Postajna plačana v gotovini i. Abb. postale I gruppo LCIia '/U llJT Leto XXVII. Št. 159 (7947) TRST, nedelja, 11. julija 1971 Ustavna demokracija in fašistični zakoni (Ob predlogu referenduma za odpravo fašističnih določb kazenskega zakonika) »TALIJA je demokratična dr-I Sava, ki jo urejujejo nede-l teokratični zakoni. To paradoksalno trditev je izrekel neki italijanski jurist, ko je notel v nekaj besedah označiti Pravo-politačni sistem naše države. Sprašujem pa se, če Je taka ocena lahko sprejem Jlva, če lahko imenujemo demokratično neko državo, ki v zakonodaji ohranja vr-zakonskih določb represivnega in totalitarnega značaja. Majhen korak nazaj. Temeljil zakon italijanske republike, i . nioral dati svoj pečat celotni družbeni ureditvi, je u-atava. Kot je bilo že neštetokrat poudarjeno, je pravni sitem, ki ga začrta ustava, nastal kot odpor proti fašistični diktaturi, kot izraz hotenj širokih ljudskih množic, ki so Zrušiie črni totalitarizem ter notele preprečiti, da bi Italija te°rala še kdaj v svoji zgodo-yini doživeti tragične izkušnje « polpretekle dobe. Ustava je nastala v času, ko so imeli J" pred očmi katastrofalni bračun dvajsetletnega nasilja te ko so reakcionarne sile, po-kžene, a vendarle prisotne, v °zadju čakale na boljše čase. Ustava je torej postavila te-tedlje, na katerih je bilo treba Saditi zares demokratični sitem, ki bi dokončno pretrgal preteklostjo, ter urediti vse Pravno politične odnose na no-načelih enakopravnosti in cialne pravičnosti. Treba je 0 zrušiti staro totalitarno ter na njeno mesto po-V1ti povsem novo, ki bi u-*• ezala novemu duhu protdfa-tea in odporniškega gibanja. Italija pa se je lotila te izgradnje s polovičnimi sredstvi, ?dječe in neučinkovito. Pomete je z nekaterimi najbolj za-ralnimi pravnimi določbami, v ostalem pa je v bistvu pu-atiia nedotaknjeno staro tota-tamo podobo italijanskega Prava. Ta stara zgradba, ki si Jp niso upali porušiti, je temeljila — m, žal, temelji — a štirih zakonikih: civilnem, •tezenskem, o civilnem postop-5pte o kazenskem postopku. /^Porai steber starega sistema P® je bil kazenski zakonik iz ®ta 1930, zloglasni «zakonik rotečo« (po imenu takratnega Pravosodnega ministra). Ta za-k°nik je fašizem pripravil predam zaradi tega, da bi utrdil v°jo takrat še nekoliko ma-tevo oblast ter dokončno opra- 1 z vsemi političnimi na-5Protniki. v skladu z Ideolo-fte *tesa je zakonik poveliče-«ru,i Predvsem «Državo» in . teast», ki sta postali ne- akšna tabuja, nedotakljiva hin ’ kritika in opozicija sta ~te seveda prepovedani, od-Pfavljena je bila vsaka svobo-fPpte, ki bi lahko prišla v kon-llct s tema mitoma. je^Ki tešizem padel in ko J bila izglasovana nova de-vsZfatična ustava, je bilo po-jjfte jasno, da ni imel «zako-k Rocco» mesta v novi prav-Ureditvi. Treba ga je bilo dJ^tevno ukiniti ter ga na-rphestiti z novim zakonikom, R..te ustrezal novim protifaši-ftenina načelom. Tega ni nih-Prikrival, niti konservativ-®Ie, vendar se je kljub te-u zgodilo tipično italijansko uo»; fašistični zakonik je lnrtVedno v veljavi, in to šest-, ^aJs®t let po dokončnem //tebju fašizma ter triindvaj-let potem, ko je ustava sto-PUa v veljavo. Seveda ni bilo mogoče, da v zakonik v teh letih m čemer ne spremenil: črta-so morali na primer določ-1 ’ Ju so zadevale kralja, saj n,,v,-telija medtem postala re-p blika, črtali so tudi neka-re določbe glede državnega d°glavarja oz. predsednika vla- je v zloglasnem dvaj-1« J,u užival posebne privi-8rje. Tudi ustavno sodišče, se Pravi organ, ld mora jamčiti, so zakoni v skladu z usta-’ Je. občasno poseglo in raz-javilo nekatere določbe sta-ga zakonika. Vse to pa je bilo očitno premalo, številne vlade, ki so se vrstile v zadnjih petindvajsetih letih, so obljubljale, da bodo pripravile povsem nov kazenski zakonik, vendar obljube so ostale le obljube. In tako lahko razumemo paradoks, ki smo ga omenili na začetku: Italija je spremenila ustavo, ohranila pa je vso staro pravno strukturo, ki jo lahko brez oklevanja označimo za fašistično. Naj omenimo samo nekaj primerov določb kazenskega zakonika, ki ne morejo najti mesta v demokratičnem sistemu. Člen 271 predvideva visoko zaporno kazen za tistega, ki bi «deloval za uničenje ali utišanje nacionalnega čuta«, člen 272 pa kaznuje propagando v isti namen. Prav teh členov so se fašistične oblasti posluževale v zloglasnem dvaj-setletju, da so zatrle slovenske organizacije na našem področju. Prav tako so prepovedana združenja, ki bi si zastavljala «prevratniške cilje«: to je takrat pomenilo prepoved vsakršnega političnega delovanja proti režemu, danes pa je določba očitno protiustavna. Imamo nato vrsto določb, ki so izraz prej omenjenih mitov «Države» in «Oblasti»: zaradi teh določb je na primer mnogo huje kaznovan, kdor žali denimo policijskega-agenta (tudi če je v civdlu), kot pa navadnega državljana. Ker je ustava negirala vsako vrednost mitom fašistične ideologije, bi morali tudi te določbe razveljaviti. Končno naj omenimo še tako imenovane «sindikalne zločine«, ki so jih vnesli v italijansko zakonodajo v času, ko ni obstajala pravica stavke. Sedaj, ko je ta pravica v ustavi izrecno zagotovljena, bd morali iz zakonika črtati vse določbe, ki to pravico kršijo. To so samo najbolj očitni primeri nasprotstva med ustavo in kazenskim zakonikom, ki bi jih lahko rešilo že samo ustavno sodišče. Ta organ, ki mu ne moremo odreči neke bistveno pozitivne funkoije v italijanskem sistemu, pa je v preteklosti preveč previdno nastopal ter se najstrože držal črke ustave, pri tem pa prezrl njenega duha. Stališče ustavnega sodišča v teh vprašanjih je bilo, da so te določbe lahko veljavne, če jih sodnik, ki jih mora izvajati, pravilno tolmači. Dejansko pa smo prav med «sindikalno jesenjo« videli, kako so reakcionarni krogi spet povlekli na dan zastarele določbe, da bi ustrahovali delavce v boju za njihove pravice ter izvajali represijo. Tako so te določbe še v današnjem času služile namenom, zaradi katerih jih je fašistični zakonodajalec uvedel v zakonik: nuditi vodilnemu razredu orožje proti zatiranim. Po vsem tem se torej vedno odločneje postavlja zahteva po ukinitvi fašističnih določb zakonika. Ker pa niti ustavno sodišče, niti vlade ne parlamenti niso bili sposobni tega napraviti, so si to nalogo prevzele demokratične ljudske množice. Prejšnja mesec se je namreč — kot smo že poročali v našem listu — začelo zbiranje podpisov na nov ljudski referendum za odpravo fašističnih zakonov. V