7

Političen list za slovenski narod.
. ,	Po Pošti prejeman velja:
Za celo leto predplaCan 15 gld., Ja pol leta 8 Sld, za Četrt leta 4 ,ld„ za jedea
mesec 1 grld 40 kr.	J
„ , ....... V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 1 Rld., za pol leta 6 gU., za Četrt leta 3 »ld., za jeden mesec 1 *ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. veC na leto. Posamne številke po 1 kr.
Vredništva telef6n-štev. 74.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnIStvo in ekspedlelja t „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ullee št. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulloali St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in prazmke, ob pol 6. uri popoldne.
J^tev. 1.
V Ljubljani, v ponedeljek 3. januvarija 1898.
Letni It XXVI
S p r 11 v a.
Naravno je, da to vprašanje preobvlada danes slovensko javnost. Z zadovoljstvom zamorcmo konstatovati, da jo javno mnenje slovenskega ljudstva za spravo na Kranjskem. Slovensko časopisje postavilo se je takjj v službo započete akcije. Toda tudi izjeme morajo biti — in taka izjema je »Slov. Narod«. Ne bi v sedajnem hipu z njim polemizovali, čo ne bi bil v zadnem članku preteklega leta oddal na vsa usta izjavo, da ni glasilo narodne s t r a n k e. To dejstvo nam omotročuje polemiko ž njim tudi v sedajnem hipu, ko je spravna akcija baš v tiru. Če polemizujemo z rijirn, ne polemizujemo z narodno stranko. Odgovarjati pa moramo v — obrambo in rešil e v srečno za p očete sprave.
Navedeni članek »Slov. Naroda« je prav sposoben, spodkopati tla, na katerih sloni akcija naših državnih poslancev. Člankar sicer trdi »mi smo za kompromis«, toda vsa vsebina in smer članka naperjena je proti spravi. V dosego tega namena se poslužuje člankar dvojnega sredstva: na jedni strani neti pri svojih somišljenikih nezaupanje proti katoliško-narodni stranki in na drugi strani skuša narodno stranko s pretenjem, — da s čisto navadnim pretenjem ! — odvrniti od'sprave.
Katoliško-narodna stranka hoče se spravo le orodno stranko pod se spraviti - tako modruje »Narod« in svetuje narodni stranki, naj bode previdna. Mi nimamo prav nič proti temu, če je narodna stranka previdna, to je vendar njena pravica. Toda najodločneje moramo protestovati proti temu, da so katoliško - narodni stranki podtikajo nameni, katerih nima.
če bi se katoliško-narodni stranki šlo za to premagati narodno stranko, pričela bi stvar pač drugače, nego s spravo. Nikdar ni bil teren — i. s. tudi v mestih in trgih — za agitacijo proti narodni stranki tako ugoden, kakor danes, ko je ta stranka vsled — razmer, v katerih podrobnosti se nočemo spuščati, zašla v sedajno koalicijo z nemško-liberalno stranko. Toda vsakdo mora priznati, da se katoliško - narodna stranka drži reservirano in niti prigodek v prvi seji deželnega zbora, ko je koalicija izvršila ne baš lep čin, vzemši katoliško-narodni stranki jeden mandat v finančnem odseku, nas ni izvabil iz naše re-serve.
Pred očmi imamo velike interese celokupnega slovenskega naroda. Ti interesi zahtevajo, da se konča strankarski boj mej Slovenci. Če bi pa hoteli premagati narodno stranko, morali bi boj še z večjo silo, nego doslej, nadaljevati. Temu se hočemo, če le mogoče, ogniti.
Narodna stranka ima v svoji sredini mnogo nadarjenih in skušenih moči. Te moči, ki se danes izrabljajo nepotrebno v boju zoper katoliSko-na-rodno stranko, hočemo pridobiti za dolo, pošteno delo v interesu celokupnega slovenskega ljudstva. Narodna stranka zašla je v nevzdržljiv položaj, v katerem se kot narodna stranka ne more ohraniti. To bi no bila zguba za naše strankarsko stališče, pač pa zguba za slovenstvo, ker preti iz tega nezdravega in nenaravnega razmerja nastati strankarski kaos, ki bi še mnogo bolj škodoval, nego se-dajna razdvojenost.	" ^
Zato smatra katoliSko-narodffa stranka za svojo
domoljubno dolžnost, zidati narodni stranki zlate mostove za povrat v slovensko skupnost.
Pri spravi, katero hoče katoliško-narodna stranka, no sme nobena stranka zmagati ali premagana biti. O tem pri pošteni spravi niti govora biti ne sme. Zmagati mora pri tem le jeden: slovensko ljudstvo, njega svetinje, njega koristi, njega bodočnost!
To je odločna in realna slovenska politika, namreč realna politika v interesu slovenskega ljudstva !
»Narod« pa se je poprijel te besedice iz nekega našega članka in jo vporablja - proti spravi, češ da narodna stranka mora tudi delati realno' politiko, i. s. v tem smislu, da se drži sedajne koalicije ! Temu nasproti povdarjamo le jedno : Vse kaj druzega je, delati realno politiko v interesu stranke ozir. posameznih strankar-j e v, ali pa v interesu ljudstva. Prvo je sicer realno toda nereelno, drugo je realno, nravno m pametno. To je razloček, kojega naj si zapam-tijo tisti, ki stoje za »Narodom«.
