KscHtrUJL, VELETRGOVSKO PODJETJE KRANJ TEKSTIL — GALANTERIJA — PLASTIKA 5-odstotni novoletni popust od 12. do 31. decembra v vseh poslovalnicah KRANJ: Blagovnica, Gorenje, Tekstil, Ura, Lipa, DEKOR-pohištvo BLED: Bled, Grad JESENICE: Vesna, Kokra SKOFJA LOKA: Metka GORENJA VAS: Manufaktura 2IRI: Slon, Žirovka, Novost in še razprodaja v Kranju GORENJC: razno tekstilno blago — popust do 50 % BLAGOVNICA: dekliški plašči po 125,00 N-din, moški suknjiči po 150,00 N-din TEKSTIL: pletenine in volnene odeje — popust do 40 °/o Pri nakupu za vsaj 3.001' S din lahko sodelujete pri nagradnem žrebanju KUPCI! Hranite blagajniške listke, ko kupujete v BLAGOVNICI Kranj Osem bogatih dobitkov krzneni plašč moška zapestna ura smuči s palicami ženska garnitura perila dve svileni prešlli odeji moška garnitura - klobuk, šal, rokavice 21.000 vol. otroška garnitura in pajac 16.000 moška garnitura — perilo 10.000 Dobitke bo javno izžrebal S-dtn 140.000 35.000 30.000 29.000 22.000 dedek Mraz v Blagovnici 30. decembra ob 18. uri zvečer Izid žrebanja bo objavljen v prvi številki Glasa po novem letu Dedek Mraz obiskuje vsako popoldne BLAGOVNICO, Titov trg 3 od 26 do 30. decembra. Obdaroval bo otrokw naših kupcev, ki bodo ob njegovem obisku v trgovini Dedek Mraz v Prešernovem gledališču za otroke naših kupcev otroška igra HURA SONCU IN DEŽJU in OBDARITEV OTROK dne 29. decembra ob 5. uri popoldne BREZPLAČNE vstopnice za gledališče dob te ob nakupu daril v Blagovnici Izkoristite popust Za lično pripravo daril in obdaritev poskrbi Blagovnica LETO XVII. — Številka 95 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je-Knice, Kranj, Radovljica, skofja Loka In Tržič. — Izdaja Časopisno pod-J*tjt »Gorenjski tisk« — Glavni ln odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sobota, 17. 12. 1966 Cena upornike pričakali z ognjem in pri terh ognjenem krstu je padla tudi prva žrtev vstaje Padel je Maks Rabič, eden od štirih padlih bratov znane družine Rabič. Drugi dan sta bili obe vasi obkoljeni od številne elitne nemške vojske. To je bil začetek organiziranega upora v Zgornjesavski dolini. V okviru programa proslave' bo danes zvečer žalna komemoracija pred spomenikom žrtvam zadnje vojne, nato bo sledil prigodni program v kulturnem domu. Po programu bo družabni večer v pro_ storili hotela Triglav v Moj. strani. V nedeljo bodo nadaljevali s športnim tekmovanjem med graničarji ter rezervnimi oficirji in podoficir, ji, kajti proslava krajevnega praznika je združena s praznovanjem dneva JLA. Ob tem jubileju v Dovjah in Mojstrani bo krajevna skupnost obdarila dva najstarejša vaščana in najstarejšega borca. Darila bodo prejeli: 90-letna Jože Kvas in Marija Pečar kot najstarejša vaščana; Srakarjev Janez in Janša Katra kot najstarejša aktivista in Ivan Dolžan kot najstarejši borec. Jože Vidic Razmišljanja po letošnjih povodnjih na Gorenjskem Pozabljivost se maščuje Ukinili smo žage in opustili mline, nismo pa poskrbeli za vzdrževanje jezov Ko razpravljajo po gorenjskih občinah o vzrokih za vse pogostejše elementarne nesreče, predvsem poplave, se čedalje glasneje sliši tudi pripomba, da temu ne botruje zgolj muhasto vreme, marveč precej tudi ml sami. Da bi se ubranili vode, včasih ne znamo storiti niti tistega, kar so delali že naši predniki. Nekatere spremembe, ki smo jib storili v preteklosti, so bistveno vplivale na vodni režim pri nas. Tako smo ukinili žage venecijanke, aH pa so jih lastniki zaprli sami. Prav tako so danes zaprti v večini že vsi manjši mlini ob naših vodah. Te dejavnosti je prerasel razvoj, zato se za njimi nismo jokali. Toda, pri tem smo nehote pozabili, da so poprej prav ti privatni Žagarji in mlinarji — ali pa celo vaške srenje — skrbeli za vzdrževanje jezov in s tem za vzdrževanje kar se da normalnega vodnega režima. Sedaj pa ti jezovi propadajo! V preteklosti torej ni šlo le za določeno privatno (ali zadružno) dejavnost, marveč tudi za čisto kon- kretno obvezo glede vzdrževanja vodnega režima. Dejavnost smo ukinili, obveze pa ni prevzel nihče. Posledice takega ravnanja so marsikje očitne. Pred leti je nekoliko večja voda na Beli vzela dobršen del struge, ker nihče ni vzdrževal lesenega korita med Zg. in Sredrtjo Belo. Tako je bilo tudi ob letošnjih poplavah ob obeh Savah, zlasti Bohinjki in njenih pritokih. Za normalno vzdrževanje vodnega režima so bila siqer v preteklosti ustanovljena posebna podjetja — Vodne skupnosti. Vse pa kaže, da »o to skrb zanemarila, prav tr «, , . Jkšssđdk _l ,r . M kombinat konzervne Veletrgovina &mffm Kranj indastrije »Delamaris« Izola ARGO — Kokošje juhe vas vabita na pokušnjo ARGO — Goveje juhe z dodatkom začinke in rajke. ARGO — 65 juhe Pokušnja bo 22.12.1966 v potrošniškem centru »PRI NEBOTIČNIKU« v Kranju 23.12.1966 v špecerijski trgovini v Kropi Ob tej priliki bodo potrošnikom na razpolago proizvodi kombinata »DELAMARIS« po reklamnih cenah. Vse potrošnike vabimo k pokušnji, da se bodo prepričali o kakovosti omenjenih proizvodov. V republiški skupščini po odstopu IS Bo obveljalo 6 odstotkov? Odbor za delo in socialno zavarovanje republiškega zbora je preteklo sredo sprejel nov predlog zakona o najvišji meji, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev. Po dopolnjeni dokumentaciji je tnenda predlog za 6 odstotkov bolje utemeljen in prepričljiv. Zato se je odbor odločil za ta odstotek. Znano je, da je izvršni svet odstopil prav zato, ker ta odstotek ni bil sprejet v socialno zdravstvenem zboru skupščine. K taki odločitvi je prispeval svoj delež tudi včerajšnji sklep skupščine republiške skupnosti za socialno zavarovanje delavcev o stopnji osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v višini 12,40% ter stopnji prispevka za otroški dodatek v višini 2,1 %. Ker je federacija določila skupno stopnjo v višini 20,5%, ostane za zdravstveno zavarovanje samo 6 %. Vendar te dni v federaciji razpravljajo o tem, da bi se skupna stopnja znižala za 0,4%, torej na 20,1%, s tem da bi podjetja plačevala iz svojega denarja nadomestilo za čas bolezni do 30 dni in ne več smo do 7 dni. Pri tem predlagajo, naj bi bilo nadomestilo izplačano vsaj v višini 50 % osebnega dohodka zavarovanca. Če bi do znižanja splošne stopnje resnično prišlo, bi se za toliko znižala tudi stopnja invalidsko pokojninskega zavarovanja in ne druge. * Priprave na novoletno jelko Nedavno tega je občinska zveza prijateljev mladine v Kranju povabila na razgovor vse tiste, ki pripravljajo prireditve za novoletno jelko. Udeležili so se ga predstavniki Prešernovega gledališča, centra za estetsko vzgojo, kinematografskega podjetja in zveze kulturno prosvetnih organizacij. Dogovorili so se, da bodo pripravili še več raznih prireditev kot lani in zajeli prav vse otroke v občini. Prešernovo gledališče je pripravilo mladinsko igrico »•Hura soncu in dežju« in uro pravljic. Center za estetsko vzgojo pa lutkovno igrico Kralj Matjaž in Alenčica. S predstavami bodo začeli že ko kot pristojne občinske skupščine. Vodne skupnosti so bile v preteklosti bolj zanimive kot zbirateljice denarja za vse mogoče in nemogoče namene. Zato ni čudno, da niso dobro opravljale svoje osnovna naloge. Tudi predpisi, ki uravnavajo delo posameznih ustanov na tem področju, so včasih pretogi. Republika, ki je pristojna za vzdrževanje osnovnega vodnega režima in zato tudi zbira določana sredstva, ne ukrepa, dokler niso neposredno prizadeti objekti, ki sodijo v njeno pristojnost. Tako so ugotovili na seji občinske skupščine v Radovljici in tako ugotavljajo tudi drugod. Za primer so navedli v Radovljici škodo, ki jo povzroča Sava pri Posavcu. Zaradi velikega loka, ki ga tod napravi Sava Iz nezaščitenega obrežja, odnaša namreč vsaka malo večja voda mnogo zemlje in se Dočasi tako oribližuie biv- ši cesti I. reda. Vendar nihče ničesar ne ukrene, čeprav je očitno, da je škoda vsak dan večja in da bo prva naslednja večja voda izpodkopala cesto. Ko bo cesta uničena, pa bodo brž ukrepali. Podobno je pri Podnartu, kjer je velika nevarnost, da si bo narasla voda, če ne bodo regulirali struge, prav kmalu ubrala svojo pot, tako da bo nov most, ki so ga pred kratkim odprli, ostal na suhem. Vse kaže, da teh problemov ne bomo rešili drugače, kot da se bomo bolj oprli na ljudi na terenu, njihovo mnenje in predvsem na njihovo pomoč. Tu lahko nudijo neprecenljive usluge krajevne skupnosti. Kot smo že napisali, so včasih vaške srenje same uravnavale te zadeve in danes bi kazalo marsikaj tistega posnemati, ne da bi se bali, da s tem oživljamo preživele tradicije. - sik v nedeljo, 18. decembra in bodo v raznih krajih občine. (Podroben razpored objavljamo v današnji številki Glasa na pionirski 6trani). V delni stiski je letos le kinematografsko podjetje, ker jugoslovanske distributivne hiše niso odkupile skoraj nič otroških in mladinskih filmov. Zato bo v kranjskih kinematografih tokrat na sporedu film ».Srečno, Kekec«, bairvna risanka »Bamby* in nekateri drugi. Filme bodo predvajali tudi na terenu v okviru potujočega kina. Podobna kot lani pa bo tudi letošnja okrasitev mesta. Prav bi bilo, da bi trgovine in drugi letos še bolje okrasili izložbe. Na vseh prireditvah pa bo sodeloval tudi dedek Mraz. A. 2. Proslava dneva JLA na Bledu Za 25-!etnico ustanovitve jugoslovanske ljudske armade pripravlja združenje rezervnih oficirjev veliko slovesnost v dvorani na Bledu. Za to priložnost bodo priredili svečano akademijo, razstavo orožja in vojaške opreme ter športna tekmovanja. Na akademiji v soboto, 17. decembra bodo med drugim nastopili: prvakinja ljubljanske opere Vanda Gerlovičeva in dramska igralca Saša Mi-klavec in Alenka Svetelova, nastopil pa bo tudi priznani mladinski pevski zbor pod vodstvom Matevža Fabjana. Posebej slovesno pa bodo počastili dan armade v garnizi-ji na Bohinjski Beli. Slavnostna seja v Kranju Kranj, 16. decembra — Danes je bila v Kranju, v prostorih občinske skupščine, slavnostna seja upravnega odbora osnovne organizacije Zveze slepih Kranj. Seje ob 20. obletnici ustanovitve Zveze slepih Jugoslavije in 30. obletnici ustanovitve doma slepih v škof j i Loki, sedaj center za rehabilitacijo in varstvo slepih, so se udeležili predstavniki republiškega odbora Zveze slepih Slovenije, občinske skupščine, družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij. Predstavniki tovarne Iskra v Kranju so člane osnovne organizacije slepih v Kranju tudi nagradili. Na slavnostni seji so razpravljali o dosedanjem delu organizacije in proračunu za prihodnje. A. Z. Mladina v organih samo« upravljanja Jutri, v nedeljo, bo redna letna konferenca občinskega komiteja zveze mladina Kranj. Ker so že na republiški konferenci ZM v Ljubljani ugotovili, da mora biti izodišče dela mladinske organizacije v samoupravljanju, so se v Kranju odločili, da bodo razpravljali o razmerah in o delu mladincev v samoupravnih organih. Konferenci bo prisostvovalo preko sto delegatov, ki so jih izvolili mladinci na letnih konferencah aktivov. Razen tega pa so na konference povabili se predstavnike občinskih komitejev ZM iz sedmih jugoslovanskih mest, s katerimi Kranj stalno sodeluje. A. 2. Bližajo se prazniki £8 posebnih vlakov na gorenjski progi Kompozicija ležalnih vagonov za naše delavce v tujini Bližajo se novoletni prazniki, k temu pa moramo prišteti še pravoslavni in katoliški božič, zato je jugoslovanska železnica v sodelovanju s sosednjimi in zavzetimi državami storila potrebno za nemoten in udobnejši prevoz naših delavcev, ki so zaposleni v zahodnoevropskih državah, predvsem v Zahodni Nemčiji in Avstriji. Veliko število delavcev namerava za praznike obiskati svojce in domače kraje. V tujini je zaposlenih že čez 300.000 Jugoslovanov, zato je skrb za njihov prevoz še večja. Po gorenjski progi bo te dni peljalo 88 posebnih vlakov. 30 posebnih vlakov bo peljalo delavce iz Nemčije v Grčijo; na progi Nemčija — Turčija bo po gorenjski peljalo 20 vlakov in še 38 posebnih vlakov za naše delavce. Vagone za t» posebne kompozicije so da!i :TufC9-elavija, Turčija in Nemčija. Jugoslovanska železnica jo za udobnejši prevoz naših delavcev, poleg že omenjenih kompozicij, sestavila še kompozicijo ležalnikov, ki bo večkrat prevažala naše delavce na relaciji Munchen — Zagreb. Okrepljeni so tudi vsi redni mednarodni ekspresni vlaki, za katere se predvideva, da bodo tudi zelo močno zasedeni. V kompoziciji je poprečno 1000 sedežev. Na osnovi izkušenj iz prejšnjih let pa na železnici menijo, da tudi letošnje leto ne bo izjema in da bodo ti vlaki imeli po 2000 potnikov. Tudi cariniki in delavci obmejnega poverjeništva so se pripravili na povečan potniški promet. Vsi vlaki se bodo na Jesenicah ustavili, toda zaradi carinikov ali delavcev obmejnega poverjeništva vlaki ne bodo imeli zamude. J. V. SKOFJA LOKA PRAZNUJE 17. DECEMBER 1966 * GLAS Štirje iz Škofje Loke Nič skupnega nimajo in vendar zelo veliko. Skupno jim je — delo. Poiskali smo štiri predstavnike samoupravnih organov v delovnih organizacijah v ŠkofjI Loki in jih povprašali, kako ocenjujejo poslovanje svojega podjetja. njen, v nekaterih ne. Plan proizvodnje in finančni p%-n bomo dosegli. V tovarni imamo zaposlenih 650 delavcev, ki prejemajo poprečno osebne dohodke v višini 84 tisoč dinarjev. Pred enim letom so znašali osebni dohodki 60.000 dinarjev in smo tako lahko zadovoljni.c Miro Pintarič: PO DIKTATU MODE Predsednik DS delovnega kolektiva šešir Miro Pinta-rič, tekstilni tehnik, je v podjetju od leta 1961. »Naše podjetje je odvisno od — mode. Lani so, na primer, modni kreatorji .odkrili' kučme in nam ni mogel pomagati noben plan. Vso pozornost smo zaradi tega posvetili kvaliteti. Kaže, da nas bo letos moda* pustila malo laže dihaiti. Obdržali smo visoko kvaliteto in tudi veliko naredili. Trenutno imamo najvišjo plačano realizacijo odkar obstojamo. Dosegli smo že letošnji plan izvoza. S svojimi uspehi smo Eadovoljni, saj lahko z optimizmom zremo v prihodnost.