Razne stvari. Iz domačlh krajev. Katoliško slovensko politično in gospodarsko društvo v Jarenini priredi dae 29. marca t. 1. v prostorih FiSerjevih popoldan ob pol 4. uri občni zbor. K obilni vdeležbi vabi odbor. »Slovensko društvo" v Mariborn. Občaemu zboru «Slov. druStva> zadajo nedeljo, dae 15. t. m. je poslalo brzojavao izjavo tudi bralao društvo v Gornji Radgoni in g. župaik Fr. Moravec v Št. Lovreacu nad Mariborom. Zaroke. Zaro6il se je g. Jožef P a u e r, trgovec v BraslovSah, z gdč. Bogumilo Srebre iz Brežic. — Sodai adjunkt g. dr. Milaa Škrlj se ie zarc6il z gd6. Pijo Srebre iz Brežic. Mariborske novice. V soboto je zaprla žaadarmarija 17 letnega delavca Jerneja Nežmah zovoljo tatviae. Kradel je železje pri zidaaju železaičnega mosta, ki se zdaj popravlja. — V nedeljo so izročili tukaišaji sodaiji deklo Ivano Tepej iz LeiterSberga, ker je aa sumu, da je umorila svojega otroka. — V poadeljek 16. t. ra. se je peljal posestnik Jakob RoSker iz Jareainskega dola na koleslju po Tegetthofovi ulici. Naeakrat se je koaj prestrašil ter za6el dirjati. Pri tem je podrl eden steber za pliaovo Iu6. — V petek 13. t. m. zve6er se je ustrelil odvetaiSki koacipijeat Mirko Triler z revolverjem v prsa. Težko raajeaega so prenesli v tukajSajo bolniSaico. — 68 letaega Blaža Simoai6, stanujo6ega v LeiterSbergu, so zaprli, ker je na sumu, da je poaarejal kreditae papire. — V torek zjutraj se je ustrelil v prsa 221etai odvetaiski uradnik Jožef Pajtler, doma iz Vidma ob Savi. Težkoranjeuega so prepeljali v bolaišaico, kjer pa zdravaiki dvomijo, da bo okreval. — Mariborske porotne obravnave. V četrtek, dae 12. t. m. je bil obsojea 621etni kova6 Aatoa Bregaat iz Pobreža pri Mariboru zavoljo uboja aa sedera let težke je6e s temaico ia postom 22. februarja vsakega leta. Kakor smo že poro6ali, je ubil Bregaat dae 22 februarja t. 1. Sebastijaaa Leskovar, železniskega uslužbenca v Mariboru. — V petek se je zagovarjal pred porotaiki 201etai viaičarjev sia Jaaez Fras iz Cogetiac ker je iUlija 1. 1 ko6arico Krajac s cepcem aapadel ter jo težko raail. Obsojea je bil zavoljo težke telesae požkodbe na 8 meseeev težke je6e. — 191etai posestaiški sia Martia Dokl iz Očeslavc pa je dobil tri leta težke ječe, ker je kmetu Aatoau Jurjevič odsekal s koso roko. — V poaedeljek 16. t. m. je bila obsojeaa 541etaa Jera Budaik, doma v Hudem kotu, zavoljo poskaSeaega zavrataega umora na 7 let težke ie6e. Svojemu spe6emu zetu ie prerezala vrat z aameaom, da bi se ajeaa h6i lahko z drugiin omožila. Njeaa hči Elizabeta Tomaži6, roj. Bučaik, stara 29 let, je bi)a obsojeaa zavoljo prigovariaaja k uinoru na 18 mesecev težke ječe. — Popoldne se je vršila obravaava proti 211etaemu Francu Golob, zidarju v Budiai zavoljo uboja. Obsojea je bil aa 4 leta težke ječe. Zavedna občina! Da Ži6aai pozornim očesom spremljajo daevae dogodke, spri6ujeta nam sklepa žiSke občine in žiškega bralnega društva. Glasita se: ZiSka ob6iaa izjavlja kot aarodaa korporaeija, da odločao obsoja