Za slovensko ljudstvo ni danes realneje politike, nego je ta, da so poravnajo vsa notranja nasprotstva in obrne vsa moč v skupno delo za duševni in gmotni blagor ljudstva in obrambo slovenskega ozemlja. Deželni zbor kranjski pa mora postati politično središče vsega slovenstva. To je realna slovenska politika. Svoje skupne interese, svetinje vsega slovenstva, pa zamoremo le braniti, če nismo le jedini, marveč če smo tudi resen činitelj v splošni avstrijski politiki. To pa zamoremo le biti, če si iščemo zaveznikov. Te zaveznike našli smo' v drugih Slovanih in katoliških Nemcih. To za-
listek.
f Župnik Kneipp.
(Dalje.)
XI.
Zdravljenje Kneippovo pa je prav posebno pospeševalo neomejeno zaupanje, katero so imeli bolniki vanj. Njegovo ime bilo je tako slavno in znano, njegova sodba tako jasna ter pogosto potrjena po velikih uspehih, da je že izpodbadajoča m tolaži vna beseda iz njegovih ust pomirila živce.
11 Se nokaJ> šaljiv bil je Kneipp vedno. Gotovo je marsikako uro videl mnogo žalostnega in pomilovanja vrednega, pa često je pri takih prilikah omilil otožni položaj s šaljivo opazko ali vprašanjem tako da se je tudi najbolj zapuščenim in najbo j bolnim neredko zasmijalo lice in zvedrilo o*0. JJasi je bil dobrega in mehkega srca, postal
hotT K 'T xT°bat in trd' ^ ciniki niso hot U b	Naj le grcjo	m gveta ,n
moči iskat, tako jih je vedno odpravil. To je smel o it. z ozirom na veliko množico bolnikov. Kdor je prišel v Wonshofen iskat zdravje, pa ga ni hotel ubogati, ta vendar ni mogel zahtevat? da b s« z de om preobloženi gospod še posebej z njim mudil in tratil čas na škodo drugim
na,jrVC< daSe ni zbal 8vojega mnenja tudi najodličnejšemu odkrito povedati Saj mu ni bilo
treba valjati se v prahu pred zlatim teletom, in denar marsikomu zaveže usta in roke. Če se sme lu > na svetu imenovati Samaritan, Kneipp se sme po pravici. Vse, kar je delal, delal je iz ljubezni do bližnjega in za »božji Ion«, kakor pravimo po domače. Če se ne motim, bila je taksa za jedno ordinacijo ena nemška marka. (60 kr. av. velj.). A često je to plačilo zavrnil ali ga pa ni zahteval zlasti če je videl, da bi bolnik ne pogrešal denarja prav lahko. In take ljudi zdravil je zastonj plačila pričakoval jo le pri Bogu. Zato pa je vreden' da ga spoštujejo vsi. Bilje pač nenavaden človek i kot duhovnik i kot zdravnik. Kot služabnik Božji ni le govoril po sv. pismu, ampak tudi delal Nekdaj je rekel nek duhovnik o njem : Če nas bode sodnik pri vesoljni sodbi sodil le po delih, potem doleti Kneippa na onem svetu gotovo največja čast. Gotovo !
A tudi na zemlji ni bil brez časti in odlikovanja. O njegovem neumornem in človekoljubnem delovanju zvedel je tudi sv. Oče Leon XIII. Leta 1893. podelil mu je čast papeževega tajnega ko-mornika, in mesca februarja 1. 1874. podal se je starček na dolgo pot v Rim, da se najvišjemu pastirju zahvali osebno. Kneipp je popisal to potovanje in vse, kar ga je pri tem doletelo. Omenimo naj tukaj le jednega prizora iz Vatikana.
Ko je prelat Kneipp prišel pred papeža in je, kakor običajno, pokleknil pred njim, da mu po-
ljubi nogo, vzdignil ga je Leon XIII. prav ljubeznivo in mu velel, naj sede poleg njega. Ponižno in počasi sedel je sivolasi župnik, ganjen kakor otrok, m solze so mu kapale iz oči. Sedaj ga vpraša papež nekaj malega o njegovi župniji in o župljamh. Kneipp odgovarjal mu je nekako boječe. — Ko pa preide papež na njegovo zdravniško delovanje in ga vpraša : »Kaj menite, kako je z mojim zdravjem ?« Zrasel je in se zravnal Kneipp ter ostro pa mirno pogledal postavo svetega Očeta. Krepko je odgovoril in mu naročil to in ono. da si še nekaj let ohrani življenje. Ko ga je pozneje nekdo vprašal, zakaj jo bil prej tako boječ in zakaj se je potem ojunačil, dejal je mirno : »Najprej je bila Nj. Svetost papež, potem sem pa bil jaz«. Papež pije od tega dno le sladno kavo. Tako mu je velel Kneipp. Precej prvi dan, ko je ordiniral v Vatikanu, zahteval je, da papež zvečer po njegovem navodilu rabi vodo in se potem takoj po 7. uri poda spat. Smehljajo odgovori Leon XIII.: » 70 let nisem šel tako zgodaj spat«. »Bo pa danes šla Vaša Svetost spat ob 7. uri in videli boste, da boste spali«, odgovoril je Kneipp in papež je ubogal. Ganljivi so bil. prizori, ko je papež starčka z očetovsko ljubeznimi besedami odpusti! domu.
Pokojnik bil je imenovan dalje komturjem vitežkega reda sv. groba; ta naslov podelil mu je jeruzalemski patrijarh. Povabljen bil je tudi na
vezništvo moramo si ohraniti in v to svrho zastaviti vse sile.
Tako razumevamo mi in tako razumevajo vsi slovenski državni poslanci realno slovensko politiko in tej realni slovenski politiki ima služiti tudi kranjska sprava. Jasno je, da pri tej spravi nismo vdeleženi le mi Kranjci, marveč da je to zadeva celega slovenskega naroda. Po krivici tedaj »Slov. Narod« odreka obmejnim Slovencem pravico, baviti se s kranjsko spravo. Zoper tako neslovensko stališče moramo kar najodločneje protestovati.