« Janez Jemec: RAZLIČNO PO OBRATIH Predsednik UO Gorenjske predilnice Janez Jemec je obratovodja obrata bombažne predilnice. »Poslovni uspeh v letošnjem letu bo dober. V prvi vrsti je to rezultat izdelave takšnih artiklov, ki so se na tržišču dobro plasirali. Količinski plan proizvodnje bo v nekaterih obratili izpopol- Polde Logonder: ORGANIZACIJA DELA Predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice v LTH Polde Logonder je že 6 let v podjetju ln je prodajni referent. »Uspehi? Razmeroma dobro. Ob reformi smo bili v precejšnjih težavah. Surovine za naše izdelke so se podražile za okoli 34 odstotkov. Surovine, ki jih kupimo, pa predstavljajo 60 odstotkov materiala v naših izdelkih. Ceno teh smo lahko dvignili le za 5 odstotkov. Z boljšo organizacijo dela smo naredili največ. V zadnjih mesecih se je dvignila tudi storilnost, tako da bomo v letos-, njem Setu lahko dvignili osebne dohodke za okoli 20 odstotkov.« je zaposlen 12 let. Je na delovnem mestu vodje kontrole. »Tudi v letošnjem letu smo imeli stalne težave — preskrbo s hlodovino. GG Kranj nam je pismeno zagotovil 18 tisoč kubikov hlodovine, dobili pa jih bomo le 15.000. Zaradi tega smo morali kupovati hlodovino tudi po zelo visokih cenah. Finančnega plana tako ne bomo dosegli. Seznanjeni smo z nekimi predvidevanji, da bo mogoče po novem letu les uvažati. Ce bo to mogoče in ugodno za tovarno, nam bo veliko pomagalo. Povprečni osebni dohodki 600 zaposlenih so se dvignili v enem letu od 56.780 dinarjev na 75.450 dinarjev.« P. Čolnar V nedeljo slavnostna seja v Škofji Loki Priznanja in plakete SKOFJA LOKA, petek, 16. decembra — Jutri ob 7.30 bo imeli skupščina občine škofja Loka slavnostno sejo v počastitev občinskega praznika. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja ln plakete najzaslužnejšim kolektivom ln posameznikom. PLAKETE f) IVO GULIC, podoficir, vodja loške godbe na pihali — za dolgoletno uspešno del© in poživitev dela godbe ni pihala v Škof j i Loki; 9 IVANA-UR6KA KOVAČ upokojenka — za dolgoletno delo na področju javnega d*. la; f) JOŽE ZUPANČIČ, učitelj, vodja podružnične šole v Ratečah — za dolgoletno delo na področju kulture in prosvete. Po slavnostni seji skupščine bo ob 9. uri otvoritev nove pekarne kruha in slaščic na Trati. P. Čolnar Občinska komisija je izdelala predlog, katerega bodo morali še potrditi na slavnostni seji, po katerem naj bi prejeli priznanja in diplome naslednji: PRIZNANJA # »KROJ« ŠKOFJA LOKA — ob 20. obletnici obstoja in za uspehe, ki so jih dosegli pri svojem delu; 9 GODBA NA PIHALA SKOFJA LOKA — ob 20. obletnici obstoja in za dosežene uspehe; 9 BERCTC DR. BRANKO — za delo na področju kulture in prosvete, za urejanje in vodenje »Loških razgledov-«. Vlado Vendramin: TE2AVE S HLODOVINO Predsednik UO v Jelovici Vlado Vendramin je po poklicu lesni tehnik. V Jeidvici Široka dejavnost pri izbiri kandidatov Predsednik občinske politične volilne komisije iz Škofje Loke ing. Jože Krapš o predvolilnih pripravah V loški občini bodo marca volili 35 novih občinskih odbornikov, tri republiške poslance ter skupno z ostalimi gorenjskimi občinami poslance v zvezno skupščino. Predsedniku občinskega odbora SZDL škofja Loka in predsedniku občinske politične volilne komisije ing. Jože Krapšu smo postavili nekaj vprašanj v zvezi z bližajočimi se volitvami. — Kako potekajo dosedanje priprave na volitve? »S pripravami smo v maj h. ni zamudi. Po načrtu morajo biti opravljene vse konference krajevnih organizacij SZDL do konca decembra. S konferencami so pričeli. Bile so že v Gorenji vasi, Sorici, Zaprevalju, Zalem logu, Ceš-njici in Bukovščlci. Upam, da bodo konference vseeno pravočasno zaključene, tako da bomo lahko imeli občinsko konferenco SZDL v Januarju.« — Kakšna je povezanost med konferencami SZDL in kandidacijskimi zbori volil-cev? »Kandidacijski zbori volivcev bodo v februarju. To, da so konference SZDL pred njimi, ne pomeni, da se bomo že vnaprej dokončno odloČili za določene kandidate. Te priprave pomenijo le 9. ČLEN PRAZNIK OBČINE SKOFJA LOKA JE 18. DECEMBER KOT OBLETNICA POLJANSKE VSTAJE, REŠITVE AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE IZ OKUPATORJEVIH ZAPOROV TER MNOŽIČNEGA ODHODA V PARTIZANE V LETU 1941. Iz Statuta občine Skofja Loka do neke mere .filter' ali Se bolje povedano preverjanje kandidatov. Na zborih volivcev morajo biti ljudje točno seznanjeni s kandidati in prav ta predvolilna priprava, ki teče sedaj, nam bo dala o tem potrebno sliko.« Ing. Jože Krapš — Kakšna je vloga ostalih družbenetpolitionih organizacij v predvolilni aktivnosti? »Ta aktivnost se čuti povsod. Pomembno pri tem pa je, da organizacije nastopajo s svojimi člani v prvi vrsti kot s člani SZDL in tako dajejo našim prizadevanjem še večji pomen in prav gotovo dvigujejo kvaliteto dela. .Samostojno' v organizacijskem smislu deluje sindikat, ki razvija po medsebojnem dogovoru, aktivnost po delovnih kolektivih.« _Na dosedanjih konferencah ste lahko spoznali ža marsikaj s čimer se ne strinjajo občani. Nam lahko poveste tudi o tem nekaj besed? »V prvi vrsti gredo pritožbe na račun skupščine in njene uprave. Demo se pritožujejo tudi nad delom samih organizacij. Največ pripomb je zaradi najrazličnejših komunalnih vprašanj. Vse to pa je vezano na vprašanje denarja...« — In kako ocenjujejo občani svoje%,stare' odbornike? »Skoraj enotni so v tem, da z njimi niso imeli prave povezave. Včasih so pri presoji odbornikov tudi krivični, saj zahtevajo od njih, da zagovarjajo v prvi vrsti razne lokalne interese. Ce odbornik tako tudi postopa v skupščini, ga še ni treba obsojati, če vedno ne more uspeti.« — Bralce bo zanimalo, kakšna je vaša ocena dela krajevnih organizacij ? »Moram reči, da delajo dobro. Seveda, kot vedno je tudi tu nekaj že tradicionalnih zamudnikov. Organizacije v obeh dolinah so izredno aktivne, medtem ko tega ne morem trditi za mestno območje. Ko smo sklicali sestanek krajevnega odbora in članov družbenopolitičnih organizacij v mestu so npr. prišli le trije.« P. Čolnar 0 čem razmišljajo na Bledu pa tudi drugod Privatno ali družbeno Prvi pogoj: enake obremenitve za vse Na Bledu so se začela toniti kopja v razpravah o čolnarjenju po jezeru. Vprašuje je, ali je prav, da je Minska skupščina dovolila štirih, da je lahko pravočasno raznesel časnike na domove naročnikov. To delo mu je odvzelo ure, ki bi jih mogel preživeti v igri z drugimi otroki. Oče je bil strog in ga jc pogosto pretepal, šele v štirinajstem letu se mu je VValt uprl. Ko je zbral 20 dolarjev, mu jih je oče vzel in vložil skupaj s svojim denarjem v akcijo neke tovarne marmelade. VValt je moral začeti znova, da bi uresničil svoje otroške načrte in želje. V šoli in v prostem času se je VValt zelo zanimal za gledališče in kinematografijo. Z nekim tovarišem sta pripravila nekaj humorističnih točk in nastopila na amaterskem gledališkem tekmovanju. Oče je želel, da bi se sin učil igranja na violino, toda zaman. Z več uspeha je deček v šoli oponašal Lincolna ali pa zabaval sošolce s skeči in karikaturami. Med prvo svetovno vojno se je zaposlil kot prodajalec brezalkoholnih pijač na železnici. Ni imel uspeha, ker so ga goljufali. Zaslužek mu ni zadostoval za preživljanje, zato je krenil v Chicago. V sedemnajstem letu je obiskoval gimnazijo in delal v tovarni marmelade pri pakiranju. Čez poletje je delal kot vratar pri železnici. Razen vseh teh zaposlitev je imel še vedno toliko časa, da je obiskoval zasebno slikarsko šolo, v kateri si je pridobil slikarsko znanje. Njegov brat Roy, ki je imel že 25 let in je služil v vojski, je nekega dne s svojim odredom potoval skozi Chicago. Brata sta se srečala, prišel je častnik in ukazal fantom, naj se postrojijo v vrsto. VValt je bil še premlad. Začel je hrepeneti po uniformi. Javil se je kot prostovoljec. Ko pa je bilo treba oditi, se ga je lotila gripa. Ozdravel je, toda sklenjeno je bilo premirje. Ker je bilo v Evropi še vedno veliko ranjencev in bolnikov, je bilo petdesetim mladeni- čem iz ambulantne enote dovoljeno, da odidejo v Francijo. Med njimi je bil tudi VValt. Tu je prevažal ranjence, ■poveljnike in živila. Ko je nekoč na delu zaspal, je celo prišel pred sodišče, vendar so ga oprostili. V prostem času je risal in pošiljal dela raznim časopisom, toda uredništva so bila gluha zanje. Z osemnajstim letom se je vrnil v domovino in se spet zaposlil v tovarni marmelade. Oče se je zgrozil, ko mu je VValt rekel, da hoče postati slikar. Menil je, da je to nekaj lahkomiselnega in nemoralnega. VValt je zapustil dom. Šel je v redakcijo časopisa Star, da bi se zaposlil kot risar. Odklonili so. Ponudil se je za kurirja redakcije, toda zaman. VValt se je združil z nekim risarjem. Začela sta risati oglase in ilustracije za časopise: seveda brezplačno. Toda kmalu so se poavili odjemalci, ki so plačevali. S svojim tovarišem je proučeval še zelo skromno-literaturo o risanih filmih. Najeto garažo je spremenil v studio. Tu so nastali tudi prvi risani filmi. Ti filmi so trajali eno minuto. Sestavljeni so bili predvsem iz smešnic in reklam. Sčasoma je VValt zbral okrog sebe ljudi, ki so imeli nekaj denarja. Ustanovili so društvo za izdelovanje smešnih risb. VValt se je odločil, da se bo osamosvojil. Ni uspel. Odšel je v Hollvvvood. Tu je po večletnih težavah uspel. Njegove stvaritve, kot so miška Miki, pes Pluton, krava Belka, konj Horacij itd. bodo še dolgo spominjale na velikega umetnika. Urnik enosmernega prometa na cesti JESENICE—PLANINA pod Golico Jesenice—Pl. pod Golico Pl. pod Golico—Jesenice dovoljeno Dovoljeno 6.10— 6.40 22.50— 5.50 7.50— 9.10 7.00— 7.30 10.20—11.10 9.30—10.00 12.20—12.50 11.30—12.00 14.10—15.10 13.10—13.50 16.30—16.50 15.30—16.10 18.10—18.40 17.10—17.50 20.30—20.50 19.10—20.10 22.20— 4.50 21.10—22.00 gorenjski jj Fai> Najprej nek^ tovskem običaj nju mlajev. T/, pred cerkvenih^, vadno v začets, je stal mesec Vsaka vas t svoj mlaj. Vas^ katera bo inv^j lepšega. Mlaje7 ^ ob cesti na s^j, da ga je vsatf^ je bil ponos * \ posebno pa bila postavite*^ vsem skrb fa^j pa so tudi os< Mlaj je ni. tisti, ki je im/.j Oče se spomin^ vili mlaj pra'} kosti dn de o rem so ljudj/ vorili. j Posekali so^ oklestili. Drul, konji ponjo. U dolga več kot. bela pa je bi)j jo dva moža^ Napregli s0 * in jo naložili J Pomagali so f Miha Klinar: Mesta, c/ Toda tašče ni. Ni je v Peni* Marekova in Saškova. Povprašev^ uradnica jim ni hotela povedati h stara gospa Federlova nahaja, kal^ k županu Straussu, a on jim j/ zakaj so prišle. Treba bo počakati, te dni se župan moral odgovoriti, tolažijo i je ta tolažba komaj dotakne. I/ in topa za vse, kar se dogaja v. Vaničkove in drugih, ki se pogo' ki so ga maja na Dunaju obsodili pomilostil cesar Kad in zmanjf let ječe. Ne sliši jih, ko šušljajo o re' narji vojne mornarice. Komaj da j kratskih poslancev, ki so zahtev/ mir, in za to zahtevo pridobili tu* centra; baje bodo 19. julija glase/ Tudi ta novica, ki vzbuja v i štefi te dni ne dotakne, ne ugil do miru, ko se je prav te dni razd a istočasno so nemške in avst ofenzivo v Galiciji in prešle v p poslanci Reichstaga z 214 glasovi p zahtevali od vlade in cesarja, da vladami in začneta pogajanja za r in političnega nasilja. Da, tudi sedaj, ko julij drsi Tarnopol, Stanislavsk, s porodi. XI. armade njenim oficirjem in 17. DECEMBER 1966 * GLAS Tri dežele, eno gospodarsko središče u Turistične informacije • BOHINJ - V Zlatorogu prostor do 22. decembra, v Jezeru do 25. decembra, Triglavu do 20. decembra. 20 decembra bo odprt Dom Staneta Žagarja. Hotela Pod Voglom in Bellevue sta zasedena. Zasebne sobe — 100 prostih postelj. • KOMNA — V domu dovolj prostora, tovorna žičnica obratuje. • BLED — Zaprta hotela Park in Triglav ter gostišči Ribno in v Zaki. Hotel Toplice in gostišče Mlino odprta od 20. decembra. V hotelih in pri zasebnikih dovolj prostora. • RADOVLJICA — Pro-•tor v Grajskem dvoru in pri zasebnikih in gostiščih. • KRANJSKA GORA — Zaprt hotel Erika, drugod dovolj prostora. Prostor v Podkorenu in Gozd .Martuljku. Ceste plužene. Mejna pre- hoda z Avstrijo in Italijo prevozna. • RATEČE — dovolj prostora pri zasebnikih, počitniškem domu Gorenjka ter v gostiščih Mojmir in Pri Žerjavu. • JESENICE — Prostor v Planini pod Golico, smučarskem domu na črnem vrhu in pri zasebnikih. • TRŽIČ, PODLJUBELJ — Protsor v vseh gostiščih in pri zasebnikih ter v planinskih domovih na Kofcah, Pod Storžičem in na Zelenici. Postojanka Gozd stalno odprta, na Kriški gori pa ob soobtah in nedeljah. • KRANJ — Prostor v Evropi in pri Jelenu ter zasebnikih. Dovolj prostora pri zasebnikih v . Naklem, na šmarjetni gori, hotelu na Brniku, v Preddvoru, Krvavcu in na Jezerskem. KOMPAS Ljubljana turistično in avtobusno podjetje Ljubeljsko turistično območje Ljubelj — Zelenica (tel. 71-376) — odkupuje tuja plačilna sredstva — opravlja prevoze z dvema žičnicama na čudovite smučarske terene Zelenice ter oskrbuje tudi posebno vlečnico k »Trem možem« — izposoja smučarsko opremo (smuči, palice in čevlje) — nudi gostinske usluge pri spodnji in srednji postaji žičnice — prenočišča v hotelu »Panorama« Priporočamo naše usluge! Zahtevajte informacije! • SKOFJA LOKA — Dovolj prostora. Prosto tudi v planinskem domu na Lubni-ku in smučarskem domu na Starem vrhu, pri zasebnikih v Selški in Poljanski dolini, v Sorici in v Litostrojski koči na Soriški planini. • KAMNIK — DovoLj prostora kot tudi v hotelu šimnovec na Veliki planini in v Domžalah. Snežne razmere cm KRVAVEČ* 60 VELIKA PLANINA 40 ZELENICA — spodnja postaja 100 — vrh Zelenice 13D ŠPANOV VRH — spodnja postaja 10 — zgornja postaja 60 DOM NA KOMNI 80 pot prehodna JEZERSKO 8 KRANJSKA GORA — spodnja postaja 30 — srednja postaja 60 — vrh Vit ranca 100 Vreme Področje visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo se širi nad Balkanom. Po izgledih, ki jih napoveduje prognostični oddelek Hidrometeorološkega zavoda v Ljubljani, lahko pričakujemo v soboto in nedeljo suho in hladno vreme z meglo v nižinah. ARNOLDSTEIN V/UACH VBLIKOveC Obloge za pode, tapete, oknice, zavese nedelke Celovec — Klagenf urt, 8 Maistrasse 11 Smuči, smuči in še enkrat smuči imamo tudi letos v naših dveh trgovinah i Sport Celovec — Klagenfurt, 8 Maistrasse 47, Telephon 6657 Fiedler Celovec — Klagenfurt, VVienergasse 7, Telephon S493 Dobro založena skladišča modernih in primernih športnih oblačil ter smučarskih čevljev vas bodo prepričala, da kupujete pri strokovnjaku v Postrežba v slovenskem jeziku! Vsa tekstilna blaga v eni trgovini! — Plačate lahko tudi v dinarjih! hiša dobre kakovosti Celovec — Klagenfurt, Feldm. ConradplaU 1 Trgovina Ko boste obiskali Avstrijo, obiščite tudi trgovino pletenin Lodron Juriga v njej boste našli veliko izbiro bla-• ga za zavese Beljak — Villach Ledergasse 12 