Hatollšk cerkven list.
Danica izhaja I.. 10. in 20. dne Vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gjl.l.. /.» p-il leta I i I »I U" kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. (>0 kr. in n& pol leta 1 cM. 30 kr., ako oni dnevi zadenejo v neSeljo ali praznik, izidi* Danica dan poprej.
Tef"0j XVI.	V Ljubljani 10. svečana 1863.	Ust 5.
I E R H E J,
po Božjim usmiljenji in po milosti apostoljskiga sedeža
škof ljubljanski.
vsim vernim ljubljanske škofije zveličanje in blagoslov v Gospodu!
Bog me je po svojih vidnih namestnikih na zemlji poklical za škofa v moji domači deželi. Spolnovaje škofove dolžnosti nikoli ne smem pozabiti besedi sv. Pavla: „Pazite na se in na vso čedo, v kleri vas je sv. Duh škofe postavil, vladati cerkev Božjo, ki jo je pridobil s svojo kervjo." (lijan. a p. 20, 28 j.
Škofje svoje oblasti nimajo od ljudi, ampak od sv. Duha; zato ludi njih oblast n i pozemeljska, ki silama gospoduje čez umerljive ielesa , ampak je duhovna, ki deli gnade Bož;e njim, kteri jih hočejo prejemati.
Imenitna in draga je čeda, ki jo škofje pasejo; zakaj kupljena je za predrago ceno. Bog sam je prišel z nebes, in se je včlovečil v telesu prečisle Device Marije, in je svojo kri prelil na sv. križu, de si je odkupii to čedo, odkupil pa iz oblasti hudobniga duiia in smerti, in de jo je iz teme prestavil v svetlobo, iz sužnosti satanove v svobodo Božjih otrok. Ta draga in imenitna čeda so vsi tisti ljudje, kteri v Sinu Božjiga, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa, verujejo, in so v njegovim imenu keršeni, in se vdeležujejo sv. zakramentov ko živi udje njegove cerkve.
Ljubi kristijani! iz trga vidite, kolike skerbi je treba škofu za čedo, ki je tako drago odkupljena, ki je poklicana k tako imenitnimu cilju in koncu. Pastirja, kterimu so izročene neumne ovce, ki se danes pasejo, jutri pa zakolje jo in povžijejo, gospodar ostro kaznuje, in ga še celo iz službe dene, če se mu ovca zgubi. Koliko ostrejši odgovor bo mogel dati večnimu Bogu pastir, ako je on kriv, de greši in se vekomej pogubi neumerjoča duša, ki je z Jezusovo kervio rešena in k večnimu zveličanju poklicana!
Ljubi verni! če to pomislite, lahko umete, kako je treba škofu gledati na vso čedo, ktero mu je sv. Duh izročil, de pase z besedo Božjo, s sv. zakramenti in z lepim zgledam, in za ktero bo enkrat odgovor dajal pred sodnjim stolam Jezusa Kristusa, kjer se bo mogel vsak odgovarjati za vse, kar je delal v svojim življenji ali dobro ali hudo.
Po svoji dolžnosti sim vas pretečeno leto večkrat prosil in opominjal, zdej v tej, zdej v uni cerkvi: Poslušajte glas Božji, dokler je še dan, dokler še
morete delati za zveličanje svoje duše. Xe zakerkujte svojih sere, de vas Gospodov dan kakor tat po noči nepripravljenih ne najde, in dr se v svoji slepoti vekomej ne pogubite. Spravite se z Bogam, dokler vam še čas in pomoč k pokori ponuja. — Kadi ste poslušali moje prošnje in opominov anja, če pa tudi svojim dušam v pnd iri zveličanje, to le Bog ve in vi sami. Vaša vest vam je v tem veljavna priča. Iz-prasujte se po bes* dali sv. Jakopa: .,Bodite delavci besede, in ne samo poslušavci, s činiur bi sami sebe zapeljevali. Kdor v postavi ostane, in ni pozabljiv posluša vec, ampak delavec: on bo srečin v svojim djanji." (Jak. t, 22. 25.)
Zopi t se bliža sveti čas, kleri nas prav posebno opominja, mislili na preveliko revo, v ktero nas je li zakopal, nislili na dr^go renti, y.a k trm smo bili rešeni iz zaslužene nesreče, mi^iili na preimenitni Cilj in konec, k ki« rimu smo vsi poklicani po neskončnim usmljenji Božjim. Grešniki smo bili vsi od rojstva sem. otroci jeze Božje smo bili po natfl^i Jezus Kristus, Sin Božji, je za nas terpel, je svoj^kri na sv. križu za nas prelil, in je ludi od smerti vsBL de x njegovim zasluž<r*jem vsiga greha očišeni i na m o pravico do večniga življenja, imamo mir z liogam.
Dokler na zemlji živimo, potrebujemo vsak riM telesne hrane, de dobivamo moč opravljali pozemeljsko delo. Kavno tako tudi vsak dau dušne hrane potrebujemo, de si življenje v Bogu ohranimo. Kruh za telesno življenje nam da je zemlja, ktero je treba vsako leto vnovič s potnim obraznm obdelovati. Kruh za naše duše nam dohaja z nebes, in ta kruli je Jezus Kristus v svojim nauku in v svojih zakramentih. Tudi tega kruh?i potrebujemo vse dui svojiga življenja; zato nas cerkveni godovi vsako leto vnovič spominjajo skrivnost našiga odrešenja in nasiga poklica k večnimu zveličanju, de se naša dušna moč ponavlja in raste, in de Božja podoba v nas od dne do dne lepši prihaja.
Kako rad bi v lepim postnim času, v kterim se je treba pripravl jati za vredno obhaja nje Jezusovima vstajenja, po vsih vaših cerkvah klical: Kaztergajte svoje serca, in ne svojih oblačil; spreobernite se k Gospodu, dokler so še njegove roke razprosterte in pripravljene, vas ko svoje skesane otroke v svojo milost prejeti! — Kako rad bi vas opominjal z močjo sv. Pavla: Išite, kar je gori, kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji; hrepenite po tistim, kar je zgorej, ne pa po tem, kar je na zemlji! — Kako rad bi vas prosil z ljubeznijo sv. Janeza: Olročiči! ne ljubite ne sveta ne tega, kar je na svetu. Če kdo svet ljubi, ni Božje ljubezni v njem. Kdor stori voljo Božjo, ostane vekomej. — Kako rad bi vam z angeljskimi jeziki govoril in napolnjen z vso močjo sv. Duha, de
bi vas kakor uekdaj Klija budil iz gresuiga spanja, ako sle tako nesrečni, de vam je vest oterpnila: de bi vas pokrepčaval z močjo iz visokosti, ako vase duše serčnost zgubljajo; de bi vas poterdoval v stanovitnosti, ako ste doslej hodili po ozki poti, ktera derži v večno življenje. -- To so zelje mojiga serca, pa te želje se mi ne morejo spolniti. Le z duham morem pri vas pričujoč biti, s telesam pa ne. \ molitvah bom vsak dan vas vse priporočal ujemu, ki je nam vsim Oče, de vsi do konca stanovitni ostanemo v ljubezni Kristusovi po milosti sv. Duha.
Vender pa, ljubi kristjani! niste na zgubi, ee vas tudi sam v prihodnjim postnim času ne morem prositi in spodbudovati v Božjim imenu: de isite nar poprej Božjiga kraljestva in njegove pravice, in vse drugo vam bo priverženo. Sej so zruiram pri vas goreči in pobožni masniki, moji namestniki, moji sopastirji, ki pasejo čedo Kristusovo, moji sodelavci v Gospodovim vinogradu, ki se trudijo za vaše zveličanje. Tudi od teli vaših duhovnih pastirjev veljajo besede Jezusove: ,.Kdor vas posluša, mene poslusa, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje: kdor pa mene zaničuje, zaničuje njc.ra, kteri me jc poslal." Prosil boni tedaj samo Boga, de svoje duhovne pastirje radi in pobožno poslušale, de si njih besede globoko v s« rce \tisku-jete in vse svoje dela po njih ravnate. Kako srečni boste po tem! Mir Božji bo prebival v vaših sercih in vam bo življenje bolj lajšal m slajsal, kakor ktera koli pozemeljska stvar. Prav govori tedaj sv. Avguštin : „Mir je taka dobrota, dc med pozemcljskimi in minljivimi rečmi ne nahajamo nič prijetnisiga, nič bolj zaželen iga, nič boljšiga od mini."
Kako se bojite vojske, ktera vam sinove jemlje, hude davke naklada, polje pokončava, luse požiga, sto in sto ljudem srečo podira! Zatorej prosimo Boga v očitnih molitvah, de bi nas rešil kuge, lakote in vojske. Vsak ima raji veselje, kakor žalost: tako tudi vsak mir ljubi: se celo t»>ti. kteri vojsko začne, to le zato stori, ker zmage pričakuje, dc bi po tem slavni mir sklenil. Xi vam treba popisovati, kolika dobrota je mir: le v tem vas je treba podučili, kak-sniga mini išite, in kje morete pravi mir dobili.