Ali smo Kranjci za9e narod?! Ali se vračamo na staro nemškutarsko stališče, da Slovencev ni, marveč, da so na Kranjskem Kranjci, na Štajerskem in Koroškem pa »bindiše« ?! 1 Ivala Bogu, da »Narod« — kakor sam povdarja — ni glasilo narodne stranke. V' čast narodni stranki smo prepričani, da ona — vsaj v ogromni večini
—	stoji na drugem stališču nego »Narod«.
Ta list, oziroma tisti, ki ga pišejo, so oči-vidno v velikih skrbeh radi mogoče sprave. Radi tega je člankar porabil tudi tisto sredstvo, katero je pri »Narodu« od nekdaj tako priljubljeno in
—	vspešno: p r e t e n j e ! »Narod«, povdarjajoč, da ni glasilo narodne stranke, pravi, da je kljub temu narodno stranko vsikdar po svojih močeh podpiral, in izreka upanje, da bode to tudi v prihodnje mogoče! To se pravi z drugimi besedami : Ce se bode narodna stranka ravnala po volji »Narodovi«, jo bode podpiral, sicer pa
—	—! Kedor se ozre nazaj v zgodovino tega lista, ta ve, kaj se to pravi. Koliko poštenih imen se je že vlačilo po blatu v »Narodovih« predalih! Zato je umevno, da je v marsikojih krogih strah pred tem listom velik. Naravno, ker vsakdo želi v miru živeti. »Narod« pozna svoje »Pappenheimovce« in zato jim v sedanjem hipu zasaja revolver na prsi: ali se vpognete moji volji, ali pa imate z menoj opraviti! Sic!
Ne vemo, koliko elekta bode ta grožnja napravila v vrstah narodne stranke. Vemo pa, da je v narodni stranki dokaj treznomislečih in domoljubnih mož, katerim stojijo svetinje slovenskega ljudstva višje, mnogo višje, nego nazori »Slov. Naroda« in posebne namere činiteljev tega lista. Upamo pa tudi, da se bode z dobro voljo združeval tisti pogum, ki je vsikdar potreben, da dobra stvar zmaga. —- Katoliško-narodna stranka bodes skrajno prijenljivostjo podpirala delovanje dobromislečih. Zmaga naj slovensko ljudstvo!
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. januvarija.
Praga nemško mesto ! Poročali smo svo-jedobno, kako velika agitacija se je pred nekaj časom razvila za idejo, ki so jo sprožili voditelji praških nemških neodrešencev, naj se namreč vse,
obed pri kralju bavarskem, v znamenje, da so tudi tu vedeli ceniti njegovo požrtvovalno delovanje. V njegovem župnišču obiskali so ga mnogi knezi, princi, groii, in marsikateri je pri njem dobil zdravje. Tako je med drugimi ozdravil tudi avstrijskega nadvojvodo Jožefa, katerega je prej dolgo let mučil hud revmatizem.
Poleg teh odlikovanj doletelo ga je marsikaj neprijetnega, posebno v prvih letih, ko se je moral mnogo lasati z gosposkami, ki so ga preganjale kot mazača. Tudi pri njegovem školu so ga počrnili in mu skušali tudi od te strani nagajati. No, pa blizu mu niso mogli, ker kot duhovnik spolnjeval jo svoje dolžnosti vzorno, in vsak trud, prijeti ga za kako nemarnost, bil je zastonj. — Gosposkam pa jih je Kneipp povedal, spodobno sicer, a tako, da so imeli dosti. In ko je nekemu uradniku ozdravil hudo bolno ženo, dali so mu mir. »Jaz zdravim ljudi, katerim nobeden zdravnik ni mogel pomagati, ali mi ne boste dovolili, da jih zdravim, ali naj jih spodim? Zakaj bi jim ne pomagal, ko jim vendar morem? Mazač pa nisem (strašno hud je bil, ko so mu to očitali pri sodniji), ker mazači po navadi bolnike spridijo, jaz jih pa zdravim«. Tako jim je povedal in otresel se jih je.
Kneippu bilo je prav za prav vsejedno, ali hvalijo ali grajajo. Ne jedna ne druga stvar ga ni zmotila, da bi bil opustil svoje delovanje.
kar je pristno nemškega, preseli iz »nehvaležnega« mesta Prage v kako drugo mesto v severnem delu deželo, ki naj se proglasi za drugo, in sicer nemško glavno mesto. Toda kmalu se je opustila ta misel, ker se je menda le predobro pokazalo, da bi Praga pač preveč ne žalovala za odhajajočimi pragermani, obratno bi pa ti bili le preveč občutno prizadeti. Izdala se je torej v nemškem taboru nova parola: Vztrajati hočemo v Pragi, naj pride kar hoče, saj je Praga nemško mesto. O »nemški Pragi« piše »D. Volksbote« nastopno: Praga je nemško mesto in ostane nemško tudi tedaj, ako bi prognali zadnjega Nemca iz nje. — Ako ljudje ne marajo več govoriti nemški, govorilo bode kamenje, glasno in razločno. Katero mesto v nemškem cesarstvu kaže tako nemško lice, kakor staromestni okrog v Pragi ? Kje je možno najti le jeden znak češke prošlosti, umetnosti in kulture? In to staro nemško mesto, stari sedež nemških cesarjev, najstareje torišče nemške vede naj bi mi žrtvovali nenasitni češki domišljavosti ! — To so torej »dokazi«, da jo Praga pristno nemško mesto, katero ne mara nikakor ostaviti užaljeni nemški Mihelj. Kaj neki poreko Čehi, ko zvedo, da je Praga tako naglo sledila Celju, ki je bilo prvo proglašeno za pristno nemško mesto in ki je ob jednem s Prago pri tem ravno tako nedolžno in ravno toliko nemško, kakor pa mesto Peking slovensko. Domišljavost pri-vandrancev iz rtjha pa res presega že najskraj-neje meje in gotovo bi bilo koristno, ko bi živi-nozdravnik Tiirk pregledal možgane germanskih prismojencev.