Beljak — Villach, Rathaus Velika izbira puloverjev, telovnikov in pletenih kostimov za ženske. Tud: za moške imamo na voljo izbrane vzorce — vse stroje in orodja za kmetijstvo, obrt in . industrije _ avtomatični pralni stroji, hladilniki, šivalni strogi, kolesa, mopedi, kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skladišče rezervnih delov — velika zaloga rabljenih strojev za kmetijstvo. Zastopstvo Stever STROJI MORE Splttal/Drau, Bahnhofstras*e 13, Koroška Rezervni deli, prevleke, preproge in svetila ter vse ostalo za vsa vozila dobite pri Cibin Trbiž Majhna gostilna za vse ljudi Jože Malle St. Lenart v Brodeh Loibltal Ob gostilni tudi trgovina Simon Prescheren T AR VISIO — TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po izredno ugodnih cenah 0 pralne stroje # gorilnike na ma-ut # peči za centralno kurjavo # svetila — kolesa — otroške vozičke 9 keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Če želite dobiti lepo novoletno nagrado, potem sodelujte v NOVOLETNEM ŽREBANJU, ki smo ga pripravili za vas. Pogoji: vsakdo, ki kupi v naši trgovini blaga v vrednosti nad 10.000 starih dinarjev, dobi posebno potrdilo, to pa odda osebno ali pošlje po pošti na upravo lista GLAS. žrebanje bo opravila uprava časopisa ob novem letu. Trije srečni dobitniki, ti bodo objavljeni v časopisu GLAS, bodo dobili na upravi potrdilo in s tem dvignili nagrado v naši trgovini v Trbižu. Nagrade: 1. zlata plaketa s 7 grami zlata, 2. philips brivski aparat, 3. maulinex fen za sušenje las s »havbo«. Carinske stroške plača dobitnik. Za sodelovanje se priporočamo in ob tej priložnosti tudi želimo vsem delovnim ljudem Jugoslavije srečno novo 1967. leto. Priporočamo vam hotel Evropa v Kranju — odlična kuhinja — nizke penzionske cene — ausgezeichnete Kiiche — niedrige Pensionspreise — ottima cucina — bassi prezzi di pensione hotel Grad hrib v Preddvoru — nočni lokal, smučarska vlečnica, penzion 3354 S din — Nachtlokal, Drathseilbahn, Pension 3354 Alte Dinar — lokale notturno, strascico con slite, pension Din 3354 trgovina Delikatesa v Kranju — odprta tudi ob nedeljah od 6. do 20. ure — geoffnet auch sonn- und feiertags von 6. bis 20. Uhr — aperta anche nei giorni festivi ed alle Domeniche dalle 6—20 Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Vse gramofonske plošče v trgovini z glasbili Hergeht Celovec — Klagenfurt, Burggasse 23 Postrežemo tudi v slovenščini SAP Ljubljana sporoča: začela je obratovati nova žičnica-eedežnica, ki vas bo popeljala do hotela na vrhu Krvavca. Sprejemamo naročila za zimske počitnice v hotelu Porentov dom, Kranjska gora. Gorenjski turizem v letu 1967 Leta 1956 smo imeli na Gorenjskem 92.052 gostov in 349.487 nočnin. Všteto s septembrom letošnjega leta pa smo zabeležili 266.150 gostov z 933.013 prenočitev. Po vsej Gorenjski razpredena široka mreža turističnih društev, ki so povezana V Gorenjsko turistično zvezo je morda največ pripomogla k tako velikemu razvoju turizma. GTZ je pred pričetkom novega leta izdelala svoj delovni program. Oglejmo si samo nekatere, ki so po našem prepričanju najzanimivejši. Q V letu 1967 pripravljajo prek krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij široko akcijo za novo razširitev mreže turističnih društev. Po načrtu naj bi ustanovili društva v Šenčurju, Mavčičah. Zabnici. Stražišču, Dupljah. Krizah, Podljubelju, Bohinjski Bistrici, Mošnjah, Podnartu in Kamni gorici. Hkrati bodo izvedli akcijo za razširitev svojega članstva. 0 Posebno zanimiva akcija bo glede pridobivanja gorskih kmetov za turizem. Večkrat smo že ugotavljali, da je ta možnost pri nas popolnoma zanemarjena. GTZ meni, da so za tak turizem najprimernejše razmere v Podljubelju, dolini reke Kokre. Pod-blici, Jamniku. Javorniku, Šenturški gori. Selški in Poljanski dolini, Gorjušah, Planini pod Golico ter Kropi. TD so v ta namen že izdala posebna navodila. #3 Razen tega, da bodo tudi v naslednjem letu posvetili veliko pozornost pridobivanju novih turističnih' sob, bodo sodelovali tudi pri izboljšanju in modernizaciji obstoječih sob. Radi bi popolnoma odpravili sobe četrte kategorije. Ob koncu Je potrebno zapisati še nekaj. Občinske skupščine se še vedno premalo zavedajo, kolikšne koristi imajo od dobro razvite mreže turističnih društev. Vse prevečkrat prihaja do tega* da se odnos skupščine poskuša istovetiti s pogledi posameznikov na to panogo gospodarstva. Takšni pogledi na delo amaterjev v turističnih društvih nam dokazujejo, da smo Se precej zaostali v razvoju naše turistične miselnosti. V delovnem programu GTZ pogrešamo prav to, da bi s pomočjo ' velikega povečanja članstva dobila* društva tudi večji družbeni vpliv oziroma postala sama ustvarjalec občinskih turističnih načrtov. P. Čolnar Kam na silvestrovanje ? # PROSTO — V Bohinju Dom Staneta Žagarja in pri zasebnikih. Na Bledu v hotelih Toplice in Krim, restavraciji Pairk hotela in pri za-sehnikih. V Gozd Martuljku je prosto v Rozmanovem domu, v Koči v Krnici. V Kranju še niso zasedeni hoteli Evropa, Jelen in Smarjetna gora. V Skofji Loki je prostor v hotelu Krona. O ZASEDENO — Dom na Komni, hotela Zlatorog in Jezero ter restavracija Triglav v Bohinju. Vse hotelsko sobe v Jelovici na Bledu. Va4 hoteli in ogrevane zasebno sobe v Kranjski gori. hotel Vitranc v Podkorenu, vsi planinski domovi na Vršiču, zasebniki v Podkorenu in Gozd-Martuljku, hotel na Brnikihj Grad Hrib v Preddvoru, Dom na Krvavcu, Dom na Jezerskem, planinski dom na Lub-niku in Dom pod Planino v Trebijd. Josef Strauss stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Beljak —Villach prodaja na velike —• Gaswerkstrasse 7 prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telephon 042 42, 60 61 in 68 53 UJalteruJinkler Celovec — Klagenfurt Getreidegasse 1 — bogata izbira ženskih, moških in otroških modnih oblek po zelo ugodnih cenah! — Pogovorili se boste v slovenščini! — Veselimo se vašega cenjenega obiska! i Največja specializirana tekstilna hiša — Das grosste spezialisierte Textilhaus modna hiša moda, tekstil, preproge konfekcija, čevlji itd. Mode, Textilien, Teppiche Konfektion, Schuhe usw. L J U B L J AN A - MARIBOR Pri plačilu v tuji valuti 10 odstotkov popusta — Sei Zahlung in auslandischen VVShrungen 10 '/• Nachlass Angleži, Yugotours in London, pri čemer, brez prvega ni drugega, brez drugega ne tretjega (vsaj zame ne, ki sem potoval na račun Vugotoursa) Naj vam jih predstavim: Angleži: Po tradiciji hladnokrvni, natančni in točni. Predvsem pa, in to je tisto najvažnejše, priljubljeni turisti. Ker imajo doma izreden posluh za turizem, (pravijo da se izplača imeti kraljico in gardiste zaradi turistov), zahtevajo za svoj denar vse, kar so jim obljubili. Potrpežljivi in ponosni na vse, kar je britanskega, se dostikrat čudijo, včasih lepotam, še večkrat pa naši nespretnosti pri njihovem izkoriščanju. YUGOTOURS: Angleška turistična agencija, specializirana predvsem na Jugoslavijo. 32 zaposlenih je z garaškim delom v pretekli sezoni s svojimi 26.000 gosti ustvarilo 30 % nočitev vseh angleških turistov pri nas. Njihovi gostje so bili letos povsod: od Bohinja in Bleda do Opatije in Dubrovnika. Yugotours to je zaslužek za vse, ki od turizma žive. Tako pomenijo visoko postavko pri dohodkih Aerodroma Ljubljana, zagotovljen promet za vse večje hotele, npr., Bleda, predvsem pa dober posel za prodajalce spominčkov, pri katerih Angleži sploh ne znajo skopariti. V Londonu ima Yugotours svoje uradne prostore in poslovalnice za sprejemanje bodočih turistov. Tu je dosti vsega, predvsem spominki, spominki in še enkrat spominki, za vse, ki jih niso kupili dovolj pri nas, kakor tudi za tiste, ki jih bodo pri nas še kupovali. Podatek, da so v pretekli sezoni izdali 4,5 dolarja na turista samo za reklamo, se tu jasno pokaže. Lep lokal v najdražji ulici v Londonu (nenavadno pomembnost tega sem razumel šele ob koncu bivanja), poln dragocenih primerkov našega narodnega bogastva, veliki panoji s pokrajinskimi slikami, ki so, čeprav vedno ne pokažejo vse resnične lepote, za naše pojme čudovite; prijazna uslužbenka in ogromno propagandnih brošur, prospektov in podatkov. In London? To, veste, pa je dolga zgodba, preveč, da bi lahko samo dejal: tako in tako. London je mozaik in poizkusil vam bom predstaviti drobce. Ne sicer njegovih običajnih turističnih razglednic, pač pa prav tako zanimive slike iz njegovega vsakdanjega življenja. JOŽE POGAČNIK V poslovalnici Yugotoursa Kaj se dogaja v Španiji ? V teh dneh se je vsa svetovna javnost ozrla v Španijo. Povsod razpravljajo o referendumu o ustavni reformi. Mnenja o njej pa so precej različna. Ena izmed ocen je, da Španija v prihodnje ne bo prav nič demokratičnejša. To potrjujejo že rezultati referenduma, ki so taki, kot so jih pričakovali,"čeprav ne od- Japonska: mir in sodelovanje Tokio, 8. decembra 1941 ob 6. uri zjutraj (po tokijskem času) — »Carski generalni štab sporoča, da so enote carske mornarice izvedle vrsto napadov ...« Potem je radijski napovedovalec prebral še podatke o veliki škodi, ki so jo enote prizadejale zahodnim zaveznikom, ob napadu na Pearl Harbour. Val navdušenja je zajel ljudi. Isti dan ob dvanajstih je Japonska napovedala vojno ZDA in Veliki Britaniji. Danes, po 25. letih, se spomini Japoncev na tiste dni precej megleni. Tisk ne piše več o takratnih dogodkih. Nova generacija spoznava vojno samo iz šolskih knjig in pripovedovanj. Tisti Japonci, ki so doživeli in preživeli vojno vihro, pa se je neradi spominjajo. Vendar pa niso pozabili tri in polletne vojne, ko se je dežela »vzhajajočega sonca« vojskovala z zahodnimi zavezniki. »Vojna Zakaj želite govoriti o teh pozabljenih stvareh?-« je namesto odgovora vprašal Susumu Ikenata, nekdanji kaplar japonske carske armade, ki se je boril v Indoneziji. Sedaj zelo uspešno vodi neko trgovino. »To so bili težki časi. Sama vojna pa je bila velika napaka.« Tako pravi obrtnik Toru Nakano. Njegovo delo je bilo takrat uničeno ob ne- kem letalskem napadu. Danes živi bolje kot kdaj koli prej. Japonski vojni filmi, ki so precej redki, danes in v preteklih letih, ne govorijo o začetnih zmagah Japonske, ampak o hrabrih posameznikih in tragediji, ki jo prinaša vojna. V šolskih knjigah so podatki iz zadnje vojne le kronološko našteti in ne na široko opisani. Vse kaže, da so Japonci obrnili hrbet militarizmu. Zato se danes na Japonskem vedno bolj pogosto slišijo besede: mir in sodelovanje. Videti je, da to resnično niso samo besede. A. 2. ražajo pravega razpoloženja ljudi. Politične stranke bodo še naprej prepovedane, člane komunistične partije in njene somišljenike bodo preganjali tudi v prihodnje. Štrajki bodo prepovedani. V zadnjem času pa so sodili vrsti delavskih, socialističnih in sindikalnih voditeljev. V takih razmerah je zato najbrž povsem odveč govoriti o reformi. Nekateri pa menijo, da je doba srednjeveške diktature kljub temu več ali manj končana. Ce bo hotela razširiti in izboljšati gospodarstvo, bo Španija morala odpreti vrata v Evropo in svet. Menijo, da je vlada prav zato morala precej omiliti zakon o tisku. Tajni sindikati v zadnjem času kljub precejšnjim uspehom niso imeli večjih nepri-lik z vlado. Novi ustavni stroj pa po vsej verjetnosti ne bo demokratiziral sedanje politike. Kaže pa, da bo razrahljal morda kakšen vijak v vladnem aparatu. In kako reformo komentirajo v Španiji? Nekateri menijo, da bo politika postala bolj prožna, vendar režim ne bo prav nič dtmokratičnejši. Franco ne bo izgubil kontrole nad političnim in javnim življenjem. Razdelil bo le odgovornost, pri čemer bodo vsi sedanji organi še naprej imeli nezmanjšano moč. Vendar pa zahodne agencije trdijo, da so mnenja političnih opazovalcev precej različna. Nekateri mislijo, da Franco želi uničiti razne težnje tistih, ki so proti njemu in tudi tistih, ki izvajajo njegovo politiko. Res je, da je del desničarjev ne samo proti ustavni reformi, ampak proti kakršnim koli spremembam. Rojalisti zahtevajo, da se v državo vrne monarhija. Demokrati, ki sicer ne verjamejo v Francov liberalizem, pa menijo, da je sedanji režim mogoče vreči tudi brez državljanske vojne. O tem, kolikšen je odpor proti režimu generala Franca pa najbolje kažejo rezultati nedavnih občinskih volitev. V Madridu ni glasovalo okrog 70 odstotkov volivcev. Tistih, ki so glasovali za vladne kandidate pa je bilo le 60 odstotkov. A. Z. POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega oseb. avtomobila ŠKODA 1000 MB, leto izdelave 1964, s prevoženimi 23.000 km. Začetna cena N-din 5.500,00 Ogled vozila je možen pri »GRADIŠ« Skofja Loka vsak delovni dam od 7. do 14. ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, dne 21. 12. 1966 do 12. ure. Zavarovalnica Kranj Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAMONIG Blagovnica Kranj VILLACH, ANI SAMONIG-ECK Restavracija Park Kranj Išče domačo godbo in strežno osebje za Sllvestrovo. Oglasite se v restavraciji Park Tehtnica Kranj izdeluje in popravlja vse vrste tehtnic. Nova veletrgovina "GI OVANN I Trst, Via Ghega — telefon 31863 blizu železniške postaje Konfekcija, tekstil, modni in športni izdelki po polovičnih cenah ter kavbojke Super rifle, hlače, Id jih največ prodajo v svetu. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta. y Velepapirnica Villach—Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41-26 Vehka izbira papirja in pisarniških potrebščin % Pisarniški stroji % Pisarniška oprema # Ves pribor za tehnično- risanje Se priporočamo Komisija za delovna razmerja podjetja Jelovica lesna industrija, skofja Loka ponovno razglaša prosto delovno mesto kurjača parnega kotla Kandidat mora imeti izpit za upravljanje parnih kotlov z ročnim kurjenjem. Prijave za razglašeno delovno mesto sprejema splošni oddelek podjetja do 30. decembra 1966. Upravni odbor Centra slepih Skofja Loka razglaša prosto delovno mesto učitelja praktičnega dela na šoli za poklicno usposabljanje invalidnih oseb Pogoj: VK strojni ključavničar ali orodjar in 2 leti prakse ali KV strojni ključavničar ali orodjar in 8 let prakse. Zaželena praksa na delovnem mestu učitelja praktičnega dela. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka centra. Nastop dela čimprej ali po dogovoru. Poseben pogoj je 3-mescčno poskusno delo. S stanovanjem center ne razpolaga. Prijave sprejema uprava centra 15 dni po objavi razglasa v tem časopisu. V prijavi je treba navesti rojstne podatke in priložiti dokaz o strokovnosti in dosedanji zaposlitvi v obliki prepisov. Obvestilo Uprava za notranje zadeve skupščine občine Kranj bo PODALJŠEVALA VELJAVNOST REGISTRACIJE MOTORNIH VOZIL v mesecu januarju 1967, in sicer: za Kranj: v prostorih AMD Kranj za okolico: v pisarnah krajev, uradov Točen čas bo določen v vabilih, ki bodo poslana vsem lastnikom motornih vozil. Zavarovalnino, cestno pristojbino in predpisano upravno takso bodo lastniki motornih vozil vplačali pri podaljšanju registracije, kjer bodo za to določeni uslužbenci izpolnjevali tudi obrazce za prijavo in statistične liste. Za lastnike motornih vozil, ki bodo v času registracije službeno zadržani, lahko opravijo postopek za podaljšanje registracije tudi druge osebe. Almira Alpska modna industrija Radovljica tel. 70-128 proizvajamo vse vrste pletenin: ženske, moške in otroške. Naši izdelki so kreirani po najnovejših modah v svetu. Za cenjena naročila se priporočamo. Alle Arten von Flechtvvaren filr Damen, Herren und Kinder. Un-sere Erzeugnisse sind nach der neusten Mode kreirt. Fiir geehrte Bestellungen empfehlen wir uns. BRAUN — SIXTANT Električni brivski aparat RADIO S C H MIDT Klagenfurt — Celovec velika trgovina } za male ljudi Elektrodelavnice Trapanotto Lorenzo Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalni-ca — poceni in hitro Ing. Dullnig Tarvisio — Trbiž, Via Romana 17 — peči na plinsko olje vseh vrst — pralni stroji — vse potrebne instalacije za kopalnice Jože Madotto Fužine — galanterija — volna vseh vrst — pijače — konfekcija — obutev — pralni stroji in pralni praški Obiščite nas (in prepričajte se o kvaliteti). Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarja Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrapčajt« v našem bifeju JjUnJjudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje bvski običaji v Mostah (II) M o fan-<6tavlja-*tavljali Wkt na-■X Mlaj Postavila -kovale, ;ega in Javljali '■ii, tako >1. Mlaj =šcanov, aj je predlagali Sci. podaril I gozda. ;o postaje veli-o kate-•jlgo go- in jo prišli s je bila -ov, de-% da sta ;! objela. m konj Mn voz. N fantje in možje, Težava je bila tudi smreko spraviti domov, zelo težko je bilo ovijati na ostrih ovinkih. Oče pravi, da so jo na ovinkih nekajkrat prevrnili, potem pa seveda ponovno nakladali. V Mostah so sredi vasi skopali jamo, kake tri metre globoko in mlaj — prej so ga še olupili — spustili v jamo. Z močnimi oporami so mlaj dvignili. Seveda pa to ni šlo tako hitro. Mlaj so vzdigovali vsi moški in so le počasi napredovali, ker je bil. mlaj zelo težak. Mlaj so postavljali od devetih zvečer do dveh zjutraj. Drugi fantovski običaj je bil, da so dekletu, ki se ni pned jpustom omožila, privlekli ploh (ljudje pravijo poh). Ploh so privlekli samo tistemu dekletu, kjer se je poroka razdrla ravno pred pustom, privlekli pa so ga dam pozneje po pustu, na pepelnico. Eden izmed fantov se je oblekel kakor maškare, naredil pa si je tudi komat in ostalo '.za vprego iz cunj. Za sabo je vlekel poldrugi meter dolg ploh. Spremljala ga je še gruča fantov, seveda pa še ogromno radovednežev. Ploh so privlekli pred prag in ga tam začeli zakopavati. Za dekle je to pomenilo veliko sramoto, zato se je že lela fantov čimprej odkrižati. Fante so podili, ker pa to ni pomagalo, so jim dali za pijačo, dejali so, da ploh odkupijo — in položaj je bil rešen. Seveda pa se je marsikatero dekle pred pustom tudi poročilo in tej ni bilo treba gledati fainlov s plohom. Ob taki priliki je bila ohcet in zopet so imeli fantje prste vmes. Prignali so kamelo. Ta običaj je ostal tudi do današnjih dni, vendar se ne ponovi tolikokrat kot včaisih, ker je svatb v širšem merilu vedno manj. Kamelo so pripravili fantje naskrivaj. Za kamelo so bili potrebni trije. Prvi, ki je s svojimi nogami predstavljal prve noge kamele je is tal spredaj in v rokah držal mo- čan, kol, na kolu pa je bil privezan velik škorenj, ki je bil povit s krpami. Drugi je s svojimi nogami predstavljal zadnje noge kamele... v rokah pa je držal metlo — za rep kamele. Tretji je sedel na ramah drugega, z rokami pa je držal prvega in je bil tako zgrbljen, da je grba predstavljala grbo kamele. Pokriti so bili z veliko platneno plahto, tako da je bil zunanji izgled kamele popoln. S kamelo so hodili navadno še trije. Prvi je bil lastnik kamele, ki. se je nekoliko drugače napravil in po obrazu namazal, drugi je bil napravljen v žensko, bil je žena lastnika kamele, tretji pa je bil spremljevalec, ki je prišel v poštev pozneje. Posebno težko vlogo je imel tisti, ki je bil napravljen v žensko. Izbrali so navadno takega, ki ni bil velik in močan. Na »ohcet« k zbranim svatom pa so prišli okoli 11. ure, ko je bil končan že prvi ples na podu. Najprej sta prišla v sobo samo lastnik kamele in žena. Milo sta prosila za prenočišče, da bi dokazala, da nista od tu, sta govorila — posebno lastnik — v čudnem mešanem jeziku. Lastnik kamele je bil fatnt, ki je že odslužil vojaški rok in je torej s pridom uporabil srbohrvaščino. Cez nekaj časa sta povedala, da sta zašla sem slučajno in da nista sama, pač pa imata s sabo tudi mirno živalico. Prignala sta jo v sobo, lastnik jo je miril s krepko gorjačo, udrihal je po škornju. Svatje so vprašali, če je živalica naprodaj. Lastnik je kmalu pristal, da bi kamelo prodal, zai-to jo je začel hvaliti, kako dobra in krotka je in koliko mleka ima. Ko so se svatje pogovarjali o kameli, je žena izkoristila priliko in pridno pobirala z miz. Ko je zvedela, da misli mož kamelo prodati, je začela neutolažljivo jokati. Dejala je, da ima kopico otrok in da potem ne bodo imeli mleka. Toda mož je bil gluh za njene prošnje in njen jok. Kamelo so začeli preizkušati. Vso so pretipali, da bi se s tem prepričali, če je res krotka, poskusili so jo jahati in poskusili so tudi koliko je pametna. Vprašali so, koliko sta ženin in nevesta stara, koliko otrok bosta imela, ali ima ženin nevesto rad itd., kamela pa je odgovarjala z glavo tako, da je kimala ali pa udarjala z nogo ob tla. Poizkusili so tudi, če ima kamela kaj mleka in so jo zaradi tega pomolzli. Tisti^ ki je s svojimi nogami predstavljal zadnje noge in del kamele, je imel v posodi tudi mleko in je torej dala kamela dosti mleka. Ko so ugotovili vse to, se je začela dražba. Na začetno ceno je vsakdo nekoliko dodal in to plačal. Denar je pobiral spremljevalec lastnika. Ko je nabral že precej denarja, je ženin dal zadnji višek in kamela jo bila prodana. Lastnik kamele se je že izgovo-voril za kočo kamele, torej ploho. Vmes je zavijala s svojim tenkim glasom žena* toda to ni nič pomagalo. Vzeli so sekiro in ... fantje pod ploho so se zadenjsko umaknili iz sobe, z vsemi dobrotami in denarjem. , •• Prodajanje kamele in sploh ves običaj se je — kot običajno — končal v gostilni, kjer so denar zapili. in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja G Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, saj so jo iskale Irmgard, po njej, toda tista poštna res tudi sama ne ve, kje se I je zagotavljala, šle so tudi Cal vrata, ko so povedale, Irmgardin oče, njemu pa bo Mrske sodruginje Štefi, a se 'va v dan je bolj obupana l in okrog nje. Ne posluša o pomilostitvi dr. Adlerja, rt, a ga je v začetku julija govo kazen na osemnajst onarnem gibanju med mor-iine o zahtevi socialnodemo-»j vlada sklene sporazumni "eralne poslance in poslance o tem. svetlo upanje na mir, se J* prijateljic, kako naj pride v Flandriji strahotna bitka, ?rske armade razbile rusko fenzivo prav na dan, ko so 1M in 16 vzdržanim glasovom navežeta stike s sovražnimi '•"ez aneksij in gospodarskega ! h koncu z imeni Berežani, odpovedi poslušnosti ruske oralom, in ko časopisi prina- šajo poročila o nemških in avstroogrskih uspehih pri Kolomeji, Czorkovu, Tremblovem, Kuthumu, Ruski Branili, Czermoszu, Mol-davi, Zbruczu, Cernovicah, štefi še vedno ne ve ničesar o sinu. Dr. Betghe ji ni pisal o tem, čeprav je včeraj dobila njegovo pismo. In to pismo je bilo udarec. Dr. Betghe ji piše, da ji kot sodnik ne more več pomagati, ker so ga te dni upokojili, njegovo mesto pa je prevzel mladi sodnik dr. Teufelbach. Zato naj štefi vloži tožbo, on pa jo bo zastopal kot advokat. Zato naj se takoj pripelje k njemu v VVeilheim, ker v tej pravdi ne bo šlo samo za njeno pravico, marveč tudi za čudne razmere, ki so zavladale na \veil-heimskem sodišču. A kako naj gre takoj? Tudi inženir Richard se je spremenil; ne da ji dopusta, češ da so vsi dopusti ukinjeni. »Res je,« ji pravi tudi Vaničkova, obenem pa ji pove, da je inženir Richard izstopil iz liberalne stranke. »Razumljivo! Del njegove stranke se je zavzel za mir. On pa noče miru, kakor ga nočejo generali, ki so ukinili vse dopuste v vojski in vojni industriji. Inženir Richard bi rad dolgo, neskončno dolgo vojno, saj ga vojna bogati.« Toda štefi mora k dr. Betgheju. »Piši mu, da prideš v nedeljo!« ji svetuje Vaničkova in ko prebere dr. Betghejevo pismo, pokliče VVassermanovo. »Kaj praviš?« vpraša, ko pismo prebere tudi Wassermannova. »Se ti ne zdi, da bi lahko naš tisk podprl Štefi in začel kampanjo za njeno pravico. Morda bi tale dr. Betghe sam napisal kak članek?« »Tisk? Zares!« pritrdi VVassermannova. Zakaj se tega niso že prej domislili. Tudi Štefi se strinja. Zakaj bi o krivici, ki se ji godi, ne zvedela javnost? 1 Trinajsto poglavje Zdaj Štefi v boju za otroka ni več sama. Stvari se razpletajo drugače, kakor sta jih predvidela z dr. Betghejem. Na štefino stran sta se postavili penzberška in starnberška socialistična organizacija. Zadevo je vzel v roke Irmgardin oče, sodrug Star, ki se je pred tednom vrnil iz Berlina, in, ko je zvedel, kaj se je pripetilo Štefi, zahteval, da stvar reši penzberški Jugendrath. »Nocoj zvečer bo seja na penzberški občini.« Tako pripovedujejo Štefi Irmgard, Marekova, Saškova, Wasser-mannova in Vaničkova, ki bodo z delegacijo starnberških in penz-berških socialistkinj presenetile penzberške mogotce, člane Jugcnd-ratha, in podprle sodruga Stara. Ne bodo same. Z njimi bo tudi časnikar strankinega lista iz Miinchna, sodrug Heinz Hevm, ki je pred dnevi obiskal Štefi, nato pa še dr. Betgheja in dr. Teufelbacha v Weilheimu. Dr. Teufelbach je zatrjeval, da ni nikoli črnil dr. Betgheja ali da bi bil celo kriv njegove upokojitve, obenem pa zagotavljal, da bo pri razsodbi tožbe, ki jo je vložila klientka dr. Betgheja, popolnoma objektiven. Njemu je vseeno, kdo ima otroka, ali mati ali tašča, vendar bo vsako neobjektivno pisanje socialističnega tiska kazensko preganjal, če bodo članki časnikarja Heyma samo z besedico namignili, da je s pomočjo različnih zvez sposloval upokojitev dr. Betgheja. Ce so to storili drugi, on ni kriv. Mimo tega, je dr. Teufelbach zatrjeval Heymu, da je dr. Betghe prosil za upokojitev že pred izbruhom vojne, a so mu avgusta 1914 njegovo prošnjo začasno zavrnili. »To je potrdil tudi dr. Betghe,« pripovedujejo šteli prijateljice, čeprav vse to ve že sama, saj ji je o tem včeraj pisal časnikar Heym sam. Štefi jih samo posluša. Nestrpna je, ker ima miinehenski vlak zamudo. Boji se, da ne bodo pravočasno prispele v Penzberg. Tudi sama se bo peljala z njimi. Preveč nestrpna bi bila, ko bi morala čakati na njihovo vrnitev. Tako pa bo že nocoj zvedela, kakšno stališče bo zavzel do nje in Slavka penzberški Jugendrath, v k?fte-rem so župnik, nadučitelj, gostilničar Hubner, župan Strauss in Irmgardin oče, sodrug Star. Le malo upanja ima, da se bodo uklonili zahtevi sodruga Stara in ji vrnili otroka, in spremenili svoje stališče, zaradi katerega jih je tožila, a je, o tem je bila prepričana, razpravo namenoma zavlačeval sodnik Teufelbach. To jo vznemirja sedaj in tudi potem, ko se že vozijo proti Penzbergu skupaj s časnikarjem Keymom, ki se je pripeljal iz Miinchna in ki ji pravi, kakšen članek, ki ga je napisal v obrambo njenih pravic do otroka, bo lahko jutri brala v strankinem listu. »Zagotavljam vam, da vam bo ta članek brez sodišča vrnil otroka!« O ko bi ga res! V Penzbergu jih na postaji pričakuje sodrug Star. »To bodo gospodje pogledali,« pokaže Star s kretnjo na starn-berško in penzberško delegacijo. Toda ko pridejo na občino, razen tajnika Goldsteina ni nikogar. »Gospodje so sejo odpovedali. Pravijo, da o tej stvari ne bodo razpravljali.« »Tako?« plane staremu Staru kri v glavo. »Potem poj demo k vsakomur posebej!« Župan Strauss bi najraje pobesnel. Ne razume, zakaj se ženejo za to babnico. »Govorite spodobneje!« ga opozori sodrug Star. »Fedciiova je članica naše organizacije. Zato ne bomo dopuščali, da ji boste pravili babnica.« »Naj jo potem tituliram z gospo?« 16 _. GLAS PIONIRJEV 17. DECEMBER 1966 * GLAf Nagrade ob dnevu varčevanja Gorenjska kreditna banka razpiše vsako leto za dan varčevanja 31. oktober posebne nagrade za najboljše šolske naloge na to temo. Tudi letos je bilo tako. Odziv je bil res velik. V banki se je nabralo toliko nalog, da so jih v dobrem mesecu komaj uspeli prebrati in oceniti. Iz vsake šole so nagradili po pet učencev z lepimi knjižnimi nagradami, Poglejmo torej imena nagrajencev po šolah: Osnovna šola Simon Jenko: Martina Zupančič, Zdenka Kogej, Anči Potočnik, Marijana Markovič, Alenka Bumc. Osnovna šola France Prešeren: Vida Bogataj, Mojca Ausec, Savica Bratina, Danijel Kikelj, Ljubica Senčar. Osnovna šola Stane Žagar: Jože Logar, Milena Rogač, Dinar na dinar... Najboljša nagrajena naloga ob letošnjem dnevu varčevanja Sivo, megleno jutro je letalo nad mestom. Počasi, prav počasi se je megla umikala pred sončnimi iarki in mesto je le dobivalo svojo prvotno vsakdanjo živahno podobo. Po ulici se je brezbrižno sprehajal fant z rokami v žepih. Vstavil se je pred kioskom in kupil strip. Malomarno je stopil naprej, pred seboj pa je na tlakovani cesti opazil okroglo, svetlo ploščico — dinar. Bil je razočaran. Mislit je, kaj bo našel, a to je bil le — dinar. Pohodil ga je in odšel svojo pot. Med vrvečo množico je hitel črnolas deček. Tekel je mimo kioska, pri katerem je ležal dinar, ki ga ni nihče hotel pobrati. Vsak si je mislil »ni vredno, da se za takšno malenkost priklonim.