ae6uveao po6eajaaje mariborskib — — — — , ki so v svojem listu «Marb. Z.» napadli aaS aarod aa tako aeodpuslljiv načia. Sloveaski župani, delujte vsak v svojem delokrogu in vzgajajte vsaj mladi aaraščaj v strogo aarodaem duhu, ki bode  — iz sloveaskih tal! Ob6iaski urad Ži6e. Gosak ia I. Kalšek. — Bralao draštvo v 2i6ah izraža skrajao ogor6eaje radi aečuveaih napadov mariborskih nemSkutarskih privaadrancev na 6ast naSega aaroda ter pozivlja bratska društva, da saujejo posebae odseke, ki imajo sveto aarodao dolžaost skrbeti, da aobedea sloveaski kmet — — — , kise nam aa tako podel, nesramea način zahvaljujejo za kruh, kojega smo jim dajali doslej. — — , ki tepta aaša državljaaska prava v prah ia blato, ki skruni aa najperfidnejši načia naša aarodaa 6uvstva ter pljuje svojim rediteljem aaravnost v obraz! Roiakom svojim Slovencem pa kličemo: Na dan, aa dan! Vstanite aaaj junaki! — Na dan! — — — — — Za sveta svoja prava! — Luka GrobelSek, predsedaik; Josip Klinc, tajaik. Jože PodkubovSek, Janez Ul6aik, Ivaa Kliac, Rezi Gosak. Nabori za mariborski okraj. Dne 1. aprila za ob6iae: Vrhov dol, Studeaci, Bistrica ob kor. žel., Frara, Gorica, Ješeaci, Zg. Ho6e, Sp. Hoče, Ra6e, Kreceabah, Kumea, Lembah, Dogoše, Lovaiko, Loko, Št. Lovreac aad Mariborom, Sv. Marjeta aa Drav. po!ju. Dae 2. aprila za občiae: Ruše, Marje, Sv. Nikolaj, Orešje, Pohorje, Pekarje, Pivola, Pobrež, Podova, Raa6e, Rogoza, Razvanje, Rotenberg, Radvanje, Slivaica, Skoke, Bohova, Čiažat, Smolnik, Cerkovce, Dobreaje ia St. Ilj v Slov. gor. Dne 3 aprila za ob^iae: Kamaica, Sv. Jarij v Slov. gor., Gradiška, GruSova, Sv. Jakob v Slov. gor., Jareaina, Jelovec, Jaažev vrh, Kaaiža, Karčoviaa, Sv. Križ ia Goraja Sv. Kuagota. Dae 4. aprila za ob&iae: Leitersberg, Sv. Martia pri Vurberku, Sv. Peter, Pla6, Poli6ka vas, Rancenberg, RoSbah, Slemea, Špičaik, Slatinski dol, Zg. ia Sp. Duplek, Trago6uva, Vesternica, Vosek in Bo6. Dae 6. aprila za občiae; Svi6iaa, Vukov dol, Vertički vrh, Selajca ob Dravi, Selaica oh Muri, CerSak, Cirknica, Gigleaci ia Sv. Marjeta ob Pesaici. Iz šole. Nadučiteljam oziroma Solskim voditeljt m «o imenovani sledefa gg. ufatelji: pri Sv. Štefaau pri Šmariu Ivaa Pilih iz Liboj; pri Mariji v Reki Avgust Cajnko iz Št. Jurija ob Pesaici. U6iteljem so iraeaovaai gospodje: Friderik Lidiaeg, v Pobrežah, Fraac Lebar v Hraslaiku; aa Vraaskem gospod Rudolf Vrabl iz Ljubljaae ; u6iteljicam so imeaovane: v Gotovljah gospdč. Marija Valea6ak od Sr. Nikolaja pri Ormožu; v §t. Petru v Sav. dol. gospodična Frančiska Tajaik od Sv. Aadreja pri Polzeli. — Učitelj aa nemški Soli Soli v Ljutoraeru Fritz Pfeifer je prestavljea vsled lastae prošaje na deško Solo v Mariboru. Na ajegovo mesto pride gospa Nemetz, dozdaj a6iteljica v Cezaajevcih. Umrla je pri Sv. Marjeti aiže Ptuja Marija Janžekovič, raati 6. g. kaplaaa Vida. Pogreb je bil v poadeljek 16. t m. s spremstvom šestih 66. gg. duhovaikov in vdeležbo maogostevilaih veraikov. Doživela je lepo starost 82 let. Naj v miru