimi Slovenskimi goricami. Peš, na okrašenih kolesih in avtobusih, s katerih so vihrale naše zastave, so hiteli k griču, na katerem so okoli cerkve slikovito razvrščene prijazne cerkvice svetotrojijkega trga, možje, žene, fantje in dekleta, da vidijo in slišijo svojega voditelja dr. Antona Korošca. Vsega ljudstva je bilo kakšnih 12.000, nešteto zastav in 11 godb. Sprevodu so dali barvitost in struninost slovenski fantje in dekleta v krojih ter nad 600 gasilcev mariborske župe, ki jih je vodila ponosita postava vrhovnega starešine g. Bogdana Pogačnika. Ker sta obširno poročilo prinesla že »Ponedeljski Slovenec« in »Slovenski dom«, naj na kratko povzamemo samo nekatere misli govora ministra dr. A. Korošca. Naš voditelj je v svojem vsebinsko pomembnem in stilno dovršenem govoru med drugim dejal, da Slovenci zvesto ostanemo pri svoji materi Jugoslaviji, ker naša zvestoba do kralja in do naše tkupne velike domovine nikoli ni niti za trenutek popustila in bomo taki ostali od nikogar prisiljeni, popolnoma iz svoje svobodne volje neomajno tudi za vse bodoče čase. Priznavamo brezpogojno monarhijo, ljubimo svojega kralja in dinastijo in se zavedamo, da, kar bdi nad nami beli orel Karadjor-djevičev, ni več nevarnosti za nas. Naši bratje onstran meje so in morajo ostati dobri in lojalni dr-iavljani driav, katerim pripadajo, ne more jim pa nihče zabraniti, da se ne bi čutili za člane svojega naroda, čigar kulturne dobrine morajo uiivati ne- Slavnostnemu sprevodu pri Sv. Trojici so dale še posebno pester poudarek okusne narodne noše. Dekleta v panonskih narodnih nošah nosijo v sprevodu tudi košare cvetja na glavah. moteno. Glede zunanje politike pa je naš vodilelj odločno poudaril, da je njen glavni in edini cilj ohraniti Jugoslaviji ljubi in sveti mir! (Viharno odobravanje.) Ljudstvo je z nepopisnim navdušenjem prirejalo prisrčne ovacije kralju Petru, knezu namestniku, predsedniku vlade, ki je po dr. Korošcu shod prisrčno pozdravil, ter državi in slovenski domovini. Na taboru so govorili še drugi govorniki, nakar Re je množica ob zvokih državne himne in »Hej Slovenci«, polna radostnih čustev, razšla, z nepopisnim navdušenjem pozdravljajoč dr. Korošca in druge odlične goste Sv. Trojice, ki so se ta dan zbrali pod njenimi zvonovi. Neizbrisno pa bo vsem ostal v spominu glavni junak tega dneva: naše ljudstvo, možje, žene in mladina, ki so prišli po trudapolnem delu pod žgočim soncem, vsi utrujeni in zdelani ter potrebni počitka, pa so vedrega obraza iu veselega srca kljub dežju speSili iz 50 km Množica zbrana na taboru pri Sv. Trojici na samostanskem dvorišču. Pripominjamo, da sc na razsežnem dvorišču ni moglo zbrati vse ljudstvo, in da sla bili cesti, govore na drugi strani cerkve ua trgu.i; nekaj tisoč zborovtdccv pa je poslušaloki vodita na dvorišče, na daleč zatrpan t Drobne Koledar Torek, 12. julija: Mohor in Fortunat, mučen-ca; Janez Gualbert, opat. Ščip ob 16.04. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Sreda, 13. julija: Anablet, papež, m učenec; Margareta, devica. Osebn« ve t ti — Poroku. Včeraj sta se poročila v ljubljanski stolnici gdč. Vera St rojeva, Študentka filozofije, hčerka g. Valentina Stroja, železu, nadrevt-deuta v p., in g. Jože Kuhar, art. poročnik iz Št. Vida nad Ljubljano, službujoč v Slovenski Bistrici. Priči sta bila nevestin stric g. dr. Joža Lov-renčič, profesor, in art. podporočnik g. Anton Kržan. Poročil ju je nevestin stric g. stolni kanonik Alojzij Stroj. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo božjega blagoslova! = Na tehnični lakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je bil diklomiran dne 8. t. m. za gradbenega inženirja g. Stane A v a n z o. — Čestitamo! = Promocija. Danes bo promoviran za doktorja trgovskih ved na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju Ljubljančan g. Srečko Kordelič. — Čestitamo! = Službe rezervnega častnika je razrešen zrako-plovni poročnik Marjan Dolanski. = Preveden je v sanitetno stroko rezervni pehotni stotnik I. razreda dr. Ivan Karlovič. = Napredoval je za zvaničnika I. skupine Peter Stupnikar, v službi pri savski divizijski oblasti. = Upokojen je državni mojster VIII. pol. skupine Ivan Pogačnik. II. dekliški dan na Beinavi Marijin praznik — 15. avgust — naj zopet združi ▼sa dekleta lavantinske škofije! Bo kakor lani tudi letos za vsa dekleta naših župnij Dekliški dan na Betnavi pri Mariboru. Betnava vas vabi, pričakuje vas in se že pripravlja na vaš obisk. Pridite, dekleta lavantinske škofije, odzovite se! Pridite in pokažite svoje navdušenje za najsvetejše, kar živi v našem narodu! Naj bo Dekliški dan praznično slavje vseh plemenitih deklet, ki se zvesto trudijo v delu za zmago naših verskih vrednot in za resničen dvig našega katoliškega slovenskega dekleta. Najlepše, kar pozna dekle, najdragocenejše svetinje deklištva naj se ta dan uveljavijo v polni meri! Vso našo lavantinsko dekliško skupnost naj letošnji Dekliški dan obogati in okrepi za vse boje s površno, za dekle tolikokrat poniževalno miselnostjo naših ni. Dekleta! Veselimo se našega dne na Betnavi! To nam bo ob Mariji-Vnebovzeti zopet prikazal naš Dekliški dan. Čim več nas bo, tem bolj bo mogla ta lepota priti do izraza — zato velja: 15. avgusta vsa Iavantinska dekleta na Betnavo! novice (2.25 zl. fr.) in Store—Benetke (3 zl. fr.). — Zneski v oklepajih so pristojbina za triminutni pogovor. — Člane Slomškove družbe iz bivše mariborske oblasti prosimo, da nam na našo okrožnico čimprej odgovore. Zadruga Slomškov dijaški dom v Mariboru, Aleksandrova cesta 0. — XX. mednarodni katoliški csperantski kongres bo od 6. do 11. avgusta 1938 v Ljubljani pod pokroviteljstvom prevzv. gosp. knezoškota ljubljanskega doktorja Gregorija Rozmana in častnega odbora pod predsedstvom g. bana dr. Marka Natlačena. Program Kongresa: 6. avg. ob 10: otvoritev umetnostne razstave; ob ti: otvoritev filatelistične razstave (ki jo prireja filatelistčni klub v okviru našega kongresa in se je oficielno udeležimo): ob 15- otvoritev tujsko-prometne razstave in razstave esperantsk. tiska; ob 16.30 občni zbor JKEL; ob 20: slavnostna seja IKUE in LKK; ob 21.15: spoznavalni večer v veliki dvorani »Metropol«. — 7. avg., ob 8: otvoritvena sv. maša prevzv. gospoda pokrovitelja v stolnici; ob 10: otvoritev kongresa v frančiškanski dvorani; ob 13 skupno kosilo; ob 18.45: pete litanije; ob 20.30: slavnostna akademija v frančiškanski dvorani (točen spored bomo še objavili). — 11. avg., ob 8: zahvalna maša prevz. gosp. pokrovitelja v stolnici; ob 10: zaključek kongresa v frančiškanski dvorani. — Člane Slomškove družbe, ki so na velikonočnem zborovanju v Celju prejeli izjave o pristopu k zadrugi Slomškov dijaški dom v Mariboru, prosimo, da nam čimprej te izjave vrnejo izpolnjene. — Načelnik . — Organislom in cerkvenim zborom! V smislu navodila g knezoškofa ljubljanskega (C. Gl. št. 1/2 1935) priporočamo sledeče slovenske maše: Beran Em., Tri slovenske maše za mešani zbor z orglami; part. 36 din, glasovi po 5 din. Gerbič Fr., Slovenska maša sv. Frančiška Seraf. za mešani zbor; part. 10 din, glasovi po 3 din. Laharnar /., Vladar vpsoljstva; maša za mešani zbor, 6 din. Laharnar I., Slovenska maša za mešani zbor, 16 din. Mav Al., Slovenska maša na čast Slomšku, za mešani zbor, part, 12 din, glasovi po 2 din. Sallner p. Hugolin, Slovenska maša »Kvišku srca«, za mešani zbor; part. 24 din, glasovi po 5 din; Sallner p. Hugolin, Belarjeva slovenska maša »Oče večni«, za mešani zbor; part. 16 din, glasovi po 4 din. Sallner p. Hugolin, Miklošičeva slovenska maša »O sladka urat, za mešani zbor; part. 14 din, glasovi po 4 din. Tome M., »Stopil bom k oltarju«, slovenska maša za mešani zbor; part. 20 din, glasovi po 4 din. Ven/urini Fr., Slovenska maša za mešani zbor, 8 din. — Izlet k motociklističnim dirkam na Jezersko, dne 17. julija t. 1. priredi Zveza za tujski promet. Informacije in prijave sprejemajo vse bi-jjetarnice Putnika. 1 Mladci šempetrskega Fantovskega odseka imajo danes ob 3 popoldne izredni sestanek, vsi in točnol 1 Posestne spremembe. Gradbena podjetnika inž. Adolf Leon Dukič in inž. Evgen Stern sta prodala po-sestnici in trgovki Matildi Zaltovi pare. št. 62-11 k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 504 m'-' za 302.000 din. Pekovski mojster Ivan Pisker pa je od obeh podjetnikov kupil 32 m-' pare. št. 62-3 k, o. Kapucinsko predmestje za 12.800 din. Učitelj v Vodicah na Gorenjskem, Ignacij Vodnik, je prodal Janezu in Mariii Ho|an, Ljubljana, Gestrinova ulica, pare. št. 297-1 k. o. Petersko predmestje, I del za 25.000 din. 1 Pismenih pošiljk glavna pošta v Ljubljani v torek, t. j. 12. t. m. popoldne, ne bo dostavljala niti jih sicer izročala pismonoškemu oddelku zaradi adaptacij v pismonoški dvorani. I Jugoslovanski Touring klub podr. Ljubljana je otvoril nasproti glavnega kolodvora pred hotelom »Metropol« lastno bencinsko črpalko, ter se priporoča članom in vsem avtoinobilietoin in nioto-ciklietom. 1 Opozorilo telefonskim naročnikom: Vljudno opozarjamo vse telefonske naročnike, da poteče dne 15. julija rok plačila telefonske naročnine in obrokov instalacije. Čekovne položnice so bile vsem naročnikom pravočasno dostavljene; če pa je naročnik položnico izgubil, naj kupi pri pošti prazno in nam po njej nakaže dolžni znesek z označbo ček. rač 10225. Potrebna pojasnila daje na tel. štev. 43-07 pošta Ljubljana 1. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.; mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Srajče, kravate, Karničnik, Nebotičnik. Poizvedovanja Najlepše prosim tistega, ki je v nedeljo 10. julija vzel v jutranjem vlaku, ki prihaja z Rakeka, revnemu študentu aktovko z robci, očali in inašno knjižico, da jo vrne na upravo »Slovenca« v Ljubljani. Maribor m Smrtna kosa. V Pristaniški ulici 9 je umrla . hčerka krojaškega mojstra gdč. Terezija Peretič, stara 27 let. — V bolnišnici je pobrala Smrt 61-letno soprogo posestnika Ano Damiš. — V bolnišnici je tudi umrl 58 letni delavec Adolf Jeger. — Naj počivajo v miru. m Avtobusna postaja — razopažena. V soboto so delavci podrli zadnje opaže, ki so podpirali stebre in streho avtobusne postaje na Glavnem trgu. Sedaj, ko so opaži padli, s'e je pokazalo, kako brez podlage je bila skrb nekaterih, da bo nova zgradba skazila zunanjost Glavnega trga in da bo zakrivala hiše v južnovzhodnem koncu trga. Zgradba je izvedena v tako vitki konstrukciji, da preseneča s svojo lahkoto in' eleganco in zlasti streha nad postajo in čakališči se zdi, kakor da bi kar visela v zraku. Pogled na hiše, ki stoje za zgradbo, skoraj ni oviran. Ko bo vsa konstrukcija ome-tana in urejena, se bo šele videlo, kako se lepo prilega celotni sliki Glavnega trga. m Mariborski gostilničarji na izletu. Mariborski gostilničarji so se danes odpravili na izletno potovanje. S posebnim avtobusom se jih je odpeljalo 30 v Mursko Soboto ter si bodo ogledali Prek* uir-je, na povratku pa se ustavijo v Slatini Radencih' ter si ogledajo to zuaiio zdravilišče. m Vojaške ' licihrcije. V pisarni garnizijske uprave v Mariboru se bo vršila licitacija za instalacijo strelovoda na skladišču v Bohovi. — Dne 26. julija bo v pisarni referenta inž. štaba diviz. oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo objekta v vojašnici kralja Aleksandra I. v Mariboru. Vsi pogoji za dražbe se dobe pri mestnem vojaškem uradu. m 50 letnica obstoja združenja mesarjev. Mariborski mesarski mojstri bodo letos slovesno praznovali 50 letnico obstoja svojega združenja. Slav-uost, na katero bodo povabili tovariše tudi od drugod, se bo vršila za časa Mariborskega tedna dne 15. avgusta. m Tak napis je treba odstraniti. Na državni cesti Maribor—Št. llj je čez Pesnico most; na železni konstrukciji mostu je še sedaj privita kovinska napisna tabla z nemškim napisom »Erbaut 1907 .. .