« Bil je že nekaj korakov naprej, a se je vrnil. Pobral je dinar in ga skrbno spravil v žep. Vesel je prihitel domov, odložil, kar je nakupil, najdeni dinar pa je potisnil v Peter Jovanovič: hranilnik. Čeprav je bil to le dinar, ga je bil vesel. Njegovo majhno premoženje je z vsakim dnem raslo. Dobil je dvajset dinarjev, ko je prinesel sosedi kruh, drugič spet trideset, večkrat je našel kak dinar, med počitnicami pa je prodajal časopise. Mnogokrat je premišljal, kaj si bo kupil. Nekaj, kar si zelo želi, za kar shrani vsak dinar. Pred letom dni je videl v izložbi lepo rdeče kolo. Njegovo oko je božalo kovinasto krmilo, lep sedež in kolesa. V sanjah se je že videl, kako drvi s svojim kolesom iz mesta v naravo. Že takrat je sklenil, da bo varčeval za kolo. Nikoli si ni privoščil vabljivih tort, sladoleda, bonbonov in čokolade. Največ dve leti še in uresničila se mu bo davna želja. Varčeval bo še naprej vztrajno in nepopustljivo, dokler ne bo uresničil svoje želje. Vsako nedeljo bo lahko obiskal mater naravo, izven prašnih cest in sivih stavb. Zimska Veter piha, meglo nosi, snežec pada izpod nje. Pada, pada in zapade vse poti, ki v vas drže. In zapade skoraj Mihca, ko domov od vasovanju gre. Damjana Soklič, Milena Vo-larič, Jana Zalokar. Osnovna šola Lucijan Seljak: Roni Primožič, Dušan Mravlje, Sonja Drašlar, Veli Hladnik, Milutin Ristič. Osnovna šola Primskovo: Darko Smodila, Metka Vovk, Janez Krč, Zdenko Kovač, Franc Dolenc. Osnovna šola Naklo: Lenči Novak, Milan Jarc, Leon Oblak, Milena Stegnar, Zdenka Švegclj. Osnovna šola Cerklje: Ciril Polajnar, Vera žlebir, Helena Mam, Marinka Bergant, Franci Perčič. Osnovna šola Preddvor: Marta Bogataj, Danica Gart-nar, Betka Sajn, Cveto Kol-man, Dragan Kočar Jeklo in ljudje Poglejmo prispevek, ki je bil objavljen v prvi številki Mladega kovinarja. Železarna je drugi dom nekaj tisoč jeseniškim delavcem, ki si tu služijo svoj vsakdanji, včasih tudi grenak kruh. Martinarna. Dolga, zadimljena dvorana polna hrupa, dima in vročine, človeških glasov skoraj ni slišati v tem hrupu. Zdi se, da so stroji svet zase, da ti ukazujejo delavcem. človek je s svojim razumom velikan. Čeprav ima oblast nad vsem, kar zgradi, ga vendar pretrese, če ga stroj - podložnik ne uboga, če se otrese vajeti, ki mu jih je nadel človek. Takrat začne človek stroj spoštovati: Podoben občutek smo imeli, ko smo vstopili v martinar-no. Vsepovsod je imelo glavno besedo jeklo. Delavci se za nas niso zmenili, niso pustili omajati delavskega ravnovesja. Molče so opravljali svoje delo in znoj jim je zastiral pogled.^ Velik slap svetlobe nas je oslepil. Prišli smo ob pravem času. Iz rok v roke je potovalo barvno steklo, da smo lahko nemoteno opazovali. Razžarjeno jeklo je iz odprte peči v veličastnem slapu padalo v globino. Kapljice razpršenega jekla so se usule na vse strani. Popolnoma sem pozabil, da so že vsi šli naprej. Stekel sem za njimi. Skoraj bi padci, ko sem se spotaknil ob kos železa. Obisk železarne je bil nepozabno doživetje, železarna je na zunaj mogočna. Sedaj vem, kakšna je znotraj. Edo Torkar, 8. c Osn. šola Tone Cufar Mladi kovinar Pionirska šolska skupnost osnovne šole Tone čufar z Jesenic nam je poslala prvo številko svojega glasila Mladi kovinar, ki so jo izdali v šolskem letu 1966/67. V dvajsetih sestavkih pišejo pionirji o vsem, od katastrofe britanskega letala na Brnikih pa do jesenskega krosa, ki so ga imeli. Razveseljivo pr* tem glasilu je predvsem to, da ni Izključno literarno glpsilo, marveč tudi informator o vsakodnevnem življenju na šoli. Prav gotovo vse učence šole Tone čufar še posebno zanima, kakšen je učni uspeh po prvi re-dovalni konferenci na njihovi šoli. Zanimivo je, da so bili najuspešnejši na vsej Soli tretji razredi, saj je pri njih izdelalo kar 90,44 odstotka učencev. Najboljši na šoli Je bil 3. b razred, kjer nI izdelal le en učenec. Prireditve za pionirje Bliža se novo leto ln dedek Mraz prihaja med nas. Objavljamo prireditve, ki se jih bodo lahko udeležili pionirji v kranjski občini. GLEDALIŠKE PREDSTAVE Igrico Hura soncu in dežju bodo igrali v PreŠer-novem gledališču v Kranju po naslednjem razporedu: 18.12. ob 15. uri — Izven 19.12. ob 16. uri — šola Šenčur 21.12, ob 16. uri — šoli Voklo in Trboje 22.12. ob 15. uri — šole Olševek, Visoko In Posebna osn. šola 23.12. ob 15. uri - šola Preddvor 24.12. ob 15. uri - WZ ter šoli Mavčiče, Podbrezje in KS Kokrica 25.12. ob 15. uri in 17. uri — Izven 26.12. ob 15. in 17. uri — šola Stane Žagar 27.12. ob 15. in 17. uri — šola Simon Jenko 28.12. ob 15. in 17. uri — šola France Prešeren 29.12. ob 15. uri — šola Cerklje, Zalog ln šenturška gora uri — šola Lucijan Seljak 30.12. ob 15. in 17. URA PRAVLJIC Priljubljena Ura pravljic bo gostovala v posamez nih krajih: 24.12. ob 15. uri ob 17. uri 25.12. ob 10. uri 26.12. ob 15. uri ob 17. uri 27.12. ob 15. uri ob 17. uri — 28.12. ob 15. uri - ob 17. uri — 30.12. ob 15. uri - v Naklem v Goricah v Prešernovem gledališču, Kranj v Žabnici v Dupljah v Zadružnem domu na Prhn-skovem v šoli na Trsteniku v Predosljah na Jezerskem v Velesovcm PREDSTAVE ROČNIH LUTK Igrica ročnih lutk Kralj Matjaž in Alenčica bo tudi gostovala po različnih krajih. 18.12. ob 14. uri — v Trsteniku, ob 16. uri na šent- urški gori 19.12. ob 15. in 17. uri — v Lutkovnem gledališču v Kranju za šolo France Prešeren 20.12. ob 16. uri — v Cerkljah 21.12. ob 15. uri —v Naklem, ob 16.30 v Dupljah, ob 18. uri v Podbrezjah 22.12. ob 15. uri — v Mavčičah, ob 17. uri v žabnici 23.12. ob 15. uri — v Zalogu, ob 17. uri na Visokem 24.12. ob 15. in 17. uri — v Lutkovnem gledališču v Kranju za šolo Simon Jenko 25.12. ob 14.30 — v Besnici, ob 16. uri v Podblici 27.12. ob 15. uri — v Kokri, ob 16.30 v Preddvoru in ob 18. uri v Predosljah 28.12. ob 15. in 17. uri — v Lutkovnem gledališču v Kranju za šolo Stane Žagar 29.12. ob 15. uri — v Šenčurju, ob 16.30 v Voklem in ob 18 uri v Trbojah 30. 12. ob 15. uri — v Goricah Občinska zveza društev prijateljev mladine Kranj Urbanistični program Krvavca Močno turistično središče Namenjeno izletniškemu in zimskemu turizmu — Gondolski žičnici iz Kokre in Štefanje gore — V naselju Jezerica prostor za počitniške domove — Vikend hišice na šenturškem in štefanje- Krvavec je najjužnejša in najbolj v gorenjsko ravnino segajoča visoga gora Kalške-ga pogorja, kot se imenuje zahodni del osrednjih Kamniških Alp. V vznožju v tri-kotu ležijo tri večja mesta: Ljubljana, Kranj in Kamnik. Tu živi okrog 340 tisoč prebivalcev. Ugodna lega, dobra povezava z bližnjimi mesti, lepa smučišča, najlepši razgledi v Sloveniji, tradicija in sedanji turistični objekti, omogočajo temu kraju vse, kar zahteva dobro urejeno in preskrbljeno turistično središče. Kljub vsem tem ugodnim razmeram pa je Krvavec v zadnjih letih precej zaostal. Razkropljenost posameznih objektov, ki bi vsak zase lahko bil središče v malem, neurejena smučišča in drugo kar sodi zraven, vse to ga je naredilo precej nezanimivega in ga zasenčilo pred Voglom, Zelenico, Veliko planino in drugimi turističnimi kraji. Zato je bil že zadnji čas, da smo začeli razmišljati o novem urbanističnem programu. Samo tako bomo uspeli, da bo Krvavec zopet začel privabljati turiste. Sedanji predlog tega načrta deli ta kraj na tri področja. Območje naselja Gospinca — sedanja vrhna postaja žičnice — Tiha dolina, naj bi v prihodnje bilo glavno turistično središče. Tu bi bilo središče komercialnega turizma, ki bi bil, mimogrede, tudi precej drag. Središče bi imelo 250 novih ležišč z vsemi dodatnimi prostori m drugim. V naselju Jezerca bi bili počitniški domovi družbenih in gospodarskih organizacij, manjša gostišča in počitniške hišice. Na najnižjem območju, Štefanja in Senturška gora, pa bi bili samostojni turistični zaselki z vikend hišicami. Povezani bi bili z zgornjim območjem Krvavca in vznožjem. Tu bi bile tudi manjše gostilne in gorskem področju trgovine, za kar bi preuredili že sedanje stavbe. S tem bi ta del precej poživili in ga iztrgali iz sedanje odmaknjenosti. V programu so za povezavo med posameznimi območji predvidene ceste, žičnice in vlečnice. Nova neposredna zveza naselja Gospinca — Tiha dolina z vznožjem bi bila gondolska žičnica iz spodnje postaje v Kokri. Namesto sedanje žičnice pa bi trase za novo prestavili na Štefa-njo goro. Z Gospinca pa bi sedežnica peljala tudi do sedanjega doma, naprej na Veliki Zvoh in do naselja na Jezercah. Razen tega bi bilo na tem področju tudi več vlečnic za smučarje. Ker ves program sloni na dobro urejenih smučiščih, sedanje proge pa ne ustrezajo mednarodnim pravilom, bo to treba urediti z manjšimi zemeljskimi deli. Tako bi v Tihi dolini uredili progo za smuk in veleslalom. Istočasno pa bo treba narediti poti, počivališča, preskrbeti dovolj pitne vode in urediti kanalizacijo. Vsako naselje bo enotno oblikovano in ne po željah posameznih investitorjev. Pri gradnji bodo uporabljali kamen in les, stavbe pa bodo nizke in z ravnimi strehami. Na zadnji seji občinske skupščine so sklenili, da je treba do konca tega leta izdelati izračun in začeti z izdelavo zazidalnega načrta. Ta mora biti narejen do 1. julija prihodnje leto. Do takrat pa so prepovedane vse gradnje posameznih vikend hišic v zgronjem področju Krvavca. Razen tega je do konca prihodnjega leta treba napraviti strokovno analizo o preskrbi z vodo. 0 predlogu programa pa bodo do konca januarja prihodnje leto razpravljali tudi na zborih volivcev v Cerkljah, Gradu in na Senturški gori. A. žalar Nevarne in prepovedane igre Pištole v rokah učencev Samo hitri in učinkoviti intervenciji jeseniških miličnikov in vsestranski pomoči prebivalcev Koroške Bele se moramo zahvaliti, da ni prišlo do zlorabe orožja, ki je bilo v rokah učencev, ali pa do nesrečnega slučaja. Strelska družina Koroška Bela ima v osnovnošolskih prostorih provizorično skladišče za svoje orožje. S tem so bili seznanjeni tudi učenci, saj so lahko videli orožje v rokah članov strelske družine. Po zgledu junakov v kavboj skih filmih in kriminalnih romanih, eo štirje učenci skovali načrt, kako bodo prišli do orožja. Ak- Dom na Krvavcu bo te dni zaživel. Pa ne le za novoletne praznike, za katere je spričo zanimanja domačih in tujih gostov trikrat premajhen, marveč tudi sicer, kajti nova žičnica od Gospinca do doma, ki bo začela obratovati te dni, bo dom še bolj približala mnogim turistom — Foto F. Perdan cijo so izvedli v popoldanskih urah, ko v hodniku šole ni bilo nikogar. Dva sta ostala na straži, druga dva pa sta s ključem odprla najprej vhodna vrata, nato pa sta nasilno odprla vrata v skladišče. Vzela sta dve pištoli 9 mm (Valter in Vis) ter 167 kom. pištolske munioije in 334 nabojev za malokalibrsko puško. Toda spremljala jih je smola. V hodniku so se nepričakovano srečali s čistilko, ki je k sreči enega izmed njih prepoznala in stvar prijavila. Miličnikom je ob sodelovanju vaščanov uspelo, da so v pičli uri prijeli storilce in s tem preprečili ev. nesrečo, saj orožje ni za otroke in igračo. Dva storilca obiskujeta osmi, eden pa sedmi razred osnovne šole, četrti pa je vajenec metalurške šole na Jesenicah. Kljub vsem vzgojnim ukrepom šolskih organov in pravnih posledic tega primera se nam vsiljuje vprašanje: ali so šolski prostori z« shrambo orožja primerni? če dodamo še podatek, da v skladišču primanjkuje še nekaj municije, katero pa omenjeni učenci verjetno niso vzeli, upravičeno dvomimo v solidno poslovanje in skrb za orožje strelske družine Koroška Bela. Na vrsti je vodovod Krajevna skupnost Kamniške Bistrice je ena izmed najaktivnejših v občini Kamnik. Svet Krajevne skupnosti sklicuje na lastno pobudo vsako leto zbor volivcev in poroča o svojem delu. Delo sveta krajevne skupnosti v letu 1966 so obravnavali izčrpno na zboru volivcev v nedeljo. Zbora volivcev se je udeležilo 130 občanov. V uvodni besedi je predsednik krajevne skupnosti Franc Kregar poročal o delu sveta krajevne skupnosti v letu 1966. Zanimivo je naslednje: skupno so porabili 6,951.405 starih dinarjev, in sicer Za obnovo kulturnega doma na Vegradu, za most čez Kamniško Bistrico, vodovod v Slevem, popravilo potov in cest, javne razsvetljave ter prispevek za asfaltiranje ceste II. reda (3,700.000 dinarjev). Na žiro računu ima krajevna skupnost še 5,250.000 S dinarjev. Svet krajevne skupnosti se ni hotel sam odločiti za nabavo vodovodnega materiala, temveč je menil, naj o tem odločijo občani. Prišel je čas, ko lahko o gradnji vodovoda konkretno razpravljajo, ker imajo na razpolago nekaj sredstev. Skupna vrednost glavnega vodovoda bo znašala približno 25 milijonov S dinarjev. Vodovod bo dolg 3600 metrov in bo izpeljan od kamniškega vrha do mostu v Stranjah. Od glavnega voda bodo odcepi za posamezna naselja. V živahni razpravi so občani menili, da je vodovod in elektrika osnova za življenje ljudi ter navdušeno podprli svet krajevne skupnosti, da začne z deli. Menili so, da bodo morali občani precej zavihati rokave in s svojim delom prispevati, če bodo hoteli v letu 1967 končati glavni vod. Samoprispevek iz leta 1967 bodo namenili za vo- dovod. Glavni vodovod bo omogočil preskrbo z vodo tudi prebivalcem dela krajevne skupnosti Godiča, zato so menili, da je prav, če se svet krajevne skupnosti Kamniška Bistrica in Godič sestaneta in razpravljata o sodelovanju. Občaini so nabavo materiala, lokacijo glavnega voda in predlog o razširitvi pokopališča v Stranjah soglasno potrdili ter obljubili pomoč pri delu sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti v letu 1966 ni obravnaval samo komunalnih problemom čeprarv je pretežna dejavnost bila usmerjena v to, ampak) je razpravljal tudi o prosvetnem in kulturnem delu na njegovem področju, o zdravstvenem varstvu in o prošnjah občanov, ki so bile naslovljene na krajevno skupnost. Organiziral je štiri zbore volivcev. Za dva zbora volivcev je bil iniciaitor svet krajevne skupnosti sam. Občani so menili, da so veliko storili v zadnjih nekaj letih, čeprav se to ne pozna v enem centru, zato ker je njihova krajevna skupnost teritorialno zelo obsežna. Ostala je še vrsta nerešenih problemov, ki jih bodo tudi rešili, če bodo delali tako aktivno in imeli tudi v prihodnje aktiven svet krajevne skupnosti. Dobro se zavedajo, da je nemogoče v celoti vse probleme rešiti, kajti zahteve občanov so vedno večje." Vsem občanom, zlasti svetu krajevne skupnosti in odborom družbenopolitičnih organizacij želimo pri njihovem delu kar največ uspehov.' V. G. Kranj — Koper Izm :njava pionirjev Na pobudo občinske zveze DPM Koper so se 