Poljski listi o znani izjavi dr. Ebenhocha. Jednak utis, kakor na ostale Slovane, je napravil govor posl. dr. Ebenhocha tudi na vse poljske kroge, izimši seveda nekatere nezadovolj-neže, ki ne simpatizujejo s sedanjo državnozborsko večino. »Gazeta Narodova« piše o tem nastopno: Popolno umljivo je, da je moral dr. Ebenhoch vsled pritiska radikalnih elementov nemške opozicije določneje naglašati dejstvo, da nem. ljudska stranka nikakor ni izdala nemštva, kakor ji to neprestano očita dunajska Židinja »N. Fr. Presse«. Akoravno splošno odobravamo misel dr. Ebenhocha, opozoriti ga vendar treba na jedno dejstvo, kateremu nihče ne more ugovarjati, da so namreč ravno v Krakovu vsi glavni govorniki, ne samo poljski, marveč tudi drugi slovanski, najbolj na-glašali ravno to, da prijateljski kongres slovanskih poslancev ni imel prav nikakega Nemcem sovražnega značaja, marveč se je na shodu ugovarjalo samo nasilnosti in izzivanju nekaterih nemških strank napram Slovanom. Ta misel se je posebno izrecno naglašala v resolucijah, ki jih je vsprejel shod Radost »Neue Fr. Presse« je toraj prezgodnja. — Poljakom niti na um ni prišlo, da bi delali v Avstriji kako čisto slovensko politiko in poživljali dr. Ebenhocha, naj sodeluje pri ti politiki, marveč se nahajajo na ravno istem stališču,
Vkljub mnogoteremu odlikovanju ostal je do konca življenja priprostost sama. Kar je učil druge, spolnoval je tudi sam. Kaj bi si bil župnik vse lahko privoščil, dobrih vin, izvrstnih in izbranih jedil, pa si ni, marveč zmerno in priprosto je živel v izgled drugim. Priprosta je bila njegova obleka, skoro borno njegovo stanovanje. Večinoma je hodil doma bos. Vino pil je le redko kedaj. Tudi najdragocenejših vin v steklenicah se ni dotaknil, dasi mu jih je marsikak ozdravljeni vinski trgovec v znak hvaležnosti podaril. Najraji jedel je tečne močnate jedi. Tudi kak košček mesa se mu je prilegel, a vendar ga je užival zmerno. Tako je povsodi in v vsem Kneipp svetil z lepim izgledom ljudem, katce je učil. Sam se je vestno držal tega, kar je veleval kot zdravnik drugim. Zato pa se mu je posrečilo človeštvo prepričati, da ima prav, če živi kolikor mogoče priprosto in naravno. Saj tak mora biti vsak, ki hoče svet v kateri koli stvari spreobrniti, trdno prepričan o resničnosti svojih trditev, katere tudi dejansko iz-polnuje.
Pripomnjeno bodi še, da je do 1. 1891 Kneipp sam tudi dejansko zdravil s polivi. Zlasti jo to delal svojim duhovnim sobratom.
Evo Vam Kneippa kot zdravnika! Ogledali si ga bomo še ob kratkem kot pisatelja, njega raznovrstni vpliv na kupčijo in obrt ter njega zadnje dni.	(Dalje Biedi}
kakor dr. Ebenhoch sam. Popolno se tudi strinjajo z njegovo željo po konečni spravi mej avstrijskimi narodi in mu bodo na tem polju gotovo pomagali, ako bodo povabljeni. — Kakor se vidi, se strinja izjava poljskih krogov popolno z ono, kakoršno smo objavili o tej zadevi v našem listu.
Uelyannisova stranka nadaljuje še z isto vztrajnostjo svoj boj proti vladi. Splošna zahteva voditeljev te stranke obstoji v tem, da odstopi sedanjo ministerstvo takoj, ko se zopet snide poslanska zbornica. Seveda se tej kliki nakana ne bo lahko posrečila, ker je vsled znane izjave »Etnike Hetairia« marsikateri dosedanji nasprotnik Zaimisovega kabineta uvidel, da so provzro-čili nesrečno vojsko in podpirali vstaše ravno isti elementi, ki zvračajo vso krivdo na sedanjo vlado. Ko bi v dotični izjavi Delyannis ne bil tako počrnjen, bi bilo seveda nekaj več nade, ker dose-daj se je lahko ponašal s precejšnjim številom privržencev, sedaj se pa zelo moti, ako meni, da se mu uresniči želja, kajti izneverili se mu bodo najbrže vsi razven nekaj rovarskih nezadovolj-nežev.