< itd. Tabla je pritrjena tako, da je vidna vsakomur. Bil bi že čas, da po. 20 letih take napise z javnih zgradb odstranimo. ni Fala elektrificira Mursko polje. V Križevce pri Ljutomeru je dala Fala napeljati daljnovod, na, katerega je priključila po zaslugi g. Hrastelja iz Gornje Radgone goriljeradgonsko opekarno in vse okoliške vasi. 1 ako bo končno zasvetila elektrika tudi v Križevcih, ki se tudi v vsakem oziru modernizirajo ter so si po zaslugi okrajnega cestnesra odbora kanalizirali cestišča in trg. Tu se vidi delo sedanje občinske in okrajne uprave! m Ose požigal, pa hišo požgal. Na domu posestnika Leopolda Bašarja v Andrencih v Slov. goricah se je nahajal sam doma 13 letni Bašarjev I Ne zamudite! Prekrasen film, kakršnega hoCete videti! Film o iriM#» veliki požrtvovalni ljubezni in patriotizmu mlado herojske žene! RIMO Samo Se danes in jutri T«»f Miaiia fticillA "L" citao še e"-1'!" preden pride do svolegn »večnega zaključka. Hvala Bogu, ker kolikor Časa Curih. Belgrad 10, Pariz 12.0975, London 21.5975, New York 437.625, Bruselj 73.975, Milan 23. —, Amsterdam 241.20, Berlin 175.90, Dunaj 30,— Stockholm 911.35, Oslo 108.52, Kopenhagen 96.42, Praga 15.17, Varšava 82.30, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3,25, Helsingfors 9,52, Buenos-Airei 113.75, Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 97.50—99, agrarji 62—63, vojna škoda proraptna 478—482, beg-luške obveznice 93—95, dalm. agrarji 93—94, 4% severni agrarji 52—53, 8% Blerovo posojilo 97.50— 98.50, 1% Blerovo posojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, Narodna banka 7250—7350, Trboveljska 180—190; Zagreb: Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 97—98 (97.50), agrarji 62—62.50 (61.50), vojna škoda promptna 478—480, begluške obveznice 92.50— 93.50 (93,50), dakn. agrarji 92.43—93 (93), 4% sev. agrarji 62 den. — Delnice: Trboveljska 190 bi. Tov. sladkorja Bečkerek 600 bi., Osješka livarna 180 den., Dubrovačka 360 den., Jadranska plovba 360 den., Oceania 800 bi. Belgrad. Državni papirji: agrarji 62—62.50, vojna škoda promptna 477,50—478.50, begluške obveznice 93—93.50 (92—92.75), dalra. agrarji 92.50—93, 4% sev. agrarji 61.25—62, 8% Blerovo posojilo 97.50, 7% Blerovo posojilo 92.50—93 (92.75), 7% posojilo Dri hip. bank« 99 den. — Delnice: Narodna banka 7300 bi., Priv. agrarna banka 229—230. 2itni trg Novi Sad, 11. julija: Pšenica: nova 78 kg 2«/„ bač. 160—165, srem. 157.50—162.50, ban. 157.50—165, bač, potiska 162.50—167.50. — Koruza: bač. srem. og., ogg. 280—290, 260—270, 240—250, 220—230, 190— 200, 110—115. — Srem., slav., og, ogg 275—285, 255— 265, 235—245, 215—225, 185—195, 110—115. — Otrobi? bač., srem., ban. juto vreče 100—110, — Tend. mirna. Promet srednji. 12, julija v Novem Sadu in Somboru bo vse zaprto. se človek še bori z življenjem, toliko časa živf. Težko je življenje, ampak lepo je. Le človek pokvari v svojih zmotah vso božjo lepoto. Jaz pa mislim, če ima Bog usmiljenje z njim, in ima naš narod, ki se imenuje kulturen narod, še kaj samozavesti in občutka do svojih ljudi, ki se pošteno trudijo, da bo šla njegova pot navzgor. Vsa njegova dela pričajo, da je skala njegovega umetn. občutja in miselnosti zelo raz-sežna Od najnežnejših pojavov tihe sreče, ljubezni. Mati in Dete, Madona (les), Madona (mavec), skozi vse faze človeške radosti in njego- vega naravnega trpljenja (Porodni krči) do naj-idobr !c -. - zadrege, ki se mu ne prilegajo, katerim pa se sirovejših sodobnih naporov človeškega življenja (Groba sila). Življenje pa podi človeka ▼ ne more ogniti. Lobodova umetn. natura je izrazito človečanska, to se pravi, - da v njem živi morda še staro, ampak večno hrepenenje po lepoti, po lepoti ljubezni. Današnje življenje pa mu prikazuje odurno resničnost sodobnega človeškega življenja, v katerem plavamo začasno vsi, in iz katerega se ne moremo zlepa rešiti. V tem zatohlem milieju je nastal njegov »Robot«. Portreti Lobode odkrivajo isto svojstvo kot vsa druga njegova dela. Omenjam zlasti portreta: Knezoškof Jeglič, Rančigajeva mati. Dajte umetniku, ki ga je ustvaril pod pritiskom našega blodnega sodobnega prizadevanja, majhen košček človeka vrednega življenja, da bo mogel nadalje oznanjevati lepoto ljubezni, ki živi v njem in ki se kaže z močnim izrazom, kakor malo kje drugod v njegovih delih. Dajte tisti, ki hrepenite po lepoti in ljubezni, umetniku možnost, da obdrži svojo vero v neskončne zakone življenja, ki so v lepoti in v ljubezni. Vse drugo je minljivo, je začasno. Le lepota In ljubezen sta večni. Kadar pogine to prepričanje, tedaj pogine človeški rod. Vsi drugi materialistični nauki, teorije., peljejo v smrt. Tako lepih izrazov, kot so v delih Lobode, sem v svetovni modevni malo zasledil. Ne obsojajte njegovega »Robota« Mogočen izraz sodobnega vrven ja in boren ja je. Izraz umetnika ie. ki gleda in sočustvuje z verni napori in zablodami materialističnega stremljenja «o« dobne človeške družbe R Jakopič. Jack Silni, orjak Byrdove antarktične ekspe dicije Paul Mani v letalskem t Umu Jack Silni je bil pes, ki je za druge antarktične ekspedicije imel kaj pomembno vlogo. Malo je manjkalo, da ga niso izločili, preden je bilo treba na pot. Zakaj pes je bil tolikanj podivjan, da ga kar niso mogli izučiti za vožnjo. Dolgo mu nihče ni sinel priti blizu — ne z lepa in ne z grda, ne človek in ne pes. Vsakega je oklal. Za seboj je imel pač res pasje življenje; ni se mu bilo čuditi, da se je branil druščine, kakor je vedel m znal. A enemu od članov odpreme, ki so bili določeni za voznike — Painu, ki je bil svoje dni anonsni uradnik — je bila togotna in uporna žival vendarle tako všeč, da jo je hotel imeti za svojo vprego. Tako se je tudi Jack Silni vkrcal na ladjo »Jakob Rupert«, ko je odplula z Byrdovo odpremo proti »Mali Ameriki« (Byrdovo izhodno taborišče ob Južnem tečaju). Na cilj so prispeli šele po štirih mesecih naporne vožnje. Vsi psi so ponoreli od veselja, da so bili spet na kopnem. Tudi Jack, ki je bil vsevdilj silno samosvoj in vase zaprt gospod, se je ko nor valjal po tleh in si odrgnil dlako do kože. Ni bilo kar tako — zaprcči IDO razposajenih in spočitih psov. Painova vprega je štela devet psov in Jack je imel biti za prvega. A Jack še ni nikoli peljal vprpge i u Paine tudi ne. Na saneh pa. imeli, za pol tone tovora. In do »Male Amerike« je bilo lest milj. Tistikrat je preteklo sedem ur, preden so prišli »domov«. Saj je bilo treba sani nekajkrat znova naložiti, preden je bilo moči spet pognati. Psi so bili odvajeni vožnje in pot je bila slaba; včasih je šlo po ostrem ledu, včasih po takem enegu, da so se psi čez glavo vdirali vanj. To je bila pot, ki jo je bilo treba v dolgih lednih še neštetokrat prevoziti, preden so izlo-vorili ladjo. Bila pa je taka, da je skoraj dobila ime »trnjeva pot«. 2e tako je vedla gor in dol med kupi ledu in preko nevarnih razpok in jarkov; zdaj so pa še traktorji zarezali vanjo globoke kolesnice, ki so na mah zledenele, da so si psi med potjo često obrezali noge in se komaj vlekli naprej. Nekoč je Paine zapazil, da šanta Jack le po treh, in je šel gledat, kaj mu je. Ker je videl na taci globoko vreznino, ga je iz-prcgel in nesel na sani. Potlej je spet pognal, n Jack je tudi že jezno zalajal, skočil na tla in odkrevljal pred vprego. Preveč mu je bilo za malo, da bi drug pes vodil njegovo vprego. Vendar je Paine, ki se mu je pes smilil, še enkrat Je li Kleopatra Howard Carter, ki se je proslavil z najdbo groba Tut-Enk-Amena, je bil prepričan, da razen Plutarhovega življenjepisa nimamo nobenih dokazov, da bi slavna Kleopatra v resnici kdaj živela. In zares niso še našli njene mumije. Kot dokaz za njeno življenje imamo le denar z njenim reliefom. Pred kratkim so ob Nilu blizu Luxorja odkrili skupno s starimi kraljevskimi grobovi še neki tempelj. Ko so razvaline očistili, so našli na enem od zidov relief Kleopatre in Julija Cezarja, ko poklanjata bogovom žrtve. Manjša slika med njima predstavlja njunega sina Cezarijana. Po veliki večini je to poznejša egiptovska umetnina iz prvega stoletja pred Kristusom. Plutarh je opisal ljubavni roman Kleopatre in Julija Cezarja šele 100 let po njuni smrti. Po Plutarhu ni bil Cezar prvi Kleopa-trin ljubimec, ampak mladi in lepi Pompejev sin _ Oneius. Kleopatra je imela tedaj 18 let. Preteklo je torej šele eno leto, odkar je zasedla egiptovski prestol. Zakonito si je vlado delila s svojim osem let mlajšim bratom. Med njeno ljubeznijo z Oneiusom je postajaj njen brat v Egiptu iz dneva v dan močuejsi. Le 300 farmarjev linčalo zamorca V Rollingforku v severnoameriški zvezni državi Mississippi so v sredo, 6. t. m., linčali nekega Zamorca, ki je umoril belega farmarja. Zamorec je bil zaprt v ječi, ko je prihrumelo v mesto 300 do zob oboroženih farmarjev, ki so izvlekli Zamorca iz ječe ter ga kar tamkaj ustrelili kot psa. Nato so njegovo truplo vlekli po cesti več milj daleč do kraja, kjer je nekaj ur poprej Zamorec umoril farmarja. Tamkaj so farmarji Zainorčevo truplo obesili na bližnje drevo. Policija je bila zoper to nasilnost docela brez vsake moči. sploh kdaj živela malo je manjkalo, da ni izgubila prestola. —* Kmalu nato je bil ubit Pompej pri izkrcava-nju na afriški obali. Kleopatra je takoj pustila njegovega sina. Od tedaj je bilo njeno ljubav-no razmerje čisto politično. Postati je hotela najmočnejša kraljica sveta. Ko se je spoznala s Cezarjem, je mislila, da je to tisti človek, ki ji bo uresničil načrte. Res je on pahnil njenega brata s prestola — Kleopatro pa je postavil na prestol kot samostojno kraljico. Od tedaj sta živela skupaj. Imela sta tudi sina. — Kmalu je bil Cezar poklican v Rim, kamor ga je spremila tudi ona. Tu je ostala do Cezarjevega umora. Ker pri: Rimljanih ni bila priljubljena, se je po njegovi smrti vrnila v Egipt. Tedaj je spoznala Antonija in sta se poročila. Iz tega zakona sta se rodila dvojčka: deček in deklica. Domnevajo, da sta pokopana v skupnem grobni, toda kakor smo že povedali, njunih mumij še niso našli. Današnji egiptologi vendar še upajo, da bodo nekoč še stopili pred mumijo najmogočnejše staroveške kraljice. »Kakšen pa si?