3. decembra na Občinski zvezi v Kranju dogovorili o izmenjavi pionirjev iz obeh občin Ko-perski pionirji bodo prišli v kranjsko občino za osem dni med zimslkimi šolskimi počitnicami, januarja prihodnje leto, pionirji kranjske občine pa bodo obisk vrnili v poletnih mesecih. V obeh skupinah bo okrog 30 pionirjev. Osnovna šola v Preddvoru je že začela s pripravami. Pionirji iz Kopra bodo v Preddvoru stanovali pri starših tistih otrok, ki bodo potem poleti letovali v Kopru. Na občinski zvezi Društev prijateljev mladine pravijo, da bodo v prihodnjem letu navezali stike še z dru- gimi mesti, če bo zamenjava tokrat uspela. A. 2. Centralni zavod za napredek gospodinjstva priredi v soboto, 17. decembra 1966 ob 16. uri demonstracijo za potrošnike in sicer delovanje ln uporaba električnih sesalnikov in loščilnikov, jprj-merna sredstva za nego in vzdrževanje stanovanja Demonstracija bo v pc$-slovalnici Opreme Kranj ob gimnaziji. Vstopnine ni \ SPORT 17. DECEMBER 196& * GLAS Državno prvenstvo v hokeju na ledu Najboljša strelca: Tišler in Beravs , Prvi del državnega prvenstva v hokeju na ledu je zaključen (zadnje kolo bo na sporedu 11. januarja). Zaradi tekem in priprav reprezentance bo prvenstvo prekinjeno do 11. januarja. V borbi za drugo mesto je Medveščak iz Zagreba doživel visok poraz na Jesenicah. Kranjska gora je z zmago nad Olimpijo v gosteh še vedno ostala resen kandidat za naslov vicešampiona. V letošnjem letu je še posebno zanimiva borba za naslov najboljšega strelca. Do prekinitve sta pristala na prvem mestu Tišler (Jes) in Beravs (KG), tesno pa jima sledijo Klinar in B. Jan (Jes) ter Ančevič (Med). LESTVICA Jesenice Kr. gora Medveščak Olimpija Partizan Mladost Beograd Cr. Zvezda 6 6 0 0 94: 4 12 7 5 0 2 50:19 10 6 5 0 1 49:25 10 6 3 0 3 32:18 6 6 3 0 3 23:28 6 6 t 0 4 14:37 4 6 1 0 5 12:66 2 7 0 0 78:85 0 LESTVICA STRELCEV • 17 golov: Tišler (J), Beravs (KG) , • 16 golov: Klinar (J), • 15 golov: B. Jan (J), Ančevič (Med), • 13 golov: F. Smolej, Felc (J), Viki Tišler • 9 golov: Mlakar (J), Renaud (Med), • 8 golov: R. Hiti (KG), 0 6 golov: Zupančič, Beravs (O), • 5 golov: R. Smolej, Pe-tač (KG), Krmelj, Gojano-vič, Rataij (Med), Oreščanin (Ml), I. Jan (J), • 4 goli: Zaje Med), G. Hiti (KG), Rebrača, V. Pe-rovič, Mihajlovski (P), J. Aljančič, Jakopič (O), • 3 goli: Kravijanac (P), Tumin, Seremet, Bon (B), E. Aljančič (O), Hribar (KG), Ravnik (J), Borlja (CZ), • 2 gola: Jug (J), Pire, Trebušak, Eržen (KG), Lazič, Belinič (Med), Erjavec, Vnuk, Radin, L"ip (O), Remenar, Grubišič (Ml), Stojanović, M. Perovič (P), Ramadanovič (B), % 1 gol: Razinger, Brun (KG), Kristan (J), Mijuškovič, Koljenšič, Popovič, Obradovič (P), Sinonec, Donovan (Med), Boškovič (O), Manić, Culum, Simenovič, Vidic, Julovski (CZ), Krneta (B), Trampetič, Sarajlič, Budja, Krajačič, Lo-vrinič (Ml). Preberite mimogrede • Na kriteriju novega snega v Val Dlsera je v moškem veleslalomu zmagal Francoz KHIy v času 1.44,46. A. Klinar je bil 48. s časom 1.57,66. Jakopič 51. — 1.58,62, M. Klinar 60. — 2.02,71, Vo-grinec 69. — 2.07,79. Peter Lakota je bil diskvalificiran. V ženskem slalomu je zmagala Steurer (Fr) v času 84,18, Majda Ankcle je brla s časom 96,66 sedemnajsta, Tev-ževa pa s časom 107,36 dva-intrideseta. % Na nemško - avstrijski skakalni turneji nas bodo za-stopaili Marjan Pečar, Ludvik Zaje in ing. Peter Eržen. Q> Marjan Pečar bo edini jugoslovanski predstavnik na mednarodnih Skakalnih tekmah v Leningradu. # O. Giacomelli, Oman, Koprivšek, Stefančič in Štru-celj bodo tvorili jedro naše ekipe na mednarodnih skakalnih tekmah, ki bodo 25. decembra v St. Moritzu. Kasneje bodo nastopili še v Cortini. % Vsi naši kandidati za pokal Kongsberg bodo nastopili 15. januarja na mednarodnih skikalnih tekmah v Scmmeringu. Pred FIS-A tekmovanjem v smučarskih tekih Evropski tekači v Bohinju Tudi Rusi in Skandinavci? — Zaprosili za pomoč 233 podjetij Bohinjski smučarski delavci so že davno tega prestali ognjeni krst v mednarodni tekmovalni areni. Leto za letom se vrstijo elitne tekaške prireditve na evropskem vrha in slednjič je vnovič na vr9ti veliko FIS-A tekmovanje v smučarskih tekih. Bohinjci se že od letošnjega poletja sem z vso vnemo pripravljajo, da bi 7. in 8. januarja prihodnje leto čimlepše sprejeli v svojo sredo najboljše smučarje-tekače s stare celine. In teh gotovo ne bo tako malo, saj nameravajo prizadevni prireditelji povabiti vso evropski tekaško elito. Po pričakovanjih naj bi torej videli januarja v Bohinju zastopstva Avstrije, Švice, Italije, češkoslovaške, Nemške demokratične repub. like, Zvezne republike Nemčije, Bolgarije, Francije in Poljske. Načrtov pa je tudi to pot več. Gostitelji januarske preizkušnje v tekih po bohinjskem kotu bi videli prav radi še odlično sovjetsko vrsto, v mislih pa imajo idejo, da bi pritegnili k prireditvi celo Skandinavce, vendar pa se bojijo velikih stroškov. To vprašanje pa se navsezadnje nanaša tudi na sodelovanje sovjetske ekipe. Naj bo kakorkoli že — Bohinj bo prvorazredna manifestacija evropskega tekaškega športa v sezoni 1966/67 — s tom pa bo dobil še posebno mesto med organizatorji vodilnih tekaških preizkušenj za priznanje mednarodne smučarske federacije — FIS. Bohinjci so se dobesedno zagrizli v delo pri organizaciji januarske tekaške predstave na evropski ravni. Dela je vedno dovolj in če beseda le redkokdaj seže do bohinjskega kota, je morda le prav, da se ob tolikšnih prizadevanjih, ki na moč odlikujejo že leta in leta domače športne delavce, spomnimo predsednika pripravljalnega odbora Franca Mencingerja. S svojimi sodelavci »e tovariš Mencinger prizadeva, da bi Bohinj prvo soboto in nedeljo v januarju prihodnjega leta lahko v vsem pokazal, da ne velja zastonj za zibelko slovenskega klasičnega smučanja. Priprave na takšne prireditve kot bo FIS-A tekmovanje v smučarskih tekih niso od muh. Dela je vedno dovolj. Zato je treba pozdraviti tudi pomoč slovenske smučarske zveze, občinske skupščine Radovljica, bohinjskega turističnega društva fn drugih, ki bodo po svojih močeh prispevali k člm-ugpešnejši izvedbi tekmovanja. Prireditelji pa so zaprosili za pomoč še 233 slovenskih podjetij, saj so za takšno prireditev potrebna velika finančna sredstva, ki jih pa ni mogoče zbrati le v domačam krogu. Bohinj je torej že nekaj mesecev v »ognju« velikih priprav, zadnja preizkušnja pred FIS-A tekmovanjem pa b0 vsakoletna preizkušnja najboljših domačih tekačev za memorial »Tomaža God- ca«, 25. decembra. Na njej bomo videli vso jugoslovansko tekaško elito, ki si je pred kratkim pridno nabirala kilometre pred vrsto nastopov doma in na tujem. Zvezni trener Janez Pavčič računa v letošnji sezoni predvsem na nekatere mlajše in obetajoče tekače, ki bodo lahko uspešno zamenjali v reprezentančni vrsti Cveta Pavčiča in Kobentarja, U sta dala slovo aktivnemu nastopanju. Mednje sodita Sa Roman Seljak in Mirko Bau-če, ki sta ta čas na Švedskem, vendar se bosta ža kmalu pridružila svojim tovarišem. Teden dni pred tekmovanjem za memorial »Tomaža Godca«, bo zvezni trener Janez Pavčič povabil na trening v Bohinj ali Kranjsko goro (če bodo ugodne snežne razmere), sicer pa na Pokljuko, naše najboljše tekače, takrat pa bo bržkone padla tudi odločitev o modri vrsti, ki nas bo predstavljala na bližnjih mednarodnih srečanjih v smučarskih tekih. I. Virnik Najboljši kegljači v Jugoslaviji Kegljaška zveza Slovenije je pred kratkim objavilo rang lestvice najboljših kegljačev v državi za leto 1966. Od Gorenj-cev so v lestvici štirje tekmovalci, ln sicer čadeževa (T) na tretjem mestu pri ženskah, ter šlibar (Jes), Ambrožič in Turk (oba T) na devetem, desetem ln enajstem mestu pri moških. ŽENSKE povprečno kegljev ERSKI (Proleter) 413,8 KALOCSAY (Kristal) 407,2 C ADE Ž (Triglav) 400,3 PIPIVIĆ (Medveščak) 393,8 STERGAR (SI. gradeč) 389 MOŠKI povprečno kegljev STERŽAJ (Branik) 923 GROM (Rakek) 888 880 8-79 873 870 861 POLES (Medveščak) SMOUANOVIĆ (Gr.) JURICEVIC (Zenica) VUKASOVIC (Poštar) POPOVIC (Grmošica) I. JURICEVIC (Zenica) 8623 ŠLIBAR (Jesenice) 862,1 AMBROilC (Triglav) 860,1 TURK (Triglav) 860,1 Popreček so računali na osnovi trinajstih določenih nastopov. Uspel seminar na Zel niči V organizaciji zbora smučarskih trenerjev ln učiteljev se j« v sredo, 7. decembra končal na Zelenici tridnevni seminar. Pokazalo se je, da je bil seminar izredno koristen in potreben. Seminarja se je iz Slovenije udeležilo 10 učiteljev in trenerjev smučanja, medtem, ko je bil od/.iv iz drugih republik nekoliko slabši. Pod vodstvom avstrijskih trenerjev Ernersta Franza in Her-berta Zimmermana so naši trenerji po programu obdelali najnovejše smučarske prvine. Naši trenerji m učitelji smučanja so se na seminarju spoznali z novitetami smučarske tekmovalne smeri. Zanimivo je, da je ta posvet zelo dobro uspel, saj so vsi udeleženci na koncu izrazili, da bi take seminarje tudi v bodoče organizirali. D. H u mer Odpoved reprezentantov Šest članov državne hokejske reprezentance, članov HK Jesenice in HK Kranjska Gora, je odpovedalo svojo udeležbo na mednarodnem turnirju za Donavski pokal, ki se Je pričel v petek, 16. decembra v Beogradu. Hiti, Jug, Bogo Jan, Ravnik In Smolej so odpovedali udeležbo v reprezentanci zaradi obveznosti v šoli oziroma službi, Ivo Jan pa »zaradi materialnih razlogov«. Zaradi tega je zven sklenila, da na turnirja ne bo nastopila reprezen« tanca, marveč bodo preostale reprezentante dali na razpolago ekipi StfMp oziroma Beograda. O utemeljitvi I. Jana bo razpravljala disciplinska to misija. 13701753188230^^718 ttta Skofja Loka izdeluje gospodinjske predmete, električne transformatorje, električna spajkala in drugi električni material. Za občinski praznik škofje Loke čestita svojim kupcem in poslovnim prijateljem ter občanom Tovarna klobukov Šešir Skofja Loka Vsem poslovnim prijateljem, odjemalcem in občanom čestita za občinski praznik občine Skofja Loka Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije, Skofja Loka čestita za občinski praznik vsem občanom in poslovnim sodelavcem Obrtno podjetje Bistra skofja Loka opravlja kemično čiščenje oblek, pranje in likanje perila, krojaške in čevljarske usluge — kvalitetno in po ugodnih cenah. Kolektiv podjetja čestita občanom za občinski praznik Škofje Loke Kmetijsko gospodarstvo Skofja Loka z obrati; posestvo, meso izdelki in njenimi prodajalnami po Gorenjski čestita za občinski praznik škofje Loke vsem občanom, odjemalcem in poslovnim prijateljem Gostilna »Plevna« Karlin Gašper se priporoča za cenjeni obisk in čestita občanom za občinski praznik Škofje Loke Komunalno podjetje Remont skofja Loka čestita za občinski praznik škofje Loke vsem občanom in poslovnim prijateljem ter jih obenem obvešča, da se bo gradbena skupina podjetja združila 1. januarja s podjetjem SGP »Tehnik« Obrtno podjetje Instalacije skofja Loka Vsem poslovnim prijateljem in občanom čestita Za praznik občine Skofja Loka in jim želi srečno novo leto 1967 Tržič: Tudi Kokrški odred bo dobil domicil V Tržiču je bil te dni prvi sestanek, ki ga je pripravilo občinsko združenje zveze borcev NOV skupno z nekdanjimi borci kokrškega odreda. Govorili so o pripravah za podelitev domicila tej enoti, ki se je največ zadrževala v okolici Tržiča, sicer pa se je gibala na vsem desnem bregu Save od Kamnika do Jesenice in še dlje. Kokrški odred je bil ustanovljen dvakrat: prvič poleti 1942 in drugič poleti 1944. To so narekovale takratne razmere in okupatorjeva taktika, ki ji je bilo treba najti ustrezen odgovor. Na sestanku so veliko govorili o zbiranju in pisanju zgodovine te enote, ki bo morala nujno zajeti tudi povezovanje s terenskimi organizacijami in vse, kar je bilo zanimivega. Ker bo delo dolgotrajnejše, je bil sestavljen odbor za pripravo domicila ter izbrane komisije, ki bodo opravljale posamezne naloge. Vsi, ki se zanimajo za podrobnosti in delo, naj se obračajo na naslov: ZZB NOV Tržič, Miloš Sava, narodna obramba skupščine občine Tržič. I.Jan Vabimo vas na prijetno silvestrovanje ki ga prirejamo v restavraciji in prostorih pristaniške zgradbe Aerodroma Ljubljana »Hotel Letališče« Brnik če se še niste odločili, kje boste dočakali novo leto Za prijetno razpoloženje vam bodo igrali Zadovoljni Kranjci Postreženi boste z novoletnim menujem in dobro kapljico Zaključen! družbi od 18—22 oseb nudimo silvestrovanje po lastni že'ji in po predhodnem dogovoru Vsem pa, ki žele pričakati novo leto na Krvavcu nudimo v novi brunarici »TIHA DOLINA« prijeten Silvestrov večer Po predhodnem dogovoru rudimo tudi prevoz iz Kranja do Brnika. Ker je število sedežev omejeno, vas prosimo, da pohitite z rezervacijo. Rezervacije in informacije dobite po telefonu Kranj 22-347, 22-348 aH pismeni na naslov Aerodrom Ljubljana »Hotel letališče«, Kranj p. p. 35 KOLEKTIV Pekarne in slaščičarne Skofja Loka V počastitev občinskega praznika odpira novo pekarno in slaščičarno. Za praznik občine Skofja Loka čestita občanom in jim želi še nadaljnjih uspehov. Podjetje konfekcija Kroj Skofja Loka čestita za občinski praznik vsem občanom, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem ter priporoča svoje kvalitetne izdelke SGP Tehnik Skofja Loka Vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom čestita za občinski praznik občine Skofja Loka Delovni kolektiv veletrgovine »Loka« v Škof ji Loki čestita občanom za praznik komune in priporoča svoje visoko kvalitetne izdelke v trgovski mreži 20 ZA ŽENE 17. DECEMBER 1966 * GLAS Preberite, koristno je! Drobce izrabljenega toaletnega mila čestokrat zavrže-n:o, a bi jih mogli s pridom uporabiti. Denite vse v vrečko iz tankega bombaža, najboljša bo gaza, in jih uporabite pri kopanju. Poletnih čevljev ne moremo več nositi, moramo pa poskrbeti zanje, da se nam med zimo ne izmaličijo. Vso poletno obutev dobro očistite, natrite s pasto in pološčite, potem pa nadevajte vanje časopisni papir ali kopita, da ne bodo izgubila prvotne oblike. Poletno obutev hranimo v pol ivi nilskih, ali platnenih vrečkah. Imate čajnik? Potem ste gotovo opazili, da je dobil neprijeten duh, ker ga že dolgo niste uporabljali. Izperite ga i vrelo vodo, ki ste ji dodali jedilno sodo. Neprijetni duh bo izginil. K pijačam ponudimo K čaju sendviče, polnjena jajca, toast, sardine v olju, kekse, suho pecivo. H kavi surovo maslo, med ali džem, stepeno smetano, sadni kolač, kremove rezine, torte, pecivo iz mlečnega kvašenega testa. H kakau prepečenec, pecivo iz mlečnega kvašenega testa, stepeno smetano. K pivu mesne izdelke, sir, slanike, preste, sirove ali baby palčiće, rdečo redkvico. K vinu slane mandeljne, zemeljske orehe, sirove paličice, slane kekse, pikantne kruhke. K bovli suho pecivo, kolačke, orehe. K punču krape, medeno pecivo, biskvit. K limonadi obložene kruhke. K sladkim vinom suho pecivo. K \vhiskyju, konjaku, žganjem slane mandeljne, zemeljske orehe, slano in sirovo pecivo. POTROŠNIKI! Ugoden nakup novoletnih daril vam nudimo v prodajalni Delikatesa Kranj, Maistrov trg. Od 15. do 31. decembra 1966 nudimo gospodarskim organizacijam, ustanovam in ostalim potrošnikom pri nakupu novoletnih daril za vrednost 50,00 ND 5 odst. popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odpremljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih daril v Delikatesi v Kranju. GARAŽNA, VHODNA IN OSTALA STANOVANJSKA VRATA, RAZNA OKNA IN VSE VRSTE PARKETA NIJALES V HALI D NA GR V LJUBLJANI ZA PIONIRSKIM DOMOM Okovje Kamna gorica razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. Tehnični vodja: Pogoj: strojni tehnik z urejeno vojaščino in nokaj let prakse 2. Delovodja v proizvodnji: Pogoj: a) VK delavec strojne stroke z daljšo prakso — b) delovodsko šolo kovinske stroke s prakso. Prijave poslati na upravo podjetja do 30. 