Dogodki v Vzhodni Aziji. Vedno v večjem obsegu se vršd priprave ob južnoazijskem obrežju za veliko akcijo, ki se ima pričeli, kakor vse kaže, v no predolgem času. Za vsak slučaj jo Rusija s svojim brodovjem zasedla še zaliv Talien-vvan, ki je blizu 50 klm. oddaljen od Port Artura. S tem si je pridobila v prvi vrsti precej ugoden prostor za večje brodovje, za katero Port Artur ni ugodno mesto, nadalje je pa Port Artur na suhem popolno zavarovan od vseh stranij. Povodom kitajsko-japonske vojske imeli so Francozje v tem zalivu precejšnje število ladij. To počenjanje pa seveda Nemčiji in Anrležem ni po volji in se vsled tega v zvezi z Japonci vedno bolj pripravljajo na odločilni trenotek. Poroča se sicer, da je kitajska vlada naznanila angleški vladi pogoje, pod katerimi se je prepustil Rusom Port Artur, in da nima Anglija nikakega povoda, nasprotovati koraku ruske vlade. Toda javno mnenje je vse drugače in uvidi v tem nekak napad na angleške interese v orijentu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. januvarija.
(lzvrševalni odbor naših državnih poslancev)
poslal je dne 31. decembra načelnikoma obeh de-želnozborskih slovenskih strank povabila, naj imenujeta kluba delegate za spravna pogajanja. Izrekla se je želja, da bi se kluba že ta teden od. zvala povabilu, da bi bilo mogočo še pred prihodnjo deželno z bo rsko sejo priti do kakega vspeha. Državni poslanci nastopajo v celi akciji le kot pošteni posredovalci, ter si ne prištevajo nikake pravice, posegati v avtonomijo de-želnozborskih strank. Ponudili so kluboma svoje lojalno posredovanje — stvar klubov je, li hočeta to posredovanje vsprejeti! Znano nam je, da bode klub katoliško-narodne stranke to ponudbo vsprejel, in prepričani smo, da bode isto storil tudi klub narodne stranke.
(Čestitka sv. Očetu.) Mestni svet ljubljanski je vsled sklepa mestnega zbora čestital papežu Leonu XIII. na njegovi bisernici. Obžalujemo, da je župan Hribar, utemeljujoč svoj predlog, prav brez potrebe, ne pa brez namena povdarjal, da novodobni katolicizem ni več isto, kar nekdanje prvotno krščanstvo ; ker se je katolicizem, kar se pri nas prav posebno kaže, prevrgel v nauk brez-ozirnega boja, po katerem se pod krinko ljubezni do Boga, katerega ne vidimo, skoro popolno vni-čuje ljubezen do bližnjega, katerega vidimo, ter da bi papež, ko bi to vedel, to gotovo strogo obsojal. — V židovsko-liberalni »N. F. Presse« in v drugih nekrščanskih listih je ta od župana navedeni argument skoro jedino in vsakdanje orodje, s katerim vodi borbo proti krščanstvu. Obžalovati je, da se celo ob taki slovesni priliki rabijo taka nelojalna sredstva. — Glede sprave je župan govoril v istem smislu, kakor je pisal zadnji »Narod«. Sploh je bil vtis tega nagovora tak, da sme »Narodova« stranka o županu Hribarju, ki je nedavno izstopil iz kluba narodne stranke, reči: Laudabiliter se subjecit.
(Novega leta dan) so prevzv. knezoaadškof dr. Missia podelili bogoslovcem prvo- in drugo-letnim tonzuro ozir. nižje redove.
(Osebne vesti.) Deželni predsednik ekscel. bar. Hein biva te dni na Dunaju. — Dekan Andrej D r o b n i 6 v Šmarji stopi po blizo 47 letnem vzgle-dnem službovanju v stalni pokoj. — Ministerijalni svetnik v pravosodnem ministerstvu, dr. Adalbert Gertscher je imenovan generalnim advokatom pri najvišjem sodišču.
(Iz mestnega zbora ljubljanskega.) Po otvoritvi izredne sejo dne 31. decembra se spominja župan najpreje šestdesetletniee mašništva papeža Leona XIII. ter si izprosi dovoljenja mestnega zbora, da odpošlje sv. Očetu tem povodom brzojavno čestitko. Konečno prebere župan dopis deželnega predsednika, ki naznanja, da se mesto njega udeleži slavnostne otvoritve mestne elektrarne vladni svetnik Schemerl, in naznani, da se je društvo zdravnikov zahvalilo za dar mestnega sveta v znesku 50 gl. — Mesto odstopivšega odbornika Ravniharja je bil v finančni odsek izvoljen odb. dr. Požar, v šolski odsek odb. Grošelj, v odsek za olepšavo mesta odb Dimnik in v odsek za ustanovitev mestnega godbenega zbora odb. Zabukovec. — O škontrovanju mestne blagajno dne 15. decembra poroča v ime fin. odseka odb. S ve tek. Poročevalec naznani, da se je vso v redu našlo, in predlaga, naj se poročilo vzame na znanje, čemur se pritrdi. V ime stavbnega odseka poroča odb. dr. Stare o oddaji arhitektonsko-kiparskih del pri poslopju meščanske imovine. Arhitektonska dela se oddajo tukajšnjemu kamnoseku Tomanu za svoto 459 gl. 20 kr. kiparska dela pa kiparskemu konzorciju Ilasel-steiner, Fischer in Beck v Gradcu. — O izvršenej popravi lesenega utrjenja Gradaščinega obrežja poroča odb. Pavlin. Za to popravo se je svo-jcdobno dovolilo 2985 gld., faktično porabilo le 1162 gld. 47 kr. Od prebitka se na poročevalčev predlog dovoli 600 gld. za popravo Stepanjeva-škega mostu. Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji. Pred zaključkom javne seje župan v daljšem govoru opisuje delovanje mestnega zbora in mestnega magistrata v minulem letu. Omenja, da je imel obč. svet v tem letu 41 sej, ter raznih važnejih del, ki so se v minulem letu dovršila, oziroma pričela. Konečno preide na napade raznih nemško-nacijonalnih listov na gospodarstvo ljubljanske občine ter dokazuje s številkami, da so vsi napadi popolno neutemeljeni. Omenjajoč sprave mej obema slovenskima strankama na Kranjskem izraža željo, da bi se ta ideja posrečila, toda zastopniki narodne stranke morajo biti zelo previdni ter ne smejo odstopiti od načel svobode in napredka. Slednjič naznani, da odpošlje povodom pričetka jubilejnega leta cesarju udanostno brzojavko, ter želi vsem odbornikom srečno novo leto. — V ime obč. sveta se zahvaljuje županu za njegov trud podžupan dr. vitez Bleiweis ter mu izrazi novoletno voščilo.