po6iva! — Dae 12. sušca t. 1. je umrla v Zdolah pri Kozjem blaga ia usmiljeaa žeaa UrSula Brilaj, po več tedeaski mučai bolezai v 54. letu svoje starosti. Rajaa je bila usmiljeaega, blagega m radodaraega srca. Marsikaterema revežu ia otroku je podelila s svojimi radodaraimi rokami koš6ek kruha. Počivaj v miraem spaaju ti usmiljeao srce! — V Markačevi vesi 6adramske župaije umrl \e 11. t. m. kmet Fraac Kuster za sr6no kapjo ter so ga nasli mrtvega v postelji. Bil je 13. t. m. slovesao pokopaa. Rajai je bil 47 lel star, sosed nekdaajega Pajek-ovega doma ia zapustil je 6 h6era, izraed katerih so se štiri popolaoma Bogu posvetile, ker najstarejša Marija je v samostaau družbe sv. Petra Klaver v Mariji Sorg pri Solaemgradu, mlajSe Marjeta, Liza ia Toaika so usmiljeake v BudapeSti; Ana ia Katariaa so pa doma podpora ia veselje starišev. — V Trbovljah je umrl dae 11. t m. Aatoa Laporaik v 87. letu. — V bolnišaici usmilieaih bratov v Kaadiji pri Novem mestu je umrl 4. marca 1.1. g. Matej Mrače, scdaijski pristav v Šmarji pri Jelšah, v dobi 36 let za jetiko. Pokojnik je bil rodom Kranje iz Zapotoka. Za 6asa svojih mladih let je prevel iz poljS6iae v slovenš6iao Sieakiewiczev romaa «Z ogaiem ia me6em». Naj v miru počiva! — V Loki pri Zidaaemmostu je umria v soboto po ao6i gospa Marija Waller. Zapustila je mestu Celje 60.000 kron. Ropar Weidinger pred porotniki. V soboto, 14. t. mes. je bil obsojea k smrti aa vislicab Mihael Weidiager, kateri je, kakor smo poro6ali, zadavil 25. januv. t. 1., vini6arsko h6i Rozalijo Hvali6 ter je izvrSil ve6 tatvia. Vojaške vesti. Druga baterija 3. topničarskega polka, ki ima poskusae vaje z brzostrelaimi topovi na topaičarskem streliš6u pri KrSkem že od 12. t. mes., bode iste koa6ala 20. t. m. ter odpotovala 6ez Radeče, Gelje ia Maribor aazaj v Gradec. Ogenj. HiSa ia gospodarsko po3lopje Al. Verši6 v Lo6i6u je zgorela 2. marca popolnoraa. Posestaik je bil visoko zavarovan. — V soboto, 7. marca, je zgorelo gospodarsko poslopje Jožefa Kozelj v Varaici pri Leskovcu. Sk^de je 6ez 1600 kroa, ker je bil posestaik za majhao svoto zavarovaa. — V Seaarski je zgorela 28. min. mes. viaiearija Lovreaea Druzovi6. — Dae 3. t. mes. okoli 4. ure oopoludae je zažgal petletea rejea6ek Jaaez Čapl doraačo hišo ko6arja Fr. Lesjak. Vžgal je slamo blizu hleva aakopi6eao. Hiša je bila zavarovaaa. Slnžba cestarja za cesto od 91 do 94 kilometra tržaske ceste ie razpisaaa. Mesečaa pla6a 40 K. ProSnje se moraio vložiti vsaj do 15 aprila t. 1. na c. kr. okraj. glavarstvo v Mariboru. Otrok ožgal. Marija Herič v Hrastju, občina Vrhov dol pri Mariboru, je zažgala suho travo. Njeaa otroka, ki sta se v bližini igrala, sta prišla k ognju ter se je 4 letnemu faatu užgala obleka. Predao je mogla prestrašeaa mati gore6o obleko pogasiti, je bil že otrok tako ope6ea, da je prejšoji tedea v tukaišnji bolcci urarl. Mati se bode morala vsled aepaznosti zagovarjati pred sodaijo. Pobrež pri Ptuju. V aedeljo, 8. t. m. sta bila izvoljena Jaaez Fridauer, občiaski predslojaik ia Fraac Peraat, poaestaik in ob6. svetovalec, odboraikom okraj. 