« »Brivcu se je kolcalo...« šel ponj; a zgodba se je le ponovila. Jack je hotel biti prvi; če ne okomatan, pa tako — če ni šlo po štirih, pa po treh. Vozniki bi bili radi privoščili psom počitka, a ni šlo. Komaj je ladja odplula, jih je moralo šest s petimi vpregami najmanj 150 milj daleč na jug, da so v določenih presledkih odložili živila za Byrda in njegove spremljevalce, ki so zaradi znanstvenih raziskav nameravali prihodnjo zimo prebiti čim bliže južnega tečaja. Tudi Jack je moral na pot po beli deželi brez meja. Vodil je prvo vprego, ki je — ko druge — vlekla težko naložene sani navkreber in nizdol po ledeni in sneženi pušti, kjer je često brilo in medlo, da je bilo groza. Bilo je marca, ki je najhujši mesec v antarktidi. Kljub vsem vremenskim neprilikam pa so le prevozili po dvajset milj na dan. In da so potovali lepo v ravni črti, je pred Jackom hodil mož vodnik. A vodnik si je ranil koleno in je moral sesti na sani. Kaj zdaj? Od voznikov ni mogel iti nobeden za kažipota. Da bi Jack sam iskal pot, ki je ni bilo nikjer? Da bi pes sam šel lepo naravnost tja dol proti južnemu tečaju? A bilo je treba in Paine je pognal. Jack je seveda vijugal in iskal moža, ki je prej hodil pred njim. Paine je šel z bičem nadenj in jokal, ko ga je tepel, da bi mu vtepel v glavo, naj gre vendar za božjo voljo naravnost. Zdaj je šlo. Vsi so si oddahnili, in Paine ni bil malo ponosen na svojega Jacka, ki jim je na-domestoval vodnika na poti, ki je je bilo tja in nazaj za 320 milj. Srečno so se vrnili v »Malo Ameriko«, preden se je bilo treba pripraviti na polarno zimo. Jack je z drugimi psi vred prezimil v »pasjem naselju«, ki so ga v ta namen zgradili iz ledu in snega. Pet mesecev so morali prebiti psi na verigah in v popolni temi. Priklenjeni so bili tako, da je imel vsak kakšnega pol metra naokoli zase in tako, da niso mogli doseči drug drugega. Vendar se je marsikdaj kateri izmuznil ali raztrgal verigo; tedaj pa je tudi vedno prišlo med njimi do takega obračunavanja, da so jim morali potlej zdraviti rane. Jack bi bil nekoč skoraj ob oko — tako ga je oklal neki pes, ki je ušel z verige. Še vse hujše pa je bilo zanj, ko je v lepi košati rep tako ozebel, da so mu ga morali odrezati. Vendar so se pripetili tiste zime v pasjem prezimovališču tudi veseli dogodki: nekaj živali je povrglo mlade, ki sO večidel vsi dorasli, dasi je bilo tudi znotraj često 00» pod ničlo. Ko se je po dolgih mesecih zdanilo, so prišli psi spet na verige k železnim kablom na prostem, kjer jim je kljub mrazu in burji vsekakor bolj prijalo ko znotraj v temi. Seveda ne za dolgo. Morali so spet na pot — k pogorju kraljice Maud, kjer so bile preko štiri tisoč metrov visoke gore, ki so zanimale geologe. Tokrat je odpremo koj skraja vodil Jack, ki .-»Nepričakovan uspeh!« »Nikakor ne, najmi-lostljivejši kralj,« je samotar spregovoril, ki je iz zgodb Robina Hooda znan pod imenom brat Tuck. »Prav nič hudo se ne bojim škofa, bolj se bojim kraljevega žezla. Ko bi se moja grešna roka le ne bila dotaknila kraljevih ušes!« »Ah, tisto misliš,« je dejal kralj. »Tisto sem pa res že bil pozabil. Res je, dal si mi tako po glavi, da je bila tvojim staršem kar v čast. Vendar mislim, da som ti jo pošteno vrnil. Če pa misliš, da ne in da sem ti še kaj dolžan, lahko še enkrat poskusiva.« »Sam Bog naj me varuje!« je Tuck zakričal. »Ne, ne, vse sem z dvojnimi obrestmi dobil vrnjeno. Več ko zadovoljen sem!« »Tedaj sva bot,« je rekel Rihard. »Kaj pa, ljubi brat Tuck, ko bi poprosil svojega škofa, da bi smel obesiti svojo kuto na klin in bi stopil pri meni v mojo osebno službo?« »Milostljivi gospod,« je dejal brat. »Prosim vas, da bi samo pomislili, kaj bi utegnilo iz tega še nastati. Ko bi kdaj šel na kak kratek izlet v gozd malo na lov, pa bi ljudje takoj govoričili: »Kje neki se tisti malopridni menih spet potika? Kadarkoli ga kdo potrebuje, pa ga ni!« In kako bi zoper mene "overili lovski mojstri ter vam polnili ušesa zoper mene. Ne, le pustite me pri moji mali kapelici ob "gozdu. Mnogo bolje je živeti od skromne miloščine kakor pa bili v kraljevski službi.« jim je že lani dokazal, da se morejo zanesti nanj, ko na kompas. A pot je bila tokrat daljša, do vznožja pogorja ob juž. tečaju je bilo 450 milj. In v začetku so prevozili komaj po petnajst milj na dan, dasi so vozili od jutra do večera in le opoldne deset minut počivali — vsi kar vpreženi. Ni čuda, da so živali zvečer komaj pričakale, da so prišle za čez noč na verige — seveda lepo na planem. Med potjo jih ni najhujše mučil mraz, čeprav je bil dovolj strupen. Več preglavic so jim delali snežni meteži in viharji, ki so se s tako silo zaganjali vanje, da so se vozniki od vprege do vprege navezali na debelo plezalno vrv, na drugo pa pse, da jih ne bi odnesel vihar na vse strani. Tiš je s snegom slepil ljudi in živali, da že ni nihče več videl ne razpok v ledu in ne ledenih skorij nad prepadi. Poleg tega so jih strašili še potresi. Dobro je bilo, da so imeli tam spredaj Jacka, ki je vedno začutil stresljaje o pravem času in tedaj spremenil smer. Skraja je pač Paine rjovel nanj »hi, hi« ali »hot, hot«, kadar je pes nepričakovano zavil v stran. Ob takih prilikah je Jack sicer okrenil glavo in rjovel nazaj »hov, hov«, a storil je natančno po svojem. Pa se je tudi izkazalo, da je imel Jack vedno bolj prav ko Paine, ki pač ni mogel videti, kakšna so tla tam pri Jacku, ki je bil več ko sto metrov pred njim. Jackov neverjetno razvit čut za orientacijo, je bil vsem v največjo korist, ko jim je zaradi bližine magnetnega tečaja še kompas odpovedal in je magnetna igla venomer le migotala in se ni nikakor ustavila. Prišli eo do ledenikov in morali še gor na planjavo, kamor je geologe vleklo srce. Ljudje so trpeli, psi so trpeli in vendar so šli za Jackom po nekaj sivih, rdečkastih in modrikastih kamnov, ki so jih pet dni nabirali in se potlej vrnili nazaj domov v »Malo Ameriko«. Pot nazaj z ledenika »Thorne Glacier« je bila toliko boljša, ker so imeli vsaj veter in sonce za hrbtom. Nazaj grede so prevozili po 40 milj na dan. Vsega skupaj pa takrat 1410 milj. Bili so prvi ljudje in prvi psi, ki so bili tako blizu južnega tečaja — 1934. leta. Po treh mesecih so bili spet v »Mali Ameriki«. Jack je bil spet v »pasjem naselju«, kamor ga je šel obiskat sam admiral Byrd, da se mu je zahvalil, ker je tolikanj koristil njegovi odpremi. V zahvalo mu je tudi dovolil, da je smel za eno ali dve uri na dan z verige in tekati po taborišču. Tega drugi psi niso smeli. Dve leti so prebili ljudje in psi v ledeni deželi, preden je prišla ponje ladja in jih odpeljala domov. Paine in Jack seveda za nič nista marala narazen. Živita še nekje v Ameriki, kjer je Painov dom, in kjer Jack uživa zasluženi pokoj — kot gospod z dežele. Ena milja je lG0p.3 metra. Št. 174. Brat Tuck Sloviti ameriški filmski igralec Paul Muni, ki ga pomnimo kot nepozabnega Pasteurja in iz drugih vlog, se je pred nedavnim vrnil z daljšega potovanja po Evropi, Aziji in Afriki. Po priliodu v Ameriko so mu režiserji njegove družbe predložili več filmskih manuskriptov, da si izbere za svoj film tisto snov, ki mu bo najbolj ugajala. Rokopisi so bili iz najrazličnejših vsebinskih področij: od zgodovinskih del do modernih, sodobnih dram. Paul Muni, ki se za svoje filme prijjravlja mesece in mesece, je po skrbnem proučevanju izbral za svoje bodoče delo dramo iz življenja modernih letalcev in bo v njej igral glavno vlogo. Naslov temu filmu še ni določen, verjetno pa je, da bo Muni z njim postavil novega junaka, ki ne bo nič zaostajal za njegovimi prejšnjimi stvariti vami. Za obisk angleške kraljevske dvojice na Francoskem so Francozi dali kovati takole spominske svetinje. Na eni strani sta sliki angleškega krajja in kraljice, na drugi strani pa spomenik padlim Avstralcem, ki so padli na francoskih bojiščih. Ta spomenik so udkrili v francoskem mestu Villers« Bretonneux. Katehetshi kongres v Djahovu u. Djakovo, 7. julija. Včeraj popoldne ob treh je g. škof dr. Aška-movič prišel v stol nico k (ldele/eneem kongresa in jim poldrugo uro razlagal njene lepote. Zgrajena je iz opeke. Opeka je v fasadi prepojena s firnežem in terpentinom — pol milijona je to stalo —; zato je tudi po hudin nalivih takoj suha. Portal je iz našega Delega nabrežin-skoga kamna; nosijo ga lepi kovinski stebri. Strossmayer je dolgo razmišljal in po svetu gledal, v kakšnem slogu naj sezida svojo stol- nico. Svetovali so mu moderni stil. Vendar se je odločil za romanski stil, v katerem naj pa bodo porabljene tudi gotske in — zaradi sv. Cirila in Metoda, ki sta prišla s krščanskega vzhoda — tudi bizantinske oblike. Romanski slog je zahteval dva stolpa, močna in masivna. Kupolo so šele pozneje, med delom (1866—1882)., vstavili. Cerkev kipi v višino in kaže navzgor k Bogu, kakor v gotskem slogu. Preko podolžne ladje gre prečna ladja in tvori v tlorisu izrazito obliko križa. Na križišču obeh ladij, prav pod kupolo, stoji veliki oltar, nad katerim držijo štirje vitki stebri ogromno težo (710 metrskih centov) ki-borija ali bnldahina, ki je ves kamnit in z zlatom bogato okrašen Oltarna miza in stebri so iz dragocenega belgijskega rjavkasto-rdečega marmorja. Kiborij ima kipe zapadnih cerkvenih očetov. Za kip svetega Petra .ie na vrhu kibo-rija še posebna kamnita kapela. Prezbiterij ima več papeških znakov, s katerimi je hotel Stross-mayer poudariti svoje veliko spoštovanje in s vb jo hvaležnost do Rima in papeštva. — lJo velikega oltarja peljejo stopnice, da je ljudstvu ddbro viden, da pa morejo skoro prav do njega, stoji takoj vrhu stopnic. Arhitekti pravijo, da dosega veliki oltar s svojim kiborijem višek gradbene popolnosti. Da strop (svod) ni enoličen, je razdeljen z loki in rebri, ki so vsa poslikana z motivi iz hrvaške narodne umetnosti. Vsak steber in stebriček je okrašen z drugačnimi motivi. Dolgo so te narodne motive iskali po vsej Hrvaški. Sedaj, ko narodna umetnost tudi pri njih izumira, hodijo v d jakovsko stolnico po motive. Od velikega oltarja se vidijo nove orgle v vsej svoji veličini in lepoti. Stojijo pod velikanskih okroglim oknom-rožo. Prejšnje, ki jih je bil kupil Strossmaver na mednarodni razstavi v Parizu (Walkerjevo delo), so rožo do polovice zakrivale. Naš kipar Pengov je pa nove toliko više postavil, da se roža, z božjim očesom v sredi, vsa vidi. Prejšnje so imele 50 registrov, sedanje jih imajo 74, ker je Jenko položil vanje tudi vse najnovejše francoske izume. S svojimi