(Dnevni red) občinskega sveta redni seji, katera bo v torek dne 4. jan. 1898 ob petih popoldne v telovadnici I. mestne deške petrazred-nice v Komenskega ulicah. I. Predsedstvena naznanila. - II. Oitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. — III. Stavbnega odseka: o ponudbi učitelja Frantička Stehlička glede njegovih šolskih tabel ; o prizivu Frana Pilkota v zadevi projektovane zgradbe lope ob prihodnji Bleivveisovi cesti; o prizivu Matevža Zdešarja proti magistratni odredbi t- dne 2. t. m., št. 39.715; o določitvi nivela za novo cesto, kije projektovana paralelno z Dunajsko cesto in pa za sosednje ulice in ceste. — IV. Finančnega odseka: o ponudbi Alojzije Turkove za °dkup mestne hiše v Prešernovih ulicah št. 24.;
ponudbi »pisateljskega podpornega društva «. da mestna občina odkupi njegovo posestvo na Poljanski cesti št. 17. — V. Nadzorovalnega odseka za elektrarno: o opravilnem redu mestne elek-rarne; o predlogu o zadevi priznanja stavbne do-Wade elektrarniškemu inženerju Schlaufu. p (KanoniCiio vmeVena) sta bila danes gg. Fr.
rr na ŽUpnij° Kri*e Pri Tržiču in Fr. Hiersche na župnvjo Soro.
(Zahvala.) Vsi gospodje, ki so mi povodom
snr ' ŽeStUali' ^ blagovoljno tem potom sprejmo mojo srčno zahvalo. Dr.Klofutar, st prošt.
ob Ji"'t JC) dnS 8L d°Cembra 1 v Ribnici
JtoZTTč™ g08pd Manja Podb°j' Počeli
»Cen t	m da,jG Znana P0(i imenom
»Cene o mall<< ^ je	J
k term 7 s.nov živi in vrlo deluje v raznih krajih domovine, nezmerno dobra in skrbna mati,
pobožna in vneta katoličanka, pomočnica ubogih, uzor krščanske žene, matere, gospodinje in krč-marice. Bog ji jo dal milost, učakati pri njenem skrbi- in trudapolnem življenju nenavadno visoko starost blizu 79 let. Bodi priporočena zlasti č. gospodom duhovnikom, ki so kedaj v Ribnici službovali ali sicer rajnico poznali, v spomin pri sv. maši. Večna radost njeni duši!
(Zahvala.) Za božične praznike je darovalo mnogo ljubljanskih trgovcev našemu zavodu lepih daril v blagu. Bodi vsem prav srčna zahvala! — Prav iskreno zahvalo izreka zavod prevzv. in premil. knezu in škofu za znatni dar; prevzv. gospodu deželnemu predsedniku, blagor, gospodu županu, gospodu vladnemu svetniku J o s. M e r k u za njihovo na vzočnost ob božičnici, kakor tudi za lepe darove; ob jednem se zahvaljuje tudi vsem drugim b 1 a g i m d a r o v a 1 c e m ob tej in drugih pri likah, ko so se dobrotno spomnili našega zavoda. Bog obilno plati! — V Ljubljani ob novem letu 1898.	C o 11 e g i u m M a r i a n u m.
Telefonična in brzojavna poročila."
Dunaj, 3. januvarija. Slovanski narodnostni klub je ua posebnem shodu ugovarjal sklepu deželnega zbora dolenjeavstrijskega glede jedino nemškega učnega jezika ter izrazil nado, da sklep ne dobi najvišjega potrdila. Na shodu se je povdarjala potreba solidarnosti vseh čeških strank kakor sploh vseh Slovanov v Avstriji. Slovenec Podgornik je dejal, da ta sklep ni le nasiistvo proti Cehom, marveč žaljenje vseh Slovanov. V štirinajstih dneh se skliče nov shod, kamor bodo povabljeni zastopniki češkega in drugih slovanskih narodov, ki bo zahteval varstvo in jednakopravnost za Slovane na Dolenje-avstrijskem.
Dunaj, 3. januvarija. Deželni predsednik baron Hein je danes kot tajni svetnik bil pri cesarja v avdijenci ter napravil obljubo
Dunaj, 3. januvarija. Danes so prišli voditelji čeških Nemcev na Dunaj, kamor jih je poklical minister Gautsch. Razgovori, ki se*vrše mej Grautsehem in nemško-češkimi zaupniki, so informativnega značaja. Vlada se hoče pri Nemcih in Čehih natančno poučiti o njih zahtevah glede jezikovnih uredb ter na podlagi teh poizvedb izdati nove jezikovne naredbe, ki bodo kolikor možno ustrezale obema strankama. Tem potom meni vlada napraviti podlago za zopetno parlamentarno zborovanje.
Krakov, 2. januvarija. Povodom šestdesetletniee papeževe so se udeležili božje službe načelniki vseh državnih in avtonomnih oblastev. Mesto je bilo razsvitljeno.