8ol. svet8, namesto Schosteritscha ia l!lofschegga. Iz Ži6 se nam piSe: Z aestrpao aapetostio smo pri6akovali predposledajo aedeljo izida občiaske volitve; skrbelo aas je tetn bolj, ker nesreča, da se poveri župaaski sto kakemu »Štajerčevemu« gojencu, ni bila izključena. Kocka pa je padla jako srečno, ker novoizvoljeni župan g. I. Ulčnik je narodno zaveden mož, cdbornik braln. druStva in nikakor ne dvomimo, da bo na svojem častnem mestu storil kot slovenski župan svojo dolžnost. V velikim zaupanjem zremo občani nanj v lepih nadah, da bode v sedanjih odločilnih časih >bed in boja« skrben oče občine, koje gmotne koristi in narodno zavest braniti mu bode najsvetejsa naloga.1 Smrt glasovitega tatu, Dne 8. t. m. od crožnikov obstreljeni iz mariboržke ječe pobegli glasoviti konjski tat Franc Odlazek je vsled dobljenih ran v Novem mestu umrl. Ptujske novice. Prejsnji teden so vjeli v Ptuju blapca J. Hafaer, katerega je sodnija radi neke tatvine že dolgo iskala. Prišel je v raesto k naboru, kjer so ga prijeli. Tatovi. V Dekmancih in Sreberniku pri Brežicah so ukradli tatovi posest. I. Geršaku v noči od 5. na 6. marca denar in drugih reči v vrednosti čez 440 K in kočarju Matiji Blakšič reči \ vrednosti čez 60 K. Neznani tatovi so hoteli tudi v drugih hišah vlomiti. Ker so se tatovi tudi blizu Krškega na Kranjskem pokazali, se sumi, da hodijo cigani iz Hrvatskega krast. Okraj. zastop v Šmarji. Cesar je potrd.il dr. Josipa Gregor načelnikom in g. Fr. Ferlinc namestnikom okraj. zastopa v Šmarji. Celjske novice. Delavsko podp. društvo v Celju priredi danes, na dan sv. Jožefa, druStvenega zavetnika ob 3. uri popoludne v dvorani Nar. d >ma svojo vsakoletno veselico s petjem, godbo, tombolo itd. Iz celjske okolice. V celjski okoliei prireja polit. drustvo »Naprej« pridno shcd za shodom, na katerih odkriva namene celjske nemško- nemčurske stranke. Zadnjo nedeljo se je priredil shod za soseski KoSnico in Polule. To je že šesti shod, ki se je priredil. Kaj pa v mariborski okolici!? Radi volitve v Vojniku je uložen ugovor zoper volitve zaradi nepostavnosti in zaradi dogodivših se nezakonitosti. Nov postajevodja v Sevnici ob Savi. Novoimenovani postajevodja Franc Orosczi pride, kakor poročajo listi, v Sevnico ob Savi. Cerkvene stvarl. Duhovske vesti. C. g. raisijonar Ponikvar je prestavljen iz Algersdorfa pri Gradcu k sv. Jožefu pri Mariboru; 6. g. Franc Doberšek pa od sv. Jožefa pri Mariboru v Ljubljano. Umrl je v noči od 17. na 18. t. ra. veleč. g. Martm Lapuh, župnik pri Sv. Barbari pri Vurberku. Pogreb bode v soboto, dne 21. t. m. Društvena poročila. Odborn ,.SIovanske čitalnice" v Mariboru se je posrečilo, pndobiti nekatere gospode za javna predavanja, s katerimi prične v soboto dne 21. t. m. Na vspor-du je: 1. »0 Pcmpejih« predava g. profesor Fr. JerovSek. (dne 21. t. m.). — 2 »0 navedenih električnih tokih in o njihovi porabi pri