angelci v sredi in z oljema stolpičema so' umetnostna enota zase. Ogehj v cerkvi je nastal 23. junija 1935, m sicer za orglami. Steklo velike rože se je razdrobilo; prepih je gnal plamene in dim pod stropom vse podolžne ladje, od koder so šli proti vrhnjemu okencu kupole. Razdejanje je bilo velikansko; vendar so ga z velikim, dvoletnim delom in z velikanskimi stroški tako dobro popravili, da se razen obeh zadnjih razdejanih slik več ne opazi. •'■Na gornjem zidu obeh ladij so prekrasne Slike na presno, mojstrsko delo švicarsko-nemških slikarjev Seitz, očeta in sina. Druftna 'je bivala, v posebej zanje najeti hiši v Djako-vem. Oba slikarja je Strossmayer dobil v Rimu. Poslikala sftt tudi cerkev v Loretu; tudi v Rimu in fienetkah sta slikala. Iz slik se vidi, da st« bila^ globoko pobožna. Niso vse djakovske slike izvirne; nekatere sta povzela po velikih svetovnih umotvorih. Samo dve je naslikal Italijan Antignoli, a mnogo slabše, kakor so slike obeh Seitzev. Podolžna ladja je poslikana s prizori iz »tare zaveze, prečna iz nove zaveze, istotako podaljšek podolžne ladje za oltarjem. V prečni ladji je pod velikimi barvastimi slikami tudi šest nekoliko manjših slik »v rjavem« o življenju in smrti svetega Petra, zavetnika cerkve. V levi apsidi prečne ladje je velikanska slika svetih treh Kraljev, s katerimi se tudi zastopniki in zastopnice hrvaških in srbskih pokrajin klanjajo božjemu Detetu; v desni apsidi, nasproti tej .sliki, je prav tako velika slika Jezusovega snemanja s križa. — Prav spredaj je nad sliko, na kateri poklanja škof Sitrossmayer stolnico svetemu Petru in Pavlu, prelepa, izredno pie-tetna slika Marijinega kronanja. Stranski oltarji so posvečeni: mučen-cn.svetemu Dimitriju, zaščitniku sremske škofije: preroku Eliji, zavetniku bosenske škofje, ki je nekoč spadala pod Dta'kovo, Materi božji, svetemu Jožefu, svetemu Cirilu in svetemu Janezu Nepomuku. Vsi imajo umetniške kipe iz beletra istrskega marmorja. G. škof nas je peljal tudi v k ri p t o , h grobu vladike Strossmayerja. Kripta je velikanska; njene številne oboke nosijo močni stebri. Strossmaver počiva nekako pod velikim oltarjem, za belim marmornim reliefom, ki predstavlja Kristusa sodnika; pred njim kleči škof in mu kot odkupnino za svojo dušo poklanja svojo stolnico; za njim stojita in mu pomagata držati cerkev sveti Ciril in Metod. Relief so po Stross-maverjevi tostamentarični določbi napravili kmalu po njegovi smrti. — S sedanjim škofom stno odinolili nekaj molitev za pokoj njegovega velikega prednika. — Blizu Strossmaverjeve grobnice so grobnice drugih šestih djakovskih škofov, ki so jih prenesli v kripto. * Ob pol petih je imel mariborski profesor I. Bogovič referat: Nauk o vrednotah in verska vzgoja. Najprej je omenil liberalizem in svobodomiselstvo, ki sta tako porazno razvrednotila človeško osebnost in družbo. To razvrednotenje se javlja tudi na mladini, ki je v mnogih ozirih prikovana na materialnost in telesno ugodje: na njej se opažajo patološki sledovi, težka vzgojljivost, — na drugi strani pa pretirano vrednotenje in poudarjanje samega sebe, bolestna občutljivost, oslabelost volje. Iz teh kriz se je rodila lepa in važna filozofska veda, vrednotoslovje, ki noče raziskovali hierarhijo vrednot in posamične vrednote po njih vrednosti zopet približati mladini, podrejajoč nižje vrednote višjim. Referent je opozoril na obe ekstre-mistični zmoti, ki sta se pojavili v vrednoto-slovju: ena taji objektivnost vrednot in jih jima le za dogajanje v duši; druga pa stavi vrednote samo v objektivni svet zunaj nas Poudarjal je, da morajo vse učiteljeve in učenčeve zmožnosti sodelovati, da bi vrednote prehajale iz umskega spoznavanja v življenje in dobile meso in kri. Mladina pazljivo prisluhne, ko ji veroučitelj govori o tem, kar tudi sama vrednoti — Kakor je Fia pri podajanju vrednot pretirani intelektua-izem napačen, da se zadovoljuje s spoznanjem o vrednotah, tako je napačen tudi enostranski cmocionalizem, ki enostransko ceni samo versko doživljanje in hoče samo pihati na srce, a ne utemelji in dopove dovolj. Kateliet naj seveda tudi vzbuja versko doživetje, kjer mu učna snov pripušča. Seznaniti se mora z vrednoto-slovjem, o katerem piše že več solidnih knjig. Spoznava naj, kaj vrednotijo njegovi učenci, in kar je v tem vrednotenju pravilnega, podpira in navaja na življenje. V vsem njegovem nastopanju naj prave in velike vrednote konkretno jo pred učence. Sledil je referat profesorja Josipa S a 1 a č a Mladost ne more pogrešati moje pomoči! Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko škodljivo. Zato namažite poprej celo telo s kremo Nivea ali z oljem Ni ve a. Na ta način se okrepi mlado kožno sta-ničje, koža porjavi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša. Če namažete otroka, ga s tem varujete tudi prehlajenja. iz Zagreba: Delovna šola in verouk. Opozoril je, da pojem in metoda delovne šole še nista docela izdelana in da se že oglašajo protivna mnenja. Vendar je prinesla delovna šola tudi marsikaj dobrega. Stara šola je bila mnogokje preveč verbalna, besedna; delovna šola bi temu uspešno odpomogla. Učenec je v njej bolj aktiven in bolj uporablja svojo svobodo za iskanje. Srčna vez med učiteljem in učencem je večja. — Ko veroučitelj uporablja smernice delovne šole, mora paziti, da učenci ne bodo pri izpraševanju stavili vprašanj brez spoštovanja do vere in da ne bodo zametali božje, cerkvene in tudi vero učitelje ve avtoritete, saj prihaja k njim kot poslanec Boga in Cerkve. Nekateri vero-naučni predmeti se dajo z metodo delovne šole izvrstno obdelati, n. pr. Jiturgika. Spod Obvezna telesna vzgoja v Jugoslaviji Telesne vaje so po vojni dobi zajele po vsem svetu velik razmah in zlasti kulturne države tekmujejo med seboj, katera bo postavila več in čim sposobnejših borcev v areno. Naši sosedje, pa naj si bo to na severu ali na jugu, so v tem pogledu že mnogo mnogo napravili in se ne strašijo nobenih žrtev, ki jih je treba doprinesti v te namene, samo, da bo narod zdrav in krepak. Vsi državni aparati krog in krog nas so vpre-ženi in pomagajo športnemu gibanju ter ga propagirajo na vse mogoče načine. Njih geslo je: vsi v športna in telovadna društva, vsak državljan se mora baviti s telesnimi vajami. Ce je tako postopanje potrebno in koristno, dandanes ne more nihče niti najmanj dvomiti, ne glede na to, da se zasleduje v tem pogledu še drug, za vsako državo izredno važen cilj. Država slabiča dandanes ne pomeni mnogo, četudi ima svet razne tehnične pripomočke, ampak je treba vztrajnih in korajžnih borcev, ki se ne ustrašijo največjih naporov in trpljenja. In take borce ustvarjata borbena telovada in borbeni šport. f V naši državi imamo zakon o obvezni telesni vzgoji naroda, ki si šele polagoma utira pot v življenje. Mnenje, da pri nas ne rabimo obvezne telesne vzgoje, ker je kmetska mladina, katere imamo največ, itak zdrava in krepka, ker se dovolj giblje na soncu in zraku, je napačno. Menda tudi ne bo med nami nikogar, ki bi si upal trditi, da se kmetska mladina dovolj ne natelovadi na polju in v gozdu in da se ne naužije dovolj svežega zraka. Celo toliko se giblje naš kmetski rod v prosti naravi, da ga meščani, ki smo venomer zaprti v mestni prak in zaduhle sobe, kar zavidamo. Trdo je kmetsko delo, težak je njihov borni zaslužek, toda kljub temu, da je kmetsko delo skoraj izključno na prostem, ne moremo reči, da ti ljudje ne potrebujejo telesni vaj. Kmetskemu ali delavskemu fantu šport ali telovadba nista potrebna toliko zaradi razgi banja, ampak zato, da ohranita svojo mladostno svežost do polnih let, zaradi lepe hoje in gibčnosti in končno zaradi borbenosti, katere pogrešamo pri današnji mladini. Borbeni šport in borbeno telovadbo mora gojiti naš mladi rod, če hočemo, da bo na telesno-vzgojnem polju dosegel svoj namen in če hočemo, da bo dobro služil svoji domovini. Brez žrtev ni uspeha in brez borbe ni zmage in tudi pravega cilja ne dosežemo. Torej kako? Organizacije, ki se bavijo s telovadbo in športom je treba podpreti, in sicer v oni meri, kolikor pokažejo uspehe tako po kvantiteti kakor kvaliteti. Pri tem se ne smemo ozirati na papirnite številke, ampak na dejansko pokazane uspehe na terenu. Po tem ključu je podpirati vse telesnovzgojne organizacije enako. Dalje bi bilo pa seveda vse one, ki stoje izven vrst teh organizacij, povezati v obvezne tečaje po zakonu o Obvezni telesni vzgoji. S tem se bo doseglo vsaj to, da se bodo začele vrste telovadnih in športnih društev pomnoževati in delo na teles-novzgojnem polju bo postalo povsod zelo živahno. Gotov odstotek bi pa seveda vedno, kakor doslej stal ob strani; za te je zakon o obvezni telesni vzgoji naroda neobhodno potreben in za te so potrebni nedeljski, odnosno praznični tečaji. Vsi drugi, ki so že danes v raznih društvih, ki se bavijo s telesno vzgojo, ali ki bodo še vstopili, pa naj bi bili prazničnih tečajev oproščeni. Njihov dosedanji program bi bilo samo spopolniti v smislu zakona o obvezni telesni vzgoji naroda, oblast pa, ki naj bi odslej podpirala vsa društva v enaki meri (torej po njihovi moči in delu), naj bi pa izvrševala nadzorstvo nad njihovim delom v smislu omenjenega zakona. Praktičn vzeto se pravi tole: Najprej in to čimprej si moramo vzgojiti primeren kader vaditeljev, ki se bodo dodobra izvežbali v vseh panogah, ki jih predvideva zakon o obvezni telesni vzgoji naroda. Ti prevzamejo tehnično vodstvo v svojih društvih, obenem pa vodijo nedeljske tečaje za one, ki niso člani društev, ki se bavijo s teiesnimi vajami. Na ta način bomo najceneje in najpreje prišli do uveljavljenja zakona o obvezni telesni vzgoji naroda, kar je že nujno, če hočemo, da bo zavzela telesna vzgoja tudi v naši državi oni razmah kakor v drugih kulturnih državah. I. K-er. Motocihllstična dirka na Jezerski vrh Moto-klub tllirijat, sekcija Kranj, prireji dno 17. t. ni., s prifiotkum ob 15 hvojo prvo motooiklistično dirko na Jezerski vrh. Start pri Stulurju, ellj na vrhu. Za to dirko vlada žo veliko zanimanje. Tekmuje ho v šestih skupinah in sicer: 1. skupina ljudski motorji do 125 ccm; 2. skupina turni motorji do ,150 ocm; 5. skupina turni motorji nad 350 ccm; 4. skupina Si>ortnl motorji do ,150 ocm; 5. skupina športni motorji nad 550 ccm; 6. skupina motorji s prikolico. Za vsako skupino so razpisana po tri darila, in sicer prejmo vsak prvo plasirani kraseni poknl, drugo in tretje plasirani pa Častno ozln>ma praktično darilo. Razon togn Jo razpisala tvrdka P. Majdič «Mprknr«. trg. z železnino in olji v Kranju, krasen prehodni pokal za najboljši čas dneva. Nadaljnje pokalo so poklonilo tvrdke B. liangus, zlatar, Kranj in tvrdka Spcutrmu d. d., tov. ogledal, Ljubljana. Kor so pričakuje velik naval, so prosijo posotniki, da se držo strogo cestno policijskega reda «vozi desno«. Moto-klub »Ilirlla«, sokolja Kranj, priredi dne 17. t. m. tudi izlet za občinstvo broz lastnih prevoznih sredstov iu sicer bo vozil nn Jczorsko poseben avtobus z odhodom ob S lor po potrebi tudi ob 1.1 iz Kranja izpred hotela Stara pošta . Cona toga izleta vključno vožnja, kosilo na Jozcrskem ter vstopnina k dirkam znaSa 50 diu. Prijav« sprejema g. B. liangus, zlatar, Kranj. Moto t.SK He.rmen. Drovi oh 20.30 (8..10) važna soja pri •Šcstici«. Gre za likvidacijo obračunov nedeljsko dirko, zato vsi odborniki iu sodelavci točno in zanesljivo. Načelnik. H" Tragično je umrl naš srčno ljubljeni edini sinko in brat Milan Kastelic dijak IV. razr. klas. gimn. ki je postal žrtev Save v cvetu mladosti 15 let. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 12. julija ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Celovška c. 146, na pokopališče v Dravljah. Ljubljana, dne 12. julija 1938. Žalujoči starši Franc in Frančiška Knstel ic, sestra Irma — in ostalo sorodstvo. Štefan Zeronrsld: 12 Zvesta reka Kmalu potem se jc čulo med njimi zopet šepetanje: > Al i je to dekle!« Major, ki se_ je premetaval na najširšem divanu, je opomnil godrnjaje one, ki so se tako navduševali: »No, gospoda, nehajte že s tem šepetanjem. Treba je spati in ne šepetati.« . »Spati je težko.« »Zaprite oči in zaspite.« »Tudi oči jc težko zapreti.« »E, iz tega ne bo nič, prav nič.« »Saj tudi mi vzdihujemo samo platonično.« »Le vzdihujte platonično, toda tiho in vsak n« svojem ležišču... Jaz bi vsaj četrt ure rad zadremal.« V tem je stopil v sobano konjeniški častnik, dragonec, ki jc bil visok kot jagned in se je pisai Vjesnjicyn, ter javil, da je dal odredbo, naj skrbno preiščejo hlev, v katerem jc polna šenica sena, dalje, da so v hlevu spravljeni vsi konji njegovega oddelka. Naposled je še sporočil, da je moštvo dragonskega poleska-drona leglo k počitku na seno, da so. na daleč razmeščene straže in je vse v redu. Maior se je zahvalil, konjeniku, ki je točno izvršil povelja in prinesel poročilo, in se obrnil na drugo stran, da bi zaspal Gospodična Salomeja je slišala poročilo in trudila se je, da bi doumela njegov smisel. Srce ji je vztrepetalo in zamrlo. Dragonski častnik Vjesnjicvn se je spustil v tem na prazen stol v temnem kotu salona. Zagledal se je v razsvetljena vrata in deklico, ki ie stala sredi sobice. Občutil je hkratu srečo in bol. Ob neurju, na mrzlih gozdnih pohodih, ko so se vlačili po pustih stezah, je sanjaril o tistem trenutku, ko bo zopet zagledal to čarobno bitje. To obličje, ta stas jc živel v njem kot čaroben privid, stvor sanj, slast in opojnost, užitek, nagon, hrepenenje... Le enkrat jo je videl, lepotico, prve dni po pričetku upora, ko je prišel v te kraje. Zapomnil si jo je na prvi pogled in se navdušil za vedno. Kar zaigralo je v njem nekaj kot zvok neznane, neslišne godbe, ko se je spomnil njenega obraza. Hrepenel je po nji noč iti dan. Ah, kako silno si je želel, da ga zaneso povelja v te kraje in pride vsa.j še enkrat v življenju na ta dvorec. Samo da jo vidi, da se je nagledal... In usoda mu je naklonila ta trenutek. Sreča mu ni naklonila samo, da je prišel semkaj, marveč mu je odprla še celo vrata do nje. Glej. tam stoji čisto sama, od vseh zapuščena. Hud vihar je divjal po oficirjev! duši, ko jo je gledal uprt na roke... Na vratih, ki so vodila v predsobo, je stal vojak s puško. Gospodična Salomeja ni mogla v kuhinjo, da bi se dogovorila s Ščepanom. Zato je sedla na posteljo in čakala, naslonivši glavo na roke. Srce ji je utripalo v prsih kot zvon. Zdelo sc ji je, da bodo culi te utripe pozaspali častniki in bo razburjenje njenega srca vse izdalo. Sleherni glasek ter sleherni šum jc bil znanilec nesreče. Kako neskončno dolgo so trajale minute te noči! Medtem so odpeljali vojaki Ščepana. da jim je razkazoval poslopja, pivnico na vrtu, podrtije žganjarnc, shrambe za krompir, in ko so vse pretaknili, so ga vzeli s seboj tudi v hlev, kjer so si začeli pripravljati svoja ležišča. Vse je videl: kako so vodili vojaki konje v hlev. kako so jim nanašali obilna naročja sena s senice. Prisluškoval je z gluhimi ušesi. Vojaki so se spon jnli na senico, razgrinjali po senu svoje koče in legali spat; povsod jih jc bilo dosti — in tudi nad vstaševim skrivališčem Starec si ie belil glavo, ali je vstaš šc živ ali je že izdihnil. V svoji priprosti iskrenosti je skoraj prosil Boga, da bi se zgodilo poslednje. Njegova dolžnost je bila biti pri gospodični, ki je ostala docela sama med častniki, toda ni mogel oditi, ker ga ni pustil narednik dragonske čete niti za korak od sebe. Sčepan je premišljeval, kaj bi počel,če bi vojaki hlev zažgali — in če ni prav nobene rešitve za skritega »strahopetca«. Rejeni, bradati narednik mu je ukazal, naj nagrabi sena in mu napravi ležišče na poštenih tleh v hlevu Stari kuhar se je odpravil na delo, pri tem ga vlekel na uho, je 1 vsem prav, pritrjeval in odobraval, se mu snie- kolikor je sploh mogel, ker je bil malodane popolnoma gluh. Naredniku je lagal, mu dajal v jal in kazal pri tem vsak čas svojo brezzobo gornjo čeljust. Narednik ga je podil od sebe, ga pehal breobzirno v rebra in kričal na vse grlo. Starec pa je tekal sem ter tja, prinašal nove naročaje sena, ga nametaval, uruvnaval in zlagal v nekakšno blazino, pri tem pa se neprestano skladkal mogočnežu. Ko se je narednik naposled zvalil v škornjih in zavit v plahto na lepo pripravljeno ležišče, je počepnil Sčepan v kot, se zvil v klobko in tako neopazen čakal in gledal v gosto temo. Pozabili so nanj. Od vseh strani se je čulo smrčanje vojakov. Konji so sopli in hrzali. Starec se je pričel oprezno in počasi plaziti na vrh senice v smeri vstaševega skrivališča. Zelo spreten je bil in bal se je, da ne zbudi kakega spečega vojaka. Ko se je priplazil na dotično mesto, kjer ni slučajno nihče ležal, se je zakopal v seno, naslonil uho na pokrov in začel napenjati ves svoj sluh. Do njega ni prihajal iz jame niti glas niti šum Nič topotanje konjskih kopit po nabitih tleh, žvečenje sena, rožljanje železja in stremen, mrmranje ljudi v sanjah — in ono notranje šumenje, ki kot odmev neskončnega morja večno spremlja starčevo- naglušnost in požira vse vase. Kmet je vzdihnil. Žal mu je bilo mladega fanta, ki ga je prinesel semkaj s tako težavo, in za nič drugega, kot da pogine tukaj. Žal mu jc bilo tistega dela, ki ga je, vsaj tako sc mu je prej zdelo, tako dobro potuhtal. »In večna luč naj mu sveti.« je vzdihnil in sc zaril v temno jamo, ki jo jc skopal s svojima rokama in jo videl v mislih natančno pred seboj. Kar trgala se je po njem silna moč in vztrajna železna volju od želje, dn bi odvalil pokrov in izvlekel nesrečnika, toda kmečka, lokava pamet ga je odvračala od tega. Se dolgo je ležal Ščepan nad jamo v mrtvem, neodre.š-nem trpljenju, hujSem in trpkejšem od vsake besede. Krvavelo je v starih prsih usmiljeno srce. v katerem so že davno usahnile vse solze. In splazil se je po vseh š-tirih k mali odprtini v strehi, zu katero je vedel samo on. se prekobacal na streho in zlezel po lestvi na tla. Kot senca se je pomikal skozi vrt za hlevom, preko gredic in podrtih plotov, obšel v temi straže in se priplazil v kuhinjo kot breztelesna pošast. Pritipal se jo v temi v sosedno predsobo. Skozi ključavnico jc padal v temno predsobo žarek luči. Ščopan je nastavil oko na ključa v nico in znpnpil gospodično Mijo, ki je sedela na postelji in si r. rokama podpirala glavo. Kot kadar pes veselo zalaja v temno noč, sc je razlil radosten vzklik po naglušnem in ostare-em bitju, po mračnem cnrstvu njegovega duha, kjer je životarilo Je čustvo osamelosti in čemer-nosti In starec je ostal z očesom na kljuki, sključen, brez spanja na pragu vrat, za katerimi je čuval vojak gospodično Salomcjo IV. Zgodaj zjutraj se jc zbralo vojaštvo, se postavilo v vrsto in odšlo. Padal jc frost dež s snegom in burja je brila. Vojaki so bili pri odhodu zlovoljni, lačni, neprespani in utrujeni. /adnia ie zapustila niezdolski dvorec konjiška noleskadrona ki je prenočevala v hlevu. Po odhodu vojske je ostalo v hiši in na dvorišču mnogo odpadkov, nesnage in smradu. Gospodična Salomeja je stala na hodniku in gledala za četami, ki so sc gubilc v snežnem metežu. Radio Programi Radio Ljubljana/ Torek, 12. juliju: 12.00 Veseli češki pevci iu godbe (plošče) — 112.45 Po' očilu — 13 Napovedi — 13.20 Opol-dauski koncert Hudijskegu orkestru — 14 Napovedi — 11) Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura: Janko Katie (Jeremija Mitrovič, Bgd) - 19.50 Zvočna šala — 20 S»;P-pe: Pesnik in krnel, nvert. — plošče (K<>iltui grenuilirske garde) — 211.10 Uradovi, Valvazor in nastanek renesanse (t;. Jože tiregorič) — 20.30 Vsakemu nekaj (igra Kad. orkester) — 21.15 Koncert gdč. Majde LovSotove in (t. (eclomila Dugnnu - 22 Napovedi, poročilu — 22. lo za ilober konec (igru Hud. orkester). Drugi programi i Torek 12. juliju: llelurad. 20 'Razno pesmi (Pav-čič), 20.311 Koncert radijskega orkestra — Zagreb: 2II.IJJ Massenel: \Verther — iaršava: 31.1« Pevski koncert, V Večerni koncert - Praga: 21.111 Urno, Simlouija i>-jnol (llvorak), 22.30 Ciganski orkester — Sofija: l!l.»0 Koncert sopranistke Kovačeve, 2« Oelističnl koncert, 20.55 Unske romance, 21.15 Lahka glasba. 22 Piesnu glas-bn — Uiluii: 21 Citruški orkester, 21.40 Koncert radij; skega orkestra, nato plesna glasba - /iim: 21 Bolesti polilo skrivnosti (opera) - Dunaj: 21.15 Koncert Sclium-inannvili del — Kuhi: 20.1111 Plesni večer — Munclini: •'1 Koncert radijskega orkestra — Hamburg; 20.1.) Kil. orkester. 22.,'Ml Zabavna in plesna glasim, 24 komnrnu in namilim glasba — Hudimgeštu: 20.30 Operni orkester 22.10 Ciganski orkester. Razprava proti Mariji Osilni-hovi in sinu preložena Ljubljana, 11. julija. Pred velikim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, v dvorani št. 79, bi se morala d;iuos vršiti glavna razprava proti posestnici 51 letni Mariji Osolnikovi, doma z Breznika, litijski okraj, in njenemu sinu 29 letnemu Štefanu Osolniku, ki ju je državni tožilec obložil zlbčinstva umora posestnika Jožeta Osolnika, moža prve — odnosno očeta drugega obtoženca. Štefan Osolnik je bil hkratu obtožen še prestopka dveh manjših tatvin. Proti večeru 28. aprila 1. 