referendumu je navedenih 49 členov kazenskega zakonika, ki so o-čitno fašističnega značaja in ki jih je treba razveljaviti. Ko bo pol milijona italijanskih državljanov podpisalo predlog, bo morala vlada — predvidoma jeseni prihodnjega leta — razglasiti referendum ter pozvati vse prebivalstvo, naj se izrazi o umestnosti, ali naj bi te določbe še naprej ostale v italijanski zakonodaji. O izidu takega referenduma pa nimamo dvomov. Odprava fašističnih zakonov bi lahko pomenila prvi korak k temu — če se povirnemu k uvodnemu paradoksu — da bi demokratična Italija končno dobila tudi demokratično zakonodajo. TOM MARC SLOVENSKI ŽUPANI Z GORIŠKEGA NA OBISKU V NOVI GORICI RABAT. 10. — Nekateri vojaški oddelki so skušali izvesti državni udar in strmoglaviti vlado kralja Hasana II. Položaj je še vedno zelo nejasen. Kaže. da je radijska postaja Rabat v rokah upornikov, ki so danes zvečer večkrat sporočili, da ie kralj Hasan mrtev. Iz drugih virov. n. pr. po poročilih maroške tiskovne agencije. pa se zdi, da je kralj živ. Hasan je priredil v kraljevski palači v Skirhatu sprejem ob svojem 42. rojstnem dnevu. Na sprejemu so bili prisotni ministri in diplomati. Ob 15.45 po italijanskem času so kraljevsko palačo v Skirhatu napadli oddelki padalcev, ki so prej z močnim ognjem iz avtomatskega o-rožja in z izstrelki iz bazuke obstreljevali palačo. Med streljanjem je bilo, po pričevanjih prisotnih, nekaj mrtvih in več ranjenih. Ko so padalci prodrli v notranjost kraljevske palače so prisilili vse prisotne, da se uležejo na tla. Kaže. da so takrat zajeli kralja Hasana, za katerim ni trenutno nobenega sledu. Ob 21.05 je bil položaj v Maroku, če je mogoče še bolj za- PREVERJANJE VLADNEGA PROGRAMA V PALAČI CHIGI Predstavniki strank leve sredine izrazili podporo Colombovi vladi Colombo zagotovil izvajanje vladnega programa o socialnih reformah - Mancini (PSI) je izjavil, da sodelovanje v vladi mora sloneti predvsem na obveznosti popolne uresničitve politike reform Delegacija občinskih upraviteljev Doberdoba, Sovodenj in Števerjana je bila včeraj prvič na skupnem uradnem obisku pri občinski skupščini v Novi Gorici. Na sliki (od leve proti desni): šfeverjanski župan Stanislav Klanjšček, predsednik občinske skupščine Nove Gorice Rudi Šlmac, doberdobski župan Andrej Jarc in sovodenjski župan Jožef deščut pred občinsko palačo. (Berite poročilo na goriški strani) NASPROTUJOČE Sl VERZIJE IZ MAROŠKE PRESTOLNICE Poskus državnega udara v Maroku Kralj Hasan II, zginil iz Rabata Radio Rabat v rokah upornikov - Govorice o Hasanovi smrti Predsednik vlade Colombo Tajnik PSI Mancini RIM, 10. — V palači Chigi je predsednik vlade Colombo danes predsedoval sestanku na vrhu štirih strank vladne koalicije. Na sestanku je imel predsednik vlade obširno poročilo o katerem se je razvila živahna razprava. Govorili so predvsem o zakonih za socialne reforme, ki so sedaj v razpravi v parlamentu. Kot izhaja iz izjav predsednika vlade in tajnikov štirih strank leve sredine, so soglasno sklenili še naprej podpirati Colombovo vlado in u-resničiti njene programske točke. Glede socialnih reform, ki so sedaj pred parlamentom, pa bodo o poteku razprave in morebitnih spreminjevalnih predlogih odločale