rentgenjenju« predava g. prof. dr. Poljanec (28. t. m.) — 3. »Borba za obstanek v prirodi« predava g. ravnatelj H. Schreiner (4. aprila). Predavanja se vrše z demonstracijami, s skioptikonom in s fizikaličnimi poskusi. Opozarjarao na te večere posebno bližnjo okolico in cenj. učiteljstvo; ker bode predavanje jako zanimivo in poučljivo, vstopnina pa prosta, se je nadejati mnogobrojoe vdeležbe. Začetek vsikdar ob pol 8 uri zvečer v Narudnem domu II. nadstmpje. Politično zborovanje v Kozjem. Še-!e za to številku naui je doSlo poročilo o zborovanju kozjanskega političnega društva, ki se je vršilo dne 22 sušca v gostilni g. Mihaela Horvata v Šenovera pri Koziem. Iz poročila povzamemo: Predsednik g. Marko Tomažič je pozdravil navzoče ter orisal stanje državoega zbora in delovanje slovenskih državnih poslancev. Za njim sta govorila še g. Iv. Jančič in g. I Toman o različnih, v sedanjem času perečih vprašanjih. Na to se je vršiia volitev odbora, ki sestoji večinoma iz istih mož kakor dosedaj. nKmečko bralno društvo zaLembah in okolico" je zaradi zborovanja »Slov. pblitičnega društva« v Mariboru preložilo svoje glavno zborovanje na prihodnjo nedeljo 22. sušca t. 1. v gostilni gosp. Nace Rotnerja na Laznici, h kateremu se udi in podporniki prav uljudno vabijo. Pri Devici Mariji v PušSavi se je osnovalo katoliško delavsko druStvo dne 12. oktobra 1902. Društvo si je omislilo društveno zastavo, katera bi se imela blagosloviti dne 3. maja, to je v nedeljo varstva sv. Jožefa, katerega sliko bo tudi zaetava nosila. Ker je pa druStvo samo ob sebi gmotno slabo, zato prosi odbor bližnje kakor daljne blage dobrotnike in prijatelje drustev, da bi se spominjali na nas z blagohotnimi darovi pri vsaki priložnosti. Vsak mali dar se bo sprejel z veliko hvaležnostjo. Pri Sv. Jurijn v Slov. gor. je izobraževalno druStvo »Edinost« od svojega začetka (24 aprila 1902) do novega leta izposodilo 887 knjig. Razven tega so udje brali: »Slovenec«, »Sl. Gospodar« (11 iztis.) >Naš Dom« (30 iztis.), »Kmetovalec« (3 iztise), »Narodni Gospodar« (3 iztise), »Mir<, »Dom in Svet«, »Cvetje«, »Glasnik najsv. Src« (5 iztisov), »Vrtec« z »Angeljčkom«, »Venec bratovščin«, »Grazer Voiksblatt«, »Siidsteier. Presse«. — Društvo je tudi prirejalo veselice s podučnimi govori in s petjem. Društveni pevski zbor Steje nad 50 pevcev, kateri so tudi pri službi božji večkrat častno nastopili. Tako je druStvo v minulem letu častno reševald svojo nalogo. Skrbelo je za obrazbo, pa tudi za veselje. Da bi le Se tudi zanaprej vrlo delovalo in posebno mladeničem in dekletom pomagalo k omiki in k poštenemu rszveseljevanju. Sv. (Trban nad Ptujem. Dne 15. februarja t. 1. je imelo naše gospodarsko bralno druStvo svoj občni zbor. Udeležba je bila precejSna. Najprej nam je g. Zupanc, potovalni učitelj, prav razumljivo razlagal ter tudi dejanski razkazoval o umni sadje in trtoreji. G. blagajnik nam je potem poročal, da je imelo bralno društvo v pretečenem letu 33595 K dohodkov, ter 22697 K potroSkov. Da