1929, torej pred dobrimi devetimi leti, je Marija Osolnikova najprej vlila v čaj nek strup in tekočino dala popiti svojemu 50 letnemu možu. Ta je čaj izpil, začel takoj tožiti o bolečinah in se ulegel na posteljo. Nato sta ga pa mati in sin začela daviti in pretepali. Ko sta ga zadavila, sta ga zvlekla pod kozolec in tam vse tako pripravila, kakor da se je sam obesil. Že takral je litijski zdravnik dr. Ukmar podal mnenje, da se Osolnik ni sam obesil, marveč je postal žrtev zverinskega zločina. Občani in sosedje so bili tudi mnenja, da so morali trdnega posestniku domači sami umoriti, toda nikdo si ni upal zadeve razodeti orožnikom. Štefan Osolnik jo pred božičem 1937 v gozdu tajnost smili očetove razodel prijatelju Jakobu Jagru. Mali Marija pa je umor pojasnila Francetu Jagru, brntu omenjenega Ja- sposoben molslcr za einajl ali samostojen emajlirer se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pošljite na VolvoOiansko livarno d a ^Mftftfl Zahvala Za premnoge izkaze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi našega ljubljenega Hinko Taboria poslov, kavarne »Nebotičnik« se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. — Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so dragega pokojnika v tuko častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala 15. julija ob pol R zjutraj v pokopališki kapelici pri Sv. Križu. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo. koba. Skrivnost bi bila še nadalje ostala, toda Štefan • Osolnik je obdolžil prijatelja Jakoba Jagra tatvine voznega kolesit na škodo Rudolfa Vozlja. To je razjezilo Jagra, da je skrivnostni zločin razodel orožnikom, ki so naposled mater in sina aretirali. Po dolgi preiskavi je naposled državno tožilstvo oba obtožilo zločinstva umora. Za danes ob 8.30 določena razprava, na katero je bilo vabljenih nad 10 prič, je bila preložena, ker se ena glavnih prič ni odzvala vabilu. Bohiniska Bela Na Bohinjski Beli v tem letu še ni bilo nobenega mrliča. Zadnji teden pa je vse pretresla žalostna vest, da sta v enem tednu v tujini .umrla nagle, nesrečne smrti sinova dveh železničarskih družin, ki sta služila vojaški rok. Mihael Anibrožič, izučen ključavničar, vojak pri avto-koloni v Beli Cerkvi v Banatu, se je šel v nedeljo, 20 junija, kopat. Ko je stopil v vodo, ga je zadela kap in je bil takoj mrtev. Ob lepem poslovilnem govoru vojaka Slovenca, ki je vse navzoče ganil do solz, so ga z vojaškimi častmi pokopali v Beli Cerkvi. — V nedeljo, 3. julija so imeli Sokoli v Dubrovniku v Dalmaciji vaje v streljanju. Pri vaji je bil; nnvzoč vojak kaplar Janko Zupan, ki je dajal znamenja o zadetkih. Neki član Sokola, ki je 14 krat zgrešil cilj, je s 15. strelom po nesreči prestrelil navzočega vojaka, ki se je mrtev zgrudil. Med vojaki samimi je nastalo veliko razburjenje in žalost, da so na tako tragičen način zgubili svojega priljubljenega tovariša. Mrtvega so pripeljali na Boh. Belo, v rojstni kraj, kjer je bil v nedeljo, dne 10. julija njegov pogreb ob veliki udeležbi domačinov in z vojaškimi častmi. Obema hudo prizadetima rodbinama naše sožalje. Zagorje K nesreči v kotreškem rovu, ko je prišel ob življenje rudar Šinkovec, smo obveščeni še o naslednjem: Ta nesreča je že druga v teku dobrih 14 dni, in sicer na istem mestu, t. j. pri isti napravi. Da se nesreče na tem mestu ponavljajo, je očividno nedostatek v tem, ker se s pretirano štednjo ne postavi v službo dovoljno ljudi. Jasno je, da samcat človek ne zmore tega, kar bi zmogla dva. Priporočamo rudarski oblasti, da ta po-novem primer nesreče energično preišče. Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda I din; ženitovanJaki oglasi 2 din. Dchcio tiskane naslovne besede sc računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. - Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasili reklamnega značaja sc računa eiiokolnnska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana ,Woliova ulica št. 3 Črevarski pomočnik trezen in pošten — dobi mesto. Valentin Sinode, prekajevalee1 Pobrežje, Maribor. (b) Dve pletilji za ročni stroj, in učenko s hrano lil stanovanjem, sprejmem. Ponudbe: M. Krovinovič, Luščič 45, Karlovac. (b) Rudarja vrtal, mojstra (Bohrmeister), Slovenca, solidno moč (penzionista) z dobrimi referencami -sprejme novo podjetje. -Ponudbo na: Zagreb, gl. pošta, pod »Rudar« poste restante. (b) Kmečko dekle 17—20 let stara, sprotna in marljiva, ki so želi izobraziti v gospodinjskem poslu in kuhanju -se sprejme. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Marljiva«, (a) Soliden gospod išče sončno sobo s Souporabo kopalnice, naj- raje v Llceja. »Slov.« 10908. bližini Vrtače ali Ponudbe v upr. pod »Sončno« št. (s) Šofer želi službo pri tovornih avtomobilih. Naslov poVe uprava »Slov.« v Mariboru. (a>) Sprejmem vsa v vrtnarsko stroko spadajoča dela. Ponudbe poslati v upravo »Slov,.* pod šilro »Vrt« št. 1090T. Nov "na zraku prevetren puder za lice M ^ -sssCV^ -št sS? sveiost Presenetljiva nova ideja v proizvajanju pudra za lice. Fabriciran po najnovejšem sistemu, je danes pudei finejši in lažji, kakor je bil kdaj prej. Tako je fin, da se ne more niti opaziti na koži. Daje prekrasno gladko mat polt, in mladostno svežino ves dan, ki je tudi veter ln dež ne moreta pokvariti. Zvečer pa da sijajen videz, ki ga tudi potenje od plesa v najsoparnejših prostorih pusti nedotaknjenega. Na patentirani način je puder mešan s »peno smetane«. Zaradi tega se puder Tokalon obdrži na koži mnogo ur in tudi to je preprečeno, da bi puder absorbiral naravna olja kože. Ta puder obvaruje kožo, da ne postane suha in raskava ter preprečuje tvorbo gub. Poizkusite znameniti puder Tokalon s »peno smetane«. Opazujte, kako bo že . ,y. nekaj dneh povzročil presenetljivo zboljšanje Vaše polti. Od deset Žena jih devet uporablja napačno barvo pudra. S tem dobijo trd, preveč »olepšan« videz. Edini način, po katerem ugotovite pravo nijanso, je ta, da poizkusite eno barvo na eni, drugo pa na drugI strani lica. Ce niste sigurni, katera barva odgovarja Vaši polti, Vam radi pošljemo brezplačno štiri zavojčke pudra Tokalon raznih barv. Ravno tako tudi dve tubicl kreme Tokalon. hrane za kožo (za dan in za noč). Priložite Din 5,— v poštnih znamkah za ovoj, poštnino in druge stroške. Naslov: Hinko Mayer 1 drug, odio , Zagreb, Praška ul. 6. VA^NO: Puder Tokalon se dobi povsod v originalnih škatlicah po Din 12, 20 in 30. Prepričajte se, da je na vsaki škatlici ime Tokalon. Potnik sprejme zastopstvo tekstilne stroke ali kaj podobnega za vso Južno Srbijo. — Ima svoj avto in potuje že preko 20 let. Jako dobro je vpeljnn po vsej Srbiji in poseduje v Beogradu štirinadstropno hišo. Reference pri M. Ravnikar, tovarna slamnikov, Domžale. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 9609. (a) »II LLLI: Vsa lahka letna oblačila si nabavite najceneje pri Preskorju, Sv. Petra e. 14. In bikec-inuea Maca je kar zlepa velikem hlevu. Konči Ahačič: Trije tički stala v 22 Težak železen obroč je imela vkovan v rožnat smrček. Na obroču pa je še visela dolga železna veriga. Poleg nje je stala druga bik-muca in za njo še cela vrsta drugih. Vse te bik-muce so bile bele in so imele na glavah ostre, velike in težke rogove. Zakaj li imam take rožiče? Morda bom nanje nabadala ptiče,« premišljuje Maca. Tedaj dvigne sosedna bik-muca svojo rogato glavo in pogleda v Macino pregrado. Silno klepetava je ta gospa soseda in strašno nadleguje Maco z vsakovrstnimi vprašanji, tako da ji Maca pove vso svojo preteklost. Potem pa povzame besedo soseda in opiše Maci svojo žalostno življensko povest, prelivajoč vmes solze od samega domotožja in od hrepenenja po svojih otrocih. Tako je pripovedovala soseda: Original, francoska kolesa AIGLON Najboljši materijal, prvovrstno izdelana, fino in trpežno lakirana ter po-kromana. Najlažji tek. Model: Tour de France Oihtor BoMnec Ljubliana Tyrševa c. 12 (dvorišče) Smrekove plohe in deske suhe - ugodno prodam. Kočar Ludvik, Rova, Radomlje. (1) Svinjsko mast garantirano, zaboj 25 kg. razpošiljam na drobno in debelo, ter sušeno slanino po nizki ceni. Naročila izvršujem takoj. — Jakob W e i 1 e r t mesar, Sombor. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - TyrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) »Kappel« pisalni stroji pričajo o odličnih izdelkih nemških tovarn. - Pisalni stroji za pisarno in potovanje. - Najmodernejša oprema! KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 44 Majhne blagajne za vzidanje, že od 525 din naprej - dobavlja in cenik pošlje na zahtevo Ljublj. komerc. družba, Ljubljana. Levčeva 43. -Telefon 24-08. (1) II Za potovanje potrebujete kovčege, nahrbtnike, aktovke, kopalne torbice -Itd. Dobite jih v veliki izbiri pri Ivan KRAVOS, Maribor, Aleksandrova 13 IZBIRA NI TE2KA kadar Je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v stik z najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva. In to Je naš dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča. 31 Posestvo na katerem se lahko redi 10 glav živine, z vsem gospodarskim orodjem in nokaj živine, naprodaj. -Ponudbe podružnici »SI.« v Trbovljah. (p) Parcela skupno ali razparcelira-na, v izmeri ca. S000 m'.; naprodaj. Lega ob novi državni in banovinskl cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Polzve se: Vižmarje 100. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec —• Cesta 29, oktobra št. 6, telefon 37-33,-ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brez-' plačno na razpolago, (p) Kupujte samo pri hrrdkah, ki oglašujejo v našem listu i + Umrla je danes, v 80. letu starosti, previdena s tolažili svete vere. moja dobra, skrbna teta Gabrijela Ullmann Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 13. julija ob 4 pop. izpred mrtvuške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne. 11. julija 1938. Marija Ramovš — in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč izdajatelj: ivan Rakovec Urednik: Viktor Ccnžič Neomajno zvesti kralja, državi, svoji veri in omiki t Hočemo ohraniti ljubi in sveti mir! Tribuna za častne goste med slavnostnim sprevodom. Vodja Slovencev, notr. minister dr. Korošec odzdravlja množici v sprevodu. V ospredju častna četa članov fantovskih odsekov. V nedeljo, 10. t. m. se je naše ljudstvo ob nemški meji v trumah zbralo pod tremi zvonovi starodavne veličastne farne cerkve Sv. Trojice, ki kraljuje nad bajno lepimi Slovenskimi goricami. Peš, na okrašenih kolesih in avtobusih, s katerih so vihrale naše zastave, so hiteli k griču, na katerem so okoli cerkve slikovito razvrščene prijazne cerkvice svetotrojiškega trga, možje, žene, fantje in dekleta, da vidijo in slišijo svojega voditelja dr. Antona Korošca. Vsega ljudstva je bilo kakšnih 12.000, nešteto zastav in 11 godb. Sprevodu so dali barvitost in strumnost slovenski fantje in dekleta v krojih ter nad 600 gasilcev mariborske župe, ki jih je vodila ponosita postava vrhovnega starešine g. Bogdana Pogačnika. Ker sta obširno poročilo prinesla že »Ponedeljski Slovenec« in »Slovenski dom«, naj na kratko povzamemo samo nekatere misli govora ministra dr. A. Korošca. Naš voditelj je v svojem vsebinsko pomembnem in stilno dovršenem govoru med drugim dejal, da Slovenci zvesto ostanemo pri svoji materi Jugoslaviji, ker naša zvestoba do kralja in do naše skupne velike domovine nikoli ni niti za trenutek popustila in bomo taki ostali od nikogar