**K«» bi bili samo za pozemeljsko življenje vstvar-jeni, bi kakor živali le tistiga pokoja iskali, kteriga telo potrebuje, namreč zdravili udov, tečne jedi in dobre pijače, sladkiga spanja in proste hoje po zemlji. So sicer ljudje, ki samo ta telesni pokoj poznajo in samo njega išejo. Pa že iz tega vidimo, de ta telesni pokoj ne more biti ljudem nar veči dobrota, in de bi tudi lega pokoja nihče ne mogel imeti, ko bi vsi ljudje le po tem telesnim pokoji hrepeneli in ga vživati holli; kdo bi namreč hotel delali? čigavo posestvo, čigavo življenje bi bilo varovano divje sile, ki bi jo delali ljudje, kteri bi le radi dobro jedli in pili in počivali in delati ne holli ? Č lovek bi se mogel človeka bati in varovati, de bi mu kje ne storil kake škode ino sile: in že ta vedni strah pred sovražnim človekam bi nam življenje grenil, in bi nas ob ves mir in pokoj pripravil. Bili bi kakor čeda ovac, ki jih okoli in okoli zgrabljivi volkovi obdajajo. Teles-niga pokoja ljudje ne morejo imeti brez višjiga miru. Je pa tudi le prav malo tacih ljudi, kteri so ze s tem telesnim pokojem zadovoljni; zakaj veči del ljudje čutijo, de imajo pametno dušo, ki potrebuje imenitnisi jedi, kakor je tista jed, s ktero se trobljivo telo nasituje in redi. Duša hrepeni po spoznanji, duša hoče resnico spoznati, duša hoče sprejeti in storiti, kar je prav, kar je dobro, kar je spodobno. Duša more le v ljubezni do tega, kar je dobro, kar je prav in kar je resnično, svoj mir najti; in ta mir je višji
mir, in kdor ima ta mir, je v resnici srečen. Mir s pametjo obdarovane duše je v tem, de resnico spoznava in po resnici dela.
Kako pa pride človeška duša k spoznanju resnice? Vsakdanja skušnja nas uči, de sami iz sebe nič ne vemo. Ko bi se otroci od odrašenih ne naučili tistih reči, ki jih za življenje potrebujejo, bi zmiram nevedni otroci ostali, ko bi tudi sto let živeli. Še hujši je pa, kar zadeva ravnanje po spoznani resnici. Marsikdo si mora sam spoznati, de so njegove dela hude, de so vredne graje in kazni: in vender si mora tudi zopet sam spoznati, de nima moči, poboljšati se. S pametjo obdarovana duša, v kteri tema kraljuje in greh gospoduje, ne more praviga miru imeti. Od kod pride tedaj pravi mir za človeka? Kje je učeuik, kteri nas resnico uči in naš otemnjeni um razsvetluje? Kje je studenec, iz kteriga naši duši milosti izvirajo, de more storiti kar je prav in dobro? Ljudje si v tem ne morejo pomagati, ker se morajo vsi sami učiti, preden jim je mogoče druge učiti. Slepec ne more slepcu pomagati, de bi spregledal. Ce slepec slepca vodi. oba v jamo padeta. Hromi ne more nikogar v hitri hoji vaditi. Torej potrebujemo Božjiga učenika, de smo resnice prepričani, in potrebujemo Božje pomoči , dc resnico radi in prostovoljno spolnujemo. Pravi mir, kteri človeško dušo resnično osrečuje, more le z nebes priti. Iu dclivec praviga miru je tudi res z nebes prišel. On je J< zus Kristus, kteriga so že preroki pred njegovim prihodam napovedovali ko poglavarja mini. Oii njegovim rojstvu v hlevu bctlehem-skim so angeli peli: Mir ljudem na zemlji, ki so svete volje! In preden je šel v terpljenje in bridko smert na križu, reče učencam in po njih vsim prihodnjim vernim: „Mir vam zapustim, svoj mir vam dam." In ko se po vstajenji učencem prikaže, jih zopet pozdravi: ..Mir vam bodi!" (Konec nasl.)
Blagoslovita ali zegni matere katoliške Cerkve*).
( konec.)
Dajanje blagoslova ali žegna. Dajanje blagoslova je prošnja, de naj bi milostljivi Bog bil dobrotljiv in usmiljen tistim, kterim se blagoslov da, in de naj Božje varstvo in bramba zmiraj nad njimi ostane. V tem pomenu zamore blagoslovili tudi oče svoje otroke, poglavar svoje pod-ložnike, učenik svoje učence. 2Se posebno oblast blagoslov deliti pa prejme duhoven v zakramentu maš-nikoviga posvečevanju, ko mu škof reče: „Kar boš ti blagoslovil, bodi blagoslovljeno." Zavoljo tega so mnogi blagoslovi, ki jih sme in zamore le samo mašnik delili. Enaki so:
I. Blagoslov s sv. Rešnjim Telesam v monštranci ali ciborji. Ta blagoslov se daje klečeči množici sploh le med slovesno tihoto, ki naj se živa duša ne gane in se vsi ponižno kakor grešniki spoznajo nred nar Sve-tejšim in se ponižno na persi terkajo. Le samo zvonček se glasi, de bolj oddaljena množica ve, kdaj ravno se Narsvetejši povzdigne k blagoslovu, mašnik pa da molče blagoslov v podobo križa: čimu namreč bi služabnik kej govoril, ko Jezus Kristus sam sveti blagoslov deli? Ob večih slovesnostih mašnik zapoje pri pervi m blagoslovu „Tantum ergo" in pri drugim „(»enitori." Te besede so začetek pesmi od sv. Keš. Telesa, ktero pevci povzamejo in odstavek do konca izpojejo. — Pri procesii v god sv. Rešnjiga Telesa pa mašnik na glas da blagoslov s sv. Rešnjim Tele-
•) S pričujočim episam je sklenjena ta obravnava, ktere konec se je nekoliko preveč odločil.	Vred
sam, rekoč: „Z nebeškim blagoslovam bodi blagoslovljen, obvarovan in ohranjen ta kraj in kteri v njem prebivajo; tudi njive, polja in poljski sad: v imenu Očeta -f, in Sina, in sv. Duha." Odg. „Amen." — Sploh znano mora biti, de pri vsakim blagoslovu, se posebno pa kadar je z Xarsvetejš<m, mora vsako verno koleno se prikloniti in na obeh kolenih kleče blagoslov sprejeti; sram ga bodi človeka, kterimu napuh ne pripusti, de bi se pred svojim Stvarnikam na kolena vergel. Boji in trese naj se pred besedami, ki jih je On govoril, ki žegen daje: „Kdor bo mene pred ljudmi tajil, bom tudi jest njega zatajil pred Očetam, kteri je v nebesih." Ko pa pevci med bla-goslovam „Svctoa ali kej druziga pojejo, naj ludi verna množica Jezusa blagoslovljajočtga ponižno moli in po-češuje, rekoč, postavim: „Cešen in hvaljen bodi sto stotavžentkrat, o Jezus v nar svetejšim Zakramentu! O Jezus, bodi mi usmiljen; o Jezus bodi mi milostljiv;
0	predobrotljivi Jezus, blagoslovi mein odpusti mi moje grehe!" Ali pa: „0 Jezus, tebi živim; o Jezus, tebi umerjeni: o Jezus, tvoj hočem biti živ in mertev."
2.	Blagoslov mašnikov na koncu sv. maše, pridige ali druzih duhovnih opravil sc daje z besedami: „Blagosldvi vas vsiga mogočni Bog, Oče, Sin in s. D u h !tt Blagoslov Boga vsiga-mogočniga, Očeta -j-, in Sina, in s. Duha naj pride nad vas in naj vselej nad vami ostane!" V tem blagoslovu je tedaj prošnja, de bi Bog verne tudi zunaj cerkve in na vsih potih ohranil in milostno obvaroval vsiga hudiga na duši in na telesu, — in z veči pobožnostjo ko verni take blagoslove sprejemajo, več dobrot za dušo in za telo od njih dosegajo; bolj ko so skesaniga serca, več majhnih grehov jim je odpušenih, ako so sicer v gnadi Božji.
3.	Blagoslov novoposvečeniga mašnika se daje navadno z besedami: Po mojih novoposvečenih duhovskih rokah in po Božjim premilim usmiljenji naj pride nad-te ves nebeški in zemeljski blagoslov, in naj vselej nad teboj ostane: v imenu Očeta -j-, in Sina, in sv. Duha. Amen. Mir bodi s teboj!" Ta blagoslov se zato tako visoko ceni, ker se po pravici misli, dc blagoslovna molitev taciga, ki je ravnokar tolike gnade od Boga prejel, mora biti Bogu posebno dopadljiva. Prose žegen novoposvečeniga mašnika človek tudi veselje na znanje daje, de jc sv. Cerkev zopet noviga služabnika dobila.