pa je naše bralno društvo prirastlO do tolikega preinoženja, so nam poslaii blage volje sledeči čč. gg. svoje doneske in sicer: Franc P. Ssmonič 20 K, dr. Miroslav Ploj 20 K, Alojz Kos 20 K, Anfon Šalamun 12 K, dr. Hatej Murko 10 K, Rafael Potrč 9 K, Vmko Poljanec 6 K, Franc Zmazek, župnik 5 K, dr. Jurtela 5 K, Janez Polzl 5 K, Lončarec, trgovec v Ptuju 5 K, Ivan Jcdl 4 K, Jože Ceh 4 K. Zatem je 6 g. knjižničar poročal, da je imelo bralno društvo v knjižnici pretečeno leto 380 različnih knjig, od katerih je jednih precej po več komadov. Nabajalo se je tudi 10 Slov. Gospodarjev ter zraven še 10 NaS Dom-ov, 5 Domoljubov, 1 Mir, 1 Kmetovalec, 1 Narodni Gospodar, 1 Slov. Učitelj, 1 Svetilnik in 1 Glasnik najsvetejših src. Udov je bilo 161, kateri so si izposodili 1147 knjig, ter tudi 659 časnikov, kateri so se pa izposojevali po občinah tako, da so njih udje v posameznih občinah drug za drugim prebirali. Darovali so tudi bral. društvu knjig: 6. g. Janez TomaniC, župnik 80 knjig, Irgl Martin 41, Matej Rojs 28, Apolonija Fras 12. Alojz Hameršak 10, Rajšp Franc 6, Jakob Potr<S 6, Slov. Matica 60, Ciril. M^t.d. družba 30, Konrad Šilec 11, gdi';. C^ncika Horvat 17. Tudi so blage volje podarili društvu 6. g. Janez Kozoderc. kaplan omaro za shrambo knjig, za kar se njim odbor pnsrčno zahvaljuje, kakcr tudi vsern blagim dobrotnikom za njihovo požrtvovalnost za slovenski narod. Kot odborniki so izvoljeni: G. Jože Kaisersberger predsednik, g. Vinko Simonič podpredsednik, g. Janez Bezjak, blagajnik, g. Jože Čeh tajnik, č. g. Janez Kozoderc knjižničar, gg. Alojz HamerSak, Franc Btlec in Alojz Kos odbormki. Urbančani! Komur je Se količkaj za blagor domovine ter prebiranje krščanskih knjig in časopisov, ta naj ne zamudi priložnosti vpisati se kot ud, da ne bo več »Sv. Urban je narodno zaspan«, ampak >Šv. Urban tudi gre na dan.« Posojilnica v Oplotnici, koja je začeia 9. marca 1902 delovati, prejela je od 44 strank 23777 K vlog in je 51 druStvenikom posodila 21610 K tedaj skupnega prometa za 45387 K. V oziru na to, da je v Konjicah že stara in pri Sv. Kunigundi nova posojilnica, je še to lep uspeh. — Vransko. Gotovo se bodete čudili gospod urednik, da vam tudi jaz naznanjam veselo novico. V nedeljo smo imeli prvi občni zbor novo ustanovljenega kat. slov. izobraževalnega druStva za Vransko. Prišlo je toliko ljudi, da je bila velika soba čisto polaa, pa čisto brez vsake agitacije. Predsednikom na zborovanju so bili izvoljeni 6. g. E. Vračko, kateri so lmeli tudi jako izvrsten govor o velikem pomenu izobraževalnih društev. NavduSenje je bilo veliko. Ko so nehali govoriti, so jim zaklicali vsi zborova'ci gromoviti »živijo«. Pristopilo jih je precej črez 70 udov. Sedaj jih bode Se več pristopilo, ko bode društvo začelo enkrat delovati. Tudi mladeniči in dekleta so bili častno zastopani. In novo izvoljeni odbor nam bode tudi porok, da bode drustvo dobro delovalo. Kličem pa tudi jaz mlademu druStvu; Bog daj svoj blagoslov! Le vrlo naprej! — Vranski m 1 a^I en i č. Ziško bralno društvo priredi dne 22. sušca t. I. podučna predavanja in sicer: 1. Pravilno sajenje badnih drevesc. 