parlamentarne skupine štirih vladnih strank. Colombo je v svojem poročilu poudaril, da je bil smoter tega sestanka utrditi vezi političnih sil večine. »Mi smo odgovorni — je dejal Colombo — da ohranimo in omogočimo delovanje državnih in- stitucij, da ohranimo demokratično republiko, ki .je nastala iz odporništva in jo zavarujemo pred protidemokratičnimi vplivi«. Zaključki, ki jih je Colombo potegnil iz posvetovanj v preteklih dneh. so sledeči: vse politične sile. Id sodelujejo v vladni koaliciji, se strinjajo, da je treba zagotoviti trdnost in učinkovitost vlade, da se prepreči nevarnost resne krize v državi, da se zajamčijo pogoji za njen obstoj in delovanje do konca sedanje legislature. Nato je Colombo dejal, da je v pogovorih ugotovil obstoj skupne volje, da se potrdi nadaljevanje politične programske smeri, na osnovi katere je vlada dobila zaupnico v parlamentu. Colombo je nato poudaril popolno zaprtje do komunistične partije zaradi ideoloških in političnih vzrokov, kakor tudi do tistih desničarskih sil, ki nasprotujejo sedanjemu državnemu ustroju. Poleg tega je dejal, da se mora solidarnost večine izražati tudi na deželni in krajevni ravni, v okviru sporazumov ob umestitvi vlade. Glede izvajanja vladnega programa je Colombo med drugim dejal, da obstaja skupna obveznost, da se zagotovi brez zavlačevanja izvajanje napovedanih reform. Spoštovanje tega programa, je poudaril Colombo. je pogoj za obstoj vlade. Nato ie izjavil: »Vlada, ki je že sprejela nekatere konjunktume ukrepe, namerava sprejeti pred poletnimi počitnicami deželne zakone in zakon o zdravstveni reformi: večina se pripravlja, da bo oimprej odobrila zakon za Jug ter zakon o davčni in stanovanjski reformi-Poleg tega narjerava vlada spremeniti v zakon konjunktume u-krepe. Pristojne komisije poslanske zbornice pa bodo (globrile u-niverritetno reformo, kd bo prišla v razpravo v Montecdtorio, ob začetku delovanja parlamenta po poletnih počitnicah*. Glede zakonov, ki so sedai v parlamentu, pa je Colombo dejal: «Spremembe, ki naj bi bile gpe-šene v vsebino zakonov o reformah, ki so bili že sprejeti v eni od dveh zbornic, bodo morale biti dogovorjene in izboljševalnega značaja*. Glede gospodarskega položaja pa je Colombo dejal, da ga označuje predvsem nezadovoljiva raven proizvodnje. Colombo je govoril tudi o javnem redu in poudaril obveznost vlade, da bo strogo skrbela za javni red tako v boju proti kriminalnosti, kakor tudi proti’ nasilju. Dejal je, da je prišla med pogovori z ostalimi strankami do izraza podpora tej vladni politiki. Po končanem sestanku ie tajnik PSI Mancini izjavil časnikarjem, da so odobrili predsednikovo stališče. »Poudarili Da smo — je pojasnil — voljo socialistične stranke, da sodeluje v vladi, ki za nas sloni predvsem na obveznosti po- polne uresničitve politike brez vnašanja popravkov v njenih najbolj značilnih točkah*. Ko ga je neki časnikar vprašal, kakšne popravke bodo lahko vnesli v zakon o stanovanjski reformi, je Mancini odgovoril: «0 tem bodo odločale parlamentarne skupine. To vprašanje smo prepustili njim.* Med tem pogovorom je senator Pieraccini dejal: »Prihodnji torek se bodo začeli sestanki med nami in predstavniki ostalih parlamentarnih skupin. Na teh sestankih se bodo dogovorili o spremam-bah, ki jih bo treba vnesti.