prisiljeni, popolnoma iz svoje svobodne volje neomajno tudi s a vse bodoče čase. Priznavamo brezpogojno monarhijo, ljubimo svojega kralja in dinastijo in se zavedamo, da, kar bdi nad nami beli orel Karadjor-djevičev, ni več nevarnosti za nas. Naši bratje onstran meje so in morajo ostati dobri in lojalni dr-iavljani držav, katerim pripadajo, ne more jim pa nihče zabraniti, da se ne bi čutili za člane svojega naroda, čigar kulturne dobrine morajo uživati ne- oddaljenih krajev na skrajni severni meji naše domovine, ker jim ni nobena žrtev prevelika, da ne bi izpričali svoje ljubezni do kralja in države ter do svojega narodnega voditelja. Saj se pod njimi čutijo varne, da lahko v notranjem redu in v miru z vsemi sosedi obdelujejo svojo zemljo, gojijo svojo domačijo ter uživajo dobrine slovenske vere in omike ter požrtvovalno sodelujejo za blagor vse Jugoslavije. In vsi so prišli iz svojega nagiba in volje, nihče jim ni ničesar narekoval, ne čustev ne besed, ki so vrele iz čistega, poštenega in za vse dobro zavzetega slovenskega 6rca. To ljudstvo smo najbolj občudovali, njemu smo najbolj hvaležni in po pravici ponosni nanj; z njim bomo lahko izvojevali zmago za zmago na poti do idealne Jugoslavije, ki bo vsem svojim sinovom pravična, sama pa močna in nepremagljiva. Slavnostnemu sprevodu pri Sv. Trojici so dale še posebno pester poudarek okusne narodne noše. Dekleta v panonskih narodnih nošah nosijo v sprevodu tudi košare cvctja na glavah. moteno. Glede zunanje politike pa je naš voditelj odločno poudaril, da je njen glavni in edini cilj ohraniti Jugoslaviji ljubi in sveti mirt (Viharno odobravanje.) Ljudstvo je z nepopisnim navdušenjem prirejalo prisrčne ovacije kralju Petru, knezu namestniku, predsedniku vlade, ki je po dr. Korošcu shod prisrčno pozdravil, ter državi in slovenski domovini. Na taboru so govorili še drugi govorniki, nakar se je množica ob zvokih državne himne in »Hej Slovenci«, polna radostnih čustev, razšla, z nepopisnim navdušenjem pozdravljajoč dr. Korošca in druge odlične goste Sv. Trojice, ki so se ta dan zbrali pod njenimi zvonovi. Neizbrisno pa bo vsem ostal v spominu glavni junak tega dneva: naše ljudstvo, možje, žene in mladina, ki so prišli po trudapolnem delu pod žgočim soncem, vsi utrujeni in zdelani ter potrebni počitka, pa so vedrega obraza in veselega srca kljub dežju spešili iz 50 km — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Joselove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joseiova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Drž. umetniška akademija v Belgradu Belgrad, julija. Dne 15. junija t. 1. ee je končal prvi semester novo ustanovljene državne umetniške akademije v Belgradu. Akademija ima začasno Bvoje prostore v Pariški ulici št. 16, kjer je bilo preje biv. avstrijsko poslaništvo. V načrtu je graditev nove velike šole z nad 126 prostori. Akademija je najvišja umetniška šola v državi ter ima stopnjo fakultete. Prvi restor je znani kipar Toma Rosandič, po rodu Dalmatinec. Administrativni ravnatelj je Milan Nedeljkovič. Drž. uinet. akademija ima dva oddelka, oddelek za »nastavnike«, v katerega se sprejemajo dijaki, ki so dovršili srednjo šolo in napravili zrelostni izpit in ki na sprejemnem izpitu pokažejo smisel za umetnost ter talent. Pri sprejemnem izpitu morajo prosilci risati glavo po modelu' iz mavca. Drugi oddelek je za čisto umetnost. Deli se v kiparski in slikarski odsek. Za sprejem v ta oddelek so potrebni štirje razredi gimnazije. Pri sprejemnem izpitu morajo kandidati pokazati zadovoljiv uspeh v risanju odnosno modeliranju kompozicije, akta in portreta po naravi. Kiparski oddelek, v katerem po številu prevladujejo Slovenci — študira jih pet — vodi prof. Sreten Stojanovič, učenec slavnega francoskega kiparja Bourdela. Slikarji delajo v dveh ateljejih pod vodstvom prof. Dobroviča in Milunoviča. V tem oddelku so najmočneje zastopani Madžari in Rusi. Slednjih je dve tretjini. Akademija zaradi začetnih težav v prvem semestru še ni mogla izvajali določenega učnega načrta. Po prvih izpitih, ki so se končali v prvi polovici junija, bodo dijaki razdeljeni po sposobnosti v razne oddelke ter se bo določeni učni načrt pričel prav za prav izvajati šele z zimskim semestrom, ki se pričenja 15. oktobra. Učni načrt bo po sedanjem opažanju zastopal pota modernega slikarstva in se bo predvsem naslanjal na Pariz, kjer je študirala večina profesorjev. Ž akademijo je združena šola za primerjalno umetnost oziroma obrtna šola. Naloga tešole je pripravljati dijake za samostojno delo. Iz te šole bodo prihajali keramiki, aranžerji, dekoraterji itd. Tudi za spre jem v to šolo so potrebni štirje razredi gimnazije ali pa meščanske šole. Na šoli poučujeta prof. Tomič kiparstvo, prof. Tabakovič pa slikarstvo. Tudi ta šola še nima svojih prostorov ter uživa še gostoljublje umet. akademije. Smrt zglednega dijaka V soboto popoldne ob šesti uri je Sava ugrabila upa polno življenje mladega dijaka Kastelica Milana, petošolca drž. klasične gimnazije v Ljubljani, ko se je mudil pri znancih na počitnicah v Mednem. Pokojni je bil tihe narave, a izredno ljubeznivega in prikupljivega značaja, tako da ga je vzljubil vsak, kdor ga je spoznal. Dasi mlad, je poznal resnobo življenja in je zato svoje šolske dolžnosti skrbno izvrševal, da bi se tako usposobil za življenje, v katerem je želel čim več ljudi osrečiti. Prav posebno pa je bil dober kongreganist, saj je tolikokrat govoril svojim domačim o kongregaciji. Zadnja prošnja do matere pred odhodom z doma je bila prošnja za razglednico, da jo bo pisal voditelju kongregacije v pozdrav. Zdaj pozdravlja kongreganiste iz večnosti, kjer se — kot upamo — že veseli pri nebeški Materi, ki jo je tako ljubil v življenju. Ave, anima candidal Žalujočim domačim iskreno sožaljel Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije vabi učence klasične gimnazije, zlasti še součence pokojnega, da se udeleže pogreba, ki bo danes, v torek, ob 5 izpred doma pokojnega, Zgornja Šiška 146 (blizu tramvajske remize) na pokopališče v Dravljah, jutri, v sredo, ob pol 8 pa naj se v Križankah udeleže sv. maše, ki jo bo zanj daroval zavodov katehet. Lepa proslava v Rokodelskem doma V nedeljo, dne 10. 7. 1938 je bežigrajsko Prosvetno društvo proslavilo v Rokodelskem domu 60 letnico svojega župnika p. Kazimirja Za-krajška. Proslave 6e je udeležil tudi predsednik mestne občine dr. Jure Adlešič z gospo soprogo, večja deputacija ameriških Slovencev in natlačeno polna dvorana bežigrajskih faranov. Proslavo je otvoril podpredsednik Prosvetnega društva Langus Jože, ki je v lepem govoru nanizal velike zasluge slavljenca za slovenstvo in katolištvo doma, zlasti ]xi med ameriškimi Slovenci. Podpredsednik Langus je slavljencu izročil hranilno knjižico za 51.000 din. To ysoto je zbral pripravljalni odbor, da jo pokloni p. Zakrajšku kot priznanje za njegove velike zasluge za slovenski narod. P. Zakrajšek 6e je ginjen zahvaljeval in poudarjal, da ne potrebuje hvale za 6voje delo, še manj pa plačila v denarju. In zato poklanja podarjeni znesek v celoti Prosvetnemu društvu za Bežigradom in ta znesek naj tvori vogelni kamen za novo dvorano Prosvetnega društva. Pozival pa je vse Bežigrajce, da naj sedaj zavihajo rokave, da bo prihodnje leto že stala nova dvorana. Pevski zbor je pod vodstvom Ludvika Puša zapel ven-ček domačih pesmic. Nato so pa bežigrajski igralci uprizorili krasno igro »Pri kapelici«, katero je spisal p. Kazimir Zakrajšek sam. Igro je režiral g. Ganoni. Igralci so igraJi tako naravno, zlasti Jurček, da ni hotelo biti smeha ne konca ne kraja. Vsa proslava Je bila prisrčna fn domača. P. Kazimir pa je zopet iznova pokazal, kako mu je pri srcu naša prosveta, kako ne vidi nič sebe ampak še vedno samo mladino, še neposejano polje naše bodočnosti. P. Kazimirja Zakra^ka Bog živi še mnogo let, tako kličemo slavljencu tudi mi. Pri uporabi Tschamba Fii-ja ne dobite sončnih opeklin, marveč lepo rujavo polt. Dro-"gerija Gregorič dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5. Učiteljsko zborovanje Ljubljana, 11. julija. Danes ob tO dopoldne se je pričelo v Ljubljani redno zborovanje banovinske sekcije Jugoslovanskega učiteljskega združenja za dravsko banovino. Zborovanju je prisostvovalo, kakor je pozneje v imenu verifika-cijskega odbora poročal g. Pavčič, 83 opolnomočenih delegatov in odbornikov. Uvodni govor je imel predsednik sekcije g. Metod Kumelj, ki je naglašal, da JUU daje svojim članomf popolno osebno svobodo glede političnega mišljenja in opredeljevanja ter svetovnega nazora in javnega udejstvovanja. Združenje obsega štiri petine slovenskega učiteljstva. Predlagal je vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu Pavlu ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stoja-dinoviču, prosvetnemu ministru dr. Magaraševiču in osrednjemu odboru JUU v Belgradu. Spominjal se je v toplem nagovoru smrti predsednika Masaryka ter umrlih članov, katerih spomin so delegati primerno počastili. Prečital je pozdravno brzojavko, ki jo je v srbohrvaščini poslal predsednik osrednje JUU g. Ivan Dimnik. Tajniško poročilo je bilo že natiskano v »Učiteljskem tovarišu«. Iz tega posnemamo, da ima Združenje sedaj 3199 članov. Tajniško poročilo se zavzema tudi proti snovanju učiteljskih klubov JRZ, češ da motijo solidarnost učiteljstva. To stališče pa je seveda nasprotno izvajanjem g. Kumlja, ki trdi, da JUU dopušča politično udejstvovanje svojim članom. V debati je bil zlasti oster g. Ciril Hočevar, ki je napadal upravni odbor, češ da nič ne dela, da nima uspehov, da dopušča snovanje političnih klubov in da se je preveč angažiral pri reševanju Učiteljske tiskarne. Njegova izvajanja so pobijali z dokazi predvsem tajnik Supančič, predsednik Kumelj in drugi delegati. Gospod Supančič je navedel, da je g. Hočevar sam prav tako pristranski, ker je pri izbiranju učiteljskih abiturientov za kolonijo uvedel ločevanje med študenti Sokoli in Nesokoli. Zelo pregledno je tolmačil obračun za lansko leto gosp. Grum. Učiteljsko združenje je imelo lani skupno 8,105.000 din prometa. Bilanca pa navaja 281.000 din aktiv in toliko pasiv. Izvoljeni so bili naslednji odseki. 50 letnica smrti J. Jeriča ustanovitelja Kal. tiskovnega društva Danes pred petdesetimi leti dne 12. julija: 1888 je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v št. Vidu na Koioškem ustanovitelj Katoliškega tiskovnega društva in prvi pionir katoliškega gibanja pri Slovencih, upokojeni župnik Josip Jeric. Skromen je bil ves čas v življenju in skromen tudi po smrti: le redko kdaj so imenuje njegovo ime med kulturnimi organizatorji, dasi je bil eden največjih med njimi. Hodil se je 28. II. 1, 1823. v Št. Vidu pri Stični ter je bil posvečen H duhovnika 1. 