1. 1967. Osebni dohodki po pravilniku OD. Podjetje s stanovanjem ne razpolaga. modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR Izkoristite ugodne nakupe za novo leto 1967 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in v poslovalnici MODNA HIŠA LJUBLJANA Televizija in obiski Televizija je uvedla povsem nov slog pri sprejemanju obiskov. Ce vas obiščejo so* rodniki, prijatelji ali naključni znanci, jih boste med televizijskim sporedom prav gotovo sprejeli v sobi, kjer je TV sprejemnik. V tem primeru bo pogovorov bolj malo, vsi boste zrli v zaslon, gospodinja pa bo svoje gostoljubje dokazala na zelo preprost način. Influenca - gripa Gripa je razširjena v vseh delih sveta, povzročajo pa jo virusi treh tipov: virus A, B in C. Vsi trije kažejo enako bolezensko sliko, toda s strogo specifično imuniteto: človek, ki je ozdravel za gripo, ki jo je povzročil virus A, lahko kmalu zatem ponovno leže v posteljo zavoljo gripe, ki jo je povzročil virus B — in tako naprej. Omenjena bolezen jc največkrat blaga, toda komplikacije morejo biti neprijetne. Gripa se prične z zvišano vročino, slabostjo, nahodom, kašljem... Pri hujših oblikah nastopi tudi krvavenje iz nosu; to je posledica vnetja nosne sluznice. Gripozni ljudje imajo hrapav glas in čutijo tudi bolečine v grlu. Pogosto se zgodi, da se v času epidemij gripe pojavijo pri bolnikih tudi živčni ali želodčni simptomi. H gripi sodi bruhanje (ne vedno), izguba teka, medtem ko dia-reja, ki nastopi hkrati z gripo, ni povezana z njo, temveč je vzrok drugod. Najhujše komplikacije, ki jih povzroča gripa, so vnetja dihal, ušesa ali tudi pljuča. Gripoznim bolnikom dajemo zdravila za znižanje vročine, veliko vitamina C, kalorično hrano in veliko tekočine, zlasti sadnih sokov. Pri komplikacijah, predvsem vnetjih, dajemo bolniku antibiotike, vendar vedno le po zdravnikovem navodilu. Ker je med sporedom gospodinji in tudi gostom neprijetno, da se gostiteljica nenehno sprehaja med kuhinjo in sobo, je najbolje že pred prihodom obiskov pripraviti vse najmujneše. # Postrezite z jedili, ki jih je moč jesti z roko ali v skrajnem primeru z vilicami brez noža. 0 Ne ponudite gostom jedi, ki morejo zdrkniti s krožnika. Izogibajte se graha, trdo kuhanih jajc, raznih omak, ki morejo umazati naslonjače in krila, medtem ko gost zre v dogajanje na zaslonu. # Najenostavneje je, če gostom ponudite sendviče, ki ste ji zelo preprosto obložili, slane palčke, kekse in vse skupaj naložite na mizico, ob kateri sedite. Zdravje -lepota Najcenejše lepotilno sredstvo je — spanje. Pojdite zgodaj v posteljo in vsaj enkrat tedensko spite devet ur! Pol ure pred spanjem posvetite svoji negi, in če ljubite jutranjo masažo, j« tokrat izjemoma opravite v večernih urah. Oprhajte se a hladno ali mlačno vodo, zavijte se v veliko frotirko aR kopalni plašč in počivajte po kopeli deset minut na ravnem ležišču. Enkrat tedensko uživajte le lahko vitaminsko hrano: zelenjavo, sadje, nemastno meso, ribe, mleko, sir, črn kruh; belega kruha tisti dan ne uži« vaj te, prav tako ne maščob in sladkarij. Enodelni obleki sta krojeni Izrazito športno. Zadrge so letošnja modna novost MARKET Velika izbira darilnih zavitkov, aranžiranih košaric, bonbonier, desertnih pijač in igrač Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. ure. Delavski dom Kranj Prodam Prodam tovorni avto mer-cedes, 2 toni. Naslov v oglasnem oddelku 5686 Prodam traktorsko škropilnico. Cena ugodna. Sv. Duh 44, 5k. Loka 5688 Prodam cvetlični med. Cena 800 S din za kg. Mošnje 20, Brezje 5704 Prodatm skoraj nov 10fl-Ii-trskl brzoparilnik. Jan Ivan — Bled, Jelovška c. 30 5705 Prodam 6 tednov stare puiske. Podreča 18, Medvode 5706 Prodam 3 nova dvokrilna dvojna okna za rolete — Bi-tenc Stanko, Zg. Bitnje 34, Zabnica 5707 Brušena stekla za izložbena okna e podstavki prodam. Klobovsova 8, Skofja Loka 5708 Prodam kravo, ki bo v štirinajstih dneh teletila. Stra-hinj 38, Naklo 5709 Prodam 8 ms prvovrstnih bukovih drv v bližini Kranja. Naslov v ogl. oddelku 5710 Poceni prodam prašiča 140 kilogramov težkega in (kim-pež) v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5711 Prodam prašiča za zakol. Velesovo 8, Cerklje 5712 Prodam dobro ohranjen kombinirani italijanski otroški voziček — temnordeče barve. Poljka, Gosposvetska 11, Kranj 5713 Pralni stroj AEG, električni kuhalnik (dve plošči), stoječo svetilko, opaž za oto-mano in ženski zimski plašč za srednjo postavo, vse v dobrem stamju, prodam v Kranju Stritarjeva 4, stanovanje 21 ' 5714 Zastava 750, letnik 1964 zelo dobro ohranjen, prvo lastništvo, po ugodni ceni prodam. Govc Janez, Kranj, Ko-krica 236 5715 Prodam fiat 750. Narat, Gosposvetska 15, Kranj 5716 Prodam dva prašiča po 200 kilogramov težka za zakol in kabel za motor (trofazni) Mavčiče 44, Medvode 5717 Prodam 5 prašičkov, starih 6 tednov. Likozar, Cerklje 44 5718 Prodam dobro ohranjeno slani oreznico na električni pogon. Lahovče 61, Ceriklje 5719 Prodam konja, težkega 300 kilogramov, star 15 let. Uko-va 15, Jesenice 5720 Prodam dobro ohranjene smuči, dolžina 205 cm in gojzerice 40. Naslov v oglasnem oddelku 5721 Prodam opremljeno visoko pritlično hišo, takoj vseljiva in šivalni stroj, Singer. Lub-n0 37, Podnart. Ogled vsak dan od 14. — 18. ure 5722 Prodam šrotar mlin. Tene-tiše 33, Golnik 5723 Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Vešter 19, Skofja Loka 5724 Ugodno prodam otroško harmoniko »Hohner«. Naslov v oglasnem oddelku 5725 Prodam 600 kg težkega delovnega vola. Kalan, Zalog — Golnik 5726 Prodam moped T 12, Gli-nje 3, Cerklje 5727 Prodam Škoporeznico po zelo ugodni ceni na motorni in ročni pogon. Strahinj 82, Naklo 5728 Prodam prašiča 120 kg težkega. Dvor je 56, Cerklje 5729 Prodam plemenskega vola, mlado kravo dobro mlekari-co. Bašelj 17, Preddvor 5730 Prodam akvarij, 45-li trski s filtrom. Naslov v oglasnem oddelku 5731 »Sava«, tovarna gumijevih izdelkov Kranj proda več rabljenih elektromotorjev in ostala rabljena sredstva. Informacije dobite v .nabavni sllužbi Stara pošta 5732 Prodam mlin za žito. Strahinj 17, Naklo 5755 Prodam 5 prašičev za rejo, okrog 100 kg težkih. Teran, Bistrica 1, Duplje 5756 Prodam novo moško obleko (Zapuški loden) za 14-letnega fanta. Hotemože 44, Preddvor 5757 Prodam skoraj nov štedilnik »Gorenje«, radio in NSU primo. Cena ugodna. Kaltan-ekar, Zupančičeva 31, Kranj 5758 Prodam prašiča za zakol. Ilovka 5, Kranj 5759 Prodam prašiča za zakol. Britof 48, Kranj 5760 Prodam dva debela prašiča, 200 kg težka. Kranj - Cir-če. Staretova 12 5761 Prodam brejo kobilo ali zamenjam in prodam dva prašiča/30—35 kg težka, Visoko 90 5762 Prodam fiat 750, karambo-liran. Suha 3, Kranj 5763 Prodam mlado kravo po teletu, dobro mlekarico in tri prašiče od 100 — 130 kg težke. Visoko 5, Šenčur 5764 Prodam kravo. Šetina, Zbilje 38, Medvode 5765 Ugodno prodam skoraj nov krznen plašč. Skofja Loka Poljanska 1, trafika 5766 Prodam večjo količino bukovega oglja. Kejžar, Davča 71 5767 Prodam ugodno televizor čajavec 522 z garancijo, Cerklje 91 5768 Prodam tri prašiče 6 tednov stare. Velesovo^ 25, Cerklje 5769 Prodam dva prašiča, 90 kg težka. Cerklje 108 5770 Prodam prašiča za zakol. Žirovnica 11 5771 Ugodno prodam lipova in hrastova drva. Bulovec, Za-breznica 59, Žirovnica 5772 Ugodno prodam nov0 zračno puško z lepo okrašenim kopitom. Zoreč, Kranj, Valj avčeva 14 5773 Prodam prašiča za zakol, po izbiri. Kranj, Jezerska c. 44 5774 Prodam ali zamenjam za zidno opeko 8 ms bukovih drva. Zg. Besnica 24 5775 Prodam dva prašiča, težka 160 kg. Sr. vas 55, Šenčur 5776 Prodam 3000 kg sladkega sena in dam v najem 300 m2 lahko pristopnega prostora za skladišče ali obrt. Mesec, Gorice 15, Golnik 5777 Prodam konja, 5 let starega, 540 kg, sposoben za vsako vožnjo ali zamenjam za starejšega. Poljšica 13, Zg. Gorje 5778 Ugodno prodam dobro ohranjeno pohištvo kombinirane sobe. Ponudbe poslati pod »Javor« Jesenice 5779 Kuoim Kupim 25 gramov zlata za zobe. Rogelj Milan, Cerklje 5733 Kupim dobro ohranjen fiat 750 — tudi na devize. Ponudbe poslati pod »Ugodno« 5734 Kupim droben krompir in ajdove pleve ali prosene. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj — Primskovo 5735 Hišo v Kranju ali okolici kupim. Ponudbe poslati pod »Gotovina« 5736 Kupim traktor. Oddali ponudbe pod »Cena in opis« 5737 Kupim dva kolesa od motorja 14 x 16 z gumo brez osi. Lešnik, Mojstrana 125 5693 Kupim lepe suhe hrastove plohe 4—5 cm, 2—3 nI3 in prodam dobro ohranjeno sobno pohištvo. Ogriz Andrej, Trojarjeva 9, Kranj — Stražišče 5780 Kupim enostanovanjsko hišo ali večje stanovanje v Kranju. Ponudbe poslati pod Gotovina I 5781 Garažo, železno, montažno kupim. Naslov v oglasnem odelku 5692 Kupim gradbeni les, lege in špirovce za streho, betonsko železo prof. 6, 8 in 10 mm in suha bukova drva. Pod-bevšek Janez. Vi. M. Korbar-jeve 5, Kranj 5694 Ostalo Stanovanje, dvosobno, kon-fortno v bloku, Kranj Zl. poide, zamenjam za večje tro-sobno na ožjem področju. Kranja. Pondlbe poslati pod Zamenjava ugodna« 5645 MIZAR išče službo v Kranju takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslali - >d »Takoj« 5738 Kavarna išče pridno pomočnico z znanjem nemščine za kuhinjo in pospravljanje tujskih sob. Hrana in stanovanje v hiši. Plača dobra. Ponudbe poslati pod »Koroška — Avstrija« 5739 Podpisani, Koželj Vinko, opozarjam vsakogar, da nisem plačnik za morebitne dolgove, katere bi naredila moja žena Fani Koželj, Kranj, Jezerska c. 17, Primskovo, na svoje ali na moje ime. Koželj Vinko, stanujoč tam. 5740 Podpisana, Jenko Anton in Marija iz Valburge 33 pri Smledniku preklicujeva neresnične besede, ki sva jih dne 4. 9. 1966 izrekla o Trša-nu Francu iz Valburge 54, in sicer, da je iskal po osvoboditvi po vasi podpise za izgon bivšega barona Lazari-nija. Zahvaljujeva se mu, da je odstopi od tožbe. Jenko Anton in Marija 5741 Gospodinjska pomočnica z znanjem kuhe dobi zaposlitev takoj. Ponudbe poslati pod »30.000« 5742 SKLADIŠČE 70 m2 v Kranju oddam. Naslov v oglasnem oddelku 5743 Našel sem moped sive barve. Dobi se, Britof 78, Kranj 5744 Službo išče dober kovino-strugar. Mavri, pri Vire, Ljubljanska 6, Kranj 5745 Nujno potrebujem 2500 ND posojila. Dam dobre obresti. Naslov v oglasnem odd. 5746 Preklicujem avtobusno izkaznico na ime Janko Valja-vec — Prebačcvo — KOP št. 9622 5747 Dve mirni dekleti iščeta neopremljeno sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »Takoj stanovanje« 5748 Našla sem žensko kolo. Dobi se Zg. Bitnje 77, 2ab-nica 5749 MODISTKO, dobro moč,, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku 5750 Sobo s souporabo kuhinje oddam dvema tovarniškima delavkama ali upokojenki. Naslov v oglasnem oddeiku 5751 Zamenjam kravo po tektu za neplašljivega konja do 7 let, ki zna sam vleči brazdo. Ljubno 21, Podnart 5752 STROJNO PLETEM vse vrste puloverjev tudi z raznimi vzorci, hitro in moderno. Kranj, Nazorjeva 10 pri nebotičniku 5753 Izgubila sem zlato zapestno uro od Kranja do Besnice. Najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi Mariji Žumer, Žanova 13, Kranj 5754 10 % popust od 15 — 30 decembra 1966 na vse artikle za dedka Mraza Vam nudi in se priporoča »MIRA« Kranj, Titov trg 24 5536 Vdovec, star 55 let z enim otrokom, starim 8 let želi spoznati dekle ali upokojenko. Imam malo posestvo na lepem kraju Gorenjske. Resne ponudbe poslati pod »Upokojenec« 5784 Prireditve TVD — KRANJ prireja SILVESTROVANJE v vseh prostorih svojega doma v Stražišču. Igrata plesni ansambel FENIX in veseli KRANJČANI. Rezervacije vstopnic v gostilni Benedik, telefon 21518 5569 Gostilna ZARJA v TRBO-JAH priredi v nedeljo, dne 18. 12 66. zabavo s plesom. Igral bo SENCURSKI KVINTET Vabljeni! 5782 GOSTILNA pri MILHAR-JU v šmartnem prireja v soboto in nedeljo zabavo s plesom. Za jedačo in domače specialitete preskrbljeno. Igrali bodo VESELI TRSTE-NIČANI, Vabljeni! 5783 Bivše gostišče v Crngrobu priredi 31. decembra SILVESTROVANJE. Prejemamo rezervacije sedežev do 25. 12. Prosimo Vas, da pohitite. Vljudno vabljeni 5662 22 OGLASI - SPOREDI SOBOTA — 17. decembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Tone Abseo igra na harmoniko — 9.40 Iz albuma skladb za otroke — 10.15 Nikola šubič Zrinjski — odlomki iz opere — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Koncert lahke glasbe — 12.10 Pravkar prispelo! — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Solista Boris Campa in Pavle škabar koncertirata — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert Po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna in komunalna banka — Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Komorni zbor RTV Ljubljana Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7.. 8.. 10.. 12.. 13.. 15.. 17.. 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9.. 12.. 13.. 15.. 17.. 