* Tajnik krščanske demokracije Forlani je izjavil, da je predsednik vlade dobro obrazložil vsa vprašanja. Glede programskih obveznosti vlade, vključno tistih, ki so sedaj v razpravi v parlamentu, je Forlani dejal, da so o njih zelo odkrito razpravljali in da so se vsi v glavnem strinjali, da jih je treba čimprej sprejeti. Najtežavnejše za krščansko demokracijo pa je, je poudaril Forlani, da so se neposredni stiki med štirimi strankami pokazali zelo ko-fistni, ker odpravljajo razne dvoumnosti in negotovosti, ki lahko nastanejo v okviru vladne koalicije. Tudi socialdemokrati so izrazili zadovoljstvo za sestanek pri Co-lombu. Tajnik stranke Ferri je dejal, da PSDI popolnoma odobrava zaključke predsednika vlade, ki izražajo tudi zaskrbljenost socialdemokratov. Ferri je še posebno poudaril obveznost avtonomije in trdnosti večine v parlamentu, vladi, državi in še posebno v deželnih in krajevnih upravah. Poleg tega je dejal, da so z zadovoljstvom ugotovili, da so tudi druge stranke pripravljene še naprej sodelovati v vladi. Tajnik PRI La Malfa pa je dejal, da čeprav njegova stranka ne sodeluje neposredno v vladi, je pripravljena podpreti njeno delovanje pod pogojem, kot je PRI že svoj čas izjavila, da bodo vladne obveznosti uresničene v mejah sedanjih in bodočih finančnih možnosti. pleten. Osrednja radijska postna, ki je v rokah upornikov, ponavlja da je kralj mrtev in da so razglasili padec monarhije in proglasili republiko. Postaja poziva prebivalstvo na budnost. Nasprotno verzijo zagotavlja maroška tiskovna agencija: kralj .je živ, pooblastil pa ie generala Ufkir-ja. da ga nadomestuje. Prebivalstvo Rabata je popolnoma mirno. Na ulicah ni posebne razburjenosti. Edino, kar dokazuje. da se je zgodilo nekaj nenavadnega, je prisotnost oboroženih oddelkov v mestu ter tanki in oklopni avti. ki preprečujejo dohod do kraljeve palače in do mestne četrti, kjer so ministrstva. Po pričevanjih nekaterih očividcev, med katerimi je tudi francoski veleposlanik v Rabatu Lebel, ki je med drugim dal daljši intervju radijski postaji «Europe 1», kaže, da je kralj živ. Lebel, ki je bil v palači v Skirhatu v trenutku napada je izjavil, da so Maroški kralj Hasan II. krogle žvižgale na vse strani, kralj Hasan pa ni bil ranjen. Po mnenju Lebela skupina, ki kontrolira radio ni tista, ki je izvedla državni udar. Po njegovem mnenju naj bi v Maroku ustanovili vojaški revolucionarni odbor, ki ga vodi kralj sam. Telefonske zveze .med Rimom in Rabatom niso prekinjene. Potrdili so, da je med mrtvimi tudi belgijski veleposlanik v Rabatu. Libija je danes sporočila, da so njene čete v pripravnem stanju in da bodo posredovale, če bo varnost maroškega ljudstva v nevarnosti. V Alžiriji je predsednik Burne-dien sklical revolucionarni svet, da bi preučila položaj v Maroku. Ameriške jedrske bombe z Okinave na Formozo VVASHINGTON, 10. - «Washing-ton Post* poroča v svoji današnji številki, da je ameriško državno tajništvo svetovalo predsedniku Nixonu, naj svoj jedrski arzenal preseli z Okinave na Formozo, ki je, kot znano, le 300 km oddal ja. na od obale Ljudske republike Kitajske. Okinavo bodo Američani po dogovoru, ki je na