1847., nakar je služboval v Trebnjem, Ajdovici, na Dolih, Dobovcu pod Kumom, na Studencu in v Sv. Križu pri Kostanjevici, dokler ni postal župnik na 1)oIk>vcu 1. 1859. Tu je pastiroval 20 let, dasi je svet zelo gorat in naporen, on pa je bil ves čas življenja bolehen. V njegovo faro je spadala tudi božjepotna cerkev sv. Neže na Kumu. ki jo je 1. 1862. vso prenovil in ji dozidal župnišče. Ves je gorel za cerkev in svoje farane v duhovnem smislu, pa tudi gospodarskega ni zamujal: znan je bil kot odličen gospodar, saj je bilo njegovo posestvo naravnost vzorno urejeno, zgled vsem domačinom, ki so hodili k njemu po gospodarske nasvete. Zaradi Itolezni je prosil za penzijo in se preselil v Ljubljano, kjer se je začelo pravo delo. Bil je tedaj odliornik Kmetijske družbe v Ljubljani ter jo ustanovil »Čebelarsko društvo« in tudi njega glasilo »Slovenska Čebela«, ki pa je po nekaj letih prenehala, Zaradi preudarnosti in gospodarskih zmožnosti so ga volili v razne odbore, kjer se je pridno udejstvoval. Predvsem pa se je ves zavzel za slovenski katoliški tisk. Ko je »Slovenec« začel izhajati, je naletel na velike ovire ravno pri cerkvenih oblasteh, ki so preganjale njihove urednike (dr. Kluna). Tedaj se je Jerič ponudil za urednika in izdajatelja, kar je ostal do smrti. V najtežjih časih je utrdil »Slovenca« in mu zagotovil izhajanje. Da bi mu pa nioged zagotoviti še trdnejšo gospodarsko osnovo za bodočnost, jo sam na svojo roko ustanovil 1. 1879. »Katoliško bukvarno« in pozneje 1. 1883. še »Katoliško tiskarno«. Ni se bal stroškov in ovir, z navdušenjem in pogumom, kateremu se danes čudimo, je zgradil dvoje podjetij, dasi še v skromni obliki, ki dajeta dane« temelj vsemu katoliškemu gibanju med Slovenci. V6e to jo delo skromnega podeželskega slovenskega župnika, ki je prišel na penzijo v Ljubljano, prav za prav pa le na novo delo, ki je obrodilo stotoren sad. Jeričeva ideja je tudi ustanovitev »Katoliškega tiskovnega drušUa«, ki ga je ustanovil eno leto pred smrtjo in bil do smrti njega podpredsednik. Temu društvu je odstopil svoji dve podjetji, »Katoliško bukvarno« in »Katoliško tiskarno«. Jeričeva zasluga je tudi, da 6e je »Slovenec« iz tednika spremenil v dnevnik, kakršen je prvikrat izšel leta 1883, 11. julija. Pokojni se je tudi zelo zanimal za obrtniško probleme, zlasti za čebelarstvo, ter je v svrho njegovega razmaha prepotoval vso Nemčijo. Tudi sicer je rad potoval in opazoval zadružništvo, s katerim se je pečal v zadnjih letih svojega življenja. Toda bolezen ga je vedno bolj ovirala ter je šel iskat zdravja v Št. Vid na Koroško k usmiljenim bratom. Tam pa je pred petdesetimi leti umrl. Ob njegovi smrtni uri mu jo zatisnil oči msgr. Luka Jeran, njegov veliki prijatelj. Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer so ga pokopali z veliko udeležbo njegovih duhovnih prijateljev, med katerimi je stopal tudi knez in škof Missia, kakor tudi sodelavci v njegovih organizacijah. Danes — ob petdesetletnici se spominjamo te.ga skromnega, a požrtvovalnega duhovnika, ki je ustanovil slovenskim katoličanom organizacijo tiska ter s tem pomnožil delo slovenskih duhovnikov za narodno in ljudsko kulturo. »Slovenec« 6e ga fii>oniinja kot svojega največjega dobrotnika, izdajatelja in urednika, prav tako pa se ga spominjajo tudi vsa tisla podjetja, katera je on poklical v življenje. Danes so se razrastla v veliko podjetje, ki se hvaležno klanja svojemu ustanovitelju. Spomin Josipa Jeriča ne bo nikdar pozabljen! ki so popoldne zborovali: gospodarski, »Učiteljski po-kret«, odsek za organizacijo in pravila (snujejo se nova pravila, po katerih bo sekcija bolj neodvisna od centrale), šolsko-upravni odsek, odsek za učiteljske, gospodarske in socialne ustanove, odsek učiteljic, odsek za nadaljevalne šole, odsek za obmejno šolstvo, odsek za tisk in odsek za učiteljski pevski zbor. i Ti D 't Množica, zbrana na taboru pri Sv. Trojici na samostanskem dvorišču Pripominjamo, da se na razsožnem dvorišču ni moglo zbrati vse ljudstvo. Drobne novice Koledar Torek, 12. julija: Mohor in Fortunat, mučen-ca; Janez Gualbert, opet. Ščip ob 16.04. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Sreda, 18. julija: Anablet, papež, mučenec; Margareta, devica. Osebne aestt = Poroka Včeraj sta se poročila v ljubljanski stolnici gdč. Vera S t r o j e v a , študentka filozofije, hčerlui g. Valentina Stroja, železu, nadrevi-denta v p., in g. Jože Kuhar, art. poročnik iz Št. Vida nad Ljubljano, službujoč v Slovenski Bistrici. Priči sta bila nevestin stric g. dr. Joža Lov-renčič. profesor, in art. podporočnik g. Anton Kržan. Poročil ju je nevestin stric g. stolni kanonik Alojzij Stroj. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo božjega blagoslova! = Na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani je bil diklomiran dne 8. t. m. za gradbenega inženirja g. Stane A v a n z o. — Čestitamo! = Promocija. Danes bo promoviran za doktorja trgovskih ved na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju Ljubljančan g. Srečko K o r d e 1 i č. — Čestitamo! = Službe rezervnega častnika je razrešen zrako-plovni poročnik Marjan Dolanski. = Preveden je v sanitetno stroko rezervni pehotni stotnik I. razreda dr. Ivan Karlovič. = Napredoval je za zvaničnika I. skupine Peter Stupnikar, v službi pri savski divizijski oblasti. = Upokojen je državni mojster VIII. pol. skupine Ivan Pogačnik. II. dekliški dan na Betnavi Marijin praznik — 15. avgust — naj zopet združi vsa dekleta lavantinske škofije! Bo kakor lani tudi letos za vsa dekleta naših župnij Dekliški dan na Betnavi pri Mariboru. Betnava vas vabi, pričakuje vas in se že pripravlja na vaš obisk. Pridite, dekleta lavantinske škofije, odzovite se! Pridite in pokažite svoje navdušenje za najsvetejše, kar živi v našem narodu! Naj bo Dekliški dan praznično slavje vseh plemenitih deklet, ki se zvesto trudijo v delu za zmago naših verskih vrednot in za resničen dvig našega katoliškega slovenskega dekleta. Najlepše, kar pozna dekle, najdragocenejše svetinje deklištva naj se ta dan uveljavijo v polni meri! Vso našo lavantinsko dekliško skupnost naj letošnji Dekliški dan obogati in okrepi za vse boje s površno, za dekle tolikokrat poniževalno miselnostjo naših ni. Dekleta! Veselimo se našega dne na Betnavi! To nam bo ob Mariji-Vnebovzeti zopet prikazal naš Dekliški dan. Čim več nas bo, tem bolj bo mogla ta lepota priti do izraza — zato velja: 15. avgusta vsa lavantinska dekleta na Betnavol (2.25 zl. fr.) in Store—Benetke (3 zl. fr.). — Zneski v oklepajih so pristojbina za triminutni pogovor. — Člane Slomškove dmibe iz bivše mariborske oblasti prosimo, da nam na našo okrožnico čimprej odgovore. Zadruga Slomškov dijaški dom v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. — XX. mednarodni katoliški esperantski kongres bo od 6. do 11. avgusta 1938 v Ljubljani pod pokroviteljstvom prevzv. gosp. knezoškofa ljubljanskega doktorja Gregorija Rožmana in častnega odbora pod predsedstvom g. bana dr. Marka Natlačena. Program kongresa: 6. avg. ob 10: otvoritev umetnostne razstave; ob 11: otvoritev filatelistične razstave (ki jo prireja filatelist^ni klub v okviru našega kongresa in se je oficielno udeležimo); ob 15' otvoritev tujsko-prometne razstave in razstave esperantsk. tiska: ob 16.30 občni zbor JKEL; ob 20: slavnostna seja IKUE in LKK; ob 21.15: spoznavalni večer v veliki dvorani »Metropol«. — 7. avg., ob 8: otvoritvena sv. maša prevzv. gospoda pokrovitelja v stolnici; ob 10: otvoritev kongresa v frančiškanski dvorani; ob 13 skupno kosilo; ob 18.45: pete litanije; ob 20.30: slavnostna akademija v frančiškanski dvorani (točen spored bomo še objavili). — 11. avg., ob 8: zahvalna maša prevz. gosp. pokrovitelja v stolnici; ob 10: zaključek kongresa v frančiškanski dvorani. 1 Mladci iempetrskega Fantovskega odseka imajo danes ob 3 popoldne izredni sestanek. Vsi in točnol 1 Posestne spremembe. Gradbena podjetnika inž. Adolf Leon Dukič in inž. Evgen Stern sta prodala po-sestnici in trgovki Matildi Zaltovi pare. št. 62-11 k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 504 m2 za 302.000 din. Pekovski mojster Ivan Pisker pa je od obeh podjetnikov kupil 32 m' pare št. 62-3 k. o. Kapucinsko predmestje za 12.800 din. Učitelj v Vodicah na Gorenjskem, iTflisrrfRT^— Ignacij Vodnik, je prodal Janezu in Mariii Ho)an, Ljub-liana, Gestrinova ulica. pare. št. 297-1 k. o. Petersko predmestje, I del za 25.000 din. 1 Pismenih pošiljk glavna pošta v Ljubljani v torek, t. j. 12. t. m. popoldne, ne bo dostavljala niti jih sicer izročala pismon.oškemu oddelku zaradi adaptacij v pismonoški dvorani. 1 Jugoslovanski Touring klub podr. Ljubljana je otvoril nasproti glavnega kolodvora pred hotelom »Metropol« lastno bencinsko črpalko, ter se priporoča članom in vsem avtomobilietom in moto-ciklistom. 1 Opozorilo telefonskim naročnikom: Vljudno opozarjamo vse telefonske naročnike, da poteče dne 15. julija rok plačila telefonske naročnine in obrokov instalacije. Čekovne položnice so bile vsem naročnikom pravočasno dostavljene; če pa je naročnik položnico izgubil, naj kupi pri pošti prazno in nam po njej nakaže dolžni znesek z označbo ček. rač 10225. Potrebna pojasnila daje na tel. štev. 43-07 pošta Ljubljana L Grela Gorbo ItoDeit laulor mm S KftMEUIZINI ss KINO MATIC^ Ob 16, 19-16 ln 21*15 url — Člane Slomškove družbe, ki so na velikonočnem zborovanju v Celju prejeli izjave o pristopu k zadrugi Slomškov dijaški dom v Mariboru, prosimo, da nam čimprej te izjave vrnejo izpolnjene. — Načelnik . — Organislom in cerkvenim zborom! V smislu navodila g knezoškofa ljubljanskega (C. Gl. št. 1/2 1985) priporočamo sledeče slovenske maše: Beran Em., Tri slovenske maše za mešani zbor z orglami; part. 36 din, glasovi po 5 din. Gerbič Fr., Slovenska maša sv. Frančiška Seraf. za mešani zbor; part. 10 din, glasovi po 3 din. Laharnar /., Vladar vesoljstva; maša za mešani zbor, 6 din. Laharnar /., Slovenska maša za mešani zbor, 16 din. Mav Al., Slovenska maša na čast Slomšku, za mešani zbor, part. 12 din, glasovi po 2 din. Satlner p. Hugolin, Slovenska maša »Kvišku srca«, za mešani zbor; part. 24 din, glasovi po 5 din; Sallner p. Hugolin, Belarjeva slovenska maša »Oče večni«, za mešani zbor; part. 16 din, glasovi po 4 din. Sallner p. Hugolin, Miklošičeva slovenska maša »O sladka ura«, za mešani zbor; part. 14 din, glasovi po 4 din. Tome M., »Stopil bom k oltarju«, slovenslsa maša za mešani zbor; part. 20 din, glasovi po 4 din. Venturini Fr., Slovenska maša za mešani zbor, 8 din. — Iriet k motociklističnim dirkam na Jezersko, dne 17. julija t. I. priredi Zveza za tujski promet. Informacije in prijave sprejemajo vse bi-ljetarnice Putnika. No zamudite! Prekrasen film, kakrSnega hočete videti! Film o , , v veliki požrtvovalni ljubezni in patriotizmu mlade herojske zene! Samo Je danes In jutri Ti