2. Nekaj obrisov iz zgodovine in zemljepisia v svrho lažjega razumevanja časaikov. Sosede kot domačine vabi k mnogobrojni udeležbi društveni odbor. Velenje. Bralno druStvo Gornje Šaleške doline ima svoje občno zborovanje v sredo, dne 25 marca 1903, točno ob 5. uri popoldan pri g. Vinko Ježovniku v Velenji. Po zborovanju bode tamburaSki zbor igral. Kmetje, udeležite se tega zborovanja v velikem Stevilu. Pokažite, da ste zavedni Slovenci! Iz druglh krajev. Učiteljski shod se vrši v Ljubljani v s-redo dne 8. aprila t. 1. Ivan Orth. NaSim eitateljein bo znano, da je avstnjski nadvojvoda Ivan odložil vse časti in botel živeti kakor naVadni meščan in si vzel novo ime Ivan Orth. Kupil je bil ladjo »Margareto« ter z njo vozil po amerikanskih vodah. Naenkrat se je razneslo, da se je ladja potopila ter da so poginili vsi ljudje, ki so bili na ladji. Z njimi tudi Ivan Orth. Nobenega sledu ni bilo ne za ladjo, niti za potopljenci. Ali sčasoma so se pojavljale čudne vesti, tu in tam se je prikazal kak mornar iz one Orthove ladje »Margarete«. Sedaj zopet mnogo govore o Ivanu Orthu — in skoro nikdo ne veruje več, da bi bil mrtev. Te dni je pravil v Gmundenu neki Amerikanec, da živi Ivan Orth v južni Ameriki, kjer ima svoje veliko, lepo posestvo. V svarilo izseljencem. Gališki dež. poslanec g. Stapinski je dobil letos od galiskega dežeinega zbora znatno podporo v namen, da preišče, kako se godi lzseljencem tako na potovanju kakor tudi v Ameriki. Razkril je čudne »tvari, o katerih se bo Se govorilo v gališkem deželnem zboru, pa tudi v državnem zboru. Gospod Stapinski se je oblekel kot priprosti galidki kinetič, da se je raogel prepričati, kako se izseljencein godi. Vožni list je vzel pri zastopstvu znanega Misslerja iz Bremena. Ta Mtssler je priSel kot sluga v Bremen, danes pa ima okoli 40 milijonov mark premoženja. Zaslužil jih je pri izseljencih. Missler izkorišča zlasti slovanske izseljence. G. Stapinski pravi o njem: »Lakota, žeja in krivica so sredstva, s katerimi Missler nase ljudi izsesava. IzseIjence natlači Missler na ladijah v smrdljive, nečiste luknje. Nas je bilo kakih 400. Ko je prišel čas, da se vkrcamo na parobrod, žaoril je zapovedujoči g!as: »Nemške ženske — nemški možje!« Nemci so šli prvi na parobrod. Tako se dela z namenom, da zasedejo Nemei najugodnejše prostore, kar je velikega pomena pri tako dolgem potovanju. Ko so Nemci odbrali svoje prostore ter jih zasedli, pustili so nas Slovane na ladijo. Nam so ostali samo najgloblji, najgrši, temni, brezzračni in nesnažni prostori ali pa so nas pomestili po različnih kotih ter sploh z nami delali kakor z živino. Pri tem pa je pripomniti, da Nernci niso vinarja več plačali, kakor Slovani, pač pa še dostikrat manj. Tako dela Missler že leta in leta in si gromadi milijone.« G. Stapinski naznanja, da začne odločno delovati proti Misslerju.