Japonskem povzročil precejšnje negodovanje, vrnili Japoncem pred koncem prihodnjega leta. Kaže, da je državni departma izrazil svoje nasprotovanje glede tega sklepa; bojijo se namreč, da bi LR Kitajska lahko imela tako pobudo za provokacijo. Diplomatski odnosi med Malto in Sovjetsko zvezo LA VALLETTA, 10. - Sovjetski veleposlanik v Veliki Britaniji Smirnovski, ki je trenutno na Malti, se je sešel z malteškim pre-mierom Domom Mintoffom. Njun razgovor je trajal 45 minut, ob koncu pa niso izdali nobenega u-radnega poročila. Iz dobro obve-ščenik krogov se je izvedelo, da sta govorila o možnosti ustanovitve frajnega Sovjetskega diplomatskega sedeža na Malti. Smirnovski .je akreditiran pri malteški vladi kot veleposlanik brez stalnega sedeža. Volitve v Iranu TEHERAN, 10. - Iranska vladna stranka je dobila na včerajšnjih volitvah 225 mest v spodnji zbornici, opozicijska ljudska stranka pa 36. En sedež je dobila tudi »stranka Irancev*. Morajo še dodeliti 6 sedežev. Vladna stranka vodi tudi na volitvah v senat, kjer pa je le 30 mest na razpolago, medtem ko drugih 30 senatorjev imenuje sam šah. ■nilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllMIIIIIllllllllllIllIllllllllllllllllllllllllllllllIllillIllliniililiftiiiiiiiiiiiiiiMmiiiitiiiiiiiiiiiMIIIIIIIIIIIIIIIII« Izraelski pritisk na ZDA za dobavo novih «phantomov» V Kairu so pa mnenja, da bi izročitev leta! onemogočila nadaljnja pogajanja TEL AVIV, 10. - Izraelci pritiskajo na ZDA, da bi jim izročile nove lovske bombnike »phantom*, Američani pa oklevajo, saj so ravnokar sprožili diplomatsko akcijo za ponovno odprtje Sueškega prekopa ter se bojijo, da bi morebitna dobava novega orožja Tel Avivu povsem onemogočila njihovo pobudo. Telavivska vlada je sprožila pravo kampanjo, da bi prepričala Washington, da potrebuje novo o-rožje. Tako je obrambni minister Moše Dajan danes izjavil, da bi Američani s prekinitvijo dobave orožja Izraelu dejansko onemogočili začetek pogajanj. Poudaril je, da Sovjetska zveza nadaljuje z dobavljanjem modernega orožja Egiptu. «Ta položaj — je dodal — onemogoča ustvarjanje pogojev za pogajanja o delnem sporazumu z Egipčani*. Forlani (levo) se pogovarja s Tanassijem in La Malfo pred sestankom štirih strank predsednikom vlade Cplombom vladne koalicije s (Foto ANSA) Dajan je v tej zvezi tudi podčrtal nevarnost, ki bi jo predstavljala sovjetska »penetracija* v E-giptu za NATO. Sicer je izključil, da bi Izrael lahko pristopil v vojsko organizacijo atlantskega pakta, poudaril pa je, da morajo vojaški poveljniki NATO upoštevati kršitev ravnotežja sil, ki ga povzroča sovjetska prisotnost na Bližnjem vzhodu. Z vprašanjem dobave ameriškega orožja Izraelu se ukvarjajo tudi v Egiptu, kjer pa so stališča seveda diametralno nasprotna. Kairski tisk ugotavlja, da se v egiptovski prestolnici trenutno mudita ameriška diplomata Bergus in Sterner, ki skušata prepričati kairsko vlado o ameriški volji, da bi dosegli mirno rešitev spora. Sklep o izročitvi »phantomov* bi seveda izjalovil ta prizadevanja ter bi preprečil vsakršni napredek na poti k mirni rešitvi. Glede diplomatske misije ZDA se je zvedelo, da sta Bergus in Sterner predlagala, da bi Egipt pet mesecev miroval ter omogočil Američanom, da