4.	Molitve in blagoslov zoper hudo uro. Kadar se huda ura bliža, opominjajo obredne bukve ali ritval ljubljanske školije, se utegne z manjšim zvonam znamnje dati, de se verno ljudstvo k molitvi opominja, naj bi usmiljeni Bog hudo uro odvernil. Ako se ljudstvo v cerkvi zbere, se molijo litanije vsih svetnikov, v kterih se besede: ,,0d treska
1	ii hudiga vremena — reši n a s, o G o s p o d !4* dvakrat rečejo. Po litanijah in očenašu se moli 147. psalin, v kterim prerok spodbuduje, de naj hvali Jeruzalem (keršanska Cerkev) Boga, . . . kteri je njegove otroke blagoslovil; ki da mir na njegovih mejah in ga z žita m nas i tuje: . . . ki megle razperšuje kakor pepel itd. — V množili vcrsticah potem med drugim k Bogu kliče, ki je naša pomoč v imenu Gospodovim, kteri je nebo i u zemljo stvaril: — de naj nam pokaže Gospod svoje usmiljenje, in naj nam da svoj blagor; — dc naj nam pomaga Bog, naše Zveličanje, in zavoljo časti Svojiga imena naj nas reši: — de naj reši svoje I j ud-stvo, in blagoslovi svojo de d ino; de naj ne odvzame dobrot tistim, ki v nedolžnosti hodijo itd.
Zdaj nasledva pet kratkih molitvic, v kterih jc zapopaden tudi blagoslov zoper hudo uro. Mašnik prost Boga, de bi od nas odvernil šibe Svoje jeze, ki jih mi za svoje grehi- zaslužimo; de bi se razkropile hude ure v o b I a k i h: de bi se škodljivi ognji v oblakih in moč viharjev ter žugajoče hudo vreme tako na dobro ob črnilo, de hi aanj Boga hvalili; de bi Gospod Jezus, ki jc ve-Irovam in morju zapovedoval, po tem znamenji sv. križa (mašnik naredi križ) dodelil, de naj bi vsa jeza hude ure odjenjala; de bi Bog, ki nas strahovaje ozdravlja in prizanašaje ohrani, nam dal mirno in p o k o j n o živeti in vedno dar Božje milosti vživali. — Molitve in blagoslov se sklenejo z besedami: Verne duše v vicah naj po Božjim usmiljenji v miru počivajo." Odg. „Amen."
5. K sklepu naj omenim šc blagoslova, ki ga mašnik bolniku da z britko martro po sv. poslednjim olji. Mašnik namreč vzame v roko križec, nad bolnikaiu dela ž njim znamnje sv. križa in izrekuje naslednje blagoslove: ,,Xaš Gospod Jezus Kristus bodi pri tebi, d c te -J- brani: — bodi v tebi, de te j poživlja; — bodi okrog tebe. de te -J- obvaruje: - bodi pred teboj, de te -J- vodi; — bodi za teboj, de te -- poterjuje: — bodi nad teboj, de te povsod ohrani in blago-y-slovlja.
V. Sv. Duh naj uad-te pride in nad teboj ostane. Odg. Amen.
V. Prizanese naj ti Gospod vse tvoje napake. Odg. Amen.
V. In ozdravi naj vse tvoje bolehnosti in liira-vosti. Odg. Amen.
V. In otme naj pogubljenja tvojo dušo. Odg. Amen.
V. In dopolni naj v vsim dobrim tvoje želje, ki sam v Trojici en Bog živi in kraljuje vse večne čase. Amen. Mir bodi s teboj !
Pri tako lepih, visokih in priserčnib blagoslovih in cerkvenih molitvah sc ni čuditi, de se tolikim bol-nikani tako hitro zboljša, ko sv. poslednje olje prejmejo. Na dušno in telesno zdravje so namerjene tudi sklepne besede pri tem sv. zakramentu, ko duhoven bolniku roko na glavo dene in moli:
Ozdravi naj te Bog Oče, ki te je stvaril v mesu.
Ozdravi naj te Sin, ki je zate tcrpcl na križu.
Ozdravi naj te s. Duh, ki jc v te vlit pri s kerstu.
Sveta in hvaljena Trojica, edini Bog, naj svojo milost v speli zravja na duši in na telesu v tebi pomnoži, in vsiga hudiga naj te reši, in v dobrim vedno ohrani: ki živi in kraljuje vse večne čase. Amen.
Slorenei r Oglej:
Xasi severni bratje. Moravci, obhajajo letos tisoč-letnico slavijanskih aposteljnov sv. Cirila in Metoda na Velehradu, ter vabijo vse Slavijanc obiskati in poljubiti zemljo, ktero sta sv. Ciril in Metod z apostoljskim blagrom posvetila. Gotovo bode tudi Slovencev veliko romalo na Velehrad; — pa še veliko več jih bode to opustilo samo zavoljo pomanjkanja denarske moči, kakoršna jc potrebna za tako dolgo popotvanje. Želeti bi toraj bilo, naj bi naši svitli vikši pastirji za nas Slovence napravili tern podobne slovesnosti kje bolj blizo, jaz mislim v Ogleju.
Zakaj ravno v Ogleju ?
1. Zato, ker je Oglej za nas Slovence enake, če nc veči vrednosti kot Velehrad za Moravče. V Ogleju bil je sedež našega pervega škofa in slovenskega aposteljna, sv. Mohorja, čigar god po Goriškem še vedno z osmino obhajamo Ravno tukaj, ua oglejski svečnik bila je postavljena
leta 63 sveča iz nar čistejšega oska. čigar luč je razprostirala svetlobo sv. vere po vseh slovenskih deželah. od Primorja gori do Drave.
Kes da nimamo v Ogleju nijedne cerkvice iz časov sv. Mohorja, ker jih je huuska in longobarška divjačnost tako poderla in razsula, da kamen na kainnu ni ostal ; — ali je mar pa zavoljo te nezgode Oglej manj spoštovanja vreden? Kratko nikar. Zemlja, po kteri so apostoljske noge sv. Mohorja hodile, je še. in ta zemlja jc sveta; zakaj ona jc napojeua s kervjo sv. Mohorja, sv. Fortunata. sv. Hilarija. sv. Tacijana. sv. Evfemije, sv. Doroteje, sv. Tekle. sv. Erazme. in druzih neštevilnih sv. muceucev in mučenk Zavoljo tega se hrani, kakor spricuje Blazič v svoji ,.Po-vcstnici goriške nadškofije", se celo v naši stoljnici neka ..capsula lignea, in <jua rcposita est terra imbibita sanguine ss. Martvrum".
Iii kdo ve. da ni bil eden ali drugi teh svetnikov celo Slovenec ? — Kdor je pazno prebiral spise našega učenega Terstenjaka. se jc gotovo prepričal, da v Ogleju in njegovi bližnji okolici so večidel Slovenci prebivali, sc prejden se je začelo vesoljno ljudsko preseljevanje ; kdor pa tega prebiral ni. naj pomisli. da Oglej je slovensko ime. Se ve. da so Kimci. vneti od svoje centralistične strasti, radi pre-kerščevali in iz Ogleja Akvilejo naredili, kot naši nemčavci iz Gorice Gor/.; al ta kvas rimskega inuuicipalizma nc more našemu terdenju škodovati. Stari Te rs t ( Tergište I in Videm (Idili) sta nam priči, iu dolenja Soča. ki se Zdoha (/.dobiti) imenuje, nam jc tudi v zagotovilo, da tam so bili Slovenci pred 5. in 6. stoletjem.
Ko so bili leta 452 divji Kuni Oglej razdjali. je /.bezalo veliko Oglcjcev na bližnje lagune in otoke, ter so postavili temelj tisti imenitni soseski, ktera sc še danes zove Beneška (Venetia). Tudi mcstice Grad in božja pot Bar-bana sta menda iz one dobe. Zakaj bere sc v pove-dnici oglejske cerkve, da je bil Pavlin, oglejski očak, od leta 557 do 5611. svojo stoljnico v Grad prestavil, naj bi tam. kakor nek lašk povestuičar pravi, ..zavetje dobil zoper napade divjih narodov**. Iz tega se vidi. da je mogel biti že takrat Grad v precej dobrem stanu, kar jc pa tudi lahko bil. ako postavimo njegov začetek v leto 152. Od Barbane pa najdemo zapisano v šematizmii goriške nadškofije, da je svojega duhovnika dobila leta 5S5, lo jc tačas. ko jc Elija, razkolniški (šizmatični) očak, v Gradu stoloval. Zdaj vprašam, če so (c imena: Venetia, Grad. Ilarbana. slovenske. od kod so nek prišle? Nove čete slovenske so začele šc Ic leta 551 in 552 v llirik dohajati1), one jih toraj niso donesle. ampak že našle. Da so pa res one imena iz slovenske rude. ni lahko tajili. Če sc tudi ue da spričati. kar Filipovič uči. da so namreč Veneti oni isti slovljeni l'.rwn. kteri so se v trojanski vojski-) bojevali zoper Gerkc; vendar ostaja soglasje med Veneti in Venedi. Vcndi. Prestaro slovensko pisanje se jc zvalo ,.\Venda-runir (). Ime Grad je čisto in samo slovenskega kova kol Gradiška Tudi ime Ilarbana. dasiravno poznejše dobe. utegne bili še slovensko; zakaj po slovenskem delu goriške grofije imamo dosti selskih imen s končnico ..ana". n. pr.. Borjana. Biljana. Mcdana. Flcjana. Kozaua. Kožbana. in v slovenskih berdih imamo celo podružnico ..B. M. D. v Barbaui". — Smem toraj terditi. da oglejski beguni, ki so tem imenom (Venetia. Grad, Ilarbana) začetek dali. niso bili v svoji večini druzega naroda, kot le slovenskega (vendskega). Ce so pa bivali v Ogleju Slovenci že pred dohodom novih trum. jc gotovo, da so bili od začetka, toraj tudi ob času sv. Mohora in uuih svetnikov in svetnic. Sc več. morda, ravno slovenska pohlevnost je bila vzrok, da jc sv. Ilicronim. ki je konec 4. stoletja nekaj časa v tem mestu prebival, tako visoko pohvalil oglejsko cerkev, ime-
') Procop. de Min soth. III. :18. :) llia.ta II.	l.ivius I. I
') Dr. Kr. lUčki ..Pi&nio slov.- str. 25.
noval jo je namreč „zbirališčc in prepevalisče angeljev in
prebivališče svetnikov".
2.	Zato, ker v Ogleju imamo prav prostorno cerkev, kakoršne je za velike svečanosti treba. Ni sicer posvečena sv. Mohorju, vendar stoji na zemlji, ktero je kri sv. Mohorja iu njegovih posnemovavcev posvetila. In njena staro-davnost — bila je posvečena po očaku Popu mesca julija 1031 — jo dela dovolj čestitljivo.
3.	Zato. ker sta sv. Ciril in Metod gotovo skoz Oglej, popolvala iu tam maševala.
Na poklic najvišega pastirja, rimskega papeža Nikolaja, se podasta Ciril in Metod iz Moravije proti Kimu. Vzela »ta sabo kosti sv. Klemena, in nekoliko svojih učeneov, ktere sta štela vredne škofovske palice,4) sama sebe sta se štela preslaba. Na tej poti dojdeta k panonskemu knezu Kocelu. kteri ju prav spoštljivo sprejme ter jima šc nekaj mladencev za uauk izroči.') Od ..kneza blatenska" — tako imenuje Hraber Kocela, čigar stoljni grad je bil panonski Mofsburg pri blatnem jezeru — romala sta naprej proti Kiiuu. Ta pot nam sicer ui dalje popisana, le to edino — iu to je za moje terdeuje dovolj — beremo v „Življ. sv. Konst..u da sta namreč naša popotnika skoz Benetke šla. in tam veliko prepira imela zavoljo slovenščine. ,,V' Venelii ze" — lako govori navedena knjiga gl. XVI. —
..bivsu jemu sbbraše se nam*.....vbzdvigoše trijezičnuju
jeres." To nasprotovanje v Beuedkah je učenega Cirila tako vzalilo. da jc šc ua smerlui postelji molil, da naj bi Bog ponižal trojezičuo stranko (jeres). Zdaj vprašam jaz: Ce sta že Ciril iu Metod z množico svojih učeneov od Kocela v Benetke prišla, kod sla nek romala, ako ne po cesti, ktero so bili Kimljani že zdavno črez Kranjsko in Goriško v Oglej iu iz Ogleja naprej speljali ? Po tej cesti jima je bila pot nar krajši, in solnograjskih nasprotnikov se jima tudi ui bilo bati ; zakaj oglejski očaki, kteri so po teh pokrajinah pastirovali, niso jima nikoli ukljubovali. Kod pač bi jima bila prijetnejša pot, kakor skoz deželo tistega naroda, čigar jezik sta tako dobro znala, spoštovala, ljubila. zagovarjala? Kdor neče razumu sile delati, mora priznati, da sla sv. Ciril in Metod (če tudi črez Mokronog popotvaje. vendar tudi j skoz Gorico in Oglej romala.
Da sta sc v teh mestih tud kak dan pomudila in sv. mašo pela. je več ko verjetno. Oglej s svojim duhovni-stvom jima je bila pač reč iinenituejša. kot da bi smela le mimo iti. Tam sti gotovo počivala kako noč. Da je živ-Ijenjepisec sv. Konstantina le Venetio zapisal, Ogleja pa ne imenoval, izhaja od tod, ker ni imel namena, popisati celega popotvanja. ampak ie bolj njuno koperneuje za svojim u/.orom. njuno prizadevanje za blagor slovenskega naroda in jezika. Ova stranka (jeres) je bila vzrok, da je živ-Ijenjepisec Venetio imenoval, sicer bi jo bil zamolčal kot je Oglej. Da pa v Ogleju tacega prepira bilo ni kot v Venetii. izhaja spet od tod, ker sta v Ogleju imela opraviti večidel s Slovenci, kterih je bila v začetku 7. stoletja lolika sila priloinastila v frijulsko planjavo, da so se jih že v Kimu bali*'). Venetia pa je bila preblizo italjanski sapi. kot da bi si bila mogla ohraniti pervotui značaj ; potalijan-cila se jc in vzdignila je trojezičuo stranko, ktera je ter-dila. da samo trije jeziki, semitiški. gerški in latinski, se sinejo pri cerkvenih obredih rabiti, slovenski pa nikakor ne.
Zdaj vprašam, kaj brani, da sc z 18stolelnico sv.Mohorja ne združi tudi lOstoletuica sv. Cirila in Metoda, ter zajedno v Ogleju obhaja? Morda Jarenina ? Da bi bil kdaj Metod v Jarenini maševal, je le mogoče; da sta pa sv.
) Trauslatio c. ..Duverunt etiam secum alhjuos de disripulib »ui.<. >|Uus Hišno.- esse ad i-pi>rnpatus honorem rccipicndum cense-liant - ) Zi\lj. sv konst. gl XV.: „|| lib.ta ,tO IICTIf .teceTb oy*ICHHKb O} •ill l ll ce livtb.'4 •) Papež (iregor Veliki (apud Man-»i 4'••II. tom. \. p. 2:11.) piše: ..Et quidem de Sclavorum geote .... nntutbor. <|ui per l.-triac a.litum jaoi Italiam intrare coeperunt." — l.i-r.i 4'MJ »o pomagali Slovenci Ajilulfu pri kremoni. Paul. diac. IV.41.
Ciril in Metod v Ogleju maševala, je več kot mogoče, je skor zgodovinska resnica. Res da je spadala Jarenina v okrožje Metodove sredomestnije, vendar upatn, da ne bode razžaljena po mojem nasvetu; sej mi Slovenci ne mislimo obhajati tisočletuice zavoljo spadanja pod Metodovo sredo-inestnijo, ampak zavoljo nekaj imenitnejšega, in to je, u) v zahvalo, da sta sv. Ciril in Metod velik del Slovauov obvarovala razkolniške pogube, ktera je bila že do jadranskega morja svoje oklepe razpela, /?) v zahvalo da sta nam slovenščino posadila ua slavni prestol cerkovnega jezika. To je bila borba iu zmaga, da ji ednake ni v zgodovini! Glede na to pa uimamo mi Primorci nič manjši dolžnosti, proslaviti god sv. Cirila in Metoda, kot drugi Slovenci, iu morda še veči, zakaj sv. Metod, vernivši se iz Rima proti Panonii, je več časa v Primorju bil ') in morda tudi misijonarji.
Vse kaže tedaj, da Slovenci imajo v Primorju obhajati 18sto- in lOstoletnico svojih ss. aposteljnov in sicer v prestavnem Ogleju, kteri je že sam na sebi podoben misijonarju, oznanujočemu pomenljive besede: „Sic transit gloria mundi" — svetna slava se kot senca zgubi. —
Svetovati, kako in kaj naj bi se vse napravilo, ni moj namen, še dve želji vendar pridenem :
1.	Naj bi, kakor Moravcem, tudi nam Slovencem bilo dovoljeno, da bi god ss. Cirila iu Metoda namesto il. marca še le 5. julija praznovali in pa z osmino.
2.	Naj bi bil v Ogleju slovensk misijon s slovensko peto mašo'-*) vsaki dan od 5. do 12. julija, naprej do 11). julija naj bi pa Lahi sv. Mohorja počestili, ako bi sc jitn zljubilo.
Maševati z glagolitico bi nam vtegnili naprošeui duhovniki iz kerške (Veglia) podškofije. Ce je treba. naj sc tudi sv. Oča papež za dovoljenje poprosi. Nadjanio sc. da bodo Pij IX., ki tako radi Bulgarom slovenske obrede pripuščajo, (udi našim Kerčauom dovolili, zunaj svoje škofije glagolitico rabiti. Nadjamo se dalje, da ne bode prišel kak lašk „zelus'* in branil Slovencem v furlansko cerkev romati; sej hodijo tudi Furiauci na slovensko sv. Goro, ter pojeje po cerkvi, da se vse (rese in razlega. Izpod Caniua. A. Ž.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Mil. Škof so dobili iz Rima privoljenje za cerkveno obhajanje štirstoletnice. odkar jc vstanov-Ijena Ljubljanska škofija. Vravnava. kako naj se ta slovesnost po škofti obhaja, je v posvetvanji, kakor se sliši, iu pravijo, de bi se vtegnil mesec majnik za toodločiti.
Iz Ljubljane. Po poslednjem bratovskem opravilu sv. Rešnjiga Telesa v nunski cerkvi je neznan dobrotnik gosp. vodju dr. Henr. Pavkerju poslal v pismu 100 gold. denara v prid bratovšine za vedno češenje sv. Res. Telesa iu v pomoč ubozih cerkev. Za ta velikoserčni dar gosp. vodja in drugi udje preblagega dobrotnika serčno zahvalijo po Z g. Danici, ker sicer ne vedo samega iskali, da bi inu dolžno hvalo izrekli, iu žele tudi, naj bi dobra roka posnemavcev našla.
Iz Ljubljane. Japonski ss. spričevavci so Ljubljano iu vso deželo na okrog silno razveselili, pa tudi s svojimi križi satanu in njegovemu Pustu rano vsekali, ki ga bo zanesljivo precej dolgo skelela. Slovesnost namreč, ki se jc silno lepo, častitljivo iu veličansko opravljala vse tri dui po Svečnici. je bila prav kakor misijon. iu opravila tako vesele in inične, de ljudje, ki so prišli z dežele, kar niso mogli domu; kteri so mogli, so ves čas tukaj oslali. Po
') De Conv. tarant. ..Supervenit cjuidam Sclauu> ab llisirie et Dalmalie partibus, nomine Melhodius. ijui adinvenit sclauinicas literas et sclauice celebravit divinum officiuni." — Tadašnja Dalmacija jc bila zlo veči. kot današnja, segala je večkrat do 1'anonije. Kdo ve, da bi >e pri takovi svečanosti ne vžgala tista kristjanska navdušenost. ktera je v stanu tako slavnim možem, kot so ss. .Mohor. Ciril in Metod, vreden spominek postaviti? jaz mislim veličasten tempelj , o koj em sem >prožil besedo v '£. listu Z g. Danice.
vsih ljubljanskih cerkvah in po bližnjih dahovnijah se je veliko veliko spovedovalo, zlasti pa v frančiškanski cerkvi, kjer je tudi nekaj zunanjih duhovnov pomagalo. Ne bomo preveč rekli, kakor se pri neki meri misli, de 8—9000 ljudi je bilo te dni pri sv. Obhajilu. Bili so pa tudi gospod frančiškanski prednik, pr. čast. O. Salvator. vse vravnali it; napravili, kar koli je moglo to lepo opravilo in njegovo duhovno korist zvikšati. Na velikem altarji je bila velika po žl. gosp. Goldensteinu nalaš za to slovesuost zmalana podoba 23 križanih svetnikov iz I. in 3. reda sv. Frančiška, ob straučh 10 velikih angelov, iu ob oltarji in nekoliko spredej so bili postavljeni 4 velikanski svečniki kakor pili ali piramide s 100 svečami, ki so se posebno lepo podali itd.
Cerkev je bila pri vsih opravilih ne le polna, ampak mora se reči, popolnoma natlačena. Zjutranje cerkvene govore so opravljali šenklavški gg. kaplani: Kosti. Ileidrih in Crh, ki so s prav primerno vbrauimi misijonskimi tva-rinami ljudi k pokori ravnali. Drugi govori so obravnavali nekaj zgodbe ss. 23. spričevavcov. nekaj pa druge snovine, namreč : preč. O. Salezij so v vvodnem govoru na Svečuico popoldne razlagali mučenstvo svetnikov, drugi dan pa njih čudeže in prečudno velike slovesnosti o njih posvečevanji v Rimu; preč. gosp. korar Pavsler so govorili od keršanske serčnosti in stanovitnosti; gosp. korar dr. Jan. Zlatoust Pogačar so živo razložili zgodovino japonskega keršanstva od njegovega začetka do zatertja ; drug pridigar jc po-jasuoval veliko koperncuje japonskih kristjanov in zlasti 23 križauih po križu in svetem Sionu v posameznih zgledih z ozirom na sedanji čas in ua korist 3. reda sv. Frančiška V četertek, 5. t. in., dopoldne ob so pa mil. knez škof v poldrugo uro dolgem govoru prav jasno, razložuo iu z globoko prepričavnostjo razlagali gnjusobo iu neumnost n a-puha , zlasti kako seje razodevala ta nespamet v nekdanjem in sedanjem neverstvu in malikovavstvu. ki je pa z ravno nasprotnim nar večini ponižanjem, s križem, mogla premagana biti ; potlej v 2. delu pa govorili od milosti. Milostni knez so bili vse dni po dvakrat pričujoči pri cerkvenih opravilih — uckaj slovesno pred altarjcm. nekaj pa tako na koru. Prcčast. gosp. korar J. Vole so popoldne k sklepu govorili, kako se mora veri očitno pričevanje dajati z besedo iu djanjem. Pontilikalue maše so imeli mil. škof in prcčast. gg. prošta Kos iu dr. Jarc; večernice o popoldneh pa prečast. gg. korarji dr. Jarc. Novak iu Kos. Gg. bogo-slovski pevci so tudi o ti priliki vse dni s svojim prelepim petjem med slovesno glasbo duhovne opravila povzdigovali. pa tudi dobro izurjeni samostanski pevci iu mladenči so zjutraj pri opravilih iu siccr čez dan s prijaznimi pesmimi množice k pobožnosti povzdigovali.
Prav veselo in srečno sc je ta imenitna slovesnost dokončala, iu brezštevila sere je razveselila. Bog daj obilnega iu stanovitnega sadu ! Poslednji dau. to je v četertik. je bilo v samostanu prijazno pogostovanje. pri kterem so se glasile napitnice sv. Očetu papežu l'ijulX.. ki <o> laponskc spričevavce slovesno med svetnike prišteli. - mil. škofu, ki so slovesnost povzdignili. — gospodom. ki so te dni pomagali itd.
Desiravno pa se je veliko občinstva te prelepe slovesnosti vdeležilo. ki jo hodo pomnili vse svoje žive dni. io so ss. zakramente z odpustki vred prejeli; |ih vendar tudi veliko ni moglo tega doseči. Takim zamoremo v njih tolažilo povedati. dc bodo k temu šc imeli priložnost, ker enake pobožnosti sc bodo obhajale v kratkem se po druzih frančiškanskih samostanih, v Kamniku (po Veliki noči), v Brežicah itd. Upati je. dc bodo lake reci poprej povsod naznanili, dc ljudsto zve. ker na tem je dosti ležeče. Zanesljivo jc namreč, ko bi bilo v Ljubljani to opravilo še celih osem dui terpelo, bi bilo zmiraj dosti ljudi.
Naj pristavimo tukaj še lepo pesem, ki so ju precast gosp. fajmošter Blaž Potočnik zložlii in so jo samostanski pevci te dui peli:
Svetim marternikam Petru Baptistu in tovaršem.
Vredni Očetn Frančiška sinovi!
Nase naj petje Vam slavo glasi,
Slavijo daljni Japanski bregovi Vašo prelito za Jezusa kri.
Peter Baptista in trnmicn tvoja!
V slavo nebeško povzdignjeni ste ;
Toraj Vara Cerkev v čast Vašiga boja Slavo, češenje in hvalo daje.
Ti si sovražnim mir Božji donašal. Divjim narodam luč vere delil;
Serca. k' jih mah je divjote obrašal. Čistil, umival, jim duše žlahtnih
Kristusa cerkve, altarje postavljal, Cedo zgubljeno oteval iz rev;
Sažne peklu si iz sužnosti spravljal, \ odil ovčice si v Jezusov hlev.
Toraj je jeza peklenska se \nela. Satan nad Tt be in Tvoje divja ,
Zgrabijo Tebe nevernih kardela,
Tvojih tovaršev še dvajset in dva.