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. poje slovenske narodne pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 1735 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V svetu operetne glasbe — 20.30 Pokaži, kaj znaš? — 21.30 Ob isti uri se dobimo — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami _NEDELJA — 18. decembra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.42 Glasbena medigra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 1025 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe — H.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 športno popoldne — 15.30 Humoreska tega tedna — 17.05 Igra orkester Johnnv Douglas — 17.30 Radijska igra — 18.39 Poljudne skladbe v izvedbi naših pevcev — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Interpretacije opernih vlog — 22.10 »Glasba ne pozna meja« — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Večer z glasbo Iva Malca PONEDELJEK — 19. decembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Lahka orkestralna glasba — 9.45 »Cicibanov svet« — 10.15 Havdn na repertoarju londonskega baročnega ansambla — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glas- bena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — Il!l5 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncert ameriških pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz jugoslovanske solistične glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna in komunalna banka — Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Nastop moškega in ženskega zbora »France Prešeren« iz Kranja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK - 20. decembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Pesmi iz Slovenske Benečije — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Odlomki iz popularnih oper —11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Razpoloženje, vtisi in spomini — 12.10 Veseli hribovci iti ansambd Mahkovič — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 »Boli osliček« in druge lahke koncertne skladbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz ju. goslovanske lahke orkestralne glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek na-svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.09 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.08 Nastop zbora RTV Sarajevo — 20.20 Radijska igra — 21.13 Pesem godal — 21.35 Iz ft> noteke radia Koper — 22.19 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT -— studio Zagreb — 23.05 Za piea igra orkester Ted Heath SOBOTA — 17. decembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 14.50 TV v šoli RTV Ljubljana 17.10 Poročila 17.15 Drejček in trije Marsovčki RTV Beograd 17.35 Kje je, kaj je 17.50 Reportaža studia Titograd RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik 18.45 S kamero po svetu RTV Beograd 19.10 Operna scena RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Skrivnost puščave — film RTV Beograd 21.00 Humoristična oddaja RTV Ljubljana 22.00 Bonanza — film 22.50 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 S kamero po svetu 19.10 Operna scena RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Filmski satirikon 21.00 Spored italijanske TV Ojtale oddaje RTV Zagreb 22.00 Iz del Iva Andriča 22.15 Bonanza — film 23.15 Informativna oddaja TELEVIZIJA NEDELJA — 18. decembra RTV Ljubljana 9.05 Poročila 9.10 Dismevev svet RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja RTV Beograd 10.45 Tisočkrat zakaj RTV Ljubljana 11.30 Tomek in pes Športno popoldne in Ponavljamo za vas Pokaži kaj znaš RTV Beograd 18.30 Poročila 18.35 Karavana — reportaža RTV Zagreb 19.05 Dialogi — serijska mladinska igra RTV Ljubljana 19.54 Medigra RTV Beograd 20.00 T V dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Cik cak RTV Beograd 20.50 Leningrajski akademski ansambel RTV Ljubljana 21.50 Zgodbe za vas 22.40 Zadnja poročila Drugi spored 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Skopje 9.25 Poročila 9.30 Oddaja narodne glasbe RTV Zagreb 11.30 Champion — film 12.00 Neznani svet — film RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Zagreb 20.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 21.50 Golo mesto — film PONEDELJEK --19. decembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.00 Ruščina RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.50 Ruščina RTV Beograd 16.50 Poročila 16.55 Angleščina RTV Ljubljana 17.25 Darila, dedka Mraza 17.35 Disnevev svet 18.25 TV obzornik 18.45 Silvestrova kuharska oddaja RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Kaleidoskop RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Mrtvaški ples — / TV drama 22.00 Biseri glasbene literature 22.15 Srečanje s pesnikom 22.30 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Znanost in mi RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Zagreb 17.25 Mali svet RTV Skopje 17.40 Risanke RTV Zagreb 17.55 Neznani svet — film 22L30 Informativne oddaje TOREK - 20. decembra RTV Ljubljana 18.20 Repotaža o JLA 18.40 Torkov večer z Božom Grošljem 19.00 Svet na zaslonu 19.40 TV obzornik 20.00 Celovečerni film »Mandy« 21.30 Kulturna panorama 22.10 Zadnja poročila Drugi spored 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Zagreb 19.40 Obrazi naših mest 20.00 Poročila 20.10 Nesrečniki — II. del RTV Sarajevo 21.10 Mozaik — kulturna oddaja RTV Zagreb, 21.50 Zadnja poročila Avtopromet Gorenjska Kranj oddelek za turizem prireja 17. in 24. decembra letos in po novem letu vsako soboto enodnevne izlete v Trst Odhod avtobusov vsakokrat ob 630 izpred kina Center. — Povratek iz Trsta ob 17,30 — Cena potovanja znaša 35 N-din. — Potnik mora imeti individualni potni list. — Naročila sprejemamo za vsak izlet do vključno petka v navedenih tednih.— Prevoz je z modernimi avtobusi. Vse informacije dobite pri našem oddelku za turizem tel. 21081 (avtobusna postaja — II. nadstropje) ter pri Kompasu in Generalturistu. Pozdravljamo vse obiskovalce Novoletnega sejma v Kranju Z nami sodelujejo naslednji proizvajalci: OBLAČILA Rogaška Slatina • ALMIRA Radovljica # KROJ skofja Loka # BAČKA PRODUKT Subotica # SVILANIT Kamnik # MARLES Maribor # NOVA OPREMA Slovenj Gradec • GORENJKA ŠUMI Lesce POTROŠNIKI: Obiščite naše paviljone na sejmu v Kranju! Trgovsko podjetje »Murka« Lesce Zahvala Ob nenadni, prerani izgubi naše zlate nepozabne, nadvse skrbne mame, stare mame, sestre, tete in tašče Angele Gorenec rojene MARKOVIČ Štingelčeve mame iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje, ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. — Posebna hvala še šefom KU, sodelavcem uprave SO Kranj, TšC Kranj, mehanični delavnici Save Kranj, organizacijam RK Šenčur, DU Šenčur, oktetu Šenčur in duhovščini Šenčur. Vsem, ki so nam na kakršnikoli način pomagali, sočustvovali z nami še enkrat naša najlepša hvala. Šenčur Žalujoči: hčerki Helena, Angela, sinova Pavle, Andrej z družinami, sestre, bratje in ostalo sorodstvo Loterija Poročilo o la srečk, ki j bra 1966 Srečke s končnicami 0 67200 80030 791950 805410 21 61 41701 81021 83091 2 47042 60692 79632 91922 165492 03 93 14523 48353 371663 74 žrebanju 50. ko-e bilo 15. decem- so zadele dobitke N din 4 404 404 8.004 100.004 6 10 400 1.006 1.000 4 404 604 1.004 1.004 8.004 8 10 600 600 30.000 20 94 6 10144 2.000 57364 400 83844 600 388524 8.000 935434 50,000 05 6 55 8 18355 408 24145 600 425315 10.000 36 6 686 80 61946 600 98946 400 07 8 17 6 10577 600 85467 400 25 6 868 40 30S78 600 71878 600 139928 10.006 49 8 239 100 0879 200 72459 400 94439 400 313069 8.000 956779 8.000 Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Franca Česna gostilničarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, gasilcem, gostinskemu podj. Vrhnika, Klavnici Kranj, Inteks Kranj, č. duhovščini in pevcem. Vsem, prav vsem še enkrat prisrčna hvala. žalujoči: žena, sinovi, hčerke in vnučki Sp. Brnik, Bjelovar, Ljubljana, Celovec, Vrhnika, Maribor, Šenčur, Podbrezje, 12. 12. 1966 Kranj »CENTER« 17. decembra franc. barv. CS film MOZ IZ RIA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma ŠTIRJE V TEKSASU ob 22. uri 18. decembra amer. barv. CS film ŠTIRJE V TEKSASU ob 13. uri, franc. barv. CS film MOZ IZ RIA ob 15., 17. in 19. uri, premiera jap. filma ONIBARA ob 21. uri 19. decembra jug. film POGLED V ZENICO SONCA ob 16. in 18. uri, jap. film ONIBARA ob 20. uri 20. decembra jug. film POGLED V ZENICO SONCA ob 16. in 18. uri, jap. film ONIBARA ob 20. uri Kranj »STORŽlC« 17. /decembra amer. film TRIDESET LET SMEHA ob 16. uri, jug. barv. film PONEDELJEK ALI TOREK ob 18. in 20. uri 18. decembra amer. film TRIDESET LET SMEHA ob 10. in 14. uri, jug. barv. film PONEDELJEK ALI TOREK ob 16. uri, angl. film SLUŽABNIK ob 18. uri, premiera jug. filma POGLED V ZENICO SONCA ob 20. uri 19. decembra franc. barv. CS film MOZ IZ RIA ob 16., in 18. uri, amer. barv. CS film ŠTIRJE V TEKSASU ob 20. uri 20. decembra špan. barv. CS film SAMBA o/d 16., 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 17. decembra amer. VV film MOZ, KI JE UBIL LIBERTI VALANCEA ob 19. uri 18. decembra šipan. barv. film POTEPUH ob 15., 17. in 19. uri Kropa 18. decembra amer. barv. film PTIČI ob 15. in 19.30 uri MALI KINO — Kranj, Delavski dom, vhod 6 17. in 18. decembra švedski film GOSPODIČNA JULIJA ob 17. uri Jesenice »RADIO« 17. decembra švedski film MOJ DRAGI JOHN 18. decembra švedski film MOJ DRAGI JOHN 19. decembra mehiški barv. film JAZ SEM PUSTOLOVEC 20. decembra franc. barv. CS film VLAK Jesenice »PLAVŽ« 17. decembra franc. barv. CS film VLAK 18. decembra franc. barv. CS film VLAK 19. decembra švedski film MOJ DRAGI JOHN 20. decembra švedski film MOJ DRAGI JOHN Žirovnica 17. decembra ital. ruski film KORAKAJ ALI UMRI 18. decembra ruski barv. film KROTITEUICA TIGROV ■ Dovje-Mojstrana 17. decembra ruski barv.' film KROTITELJICA TIGROV \ 18. decembra ital. ruski film KORAKAJ ALI UMRI Koroška Bela 17. decembra angl. film KRIVA POT 18. decembra jug. ital. barv. film PEKEL V ČRNEM GOZDU 19. decembra franc. CS film VLAK Kranjska gora 18. decembra angleški film KRIVA POT Kamnik »DOM« 17. decembra amer. grški film FEDRA ob 20. uri 18. decembra amer. grški film FEDRA ob 17. in 20. uri 19. decembra amer. grški film FEDRA ob 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 18. decembra ob 10. uri URA PRAVLJIC — novoletni program z na- stopom dedka Mraza, ob 15. uri za IZVEN Delft: HURA SONCU IN DEŽJU novoletna uprizoritev za otroke z nastopom dedka Mraza PONEDELJEK — 19. dec. ob 16. uri Delft: HURA SONCU IN DEŽJU za učence šole Šenčur Amatersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah SOBOTA — 17. decembra ob 15.30 A. Novačan: HERMAN CELJSKI — drama za osnovno šolo »Prežihov Vo-ranc« Jesenice, ob 19.30, A. Novačan: HERMAN CELJSKI — drama za abonma SOBOTA in IZVEN NEDELJA — 18. decembra ob 15. uri A. Novačan: HERMAN CELJSKI — drama za IZVEN in ob 19.30 Držič-Ru-pel: BOTER ANDRAŽ gostovanje na Hrušici za r.bonma HRUŠICA in IZVEN 17. DECEMBER 1966 * GLAS Obiščite novoletni sejem v Kranju od 17. do 26. decembra v prostorih Delavskega doma F. Vodopivca j> Razstava in prodaja stanovanjske opreme NOVO LETO JE PRED DURMI Pred durmi je tudi veliko nagradno žrebanje Gorenjske kreditne banke Nagrade: — avto zastava 750 — pralni stroj — moped — šivalni stroj — hladilnik — pisalni stroj — dve kolesi lahko dobi vsakdo, ki bo do konca decembra letos vložil v banko najmanj 2.000 novih dinarjev za vsaj leto dni Razen do sodelovanja v nagradnem žrebanju imate še tele ugodnosti: — dobili boste višje obresti — nezgodno boste zavarovani V primeru res nujne potrebe vam banka zagotavlja vrnitev vloge pred rokom. Tudi za prihodnje leto pripravljamo še večje nagradno žrebanje. Zato varčuj in stalno vlagaj v svojo Gorenjsko kreditno banko Cenjene potrošnike obveščamo, da bo naša poslovalnica Pohištvo v Lescah odprta neprekinjeno od 8. do 18. ure v soboto, dne 17. decembra in v nedeljo, dne 18. decembra Potrošniški kredit dobile takoj' Ugodne cene — brezplačna dostava na dom! Izredna novoletna prodaja preprog od 17. do 31. decembra Trgovsko podjetje »Murka« Lesce 10-odstotni novoletni popust v paviljonu trg. podjetja Kranj na novoletnem sejmu vam nudimo pri nakupu — pletenin — konfekcijskih oblačil — posteljnine — metrskega blaga in ostalega tekstilnega blaga Trg. podj. ELITA Kranj Drevo ga je zadržalo Na Jesenicah je v sredo ob 8.30 zdrsnil s ceste voznik tovornega avtomobila Janko Kobentar iz Hrušice. Ko je vozil od železniške postaje v smeri ceste heroja Verdnika, ga je na mostu pred križiščem zaradi poledenele ceste, ker je pritisnil na zavoro, zaneslo na desni robnik pločnika, od tu pa na levo stran, . kjer je zdrsnil po nasipu in se ustavil ob drevesu, tik ob bregu Save. Voznik na srečo ni bil ranjen, na avtomobilu pa je škode za 5000 novih dinarjev. Neprevidni pešec V četrtek zjutraj se je v Hotavljah hudo ponesrečil Peter Jeraša, doma iz Vlakov pri Gorenji vasi. Voznik kombija Janez Jereb je vozil iz Žirov proti Gorenji vasi. Ko je v Hotavljah privozil v križišče, mu je izza kamiona, ki je stal ob cesti, nenadoma skočil pred avtomobil Peter Jeraša. Voznik zaradi prekratke razdalje, kljub zaviranju in zavijanju v levo, nesreče ni mogel preprečiti. Hudo ranjenega Jeraša, ima zlom lobanjskega dna in kompliciran zlom desne noge, so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Otrok v plamenih V sredo so na ljubljansko otroško kliniko pripeljali hudo opečeno 2-letno Ireno Končan iz Lučine 14 pri Gorenji vasi. Deklica se je igrala na kmečki peči, kjer je bil očetov suknjič. Iz žepa je potegnila vžigalice in suknjič zažgala. Ker se je suknjič vnel, je ogenj zajel tudi de klico in se je hudo opekla. Dobra rešitev Poslovna enota podjetja Ljubljana transport na Jesenicah ima veliko avtobusnih prog, na katerih prevaža trikrat na dan delavce v jeseniško železarno in domov. Ker imajo vsi mesečne vozovnice, pregled le-teh skoraj ni potreben. Zato so v podjetju sklenili, da na nekaterih progah nadzor nad upravičenostjo prevoza prepuste enemu od delavcev, ki se Vozi od začetne postaje. 1 IN URADNI VESTNI K GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Trg revolucije 4 — Tekoči račun pri SDR v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835. 21-860; uprava lista, m&-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nena-ročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo