Pavšalni Iranko v državi SHS, M. 8tew. ts5ja|£2 razen psrad®5jSta In dneva p© prazniku v s s k d a k ©peljat?« Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, siqer se jih ne pri« cbci. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 150, osmrtnice !n zahvale po K 2’-50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust V Ljubljani, v nedeljo 1. februarja 1920. BS®®! Gl s 1 19« s »v. i©g| I o-di moh al n i sl ri 11 m, Leso Posamesna Stew, stane — 60 vinarjev. —* Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na d o ra za. celo leto K 96, za pol leta K 48, za četrt leta K 24, za mesec K S. Za Nemčije celo leto K 114, Ka ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska uiica št. 01, Učiteljska tiskarna. Telefonska St* 312« Rusija maršira. Pred skoro šestimi leti le bilo. Tedaj !e ukaz čara Romanova pozval iz vseli mest in dalnjih step široke 200 milijonske ruske domovine delavce in kmete na boj proti nemškemu imperijalizmu in za — svobodo tlačenih narodov. S tem geslom so namreč tedanji mogotci znali izzvati skoro v vseh krogih človeške družbe občutek nekake '-svete vojne«. in za to »svobodo tlačenih narodov«. a v resnici za nadvlado antant in ega kapitala nad nemškim, zaganjal }e Nikolaj Nikolajevič leto za letom stotisoče ruskih trpinov-voja-kov v žrela nemških in avstrijskih topov. Pa ie bilo vse zastonj: v Karpatih se ie zlomil naval mas. ki jih je gnala v smrt nagajka ruskega imperializma! Ir, tedai ie zagorel zopet v ruski 3uši. oni veliki mistični slovanski duši. plamen udušen v prvi veliki ruski revolucij leta 1905. v krvi — in ta plamen ie vnel mogočen požar, ki }e naenkrat obiel celo caristično Rušilo. Kakor v kalejdoskopu smo videli: umaknitev carja, republikansko vlado Miliukova in Kerenskega. AH ruska duša. vklenjena do tedai v tisočletne okove mračnega absolutizma, ie stremila po še večii svobodi. Ruski proletarec, kojenni ie carizem neusmiljeno vtepal v glavo in po hrbtu razliko med mužikom in fevdalnim gospodarjem, medtem ko ga le cerkev vzstaiala v tisti »padam na kolena« ponižnosti, ta ruski trpin ie naenkrat začutil v sebi doslei mu nepoznano moč. da stre s krepkim udarcem vso razliko stanov, ki mu doslej ni dovoljevala imenovati se polnovrednega človeka. In prišla ie rdeča jutiania zaria - prišel ie komunizem. Združili so se sanjarski toeretiki in krepki praktiki, da izvedejo z enim mahom veliki prevrat k enakosti. Ali psiha mas ni kakor psiha poedinca: masa ne more izpreminiati svoiega celega rnišlienia in načina življenja v razmeroma tako kratkem času kakor more to poedini človek. Komunisti so naleteli na lak odpor raznih drugih političnih strank tako reakcionarnih kakor tudi revolucionarnih. To dobo ruske notranje zgodovine vidimo silno temno, ker jo malo poznamo. V tel borbi so spoznali voditelji novega pokreta v Rusiji, kako težko ie prodreti z vsem svoiim programom in vsemi svoiimi zahtevami. iiko ni masa dovoli pripravljena. Toda tudi ta borba ie morala polagoma holi in boli ponehavati. Treba le bilo tudi graditi, ustvarlati. Teort- 'e eno. praksa le drugo. Danes se v Rusiji dela in ustvarja. Organizacija komunističnih vrst postaja vedno tidneiša. Danes že Stoji pred nami prerojena Rnsiia v trdno skleuje- 57 LISTEK. d L J& D« nih vrstah. Na milijone oboroženih Rusov je danes radovoljno priprav-njcnih iti v bo] za idejo enakosti. Rusija maršira! Doma je pomedla z zadnjimi ostanki, ki so hoteli vzpostaviti carizem v novi obliki: Potolčeni so Kolčak, Judenič in Djenikin. Zmaga rdeče vojske ie svetovnega pomena. Trese se Angliia za svole svetovno gospodstvo. Velika, dobro organizirana in disciplinirana rdeča armada ie prišla v Perzijo. Od tod gre njen pohod v Indijo, ki je Ahilova peta britskega svetovnega imperija. Tlačeni narodi pozdravljajo Ruse kot odrešenike. Odesa je osvobojena. Druga velika sovjetska armada ie že v Besarabiji. Pripravlja se nadalje napad na poljsko republiko. Zdi se, ogromne, neizčrpne mase veli- da kega ruskega naroda šele po preteku skoro šestletnega vojskovanja na zunaj in na znotraj prihajajo prav do veljave. Sibirija ie zopet ruska! Kitajske mase se bratijo z ruskimi ko-munisti. Na vzhod, na zapad in na jug zmagonosno korakalo rdeče ruske armade. Clemenceau, ki ie velik frnacoski šovinist, mračen tiran in reprezentant absolutizma pod krinko republikanske ideie, je. izjavil, da bo spletel val žičnih pregrai proti boliševikom. Toda starec ni pomislil, da ideje ne poznajo žičnih pregraj. Sicer ca je on sam tudi že izginil iz političnega lo- čine. Llovd George je predlaga! tri napo katerih bi bilo mogoče po njegovem mnenju pokoriti oziroma si podvreči rusko sovjetsko vlado: blokado, vojaško intervencijo in ali-anco vseh državic, ki so nastale na ozemlju bivše caristične Rusije, kl naj bi solidarno nastopile pod patro-nanco velesil proti sovjetski Rusiji. Zavezniki so najprej opustili misel voiaške intervencije na Ruskem, ker so si morali soglasno priznati, da bi se amerikanski, angleški, francoski in kanadski vojaki uorli, če bi jih hoteli poslati v Rusijo. Opustilo se Je seveda tudi misel o kaki dobroveljski armadi proti Rusiji. Podpirali pa so zavezniki protirevolucijo v Rusiji voj. in denarno, posebno pa z blokado sovjetske Rusije. Ta blokada je Imela seveda tudi namen onemogočiti vsem socialističnim strankam Evrope stik s sovjetsko rusko vlado. Hoteli so napraviti kitajski zid med Rusijo in ostalo Evropo, Protirevolucionarni ruski generali so vdarieni na glavo. Blokada se ni obnesla. Mednarodni kapitalizem je pokazal svojo brezmoČ napram Rusiji. Prihodnji dnevi so odločilnega pomena. Ali bodo mogotci v Pa-skušedi skleniti mir s sovj. Ru- rizn sijo, ali pa bo prišlo do nove svetovne vojske, ki bi bi!a res borba na življenje in smrt med socializmom in kapitalizmom. Borba, kakoršnje do sedaj še ne pozna zgodovina človeškega rodu. Historična dejstva se odigravajo. Govore na korist socializmu. Sklepi in ukrepi mogotcev v Parizu nimajo moči. Kakor hitro zgori snop slame, prav tako hitro bodo izginili tudi sklepi in ukrepi. Rusija maršira. In prerojena, velika, socialistična, slovanska Rusija, bo pomagala socializmu do zmage na vsem svetu! Nam Slovencem pa bo poleg vsega druzega popravila tudi veliko krivico. ki se nam le zgodila v Parizu, kjer so vrgli dobro tretjino naših najboljših bratov v žrelo italijanskega imperializma. Stare metode. Za nas, ki poznamo naše duhovite »demokratične« političarje, ki so sc tako čudovito hitro prilagodili današnjim kapitalističnim razmeram, je odgovor na gornje vprašanje povsem enostaven. Ni pa tako enostaven za tiste k rimajo š pravega upogleda v vso sedanjo meščansko politiko in ki zato kaj radi nasedejo frazam in sleparijam nasprotnikov. Zdi se nam zato potrebno, podati tu malo sliko o dejanskem položaju na onem polju, ki ie za državo najvažnejše na naših železnica!!, ker sili to vprašanje zopet boli in boli v ospredje. V petek smo objavili članek pod naslovom: »Kaj se zopet pripravlja?« in v istem odkrito in odločno povedali svoje stališče. Vlada torej nima izgovora, da ni bita poučena, da bo pa tudi iavnost bližnje pojave razumela, ji ie treba natočiti čistega vina. Dejstvo le pač, da se naše prometne razmere slabšajo in to s tako naglico. da je konečna katastrofa neizogibna. Kakor omenjeni članek povdarja, se to na posebno eklatanten način kaže na bosanskih železnicah, kjer so bile še nedolgo pred novim letom prometne razmere povsem urejene. S tem ni rečeno, da je bilo vse v takem redu, kakor ga ie bila nevajena naša javnost v predvojni dobi. saj tega tudi nihče ne more Zahtevati, zlasti če uvažuieiiio. da ie pri nas nemalo vodilnih mož, ki stoje na stališču: Prtstali smo dolga stoletja brez železnic, pa bomo lahko tudi v bodoče brez njih izhajali.. . Toda šlo ie. Šlo je ie radi tega, ker so železniški uslužbenci in delavci zapostavljali svoje koristi v korist splošnosti, kakor so delali to ves čas svet. vojne. Da te požrtvovalnosti ni nihče upošteval, dokazuje dejstvo, da celih pet let ni prišlo nikomur na misel, da se ie v tem času ekonomski položaj železničarjev ravno tako poslabšal, kakor ekonomski položaj vseh ostalih delavskih skupin, katere so polagale večjo važnost tujim, kakor lastnim interesom. Kako so se v naši državi po polomu organizirale železnice, je posebno vprašanje, o katerem bomo imeli še večkrat priliko govoriti, za- nima nas pa že danes, kako sestoje upiave posameznih ravnateljstev, ker tu tiči vzrok, da naš promet propada. Ne stvarni razlogi, temveč aspiracije in politični motivi šo bili gonilne sile pri sestavi uprav. Za to trditev ni treba drugih dokazov, kakor poznanje oseb na teh mestih in slika je jasna. Malomeščanski, delavstvu v svoji duševni zaostalosti najboij nasprotujoči element, je zasedel vodilna mesta v trdnem prepričanju, da mu bo mogoče i v bodeče obdržati uslužbence in delavce v tistih suženjskih razmerah, v katerih so živeli v srednjeveškem avstrijskem Času. Da uslužbenstvo ni prespalo petletno dobo neizmernega trpljenja, o tem gospodje seveda niso razmišljali. Iz previdnosti pa so si ustvarili postojanke, od katerih so pričakovali čudežev. Porodila se je »Zveza jugo-slov. železničarjev« in tei enake tvorbe širom kraljevine, kojim je bilo geslo: Boj, neizprosen boj delavstvu! Seveda, stvoritelji teh organizacij niso tega javno povedali, pač pa so to lepo delali za kulisami. Kvalitativno in kvantitativno so imeli le ta uspeh, da se iim ie pridružilo vse, kar le imelo in ima še danes maslo na glavi ali pa slamo v možganih. Ne bomo na tem mestu pojasnjevali, kako so čez noč vzraščali visoki železniški uradniki. Konštatiramo le, da se ie nižjim uslužbencem rezal čim dalje tanjikrat in to do tistega trenot-ka, dokler tlačena železniška oaraa n* prišla do zavesti, da ie treba iskati pomoči v samemu sebi. Prišlo je do »Protokola sporazuma«. ki ie udaril kakor strela iz ias-nega v korupcijsko gnezdo patentiranih nacionalistov. Ti ljudje so v »Protokolu« iztaknili nevarnost, ki bi mogla v bodočnosti onemogočiti sa-modržtvo njihovih najvišjih eksponentov. Zato je bilo treba napovedati poštenemu delu najodločnejši boi, in čeprav bi moralo pri tem vse propasti. Boj proti »Protokolu«, oziroma uslužbencem in delavcem ni bil težak. če se uvažuie, da so vsi unravnl Spisal K n u t Ha m s u n. — Poslovenil Fran Albrecht. »Dalie.) 2e pred večimi dnevi sem zopet pričel pisai iti. a se mi ni več posrečilo, da bi dovršil kaj poštenega, s čemur bi bil zadovoljen; nisem imel več sreče, najsi sem bil še tako priden in poskušal od rana do večera: karkoli sem pričel, nič ni hasnilo. sreča ie odbežala, in vedno sem se trudil zaman. V sobi amgega nadstropja, v najboljši sobi za geste, sem sedel in se poskuša! v tem. Izza prvega večera, ko sem imel denar in lahko vse poravnal, sem bil tu gori neoviran. Tudi sem ves ta čas gojil nado, c'a bom navsezadnje vendar dovršil kak članek o tem ali onem ter plačal sobo, in kar sem sicer še dolgoval: zato sem tako naporno delal. Zlasti sem pričel neko stvar, o kateri sem mnogo pri-čakovil alegorijo o požaru v knjigarni, globokoumna misel, ki sem jo obdeloval z vso svojo pridi ostjo in jo hotei ponesti »Glasniku« kot odpladlo. »0!asn>k« naj §e zve< (ja |e t0 resnično pomagal talentiranemu človeku; prav nič nisem dvomil, da zve to; veljalo ie samo počakati, da me obsenči duh. In čemu bi me du i4nc. fjbsenčil? Cemu bi me ne obsenčil v naidoglednejšem času? Nič mi ni več nedosta-jalo; vsak dan sem dobil od svoie gospodinje nekaj hrane, zvečer in zjutraj nekaj kruha z maslom m moja nervoznost je malone zginila. Ni trn bilo več treba obvezovati rok. ako sem pisal in sem s svojega okna v drugem nad-sti opiu lahko gledal na ulico, ne da bi postal omotičen. Postalo mi je v vsakem oziru bolje m naravnost čudil sem se, da moia alegorija ze ni bila dovršena. Nisem pojmll, s čim je to bilo v zvezi. i t Nekega dne slednjič se mi je zasvetilo. , o s!a,b sem Pravzaprav postal, kako leno in i« tn* x° S?, de,ovaI» moji možgani. Ta dan n ,a,Tirec Pri: a gospodinja z nekakšnim računi k meni in me prosila, naj ga pregledam; nekje mora biti ndpjik, ker ne soglaša z njeno krij.go; napake pa nikakor ni mogla ugotoviti. Sedel sem tja in pričel seštevati; gospodinja mi Je sedela nasproti in zrla vame. Seštel sem teh dvajset točk enkrat navzdol in našel znesek pravilen, potem enkrat navzgor in prišel spet do istega rezultata. Pogledal sem ženo pred sabo; sedela ie tik pred mano in čakala mojih besed; v istem trenotku sem opazil, da le noseča; to ni ušlo moji pozornosti, a je vendar nisem prav nič natanko pogledal. »Vsota Je pravilna,« sem rekel. »Ne, le poglejte vsako številko natančno,« ie odgovorila, »ne more biti toliko; to je čisto gotovo.« Revidiral sem vsako točko posebej: 2 žemlji po 25, 1 cilinder 18, milo 20, maslo • • ■ saj ni bilo treba nikakšne pretkanosti, da bi pregledal te vrste številk, ta mali kramarski rac-un, ki ni bil prav nič zamotan — iaz pa sem se pošteno potrudil, da bi našel pogrešek, o katerem je ženska govorila, pa ga nisem našel. Ko sem se bil nekaj minut motil s temi številkami, sem začutil, kako je v moji glavi pričelo yse plesati: nič več nisem mogel ločiti kredita in debita in vse se je mešalo med sabo. Navsezadnje sem kar na lepem obstal pred tole točko: »8 In pet šestnajsting funtov sira po 16.« Moji možgani so čisto odpovedali, bedasto sem zijal na ta sir in nisem vedel ne kod ne kam. — »Prekleto vendar, kako je vse to pisano seinintja1« sem rekel obupano. »Boganii tu stoji samo pet šestnajstin sira. Ha, ha! Ali ie že kdo slišal kaj sličnega! Poglejte vendar!« »Da,« je rekla ženska, »ti navadno tako pišejo. To je zeliščni sir. Da, — saj to je čisto prav! Pet šestnajstin ie torej pet lotov'...« »Da, to že razumem!« sem vzkliknil, čeprav v resnici nisem prav nič umel. Poskusil sem znova spraviti v red ta račun, ki bi ga še pred par meseci lahko seštel v l organi zvesti pristaši »Zveze«, odnosno. da imajo člani kapitalistično -hlapčevskega »Udruženja« ves u-pravni aparat v svojih rokah, kar je omogočilo sabotažo »Protokola sporazuma«. Kljub svojemu nacionalističnemu patriotizmu pa si ti ljudje niti trenotek ne pomišljajo uničevati ogromne svote narodnega in državnega bogastva. In to vse le, ker hočejo preprečiti izvršitev določb »Protokola sporazuma«, vpostavitev, normalnih razmer v prometu in — boljše življenje delavske družine. Ministrstvu ie bilo treba dokazati, da ie »Sporazum« neizvedljiv, v resnici pa §e namerava železničarje razdvojiti ter iih na ta način onesposobiti, za boj proti kapitalizmu, ki danes polaga vse svoie nade v mauiše kulturno zaostaleiše države. In k tem državam se mora prištevati tudi Jugoslavija. Kakor ie iz dogodkov zadnjih dni posneti, ie minister saobračaja nastavljenim pastem resnično nasedel. Najbolj karakteristično za našo. baje svobodomiselno politično atmosfero pa je, da se naše prosvitlene demokratične in narodno - socialistične stranke ogrevaja za kršitev koalicijskega prava železničarjev - nastav-Ijencev. Odrekajo jim enostavno vsoi pravico zastopstva po legalni organizaciji ! Volilni boi se bliža in gospodje so v skrbeh. Toda uverjeni naj bodo. da jim nobene mahinacije ne bodo pomagale. ter da se nasprotno v narodu porala vedno hujši odpor proti vladajočemu sistemu. Železničarji, kar jih je značajnih, upoštevaio sedanji položaj in ne zahtevajo drugega, nego za pošteno delo tudi pošteno plačilc in red. Vse drugo, kar se iim očita v raznih de-nunciiacijah. ie gola hudobiia. To naj vzame na znanje vsa naša poštena in uvidevna Iavnost. .1. P. Slovenski zadružni koogres. (Konec.) III. Občni zbor gospodarske zadruge »ljudski dom« v Mariboru. Nato se je vršil občni zbor gospodarske zadruge »Ljudski dom« v Mariboru. Občni zbor jc otvori! ravnatelj sodritg Anton Kristan, ki ie podal v svojem poročilu sledeče podatke: Zadruga »Ljudski dom« je imela pred vojsko svoj sedež v Mariboru. Velik del njenih obratov in večji del njenih zadružnikov pa se ie nahajal v Gradcu. Načelstvo te zadruge se je obrnilo na nas in na podlagi medse-boinppa dogovora med nami. se le minuti; močno sem se potil in se na vso moč razglabljal nad temi zagonetnimi številkami, mežikal zamišljeno z očmi, ko da sila ostro študiram vso reč; toda moral sem io opustiti. Teh pet lotov sira me je vsega zbegalo: bilo je, ko da se je za moiim čelom nekai razrušilo. Da pa bi napravil vtis, ko da se venomer pečam s tem računanjem, sem pregibal ustnice, semintia izgovori! kakšno številko naglas, ko da se pri tem računu vedno bolj približujem koncu in sem nazadnie dospel na krai. Ženska je sedela in čakala. Sledniič sem dejal: »Tako sem torej še enkrat od začetka do konca pregledal ves račun. Kolikor morem videti, ne najdem zares nobene napake.« -Ne?« ie odvrnila ženska, r.res ne?« A dobro sem opazil, da mi ni verovala. In hipoma ss je zazdelo, da leži v nienih besedah dih omalovaževanja zdme. ravnodušen ten. k? ga dotlej nisem bil opazil na nji. Rekla ie. da nemara nisem vajen računati s šestnajstinami; rek*a le tudi, da se mora obrniti do koga, ki to razume, da si da pošteno pregledati ta račun! To vse je dejala vseskozi nežaleče, ne da bi me osramotila, marveč razmišlieno in resno. Ko ie prišla do vrat in hotela oditi, je rekla, ne da bi se okrenila: »Oprostite, da sem vas nadlegovala!« Sla jc. (Dalje prih.) izvolilo na Izrednem občnem zboru novo načelstvo, sestavljeno Iz funk-cijonarlev Konsnmneea društva za Ljubljano in okolico. V novem načelstvu so: S. Anton Kristan, kot ravnatelj. s. Viktor Grčar, kot hlatrainik in s. Filip Uratnik. kot kontrolor. V novem nadzorstvu pa ss. Štefan Dražil. Josip IJdovč tn sodružica Marica Urbančeva. Novo načelstvo ie prevzelo v svoio upravo zlasti obe hiši »Ljudskega doma« v Mariboru. Berggas-se št. 4 in 6. Ti dve hiši ste nam biti izročeni, da iih upravljamo v interesu mariborskega delavstva in ohranimo tako namenu, za koteča so hite __ Svoj čas postavllene. To nalogo bo-* mo tudi v polni meri izvršili. Sodrug Uratnik ie nodal računsko poročilo. Kot aktiva ie navaiati v prevzemni bilanci ohp hiši v Bertr-gasse. ki ste vredni danes nad en mi-(iion kron. kot nasiva Da hinoteke v Znesku f92 tisoč kron. rezervni sktad v znesku I4.3R4 K 97 vin. in deležni kanltal v znesku fiHOO K. Po prevzemu ie otvnriln dTuštvo v Mariboru goslitno in trgovino z vinom. Za bodoče se te sklenilo poveriti S. Alojzija Banovca, tainika »Zveze delavskih zadrug«. s prokuro. Upra-VO hiš v Mariboru in mani važne tele oče poste nai vodita v bodoče ss. V Mariboru stanuloča Slanov ec in Drčar kulima se orirteli sosvet obstoječ Iz četvoricc zadružnikov Iz Maribora. Pravila so se na predlog s* Sla-novca v nekaterih nebistvenih točkah spremenita. Sklenilo se ie med draaim. da se ima registrirati firma tudi slovensko. Nato ie sodnic Kristan tudi ta občni zl»m z»kHučtl h-ražaioč nado. da zavzame Maribor v bodoče, naslanialoč se na bo-zato in Industriialno okolico, v okviru naše zadružne organizacije važno mesto. rv. Zvečer ie priredila »Svoboda« udeležencem zadružnega kongresa lep koncert. Ob zvokih marzetieze. ki te ie igral dovršeno ljubki tamhu-raški zbor iz Viča. smo čutili, da se ehiraio v naših vrstah sveže, mlade Sile. ooklicane. da prcstavltn gore to Ustvarilo nov svet. la ko ie oel mn-Skl zhor »Svobode« lepo pesem* Ob bregu stotim In v morle strmim pod mano srdito valovle... *mo čutili globoko v duši leo refren: a stena skabia. ostane stalna. Po pasivni resistenci. Mol bog. težko le zapisati krivično besedo o krivici, a Še težle pravično o oravici. če bi mogel povedati oboje z eno besedo, bi otrl za hip vse solze dolgega trpllenia In Zabrisal vse napake, storiene v dobri volli. Tako pa nai se razlile po papirju tinta. rdeča od krvavih žuljev In vzhurkana od dohrohotečih rok. In če Izbriše ta papir le eno samo solzo, bo ti ptienle laž.le. ker bo za trenutek videlo resnico. Tei bridki resnici skratnega trofienia nai govore moje besede, da iih sNši nebo in pošlie trpečim pravo odrešenje. Tisočim lačnili so opešale roke. zaspate so lopate in okosteneli krampi. ker ie od lopate padla žlica in od krampa hleb. Tožbe žena. lok otrok In vzdih mater so vzdignili lopato še enkrat, še in še (e zamahnil kramp in se zasekal v črni demant da bi dal. črn kot ie. sai črnega kruha družini m njim. ki knnlieio zlat& nenasitnim. A zopei so spešale roke. tokrat spešale v hipu. ko le prišel v dolino hudič. Z lepo besedo ie zaprl pekel in pokazal trpeča« paradiž v prepadu pod strmo goro. Vse te šlo za nJim, ker le bilo njihovo troltente dališe od Rristovega. Zakaj, na Ootgot* stoji en sam križ, a umrli bi radi tisoči. Onf oa. ki dele kruh in milost so zaprli duri, ker so se zbali hudiča, ki so SLa poklicali sami. A ponovil se ie §e večii greh. Nad trpeče in sestradane, ki so nek-dal poznali dom in Kobili svoio mater. so poslali brate tam doti od iega. T». ki so trpeli za pravico izmed vseh nalvečie trpljenje. nai bi branili krivico proti pravici. Tako se ie zgodilo, da ie fhihav rodila sovraštvo, ki te obieto vse. tudi pravične. Kdo popravi ta grelu ki ga ni zakrivil nihče izmed onih. ki trpe po krivici in tudi nihče izmed onih. ki h {»čelo dobro? Storien pa le bil še večli greh. Ubogi deci so zaprli duri šole in |o nngnati na blatno cesto. Na šolskem dv^rfSču pa se. greielo na solncu stroine puške in voiaki. Set le po cesti mtad fant in videt volnike. Obstal te. pogledal tla čez potok in iskal med nlinii brata. Pmia te mimo mati s sinkom. v Mama. poglel vojake.« »Pusti iih.« In sinko, ki »e slišal v šoli toliko o voiakih in njihovem junaštvu. le pogledal v stran In šel nemo za materjo. Tako le bilo noeoi. Kal pa bo tutri? Afi poči res strel, ki te bil name-nien sovragu. oa nai sedai zadene brata? Ne* Zakaj že vidim prihajati rešitev. 84 tovarišicami v Chicagl aretirana. in sicer radi zarote proti Zedinjenim državam. Razdor med madžarskimi kržčan-skbni nacllonatc!. LDU. Budimpešta. 29. (ČTU.) Razdor med krščansko-naciionalno stranko in stranko malih kmetovalcev ie očividen. Krščansko nacionalno časopisje pozivtje ministrskeoa predsednika Httszarja. naj se umakne Friedrichu. Glose. Republikanska stranka v Srbiji, ki se ie nedavno ustanovila, ie izdala proglas, ki so "a med drugim podpisali Stojanovič, bivši predsednik skupščine. Jovan Žuiovič. bivši minister zunanjih zadev, Jaša Prodanovič, bivši minister in za temi še nekal bivših ministrov in profesorjev, vsega skttpai 24 političnih mož. Začasni odbor te nove stranke te začel z Intenzivnim delom notranje strankine organizacije in bo izdala! tudi svole glasilo. Ker ie v to stranko vstopilo osem poslancev demokratske stranke. se v političnih krogih razmotri-va. če se bo položai vlade vsled te nove stranke izpremenii. Republikanci med tem izjavljajo. da bodo demokratsko vlado podpirali. Nova stranka se poseda sedaj z republikansko srbsko omiadino, ki le že začela izadjati svoj list »Republika«. Na Hrvarskem vstoeik) v stranko dr, H. Hinko v ič. dr. Potočnjak. Milan Marjanovič ter še nekateri tzv. div-iaki. Republikanec more biti tudi nalvečii reakciionarec in zagrizeni sovražnik delavskega razreda in kmeta, kakor ie to slučaj v Franciji Ameriki. p, .. . , .. , . m Ameriki, kier so republikanske Prrhaia od tam. odkoder »e prišlo na- stranke naiboli nazadnjaške še odrešenle. Se nocoi bo odsia v Beograd pravica in mn povedala, da med frnečimi ni krivice Ta ie najeta jene kočiie. v katerih so se dostel vozili no zlatih cestah vsi krščeni in nekrščeni. krvosesi uboge domovine. In Beograd, ki le pregazil smrtonosne pečine albanskih gora. bo Dogazil tudi vse to bogato drhal, ki zu&va svoie razkošne krvave večer-te s solzami trpečih . Br«, ki le pravičen, usliši to moto prošnjo ob pozni url Trbovlje. Jozveh. STANOVAN JSKA draginja v BELORADU. i.DU. Betgrad. 2v. Pri finančnem ministrstva le prosilo veliko število uradnikov, da se vrnejo na svoja prelšnia službena mesta, ker zaradi silno dragih stanovanj ne morejo živeti v Belgradu. Cena stanovani ie v Betgradu tako vlsuka. da se za malo stanovanle zahteva mesečno 8*W> dinarjev toliko oa znaša tudi nlaČa viS-lega uradnika. Uradniki nameravajo vladi predložiti načrt o rešitvi stanovanjskega vprašanja. Uradniki predlagalo. da se lastnikom hiš. ki odda-ialo tako draga stanovanja, naloži davek, in sicer tako. da bi n. pr. tisti, ki zahteva za stanovanle 800 dinarjev. imel plačati 750 dinarjev davka, tisti na. kateri da stanovanle za 200 dlnarlev. bi imel nlačati samo SO di-nariev. Denar od tega davka bi se Intel porabiti za zidanie uradniških hiš in stanovani. BAU. BAU... LDU. Bazel. 29. (ČTU.) Komuni-stinia Roza Stocker ie bila skupno z m naj- večie sovražnice delavstva. Za nas ie buržoa — pa uaisi ie republikanec ali monarhist — razredni nasprotnik-In buržoazna stranka ie tudi ta nova republikanska stranka. Izključitev soeHalistov iz Nevv-Vorške te^istative. »Arbeiter Zei-tung« poroča, da ie zakonodavni zbivr države New York z 140 proti 6 glasovi sklenil, pet nanovo izvoilenih poslancev, nroti koiih izvolitvi ni moaoče niti naimaut ooorekati. zgol) radi fesra '^kfltrč^ii ir Tegjsiative ker so sociialrij dmokrarai«. Utemeljevanje je sledeče: »Da naspmtuieio sedanji organizirani vladi naroda in zato ne morejo sedeti v ustavodajnem zboru držaave. Ti člani so: A. Claasens. S. de Witt. S. Ort C. So-lomon tn L. Williams. Govornik spod. zbornice državne legislative utemo-Hule izključitev petih izvoljenih članov nadalie z domnevo, da delaio so-ciialno demokratični noslanci gotovo v nasprotiu s prisego, s katero se člani zbornice zavežejo, da bodo ščitili ustavo. Razven tega so soeilalisti kazali nifd voino vojni in zato domovini sovražno mišHenie: povedano naj bo tudi. da ie bil Nemec Ludvia Mar-tens izvoljen v sociiafistično drlkv-no organizacijo. Če bo teli pet članov nasprotovalo pripoznati ta sklep tr» utemelievanta. potem bodo na povelje govornika šiloma odstranjeni iz dvorane. — Nad tem dogodkom vlada v iavnem mnenju Amerike splošno veliko ogorčenie. kar le pa popolnoma razumltivo. S tem so pokazali kanitatisti svoie lice. namreč da nasprotuielo ljudski volli. da lažje razlaščalo delovno ljudstvo. Pristopajte k izobraževalni ot ganizaci|i »Svoboda*4. gliiDjnBat!-«!! rjT!IjULHU.WEL5g'' Dr. Jos. C. Oblak: Krpanova kobila. »Napačno rabljena tn delujoča domišliila Je največjl naš sovražnik. Poznatn ljudi. ki so vedno nesrečni in nezadovoljni, samo za to. ker si domišUuieio, da jih vse zapostavila in slabo govori o njih. Mislijo, da so citl vseh mogočih napadov, zavisti in ljubosumja — v lesnici te pa vse to domišljija in nima niti sence opravičenosti.« — (Dr. Orison Swett Marden — »Moč misli«). Kadar me napade nejevolja — in kdo na svetu ni temu izpostavllen ? *— vzamem rad v roko angleškega filozofa Mardena In — ozdravljen Sem. Tako se godi večinoma Hudem Impulzivne narave boli alt manj vehementnega značaja. Ni zavidati te vrste Hudi. ker niso proveč srečni tn fcadovoljni. Dr. Ivan Tavčar Je im- pulzivna narava in zelo vehementnega značaja — nat mi oprosti to karakterizacijo, sai mu io ie dal oni dan sam »Slovenski Narod«, ki mu stoji zelo blizu. Taki ljudie radi streliato preko cilia in postanejo črnogledi. In to ni čada. Od vseh strani streHaio nanj. da Je človeku včasih naravnost žal zanj. Zato se rti čuditi, da ie postal dr. Tavčar, ki le no svoji naravi blaga in mehka duša — tudi črnogled in da strelja včasih celo proti namišljenemu cilju, katerega sploh ni. in to boli alt mani vehementno. Kakor se sicer paradoksno sliši, utegne imeti angleški filozof prav. če pravi, da ie orožie mehkih narav robatost. prosim pa. da me g. dr. Tavčar ne ume krivo v tem slučaju, ker nisem s tem delal, da te bil robat, kar bo talcoi razvidel iz sledečega: Napisal sem — naj se mi oprosti to neskromnost — ob obletnici Can-karieve smrti spominski članek in sicer za »Slovenski Narod«, čegar sotrudnik sem sedal nad 28 let in nai se mi oprosti, ako si nadenem sam tudi epiteton »stalen in zvest.« Storil sem to zato, ker se mi je zdelo umestno, da se spominjam te obletnice tudi v »Slovenskem Narodu«, ko so prinesli vsi drugi slovenski listi ob tej priliki krajše in dališe članke. — torei ob obletnici, ki ne bo tako kmalu postala obsolentna. dokler bo sploh živel narod Slovencev. Srbov in Hrvatov. Bog mi je priča, da ta moj skromni piietetni spis ni imel nobene osti proti nikomur ali celo — kakega političnega ozadja — najmani pa proti dr. Tavčarju. Mislim, da te pač vsakdo. ki ie bral ta- članek, imel ta utis ter mi to lahko tudi g- dr. Tavčar verjame J Za Boga, saj bi vendar v nasprotnem slučaju ne bil oddal spisa v uredništvu »Slovenskega Naro-da*. čegar šef te dr. Tavčar sami Uredništvo mi le ta spis vrnilo — If-prvega v 28 letih mojega sotrudnl-štva — v moje precejšnjo začudenje: ^eš, da se dr. Tavčar z niitn povsem ne strinja. Oddal sem članek drugemu naprednemu listu »Napreiu«, ki Je sicer eb obletnici že priobčil kraiši članek Albrehtov, a le tudi mol članek z veliko hvaležnostjo sprejel in ga objavil. Dnevne vesti. Ministrstvo saobračaia o »dogodklti« ▼ mariborskih delavnicah. Narodna gospoda z narodno socl-Jalno organizacijo in »Slov. Narodom« na čelu ie zagnala v zadnjem časn besen krik radi »dogodkov« v mariborski kolodvorski delavnici. Sodeč po protestih teh slavnih gospodov in po nadvse stvarnim in resnim noticam v nadvse resnim in stvarnim »Slov. Narodu«, je bilo misliti na bogve kako res državo ogrožajočo vstajo. ML ki smo se o stvari Informirali, smo se na vse to smejali. Zdaj pa imamo tu še u r a d -n o poročilo o zadevi, ki le najboljši odgovor vsem nar. sociialcem. ki so v smislu svojega špijonskega programa že iasno zatitevali ustavitev našega nemškega glasila, aretacijo naših sodrugov, skoro poboj mariborskih Nemcev in slične zvezarske malenkosti. To uradno pojasnilo Je obenem primerna klofuta za oblek-tivni »Slov. Narod«, ki bo sedaf svoja duhovita natolcevanja gotovo pošteno preklical . .. Evo tu uradno pojasnilo ministrstva saobračaia. LDU. Ljubljana. 30. Jan. Komisa-riiat ministrstva saobračaia v Ljubljani objavlja k raznim vestem o mariborskih železniških delavnicah tole: Vsa poročita so pretirana, delana tudi neresnična, ter do neootrebnem razbariajo javnost in dražilo že itak nemirne duhove. Komisariat od vsega početka obrača Marboru kot najvažnejši iužnoželezniški postojanki vsa svojo pozornost. Zasledoval ie strogo objektivno dogodke meseca iulija lanskega leta, kakor tudi vse poznejše razprtije. Dne 20. januarja t. 1. ie na licu mesta zasliševal komisar sam v navzočnosti vodstva obratnega ravnateljstva v Llubljani vse stranke, vplival pomirjevalno na vse strani in dosegel z dobro besedo, da so se zavezale vse stranke s svečano obliubo, da izločijo v uradnih prostorih odn. med delovnim časom vsakršno agitacijo ali celo hujskanje, pač oa da hočejo složno in pridno delati. kar ie zlasti ori današniem stanju železnic prva stvar in v naivečio korist države same. Sporazumeti so se. nai bodo dosedanji crehi nozahlieni. vbodoče oa da se bo brezobzirno kaznoval vsak. kdor kakorkoli kali mir. agitira na neprimernem kraiu. ali sploh prekorači dopustne meie. Dogodki ki so se odigrali v delavnicah en dan. oz. dva dni oozneie. so povzročiti bale nesporazumliente. ker masa glasom merodatnih iz jv o izidu preiskave še ni bila poučena in te celo mislila, da je komisija pristransko postopala. Sicer pa se niso vršili nobenj ooboii. temveč so se le izrinili nekateri delavci ki ne pripadajo so-cilalno-dentokratski organizaciji. Ti so se večinoma takoj oovrniH zopet na dek). Preiskava še ni Dovsem zaključena. ter se bodo seveda vsi krivci. katere bo mogoče dognati primerno kaznoval. »Nova Istinae in Inž. Gustinčič. Slučajno mi ie prišla v roke 21 št. zagrebške »Nove Istine«. v kateri razklada g. inž. Gustinčič svole modrosti pod naslovom »Mola kritika«. Spis ie že v prvem oogtaviu za nič In slabo stiliziran, V tem članku pripoveduje g. inž. Gustinčič, kako sem nastooii jaz v zakulisni, zavratni vlogi in hodil od sodruga do sodruga in pripovedoval vsakemu na uho. da je bil med voino plačnik bivšega črnogorskega kralja Nikite. Ko sem tiste vrstice prečita!, sem bil znova uver- Jen bi potrjen v veri, kakšni so tl-M »ratni« komunisti O tem namreč nisem pravil te posameznim sodrueom In nesodrugom. temveč dal sem to zapisati v sodni zapisnik, Id se Je g. Gustinčiču od sodnika tudi prebral. G Gustinčič ie pri te! priliki izjavil, da me bo tožil. No. do danes še nisem bil klican pred sodišče zaradi te reči. Z g. Gustinčičem sc ne bom prepiral zaradi soclializma. Spomnit bi ga le na program, oblavljen v francoskem Jeziku v njegovi »Jugoslaviji*, glasom katerega Je še tik ored preobratom snoval »Neodvisno demokratsko stranko za Jugoslavijo*. V tem programu, kakor tudi v komentarju zanl ni niti vejce niti oilce od so-ciializma. Danes, komal eno leto za tern. pa le junak. g. Gustinčič, silno radikalen socijalist in komunist. Vsak po svoje, smo rekli časih Kje ste bili pred voino in med vojno ki danes kričite o sociializmu in komunizmu? Med buržujl gospod!e! Za to: pika. Alb. Prepeluh, Nov Imnort. Včerajšnji »Slov. Narod« prinaša brzoiav iz Belgrada. v katerem se z vso resnostjo javlja, da Je Bolgarska otvorila zelo intenziven promet z našo državo, uvaža namreč kar na debelo — boljševike. Ob tel onliki so v Belgradu iztaknili — in to seveda »Slov. Narodu« takoj naznanili — da te stonii v enako tesne trgovske stike z Jugoslavijo tudi — d’Anuunzio. Tudi on pošilia redno k nam cele vlake boljsevikov. Dodatno k temu veie-važnenm, za vse naše gospodarsko življenje tako pomembnemu brzo-iavu moramo še naznaniti — v nadt, cla bo »Slov. Narod« to Jako? oo-snel —. da mislijo, glasom poročil kf smo iih pravkar dobili iz Helsing-forsa. pošiljati v državo SHS bolfse-vike moškega in ženskega spofa še nasJedie države: Mehika Litvinsk^ Danska. Patagonija. Kitaiska. Korejska. Portugalska Španska Laponska tn Groenlandska. Ni nadalie izključeno. da se v kratkem or idr trži temu uvozu tudi nova samostojna država Gdanska Poljska dela zelo na to. In tudi Gdansko samo ie na tem močno interestrano. Kar se tiče imnorta smo torei kriti. Kako bo z eksnortora te drusro vprašanje, o katerem bo tudi znal kal povedati »Sftw Harofl«. Literarna ooiensika. Opozarjamo na današnji podlistek »Krpanova kobila«. V ujem odgovarja naš sotrudnik g. dr. Jos. C. Oblak na izredno fin način na nektere lako neumestne in Cankarjev spomin žaleče opazke dr. Tavčarja z ozirom na spis o obletnici Cankarjeve smrti, ki ga Je priobčil pred Dat tedni naš list. Proces dr. Mihailo Rostohar ca, lng^ Uhlir. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem ie bila včeral tretja razprava v procesu dr. Mihajla Rostoharja proti ing. Uhlifu. ki ie nr-vega obdolžil, da le poneveril 25 milijonov kron. zaplenjenih ob prevratu na glavnem kolodvoru oziroma znesek 140.000 kron in da ie iental iz skladišča v oivovarni »Union« razno perilo Obtoženec ie predložil ogromen velikanski material. Omeniti je, da le državno pravdništvo proti dr. M. Rostohariu preiskavo ustavilo. Sodnik te razpravo zopet preložil, da se izvedejo dokaz) po pričah. Proces stane že ogromne stroške. Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov za Slovenijo. Vsem članom se naznanla. da se bo dne 2. februarja razdelilo v Spodnji Šiški Celovška cesta št. 30 usnje, toda med člano gori Imenovane zadruge. Ctan lahko p Tako sem torej zašel — v »rde-jčo armadico. ki hoče vpeljati nekako j diktaturo v literarnem življenju . . .« ■" V še večje moje začudenje pa te na ta moj članek po precej dolgem času odgovoril gospod dr. 1 avčar sam v »Narodu« pod naslovom »Pre-mišlievanle o Krpanovi kobili.« V dvornem oziru sem bil presenečen. Po celi vsebini in morda še bo'J po tomu, ki sicer vehementnemu dr. Tavčarju vsaj v političnih polemikaJi ni navaden, a bi moral vsaj vladati v kulturnih in literarnih diskusijah tn torej biti — nepresenetljiv ... Torej se da vendar v kulturnih rečeh pomeniti tudi drugače kakor sta se svoj čas menila »diktatorček« Tominšek in »diktator« Aškerc — » poleni in krepelici. Dr. Tavčar te podčrtal »konec«, vendar pa njegov članek vsebuje tak nagovor in take trditve, na katere Je čisto nemogoče se izogniti odgovoru. Povsem odveč pa le niegova končna opazka, da ni hotel osebno žaliti nikogar. da pa Je svobodno, da se ga radi tega odgovora osebno napada, v, kolikor, se komu ljubi. — Pecentoe- mu nagovoru naj sledi uecenten odgovor. Jaz za svolo osebo bi bil torej iz tega »boja« odnesel še precet zdra- ; vo kožo. Ne tako — Cankar, za kte-rega pravzaprav gre • • • . .. Za svojo skromno osebo ul odgovarjal sploh ničesar ali k večjemu to. da so dr Tavčarieve besede: »da ie proti temu. da bi se tisti, ki gotovi sodbi o Cankarju ne pritrjuje-' jo. vlačili na morišče in se duševno nekako tako pobijajo, kakor so r>ohl“ jali ruski boljševiki rusko meščanstvo. da sem s svolint člankom —* njega (dr. Tavčarja!) sfizihral ln dejal. da so vsi. kar jih noče prenašati diktatorske nagaike. — neumni itd.« — tako strašno pretirane licentlae poetične, katerih a priorl ni lematl dobesedno — da pa se to rado zgodi Impulzivnim naravam, kterih se $>o-loteva včasiJt črnogledost — primeroma najhuiša nesreča, v ktero more zabresti človek, kukor to trdi filozof Marden . • • Tudi dr. Tavčar ie nesrečen, (Dalje prih.) nostane vsak čevljarski moister, ki se strinja s pravili in vplača vpisnine 40 K in en delež 1000 K. Vpisnino in polovico deleža se mora takoj plačati. drugo polovico deleža pa tekom Šestih mesecev. Gospodarski položaj nas ie prisilil, da smo se organizirali v produktivno zadrugo, s katero smo dosegli lepe uspehe in ki šteie že 77 članov. Usnia ni mogoče nikier dobiti. posebno pa ne za izdelavo obutev ncpogrešltivih pritiklin: a zadrugi se ie že posrečilo vse to nabaviti, da bo lahko svoiim članom zmirom oddajala potrebno blago. Apeliramo na vlado, da nam nudi potrliene pomoči kakor tudi na izdelovalce usnja. Z naso zadrugo se bo tudi v veliki meri preprečilo veriženie z usnjem. — To-, varna K Pollak nam ie že zagotovila redno dobavljanje usnje. — Odbor je izvolil posebni gospodarski odsek, ki se bo nečal z nakupovanjem blaga. Interesenti naj vlaaaio svoie ponudbe na naslov: Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov za Slovenijo. Josip Breskvar. Ljubliana. Škofia ulica št. 10. Nujno rabimo večio množino podplatov in gornjega usnia do riaibolišc vrste. Vsem članojn obrtne in produktivne zadruge naznanjamo, da se vrše vsako sredo pri c. Zabukovcu. Stritarjeva ulica diskusijski večeri, kicr dobi tudi vsak član navodila o Produktivni in obrtni zadrugi. Vse tovariše in orilatelie zadružništva pa prosimo za nodnoro v sedaniih težkih časih. Tatinska mladina. Za moralni nivo sedanie šolske mladine le značilna naslednji, n aglavnem kolodvoru dne 19. t. m. izvršen vlom. Štirje mladi vlomilci so omejenega drie vlomili v zaort vagon, natovorjen z apierikanskim milom. Odnesli so osem zabojev amerikanskega mila v skupni vrednosti K UM K) kron. Tega vloma sta se udeležila tudi dva dvanajstletna šolana. Policijska ekspozitura na glavnem kolodvoru ie se-dai izsledila vlomilce. To so: a) 16-letni ključavničarski vaienec France Č s Krškega, b) 25-letni delavec France Radešček. ki ie bil naj-brže vodia tet vlomilski klapi. c) 12-letnj šolar 4. razreda Hndske šole Iv. K iz Jarš. stanuioč na Štnar- tenski cesti in d) I2letni Šoiar Karl Z iz Sela. Sedai so vsi v zaporu. Tatvina onevmatike. Upravitelju pokopališča pri Sv. Križu. Franu Zormanu, so bile ukradene štiri av-topnevmatike. v vrednosti 12.000 K. Na smrt obsoieni morilec Anton Završnik ie skušal pobegniti iz leče liublianskega deželnega sodišča v družbi svodih tovarišev Beg so pravočasno zar-azili kaznilniški orgam. Anton aZvršnik ie bil v poletnem zasedanju liuhlianske norotc obsojen na srnrt zaradi roparskega umora, ki ga ie dne 12. februarja 1919 Izvršil na trgovcu Josipu Ometen ra Jesenicah. Završnik se ic najpreje prot! smrtni sodbi pritožil na višje deželno kot kasaciisko sodišče v Ljublja- ni. ki pa Je njegovo pritožbo zavrnilo. Nato Je prosi! za obnovo sodnega postopanja, ker le navedel več novih orič o eksistenci nekega Raindla. Delavska Izobraž, organizacija »Svoboda« v Ljubljani priredi dne 2. svečana t.!. v veiiki dvorani hotela »Union« PLES. Svira godba dravske divizije pod vodstvom dr. Čerina. Začetek ob 19. uri. Vstopnina 10 K. za člane »Svobode« 6 K. Vstopnice v predprodaji se dobivajo v tajništvu »Svobode* Šelenburgovi ulici št. 6. II. nadstr. Kultura. Reoertoir kraljevskega slovenskega gledališča v LiubljanL Opera: Sobota. 31. jan. »Bohcme«. abon. D/31; nedelia. 1. febr. »Mignon«. izv. abon.: ponedeliek 2. febr. »Prodana nevesta«, izv. abon.: torek. 3. febr. zaprto; sreda. 4. febr. »Mignon«. abon. E/31: četrtek. 5. febr. »Bo-heme«. abon. C/31. Drama: Sobota. 31. jan. »Brczdno«, abon. B>'31; nedelja. 1. febr. popoldne »Na dna«, izv. abon.: nedelja. 1. febr. zvečer »Hlapci«. delavska predstava, izv. abon.: ponedeliek. 2. febr. popoldne »Pe pelka«. izv. abon.: pondeliek. 2. febr. zvečer »Nočni čuvaj«, izv. abon.; torek. 3. febr. »Brezdno«. abon. A/31: sreda. 4. febr. »Na dnu«, abon. D/32: četrtek, 5. febr. »Nočni čuval«, abon. E/32. Marfjonetno gledališče. Nedelja. /'• t! P°n°ldne ob 4 uri »Prolog«. »Čarobne gosli«: ponedeljek. 2. febr popoldne ob 4. uri »Prolog«. »Ca- robne gosli«. Iz strank e« ^ Podružnica oolitičsiesa društva Vcdmat-Moste naznania. da se bo vršila redna seia dne I. februaria t. 1. točno ob 9. uri dopoldne v društvenem prostoru. Vsled važnosti dnevnega reda se želi polnoštevilne in točne udeležbe. ^Podružnica Izobraževalnega društva »Svobode« Vodmat-Moste naznanja. da se bo vršila redna seia dne 2. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne. Vsled procvita izobraževalnega društva »Svobode« se želi polnoštevilne in točne udeležbe. Delavska predstava »Ulanci« v dramskem gledališču se vrši v nedeljo. dne 1. februaria. Vstopnice se že dobe v tajništvu »Svobode«. Šelen-burcova ulica 6. II. nadstropje. Vlč-Gllnce. Vsem sodrugotn. so-drnžicam in priiateliem delavstva se naznanja, da se vrši zabavni večer, katerega priredi krajevna politična organizacija za Vič-Glince in Rožno dolino v nedelio. dne I. februaria ob 4. uri popoldne v salonu gostilne pri Travnu na Gllticah poleg gostilne »Amerika«. — Odbor. Kraievna politična organizacija JSDS za Liubljano in okolico sklicuje vse oododbore in zauonike iz mesta In bližnie okolice na važen sestanek. ki se vrši v soboto, dne 31. t. in. točno ob 6. uri zvečer v Mahrovi hiši. Krekov tre 10. I. nadstropje. — Načeiniki oododiiorov nai orineso s sebol imenik svojega pododbora In zaupnikov tvoieea okrožja. — Odbor. V Guncllah pri Seut Vidu nad Ljubljano se vrši v nedelio. dne I. februaria ob 2. uri ponoldne v gostilni Hruška shod politične organizacije JSDS. Občni zbor podružnice »Svobode« sta Glineab se bo vršil v soboto, dne 7. februaria v gostim gosp. Kramarja. Sodruei. sodružice udeležite se zanesljivo občnega zbora. Shod v Radovljici pri Koku se bo vršil 2 februaria ob 3. uri popoldne. Dnevni ted: Politični položaj: Kmetijsko iiudsfvo. ZA SKLICANJE PARLAMENTA. LDIJ. Belgrad. »Tribuna« dozna-va da ic dr Pavlovič posetil gosp. Profiča. V političnih krogih mislijo, da ie ta ooset v zvezi s sklicanjem parlamenta. KRONE SE POTEGNEJO IZ PROMETA. LDU. Beigtad 30. Minister za finance ie izdal predhodno obtavo o povlačenju kronskih nov' »ic iz prometa. V tei cbiavi se veli. da bodo začeli Jemati iz prometa kronske novčanice v na ih ralšem času. Začetek zameniavania ho pravočasno objavljen. Rok ne bo podališan. niti ne bodo prešteval' naknadnih prošeni Izplačevala se bo polna vrednost b»ez odbitka. Takoi no izmeniavi bodo začeh * kvidirati 2J odstotne državo j ort/nacce LIKVIDACIIA RAČUNOV IZ LET 1916. IN 1917. LDU. Belgrad. 30. Narcdba ministrstva za finance odloča, nai se takoi začne z likvidiranjem vseh računov iz let 1916 in 1917 Zato so vsa ministrstva naročila svoiim podrejenim organom, nai pozovejo vse one. ki imaio še nelikvidirane račune, da te v enem mesecu likvidirajo in opravičijo. Kdor tekom tega roka ne bi megel likvidirati, mora to takoj naznaniti, zakai tega ne more storiti v določenem roku. AVSTRIJSKI DELAVCI NE PRIDEJO V JUGOSLAVIJO. LDU. Dunai. 30 (CTU.) Državni tainik so sociialno skrbstvo. Ha-nusch, dementira vest dunajskih listov. da pride 40.000 avstrijskih delavcev Ur; delo v Jugoslavijo. AVaiKJJSKE INAKUUNE SKUPŠČINE ZA ZUNANJE STVARI. LDU. Dunaj. 30. (CTU.) Državni kancelar dr. Renner ie v današnji seji odseka za zunanje stvari zopet govoril o praških pogajanjih. Naglasa! ie ponovno nedvomni uspeh svojega potovanja v Prago, čiear glavni uspeh ie politično zbližanie. — Glede pogajam z beeraisko vlado ie dr. Renner izjavil, da se bodo pogajanja zač. .s v naibližii bodočnosti. Glede dogovorov z Budimpešto ie državni kancelar že opetovano konferlra! z dunajskm poslanikom dr. Gratzem in zlasti v gospodarskih vprašanlih dosegel nopolen sporazum. — Posebno tocle so bile besede dr. Rainerja, ko le govoril o Nemški Zaoadni Okrski. čije posest ie za Nemško Avstrijo živlienska potrebščina. Vlada ne bo odnehala, dokler se te nokraiine ne združbo 7 Nemško Avstriio. PRED GLASOVANJEM V TFSlNU. LDU. Moravska Ostrova. 30. (CTU.) Prvi transport francoskih čut. določenih za zasedbo Tešina za dobo elasova nia. ie dospe! danes ob Dolpšfirinnistib v Bogumin in se ie odpella! ob štrinaistih proti Tešinu. Transport ie «te1 ?4 vagonov. Kakor se iavlla Iz Pogumina dospejo še danes v ohmeino nostaio Annaberg na nemški stran! italijanske čete. BOLGARSKA NE MORE PLA- C A Tl VO INF ODŠKODNINE. LDU .Belgrad. 30 Po vesteh, ki prihaialo iz Sofije, namerava Bolgarska iziaviti da ne more plačati 40 miliinrd volne odškodnine. IUDFNSC ARETIRAN. LDU Reval. 30 (DunKU.. — »Agenee Havas«.) Estonska vlada le dala aretirati generala Judeniča. Zavezniške misije so nrnti temu protestirale. POŽAR. LDU. Madrid. 30. (DunKU. — »Agenee Havs«.) Veliko gledališče v Madridu ie pogorelo do končani predstavi. Prireditve. _ Železničarski plesni venček v Celin priredi Kraievna skupina splošne železničarske organizacije za Jugoslaviio v nedelio dne I. svečana 1920 v prostorih hotela Union Svira orkester železničarske godbe. Začetek ob 7 zvečer. Vstopnina v pred-ptodaii 4 kron. pri blagatni 5 kron. Čisti dobiček ie narnenien v Drid železničarskemu domu. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Na občnem zboru društva držav uo varnostnih organov, oollcllsklh uradnikov ir. pisarniških pomožnih sil za Slovenilo s sedežem v Ljubljani je bil tzvolien popolnoma nov odbor. Ustanovili so se v organizaciji med drugim tudi sledeči odseki: pravni. uprovizdcnsKi, oaseK za ometeo in čo-vlie ter odsek za člane izven sedeža. Glose. Ustanovno zboroVanie Narodnega sveta za neodrešeno lugoslovansko ozemlie se bo vršilo v nedeljo, dna 1. februaria v veliki dvorani »Mestnega doma« ob 10. uri dopoldne. K temu zborovanju se vabilo vsi kulturni in politični delavci iz zasedenega ozemlia. Delceafic in zaupnik! naj se udeleže zborovanja s pooblastili. Istega dne popoldne ob 3. uri so bo vršila plenarna seia Narodnega sveta v srebrni dvorani hotela »Union« v I. nadstropju. Danes ob 8. uri zvečer oredoosvetovania delectt-tov in zaupnikov v srebrni dvorani hotela »Union«. — Pripravljam! odbor._________ Iz Sfovenffe. Zaeorie. Dne 25. Januarja smo ženske intc-Ie svoi shod. na katerem le poročala sodružica Antonija Čečoya iz Trbovelj o sedaniem ženskem položaju o volilni pravici za ženstvo ter o ženski politični oraenizaciji. Govor le napravil na ženstvo globok vtis Nato ie govorila sodružica Mici Aldov-šek še o ženski Izobrazbi. Spreleta se ie enoglasno in z velikim odohra-vanlem resoluciia. ki Jo le na svniem shodu snreielo Huhliansko ženstvo. Razpis nagrade! Dne 30. novembra 1919 so bile na progi Ljubljana glavni koli.Jvor-Zi-dani most. in sicer v bližini Zaloga, ukradene iz vagona št. 135.254 G. Mad vlaka št. 538 štiri bale manu-fakturnega blaga v skupni teži 459 kg ter ie bila lastnica te nošillatve tvrdka Izidor Pesing iz Mitroviče oškodovana za ve'iko vsoto. Dotlčnlku. kdor storilce Izsledi ali ovadi In pripomore. da dobi tvrdka Izidor Pesing vsa! četrtino ukradenega blaga nazai. se zaveznic s tem navedena tvrdka izplačati nagrado v znesku 10.000 K (desettisoč kroni. Kdor bi bil v smislu tega razpisa do nagrade upravičen, nai se iavi v odvetniški nišami g. dr. Josipa Furtana. v Llub-iinni ^ndna »lica št. 1. 122 Trni te na revmatizmu In eihtlčnih bolečinah? Vdrgnlenle s pravim Fel-lerievim Elza-fluidom le tako rekofl dobrodelno! 6 dvojnatth ali 2 veliki šneciialnj steklenici 24 K. Rabite milo - odvalaločo sredstvo? Fellerjeve prave Elza-krog-liice izvršuieio svojo dolžnost! d škatliic 12 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prene bolečine I steklenica 4 K. — Želodec okrepčuioča tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina nosehei. a najceneje. Eugen V. Feller Soihlca donja. El zatre it. 252, (Hrvatsko). —E— 930 Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolt Golouh. Tisk »Uči* tiskarne« v Lluhhani. Arhitekt in mestni stavbenik 71 Robert Smielowsld Rimska cesta 2. Arhitekt in 6tavbeno podjetje Viljem Treo Gosposvetska cesta 10. 72 ®*»»ofoni. godbeni avtomati A. Rasberger Sodna ulica S. 76 žarni Z® V© dl Drago BesaEjak, Liuhljana, Cankarjevo nabrežje 5 " ...rr y tJuMJasii: =■■■ — priporoča sledeče tvrdue ia pedietia: Elektrotehnični predmeti „Svetla“ Mostni trg 25. 74 Fotograf 75 Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5, j Beton, železobeton in vodne zgradb« Inž. dr. Miroslav Kasa! Hilšerjava ulic« 7. 73 Graver 77 j Maniifakmrn in zaloga obiek A. Černe Schwab & Bizjak Dvomi trg l. Dvorni tig 3. 78 Lesna veletrgovina Regove & Comp. 78 Kolodvorska ulica 31. ica »Svetla*1 Mestni trg gt. 25. 91 Mizarstvo Josip Slejko Zg. Šiška št. 82. 92 Restavucija ^Maribor44 Grajski trg Oblast, konce*. zavej miši in mrčesa za pokončavanje 93 Miroslav Zor Kolodvorska utica fitev. 39/11. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. 80 Prodaja m popravila pis. strojev The Rex Seienburgova ulica 7/1. 81 Špedicija 83 F. & A. Uher Seienburgova ulica A Stavb, in pohištveni plericar in ličar Josip Jug 94 Rimska cesta St 16. Gostilna „Mu!i Triglav* Karo! Cigler Spodnja Šiška pri državnem Uo'odvoru. 95 Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6. 83 Železnina Zalta & Žilic Gosposvetska cesta 10. 84 Kleparstvo in vodovodna inštalacija Leopo'd B5gl Gosposvedska ceaia št 13 94 Manufaktura Dragotin Jančid Aleksandrova cesta 11. 85 Modna trgovina Franjo Mayer, Glavni trg. Kopač & Nitergal, Glavni trg. 86 Nakup in prodaja posestev H. Havli k Gregorčičeva ulica 6. V Maf Stooro: 87 Špecerije 88 Ado!! VVcigert, Aleksandrova e. 18. Ferd. Greiner, Gosposka ulic* 1 Špecijalna trgovina s čevlji ^.ki trg l Trgovina i mešanim blagom 89 Marija Slemenšek Maistrova ulica 17. Čevljarstvo Ham Andrej Vetrinjska ulica 15. 04 * ttn okoli 7 tt. p« pri stavbeni tvrdki, 35 lot UcilSlctiJ« star, se Zeli seznaniti z, gospodično ali vdovo brez otrok v starosti od 25 do 35 iet, v svrho Ž6niive. Lemene ponudbe upravi .Naprej* pod »Sreča".___________________130 Mit KSiemo 11 111 kateri naj bi bil glasbeno izobražen in nekoliko poučen v knjigovodstvu. 16! Stroin ton in Uh i 1 v Ljiibilanl. P Ponudbe na I! Odda st 1! lili m Priporoča se trgovina z železnino in poljedelskimi stroji ZALTA & ŽILIC Ljubljana, Marije Terezije e. 10 (Gosposvetska costn.) K iiiiii Pismene ponudbe na vodstvo «5 i ir | Tovarniška saiuga = Ljubljana papirja Selertbursova ultea.h; ju raSSSadltiC Kroiač dober delavec za mešano delo, se sprejme takoj pri tvrtld J. Arnšek, Hrastnik. Sprejmeta se dve služkinji prva kot sobarica druga za vsa hišna dela, proti dobri hrani in visoki plači. ponu(j5e Emonska c. 8/EL KSfiiSS Stran 4. NAPREJ. Stev. 26. DR ALOJZIJ ŠLECHTA Je otvcril po mnogoletnem zdravniškem delovanju v tu- in inozemskih bolnicah zdravniško prakso in ordinira za kirurgi čne in splošne bolezni: Ljubljana, Dvorni trg 1 (naspr. Narodne kavarne) od 10. do 12. in od 8. do 4. 162 87- na Vabilo i co veselico držav, in južnih železničarjev ki se vrši dsie 31. januarja 1920 ~ v Ljudskem domu (Staro strelišče) ob 19. uri (7. zvečer). S p o r e d: Godba Da pihala. j Srečolov. Deklamacije. jj Šaljiva posla. PLES pod nadzorstvom plesnega učitelja. Sodeluje železničarska godb« iz Zidanega mosta. Vstopnina za osebo 5 kron. Cisti dobiček je namenjen v prid železničarskemu domu. Predplačila se hvaležno sprejemajo. Veselični odbor. družba z o. i. inženirska pisarna in stavbeno podjetje Ljubljana, Soto Iti 2. Maribor, Itgtfeva slitS 34. Odd. L Odd. 11. Odd. :n. Odd. IV. Odd. V. Odd. VI. J. I. P. Ljubljana. Brzojavni naslovi: J. I, P, Maribor. Tehnični ravnatelj; avtor. civ. Inž. Veclsv F i d r h e 1. Komercialni ravnatelj: Viktor Kukove c. Projekti, proračuni. Nasveiovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo. Vodne gradbe; iiraba vodnih sil; poljedelska mciijoracija. Beton, železobeton. Železne konstrukcije. Železnice, ceste, predori, mostovi. 38 Industrijska in gospodarska poslopja. Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarin. MENJALNICA iSSAVENSSflS SSK©§*tPTHi SMMI v LMnl UMs ulita, moii iii Uota = sprejema vloge na tekoči račun in hranilne knjižice. — 153 Prosi so kozarce seboj prinesti! r Naznanilo. Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem 15. t. m. prevzel staro renomirano veletrgovino €?sksr KelitcirjewQ v Sov&nJeiR-gracS®€Ms katero bom vodil v istem velikem obsegu kakor moj prednik. Moja dolgoletna praksa v različnih veletrgovinah mi bo omogočevala svojim cenjenim odjemalcem v vsakem oziru ustrezati. Posebno važnost bom polagal na solidno, prijazno, točno in Liiiro postrežbo. Imel bom vedno veliko izbiro raaisnfakturnega in spccerijskega blaga, kakor tudi železnine, katero bom oddajal na drobno in debelo. Knpujem vse deželne pridelke po najvišjih cenab. Za obilen obisk se priporočam! m Z odličnim spoštovanjem Alojzij Dular. 3** Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo PST kupi vsako množino "Wt “ in tipka ia iuistifta iii L 0.1. v Mariboru. Kupuje valute in devize po naj višjih dnevnih cenah. — Ima stalno v zalogi velike množine tuje valute. Ra^ilas, Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani rabi za iplemenilno dobo 1920. in j in sicer od 15. februarja do 110. juiija 1920., 150 posfafevodi® in m©if¥@ m 2r@biersk© na plemenilnih postajali v Sloveniji. Neaktivni bivši žreh- čarji se s tem vabijo da se do 8. februarja 1920. zgiase pismeno ali ustmeno pri državni žrebčarni na Selu, p. Moste pri Ljubljani. Plača: vojaške pristojbine s primerno doklado. Mira ime Mm Olro otepi Srnji se za 800 K. Vee se izve: »Gostilna pri konjička* Ambrožev tg St. 9. 164 Priporočamo: JOSIP JUG stavbeni - pohištveni pleskar In ličar LJUBLJANA Rimska cesta 16. czccra S a8asB0sx9Ba7isicasaes,BBBsapsxBnaE!ri?Baca v; Osebe Dobro idočo 147 kovačnico na vodne sile vzamem v najem. Karl Krančan, kovač v Tomažovi vasi, poSta Slovenjigrade*. ©dela s® K s posebnim tihodom. Poizve sa v Sp. Šiški, Kauškova ulica 256 142 pri Petru Čare. vešče opekarskega dela v okrogli peci ter pri strojih za zidno in strešno zarezno opeko (žgati, zlagati, notri in ven voziti, strojniki — Brenner, Setzer, Ein- und Ausscheiber, Maschinenleute) se sprejmejo takoj za celoletno delo v opekarni Laftersberk p» Maribora, Imeli bi prosto stanovanje, kurjavo, razsvetljavo ter del vrta na razpolago. 129 Promet osebnih vlakov na drž. železnici. Od 2. februarja dalje vozi do preklica vsak pondeljefe in četrtek iz Llnbljane do Jesenic zjuiranji osebni in se vrača zvečer zopet v Ljubljano. Na Jesenicah ima zvezo z vlaki v Trbiž in Podbrdo. V Ljubljani, dne 20. januarja 1920. 157 Inšpektorat državnih železnic. J.Ke m Maribor, Stolna saiisa S A prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor obleke za gospode, kostume za dame, uniforme itd. Cene najnižje, postrežba najtočnejša. : Novo, po sestavi in načinu zdravljenja od vseh dosedanjih mazil bistveno razlikujoče so sreess&v© preti sr!ss;2icl IBS e?ar|®m. Vsaka garnitura, zadostujoča za ono odrašceno osebo, sestoji iz ,SARKC^ mazila št. 1, ,S&m& mazila št. 2. ,SARKO* prah za posipanje, in natančnega navodila uporabe. Cena 16 K, po pošti 18 K. Izdeluje in razpošilja: LcSca^na pri sreternesn sokolu« SEre^a«:©. 46 »8 JBl {& i r& KHRfl M P 'J i I $ Sl i s K » h Ki rtv; ‘SJ M® J "iiiiiiii kupi vsako množino in plača najv. ceno ,MA¥A“ samostojnega delavca s primerno štajgarsko prakso ter rudarsko-šolsko izobrazbo za rudo-kop rjavega premoga sprejme premogokop Rogatec, Jugoslavija. ■ ■iiiit umi iiiwiiii i "iftrrir '—i BHUuff«R Hensleur R. DRIAV Ravnatelj I 1 Mi lM-pplie flMllB-illifilifiSili MM Zagreb Kt asis d LiutsIJana ie dospsi w Ljubljano s vagonom avti c &BI d© ■is iiiiii mm i cS* tržs bCRRC frarcsaFse rtai?