Ječo in martre veselo terpeli
Zvesti vojšaki za vero serčno.
Kakor je Jezus, na križih viseli. Vlažili zemljo z nedolžno kervjo.
Cerkev vas Jezusova povikšuje. Hvalo in prošnje pošilja do vas;
Pra/.nike slavne v čast vašo praznuje; Zvesti vojšaki. prosite za nas!
Cerkev hranite nevere viharja.
kteri zdaj buta sovražno na njo ;
Varvajte skušan ja cerkve vladarja. Zmagali Vi ste. tud zmagal On bo.
Na Dunaji, kakor po drugem keršanskem svetu, obhajajo slovesnosti na čast japanskim mučenikoin, in sicer ▼ cerkvi čč. gg. oo. jezuitov, ki jc v ta namen prezalo olepšana. Veselje mora navdajati pravoverne serca, da sveta Cerkev obhaja ravno zdaj zmagovite svetičnosti, ko jo njeni nasprotniki od vseh strani napadajo z vsakterim orožjem. Da nekteri v svoji puhli premodrosti pripovedujejo, da so slavni svetniki terpeli zato, ker so bili politični hudodelci, da jih je tedaj gosposka obsodila, temu se ni čuditi, saj taki ljudje ne vedo, kaj je katoliška Cerkev, tudi ne, kaj so katolicanje. Saj je vendar znano, da je nekdo izmed učenih v Evropi celo dokazoval: daKristus ni od smerti vstal!!-- Smejati se mora takemu dokazu ves svet, ker je že nad IS sto let vsi neskončnosti znano, kar hoče rno-žicelj novega časa tajiti. Toda naj delajo nekatoličanje kar hočejo, ko bi le vsaj katoličanje vsi vredni bili svojega imena. Posebno slabo znamnje sedanjih dni je to, da so le preobilnokrat ljudje katoliškega imena ne le mlačni, ampak celo izdajavci svoje matere. Sramota, ki se je menda nobeno verstvo no vkriviči, lastna je katoličanstvu, namreč, da zabavlja zoper svojo lastno vcr«», zoper naprave katoliške Cerkve, zoper njene duhovne itd. -) Samo po sebi sc ve, da to ni sploh tako, da je pa velikrat res, i st da je ta napaka le preveč razširjena med takimi ljudmi, ki so se nekoliko naserkali sladkosti tako imenovane ..omike'*, pri tem pa zgubdi prave pomene o katoliški veri. Zato bi bilo goreče želeti, da bi možje, in sploh vsi taki ljudje, — ki nimajo v tej zadevi pravega prepričanja v sercu, ali ga pa iz kakoršnega koli namena nočejo imeti, pa so vendar po
•) Ravno iz u*ga pa, da Cerkve taki in toliki domači in taji eervi spodjesti nc morejo . da pri tolikih napadih od učenih in ne-zccnih. od vinokih in nizkih stoji tolikanj častitljiva in zmagovita, ravno to sprirujc, da jc katoliška Cerkev res delo Božje, daje * i d a n a na skali, ki je vrata peklenske ne bodo zmagale. In ravno to. da jo vse sovraži, kar je piškavega in zaaikarnega po stojim življenji, t. j., kar je satanove stranke: ravno to je zopet znamnje, da je Cerkev Božja: zakaj ko bi bila satanova . bi »atanovci ž njo potegndi.	V r.
imenu katoličanje: — ne delali sami sebi in svojim sovernikom sramote, s tem, da obrekujejo in psujejo verstvo, v kterem žive. Da se začne tako ravnati, gotovo želi vsaki pravi katoličan !	Iskren katoličan!
Odkoderje. Nedavno je bil premožen in bogaboječ mož, ki ni imel svojih otrok. Vidi pa v svojem selu ubogo vdovo s tremi dečki, kterih vedenje mu je zlo všeč; — zaveže se torej radovoljno pred tremi pričami, de imel jih bo vedno za svoje. Kmalo po tej obljubi jih vzame v svojo hišo. Al glej! dokler si sami pomagati uiso mogli, so ga vse ubogali, karkoli jim ie ukazal; tode le za kaj časa. Začeli so mu v malo letih vse vprek kljubovati, tako de so možu vedno žalost na žalost nakladali. Drugi ljudje iu bogoljubui mož so mislili, gotovo to so norci; toraj moža očetova skerb žene, ter pošlje po izurjenega zdravnika. Ko pa zdravnik vse tri hudobneže poskusi, ne najde v njih druge skaze, kakor le hudobijo. Tedaj zdravnik rece možu: .,Vaši trije dečaki so le preveč brez strahu, in preobilno so nasiteni; zatega voljo mislite, de so zmešani. Zdravilo pa jim svetujem tole: Kadar bodo noreli, al uespodobuosti rajali, dajte jim po primeri leskovke, in tudi na jedi jim pritergajte." — Mož reče: Vse to sim že skusil, pa zastonj. l.eskovko sim vzdignil, de jih hočem strahovati, al poglejte! oni vzdigajo svoje pesti nad mene, in ako bi jim ubežal ne bil, bili bi me gotovo ubili. —
Al se nc godi (udi današnje dni enaka? Popisovavcc v prednjem listu „Zg. Dan." želi modrega sveta zoper hudobijo sedanjega časa; rečem pa, de to je težavno, ker to je ojster meč iu kervava kazen za naše grehe, — iu obernem se drugam iu vidim, de skušnjave so to za nas velike, ker kristjanov je veliko, al vere je pomanjkanje: kjer pa vere ni, veste, de tudi upanja ne more biti, še manj pa ljubezni.— In zdaj vas vprašam: Kdo more vero obuditi, upanje uterditi, in ljubezen vneti? al bo palica, al prisiljen post k temu pomagal, de bi se razuzdanost za-terla? Rečeni z modrim: Kadar bodo Gospodu človekove pota dopadle, bo on tudi njegove sovražnike k miru ober-nil. (Prip. 16, 7.) Pripomoček koristen bi bil: Kazni naj bi se povikšale. Vsih deset zapoved je dal Bog, tudi pri vsih je bilo germenje strašno, ter je Bog tako svojo pravično jezo razodel nad nepokornimi; in al bi ne bilo torej prav, dc bi tudi človeška pravica prestopke zapoved Božjih po primeri kaznovala? — zdaj pa je vse brez strahu, ue-čistuik s svojo groznostjo še baba, „ej, saj nisim nobeniga ubil!" Dam vam pa dva duhovna pripomočka, namreč:
1.	Duhovni! derguite s svojo besedo malopridne brez strahu, kakor se derguejo zmcrznjenci z ojstriin suknom; — morebiti jim kje vero obudite, de okrevajo saj Bogu je vse mogoče.
2.	Cerkveni očetje! vsi ti zgubljeni so vaši duhovni sinovi; svet dober bo' tedaj ta: naredite, de se bodo ob nedeljah in zapovedanih praznikih kake molite za nje očitno opravljale. Tako združeni bodete molili skupno z njih starši, brati. iu tudi oni maloporidni bodo vpričo. Imejte pa vero. dc bote ložej uslišani po besedah: ..Karkoli bote v molitvi prosili, bodete prejeli, ako bote verovali. (Mat. 21, 22.)
T.
V Mariboru so bili 2. t. m. novi knez in škof mil. gospod Jakop Maksimilijan Stepišnik z velikimi slovesnostmi v m est en i.
Iz Mariborske okolice. ( Dalje.) Sej vender ne bo nikdo zameril, ako tukaj nekaj omenim o svetih ini-sijonih? Kaj je krivo, da se pri nas misijoni tako malo čislajo? Znano je, kako se po nemških krajih razločni redovniki potijo na težavnem misijonskem delu; in da je po nekih škofijah celo malo duhovnij, kjer ne bi stal misijonski križ, v znamenje, da so se tamkaj oznauovale večne resnice v resnobnih misijonskih pridigah. Prehodi pa vso Slovenijo; kako malo takovih križev boš našel! Rajni gospod knez in škof Anton Martin, so si pridobili odpu-
stikov iz Kima, iu so radi šli s svojimi duhovniki ua ljudske misijone. Tri leta so med nami prebivali, in koliko misijonov so obhajali! Razve mestnega na svoje lastne stroške, prav za prav nobenega ue. Je pač velika škoda! Koliko lepih naukov bi bilo naše ljudstvo od njih čulo! Zdaj pa že spijo v hladnem krilu matere zemlje. Ne daj Bog, da bi zaspali z njimi vred tudi misijoni med Slovenci! O dosti dosti dobrega bi vtegnoli med narodom storiti, kteri jih je bolj potreben kot mi mislimo. lina sicer slovensko ljudstvo lepe čednosti, pa tudi svoje gerde pregrehe; ue žinerimo toraj pred njimi, in ue bodimo podobni tistim prerokom stare zaveze, ki so svoj pol klicali „pax, pa*:*' mir, mir! in vender ni bilo miru ne z Bogom, ne samimi seboj, ne z bližnjim. — Njiva, še tako skerbno iu dobro obdelana, še rada ljuliko rodi; iu tudi nar boljšega železa se ruja loti; tako se tudi godi s človečjem scrcoin. Če ravno slovensko ljudstvo pridne, za Božjo čast vnete duhovne iuia, ki zvesto skerbe za njegove dušne potrebe; vender misijoui za njega ne bodo brez velike koristi.