Budimpešta, 3. januvarija. Predsednik zbornice je prebral danes pismo cesarjevo, s katerim se razmerje glede kvote podaljša za jedno leto. Opozicija je zahtevala, naj se odlok cesarjev izroči v pretres posebnemu odseku. Banffy je temu ugovarjal, rekoč, da je vlada odgovorna za ta odlok ter da o njem ne gre soditi parlamentu, ter predlaga, da naj so odlok ohrani v zborničnem arhivu. — Na to se je vnela ojstra debata zaradi novoletnega govora barona Banffyja.
Rim, 2. jan. Povodom šestdesetletniee mašništva je dovolil sv. Oče, da so smeli prisostvovati njegovi sv. maši v dvorani Log-gia zastopniki vseh katoliških društev in odbori vseh rimskih župnij, skupno nad 3000 oseb. Ko so papeža ob 8. uri 30 min. prinesli v dvorano in je blagoslovil navzoče katoličane, so ga ti živahno pozdravili. Po sveti maši, pri kateri so peli pevci sikstin-skega zbora, je podelil papež sv. blagoslov ter ob 10. uri 30. min. ostavil dvorano, zopet vsestransko burno pozdravljen. Zdravje sv. Očeta je kar najbolje.
Pariz, 2. jan. Ruski car Nikolaj je predsedniku Faure brzojavnim potom izrazil svoja voščila, na kar mu je Faure istim potom odgovoril. Obestransko voščilo jo zelo prisrčno.
Pariz, 3. januvarija. Iz Odese se brzo-javlja, da so ondi nekega načelnika nevarne
sekte, ki je dal dvajset ljudij živih pokopati, obsodili v prognanstvo v Sibirijo.
Madrid. 2. januvarija. Ministerstvo je odobrilo sestavo kubanske vlade.
Lizbona. 2. januv. V delavnici električnega tramwaya je navstal vsled eksplozije ogenj, v katerem se je ponesrečilo več oseb.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m.
B « a	Č;ui opazovanja	Stanje barometra v mra.	Tompeitt- tura po Celziju	Vetrovi	Nebo	a * a C » a =« . a •o M »S „ 0* >
ai	9. zvefier	r 735 3	2 7	si s/ah.	dež	
i	7 zjutraj 2. pouol.	733-6 735 4	1-8 41	nI 8VZU. sr. zali.	dež »»	12 2
i	9. zveiter	733 3	3-3	sr /.»h.	dež	
2	7. zjutraj 2 popol.	7312 735 1	26 5 2	sr. zali. si. svzli	megla oblaJno	24-3
*	9. z>ecer	737 3	3-5	»r. jug	dež	
3	7. zjutraj 2. popol.	741 4 748.5	28 6 9	sr. jzak. si. szah.	dež del. jasno	17-0
J ----r------ ^vinu n i jo Hrta uunuaiom.
Srednja temperatura sobote 3 1°, za 5 8» nad normalom. Srednja temperatura nedelje 3 8°, za 6 5° nad normalom.
Zahvala.
5 1-1
Za mnogobrojne izraze sočutja in sožalja oh bolezni, smrti in pogrebu moje nepozabne soproge, gospe
Ivanke Gutnik roj. Mencej
za poklonjene vence in izredno veliko število po-grebnikov, izrekam vsem prijateljem in znancem, zlasti pa odličnim gospem in gospicam, zastopnicam vseh treh ljubljanskih ženskih podružnic sv. Cirila in Metoda, gg. zastopnikom odbora glavne družbe, gg. magistratnim uradnikom, pleskarskemu ter slovenskemu zidarskemu in tesarskemu društvu svojo najpiisrčnejšo zahvalo. Končno in posebej pa za-livaljam slavno pevsko društvo »Ljubljana« za njega prelepo petje.
V Ljubljani, 3. prosinca 1898.
Anton Gutnik
magistralni uradnik.

Zalivala.
6 1-1
Za pismeno izražana sočutja, darovanje krasnih vencev in spremstvo k zadnjemu počitku naše ljubljene hčerke, oziroma sestrice
Pavle,
izreka, osobito slav. kvartetu Iliriji za prelepo nagrobno petje ter g. načelniku in gg. ognjegascem požarne hrambe v Polhovem gradcu najtoplejo zahvalo
rodbina Kant.
Polhov gradeč, 2. januvarija 189S.
Najprisrčnejša voščila
izražam povodom nastopa novega lefa vsem preča.st,. gospodom in cerkvenim predstojništvom zahvaljujoč se za obilno naklonjenost ter priporočujoč se tudi za bodoče.
Pa tudi vsem pvijatehem in znancem kličem tem potom: Prisrčna voščila ob novem letu!
V Ljubljani, 31. dec. 1897.
Ivan Kregar,
8 1-1
pasar-srebrar.
Fr. Pavšner,
839 i-i krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji
si usoja velečastitim svojim naročnikom, preč. duhovščini, prijateljem iu znancem voščiti
srečno, veselo novo leto
priporofuje se nadaljnji naklonjenosti in zagotavljajoč točno, natančno izvršitev.
ifr-

9 1-1
Do dna srca užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da so naša iskrenoljubljena, dobra mati, gospa
Marija Podboj roj. Hren
včeraj ob 7. uri, po daljšem hiranju, v 79. letu starosti, prevideni z vsemi sv. zakramenti, zaspali v Gospodu.
Dokončali so svoje tiho, — Bogu, rodbini in I neprestanemu delu — posvečeno življenje, popolnem vdani v voljo božjo ter Sli v večnost pe zasluženo plačilo.
Pogreb predrage rajnce bo v nedeljo, dn6 2. t. m, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Svete maše se bodo brale v raznih cerkvah.