Navadili, še tako dober govornik, ne bo pri terdo-vratnih grešnikih včasi dolge leta toliko opravil, kolikor misijonar v nekterih dueh. Vzrok je, ker domači duhoven samo vsaki praznik ua prižnico pride; ako je tedaj ravno s katero pridigo grešniku serce ogrel, ga ui spreobernil, ker za spoved ni hitro priložnosti, iu celih sedem dni mine, preden grešnik drugič pridigarja čuje. Tačas se mu je serce ohladilo, grešna priložnost ponovila, dobri sklep obnemogel, in k temu še pridiga duhoven od čisto kaj drugega ; tako utegne ostati grešnik cele leta v navadnem grešnem spanji, ako ravno je resnično sklenil, da hoče ležko grešno butaro odvreči. — Kadar pa misijonarji začnejo pridigovali, tistokrat gre eno za drugeiu, dokler se grešnik ne vda. Kakor žareče železo celo lehko v vsako podobo vkuješ, tako mehki so večidel pri misijonih grešniki, da z njimi lehko storiš, kar želiš; iu ker imajo „copiam confessariorum." priložnost za spoved, je spreobernjenje v nekterih dneh dognauo. K temu pa še pride posebna milost Božja, ktera o misijonskem času iz nebes ua terdo-vratne seica rosi.
Ko se judje iz babilonske sužuosti v obljubljeno deželo vernejo, in si tcmpel vnovič sezidajo; idejo svetega ognja iskat, kterega so njih prededi v neki studenec brez vode skrili, pred kakor so bili v sužnost odpeljani. Ali uicsti ognja najdejo debelo blato. Na lo zapovč prerok Nehemija blato pograbiti, ga ua altar djati, in derv zverha. Ko soluce obsija, se tisto blato vžgč, iu naredi se velik oginj, tako da so se vsi čudili. Rjviio to se tudi rado misijonarjem godi, kadar v kako duhovnijo pridejo, da tam ne najdejo svetega ognja Božje ljubezui, ampak dovolj gešnega blata. Ali ko začnejo pridigovati, iu se po njih lepem nauku prijazno soluce Božje milosti prikaže, še tako inerzle in blatne serca vžgč ogenj ljubezni Božje, da se je res čuditi. Nemšk kmet je pred malo leti o misijonskem času vsem domačem ojstro prepovedal hoditi k misijonskim pridigam. Al druge-krati tako pokorni podložni ga zdaj ne ubogajo, temveč po doveršeneni potrebnem delu se mu vsi v cerkev skrijejo. In ker je tudi od sosedovih vse v cerkvi, se mu zdi, kakor da bi bilo po duhovnii vse poinerlo; od samega dolgega časa gre tudi on gledat, kaj da se v cerkvi godi. In glej! že perva pridiga ga tako zaseneti, da drugi deu celo zgo-dej vstane, iu se hitro v cerkev poda, ter še le zvečer celo teš domu pride. Je pa tudi v tistem misijonu dolgo spoved opravil, iu njegovo pozneje življenje kaže, da jc sv. misijon v njem vžgal ogenj Božje ljubezni. (^K. nasl.)
Hazgletl po hersans/ihn svetu.
Niovi škof v Šibeiliku v Dalmacii je izvoljen po Nj. veličanstvu prečast. gosp. Jan. Zofrou. nadduhoven koleg, kapitelna v Korčuli.
Tirolski deželni zbor je zopet poprijel pošteoo prizadevanje te zveste katoliške dežele, tega avstrijanskega biserja za ohranjenje verske edinosti. 28. a. m. je briksen-ski knez in škof pedal nasvet, de naj se na Tirolskem ne sme napravljati nobena uekatoliška srenja ali podružnica protestanške vere itd. Po nasvetu se ima Nj. veličanstvo prositi, da naj zavolj posebnih okolišin in po splošnjih željah te dežele dovolijo zadevno spremembo v c. k. patenta 8. mal. serp. 1861. Časniki, zlasti ..Presse," so vzdignili kakor černi vranovi svoj „krak krak" zoper to pravično željo. „B!atter a. Tir." pa pravijo: Pač težko mora deti domoljubu, da Tirolsko, ki je v teku stoletij in zlasti po silnih preveruitvah novejših časov skorej vse svoje privilegije zgubilo, sc mora zdaj bojevati še za svoje nar drajši dobro, ki so ga dosihdob pobožni vladarji skerbno varovali, in da se ta boj še celo krivičin imenuje. ..Presni," temu kravjemu zvoncu na Dunaji, je vse ..iutoleraut." kar je še kaj katoliško, in Tirolsko za Spaiijolskim iu Portugalskim ji je nar bolj ,,iutoleraut."
Nove naprave na Rimskem ho dale časnikarjem dosti opraviti iu vedli so se, kakor da bi bili sv. Oce k tema prisiljeni, da bi ..liberalci** mogli reči: „Non possumus" je omagal! Pa to se časnikarjem Ic dozdeva, ker sv. Oče so sami odinenili, da se bode volilo srenjsko namestovav-stvo in izvoljeni bodo volili okrožne svetovavec, in iz tih se bodo jemali družuiki davkovskega nas veto vavstva. Tako bode tedaj res nekako ljuško zastopništvo ali namestovav-stvo v davskovskih rečeh. ktero pa bo še le nastopilo, kadar sc bodo ugrabljene okrajine sv. Očetu zopet povcrnile. (.'emu namreč zdaj ..finančno kousulto". ko se nar veči del stroškov zmaguje z darovi za sv. Očeta. Vidi se tedaj, da sv. Oče popolnoma samosvojim delajo. Tudi zastran admiiii-stravuih reči so pri volji storiti, kar se da, rekli so pa vkljub silnemu tišauju po preuaredbah ali reformah: ..Po uinozih straneh naših okolišin svet ue pozna iu zgodilo se je. da so nas s sile za kako preuaredbo uadlegali. ki jo že leta in lela imamo.*' —
V liilllll je zbor ss. obredov 23. grud. 1*62 pričel poblaževauje častite sestre Ane Marije Tajgi, to jc, da naj se med blažene, zveličane prišteje ta pobožna oseba iz 3. reda sv. Trojice, rojena I. 1769. Oče l.udovik in mati Marija sta hčerko prav pobožno zredila in jo I. 1790 Dominiku Tajgi, strežniku kne/.a Chigi-a v zakon dala. Imela pa je prenašati vse krize, ki se zamorejo nameriti v zakonskem življenji: revšino, skerb za obilno deržin«, butaro za Božji strah pri otrocih . ki je skorej le njo samo tišala. — pa spet pritežnost, ohraniti hišni mir med starši, svojim možem iu tašo, ki so bih vsi prav uavtisljivi. Po drugi strani jc pa tudi tako popolnoma po Božji volji in njegovim uavdajanji živela, da ni ic svojih dolžnost kakor hišna mati čisto in natanko spolnovala. temveč sc ji jc vse čudilo zavolj njene posebne ljubezui do bližnjega. in pa da je bila veduo v duho zbrana iu z Bogom sklenjena l'merla ie I. 1837.
Drugo prištevanje med zveličane se je I6.u. m. sprožilo v Torinu, v tem mestu pohujševati ja tu sedežu Cerkvi sovražne vlade. Tamkaj je bil pred 35 leti slavni korar Jožef Kotolengo pričel svoje prečudno delo l|ube/.ui do bližnjiga, imenovano: ..Hišica Bo/.je previdnosti (Ia časa della Providcnza)" za ubožne, bolue in 'ake. ki si ne morejo pomagati, desiravno je bil sam reve/.. Njegovo nepre-tresljivo, prečudno zaupanje v previdnost Božjo je bilo tak>> opravičevano, dc sc je očitno vidila roka Božja v tem delu. Vselej je našel usmiljenja in pomoči za svoje ubožne: dostikrat je bilo viditi prazuo njegovo upanje, ko poslednji trenutek, velikrat od deleč, milošinja pride. Nikogar n nadlegal, pri nikomur ni beračil, ampak jc le ponudene darove hvaležno sprejemal. Njegova hišica za ubožne se je pa vedno razširjala, iu do zdaj. ko še zmiraj stoji, jih je sprejela že čez 30.000. Neki francosk pisavec jo je no
pravici imenoval ..enciklopedijo ljubezni do bližnjica." Pervi zbor za poblaženje tega služabnika Božjega je bil ravno v ..hišici Previdnosti;" bili ho pričujoči tudi 3 škofje.
Po vsem Poljskem, pravijo naznanila, se vojskujejo uporniki v malih kerdelih po Mieroslavskovo I. 1848, kteri je neki sam ondi. in posamezni vodji so veči del gojenci nekdanje poljske vojne učilnice v Genvi, ki je Kusija ob svojem času tišala. de naj se odpravi.— boljarska (aristo-kratiška Czartoriski - Montalembertova stran pa neki nima nič pri tem uporstvu, ampak le Mieroslavskova in druzih.
Nekteri v Parizu živeči Poljaki ( Visocki, Deinbiu-ski . na Poljsko odhajajo; tudi iz farjigrada gredo Poljci domu. Že 14.000 jetnikov pa so Kozaki odpeljali v varšavski grad in v Modliu. Od tod se vidi, koliko hudo mora biti to gibanje.
V Lokami ua Švicarskem se jc 11. pros. zgodila silna nesreča. Popoldne ob 3. ko jc bilo do 100 ljudi v cerkvi sv. Antona . jc sneg s svojo težo ostrešje stisnil, ki se je na strop zgrudilo, da se jc s silnim brušeni vderl in nar veci del pričujočih podsul. Mertvi in ranjeni so bili v strašnim stanu z grobljo zasuti. Cez nekaj časa šc Ic so 42 merličev odkopaii. pa tudi ranjenih je nar veči del že umerlo. 60 jc vsih. ki jih je zadela ali smert ali pa so ranjeni.— Nehote se o ti priliki graja vsiluje do tistih, ki se v cerkvi tako vedejo, da je cuilo. ako se sama uatora nad njimi ne zmašuje ter jih ozidje ne zagerne.
Na Švicarskem sc rokodelske družbe prav pridno razširjajo; pet mest jih je na novo osnovalo, imajo ludi s v o j časnik . ki sc imenuje ..Gcsellenfrcund."
Na Japonsko je šel lansko leto č. g. Maksimilijan Fahrer še z drugim duhovnom v misijon.
Lesniki, jabeika in fes niha.
Neki dunajski list piše zastrau poljske reči: ,,Po ru-*ov>kcm Poljskem se za poiusovanje dela naravnost in po ovinkih, se nepreiiehama peha zu razširo razkoiuiške vere, se slovstveni pomočki Poljakov in njih umetalne zbirke v Petrograd vlačijo, deželna mladina pa se v kavkaških vojskah vgoiiobuje: ravno med tem zamorejo Poljaki poterditi, da na Poziiauskem je ze polovica te slovanske dežele po-nemčena, in to poncmčevaiije se od leta do leta zmiraj bolj razširja. Take blagodare imajo Slovani pod rusovskem in prusovskem žezlom.** S tem stanom primerja stan Poljakov v Avstiii. ki imajo v l.evovu deželni zbor v poljskem in ruteiiskcm jeziku, v l.evovu in Krakovem velike šole, v kteiih sc poljski vedi dopolua pravica godi itd. — Vlade so izpngale svoj \oz iz keišanskega duha. in so ga vpre-gale v duh neverski. freimavrarski, psevdoliberalni. Hvaljena svoboda ni bila svoboda keršanska, ki izhaja iz načela: ,,Hudega se varuj, dobro delaj!-4 Bila je svoboda, dana volku in jagujetu ob enem. volk imej svobodo, jagnje ter-g-ti, in jagnje imej svobodo volku se braniti. Freimavrar in nejevernik imej svobodo resnico treti in ljudstvo v časnikih zapeljevali, ljudstvo imej svobodo, se braniti, če hočeš in ic m /možno. Nemec imej svobodo vse poneiučiti, l.ah vse poiahovili: Slovan ne imej svobode se braniti! Hus imej svobodo, vse porazkolničiti, kakor Turk vse po-turčiti; luteran vse poluleraniti. auglikau vse pounglikaniti: katoličan imej svobodo, molčati in terpeti! Sad take politike je, da se vse razprega. Vrelo je po l.aškcm, Gerškem, v I črni gori in na Podonavskem ; vre zdaj na Poljsko-rusovskem. in utegne še drugač vreti, ako vlade in narodi zaničujejo tisto modrost. ki jo je Salomon iz nebes klical. - V Ljubnem (Leobcn) na Štajerskem jc 4. t. m. neki vojaš« lovec deklico zaklal iz ljubosumnosti, ker je bila poprejšnji dau na plesu z nekim topničarjeui. Kolikrat se slišijo lake nesreče, loda mnoge dekleta so kakor muhe, ki toliko v svojo nesrečo silijo, kolikor več jih počepa, kakor
de bi ne mogle brez gerdega vlačugarstva živeti. — Prekanjeno anglikanslvo za svojo ..dobro voljo," laško deželo v krivo vero zapeljati, slabo plačilo vživa. V Bolonji je ss. 3 Kraljev dan protestanšk pridigar skušal na očitnem tergu v nekem predmestji katoliškemu ljudstvu svoj „evangelij" oznanovati. Poslušavci pa mu njegove gorečnosti nič prav nežno niso povernili, ker so ga namreč kamnjali, in bili bi ga naj berže ubili, ako bi se ne bila neka veljavna oseba zanj poganjala.
Domače duhovne vt{Je,
sveto živeti in zveličano umreti.
( Dalje.)
L Druga pot prav moliti, ki jo je učil sv. Ignacij, je kakor premišljevanje, in je to le: Izvoli si kako molitev, očenaš ali kako versto iz sv. pisma itd., pomudi se uekoliko pii vsaki besedi ali saj pri vsaki versli in premišljuj, kaj vsaka beseda ali versta pomeni, kaj hoče in kaj noče. To opravilo ima spomin. Iz raznih pomenov se posnemajo razni nauki. To je opravilo ima um. Volja pa obuduje mnogotere pobožne nagibljeje, ko človek prevdarja, kako se je dosihinal zastran tega nauka obnašal, in kako se bo v prihodnje vedil. Za pretečeno si človek vosi, de bi bil ta nauk bolje spolnoval, iz česar izhaja ponižna obtožba samiga sebe. kesanje in prošnja za odpušenje. Za pričujočnost in prihodnost se delajo dobri sklepi, se misli, kako hi se zaderžki odpravili in prosi se pri Bogu pomoč. Pomočki k temu so: 1. Potoži Bogu v ponižnosti svojo revšino, slabost in potrebnost, zlasti v oziru tega, kar premišljuješ. 2. Prosi milosti ali gnade po zasluženji Jezusa Kristusa in svetuikov. 3. Ponudi se Bogu, de želiš Njegovo čast povikšati.
II. Sad tc molitve je prečudna rast v čednostih. V premišljevanji se namreč vnema prečuden ogenj, ki ohrani jasno serce in gorečiga duha , in to jc potrebno, de se premagajo zaderžki na poti čednosti. To je glavni sad. Posebni sadovi te molitve pa so: 1. Navada de se vsakdanje molitve z bolj zbranim duha m opravljajo, ako si namreč očenaš ali kak psalm itd. nekterikrat tako premislil, se ti bodo dobre misli in občutki sami od sebe obudovali, če se tudi pri besedah ne inudiš. 2. Veselje in ljubezin do duhovnih reči; zamerza se bo zgubila, in Irud v molitvi ti bo prijeten, ko boš okusil, kako sladak je Gospod, in de njegove besede imajo skrito mano. 3. Pre-č ud n c in visoke misli od verskih reči, ktere taki, ki tako molijo, čisto z drugimi očmi vidijo, kakor pa uni, ki se v tem ne vadijo in ue sežejo tako globoko. (Dal. nsl.)
Duhovske spremembe.
V ljubljanski škofii. Sentjoška duhovuija je podeljena gosp. Baltaz. Bartolu, duh. pomočniku na Dobrovi: Viniška pa gosp. G a š p. Maj h c n i č u , duhovnu križanskiga reda in duh. pom. v Ormužu na Stajarskein. Na D o b r o v o pride g. T o m. Brus iz T r e b n a; v T r e b n o g. Miroslav pl. P r e m e r s t e i n , namestovavec v Vinici; v H arije za nasamnika g. Jož. Partelj iz S I a v i n e : v Sla vino g. Jan. Erajavee, v pokoji v Ljubljani.
Pogovori z gg• dopisa v a vci.
Gg. M. A.; N. D. v D.; Fr. V. v B. in še nekterim: Sc bo vse poravnalo. G. A. I*.: Hvala! Odgovor skorej prejmeta. Kdor po naključji kak list odveč dobi, ga prosimo s priliko nazaj.
D os t a ve k. V poprejšnjem lista št. 4. je v spisu: „0 s c m n a j s t s t o 1 e t n i c a s s. Marka in sv. M o h o r a v A k v i 1 e j iu po pregledanji izpušen podpis: 9H i t z i n ge r.tt