Nepozabnih mater priporočamo vsem v pobožno molitev in v blag Bpomin.
V Ribnici, dne 1. januvarija 1898.
Anton, Janez. Frano, Štefan, Andrej, Alojzij, Jožef, sinovi.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obatojl od 1. 1828) prod » j JI
i i
»umn
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in Iranko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in toune, redne postrežb« so najboljši dokaz razni samostani , cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacetta blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje itrojev.	674 60
Prijatelji slovenske akad. mladine, narouujte se na
ZORO"
ki je glaallo slov. katol akadem. dljaštva.
Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV., 30.
Poziv
k
občnemu zboru
delniškega društva I. narodni dom y Rudolfovem,
ki so bode vršil
(lne 22. januvarija 1898 ob 6. uri zvečer v Narodnem domn.
Vspored:
1.	Letno poročilo.
2.	Račun in bilanca za 1. 1897.
3.	Odločitev dividende.
4.	Volitev upravnega odbora in preglednikov računa.	1—1
SŠt. 48,841.
Razglas.
860 3-3
Občinski svet deželnega stolnega mesta Z^jnbljano sklenil je v svoji seji dne 22. t. m. o priliki ustanovljenja proračunov za bodoče leto, da je v svrho pokritja nedostatkov pri redui in izredni potrebščini mestnega zaklada pobirati v letu 1898:
1.	20°/0 doklado k vsem neposrednim v mestu ljubljanskem v letu 1898 predpisanim davkom, izimši osebno dohodarino, če jo tudi dežela ne bode upoštevala.
2.	Gostaščlno ia sicer od najemščin od 50 gld. do vštetih 100 gld. na leto po 2 kr. od vsakega goldinarja najemščine, od najemščine nad 100 gld. pa po 4 kr. od vsakega goldinarja najemščine.
To se z ozirom na § 43. občinskega reda za Ljubljano oznanja z dostavkom, da more vsak, kdor misli, da se mu s tem sklepom godi krivica, vložiti svoje ugovore v 14 dneh, t. j. do vštetega 10. januvarija 1898 pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn<5 27. decembra 1897.
Deset minut od nameravane proge bodoče bohinjske železnice, 2 uri od Bleda, se prostovoljno pod jako ugodnimi pogoji proda
isa
z gospodarskim poslopjem,
mlinom in žago
z izvrstno voclno močjo,
ki bi bila sposobna tudi za kako večje tovarniško podjetje.— Nadrobnosti pove dr. Val. Krišper v Ljubljani.
4 3-1
Posojilnica v mestu Kamnik
obrestuje hranilne vloge tudi po novem letu po
4*2 odstotka
brez odbitka novega rentnega davka.
Ravnateljstvo.
856 4—3
Razglas.
2 2-1
Z od lokom veleslavnepa c. kr. deželnega sodiSCa v Ljubljani i dn6 20. decembra 1897, St. 11747, dovoljena
prostovoljna dražba
v zapuščino pokojnega gosp. župnika Martina Derčar-ja »padajočih dragocenosti, cenjenih na 43 gld., vršila se bo
v petek, dne 7. prosinca 1808, ob 9. url dopoldne
v pisarni podpisanega c. kr. notarja kot sodnega komisarja.
Dr. Fran Vok,
c. kr. notar v Križankib, kot sodni komisar.
Mestna hranilnica v Kranji
plačuje vlagateljem tudi po novem letu
4° o obresti
od njihovih vlog, torej brez odbitka novega rentnega davka, katerega bo hranilnica plačevala iz lastnega.	3 2—1
Popolna razprodaja.
Vsled sklepa upniškega odbora se v konkurzuo maso Ign. Zargi-ja spadajoče
manufakturno in posamentrijsko blago,
nahajajoče se v prodajalnici
Ig. Žargi-ja
na	l^eti^a cesti štev. O
na drobno razproda.
Razprodajalo se bode pod tovarniško ceno. — Razprodaja traja le kratek čas.
Oskrbnik konkurzne mase:
855 3-3
Odvetnik dr. M. Pire.

Dne 3. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0> 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za lOOm.nem.drž.velj,
20 mark ............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini
x> u n a ] 8 k a borz a.

10'2 gld. 05 kr.		
101		20 „
12L		60 ,
102		20 „
121		14 „
99		55 „
941		
353	n	30 „
58		9o „ 77 '/„,
11		74 „
9		52 •/„,
		45 „
		69 „
Dne 31. decembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Budolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 .
Posojilo goriškega mesta......
4"/„ kranjsko deželno posojilo ..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/' Prijoritetne obveznice državne železnice . . "	n južne železnice 3°/0 .
»	•> južne železnice 5°/0 .
dolenjskih železnic4°/0
160 gld.		—	kr.
159		—	n
188		—	
99		70	„
139		50	M
109	n	_	n
112		60	n
98		50	
98		40	
225		—	
183		25	
126		25	
99	M	50	n
Kreditne srečke, 100 gld.......— gld. — kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165 „ — „
AvstrijskHga rudečega križa srečke, 10 gld.	— „ — „
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........74
St. Genois srečke, 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......57
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	159
Akcije Ferdinandovo sev. želez., 1000 gl. st. v.	3435
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	431
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	76
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	106
Montanska družba avstr. plan.....131
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	I"'
Papirnih rubljev 100........127
KO 50
25 50
40
50
55
Nakup in prodaja TKIS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantnv izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
13 R C IJ 11"
UMzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila-^JS v vseh gospodarskih in finančnih stvarek
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 11 si 1 o ■>. e n i li IX 1 ,,v ii i «• "3LK