bi še nadalje preučevali možnost sporazuma o obnovitvi plovbe po Sueškem prekopu. Ta predlog pa so nekateri egiptovski listi že označili kot cma-never*. da bi zamrznili sedanji položaj. Zahodnonemški zunanji minister Walter Scheei je medtem zaključil štiridnevni obisk v Izraelu ter se vrnil v Bonn. Ob odhodu ni šef zahodnonemške diplomacije dal nobene izjave, pač pa .je njegov izraelski kolega Aba Eban, ki ga je pospremil na letališče, dejal, da je bil obisk »perfekten iz vseh vidikov* ih da je prispeval k utrjevaimi vezi med obema državama. Eban je tudi dejal, da ZRN »ne zahteva izraelskega umika z vseh zasedenih ozemelj, kot delajo druge države.* P nmorTfci^dfiievnit TRŽAŠKI DNEVNIK 11. julija 1971 PO VČERAJŠNJI PREIZKUŠNJI V NASELJU SAN SERGIO Anagrafska potrdila bodo odslej posredovali elektronski možgani V sklopu elektronskih možganov bo delovalo 12 terminalov v raznih krajjih tržaške občine, ki bodo v najkrajšem času izdajali potrdila V okviru zaključnih priprav za dokončno usposobitev elektronskih možganov IBM vrste 360/40, ki bodo v kratkem bistveno spremenili ves sistem izdajanja kakršnihkoli anagrafskih potrdil, je bila včeraj zjutraj ob 11.30 v krajevnem občinskem uradu v naselju San Ser-gio (Trg XXV. aprila) prva javna preizkušnja te elektronske naprave, ki bo prva v naši deželi. Na pogled se zdi ta elektronski terminal, ki mu osrednji elektronski možgani občinskega mehano-grafskega centra z bliskovito naglico posredujejo celo kopico podatkov, nekakšna igračka. Dovolj je pritisniti na nekaj gumbov in V nekaj trenutkih imaš že v rokah pismeno potrdilo, ki te zanima. Ljudem ne bo več treba hoditi v osrednji anagrafski urad, ne bo jim več treba postavljati se v neskončne vrste, da jim uradnik po nekajminutnem brskanju po raznih predalčkih pomoli skozi o-kence kos papirja. Dovolj bo stopiti do najbližjega krajevnega občinskega urada, kjer bo na razpolago elektronski printer ali terminal, ki bo v nekaj sekundah napisal vse tisto ,za kar bi potreboval uradnik anagrafskega urada precej minut. Pomen te nove pridobitve za tržaško prebivalstvo je med kratko slovesnostjo, v krajevnem občinskem uradu v naselju San Ser-gio, orisal prisotnim tržaški župan ing. Marcello Spaccini. Čeprav se zdi nov sistem tako enostaven, je poudaril župan, je njegova realizacija zahtevala veliko požrtvovalnega (in potrpežljivega dela. Prenos vseh podatkov iz občinskega arhiva na megnetni trak elektronskih možganov, je zahteval dolga leta truda, toda ta trud bo v kratkem poplačan. Med drugim je župan omenil, da je uvedba elektronskih mažganov v občinsko uradniško službo le prvi korak na poti posodobljenja celotne uradniške službe v deželi. V naslednjih letih se bo ta sistem, ki ga sedaj uvaja tržaška občina, razširil še na ostale občine ter na ostale pokrajine dežele Furlanije-Julijske krajine. Med slovesnostjo, ki so se je poleg župana udeležili tudi občinska odbornika Vigini in Mocchi ter številni predstavniki tamkajšnje krajevne konzulte, so nato gostom postregli z demonstrativnimi ana-grafskimi potrdili. Elektronske možgane ima občinski mehanografski center že dalj časa na razpolago. Ti možgani obsegajo 132.000 znakov osrednjega spomina. Osrednja spominska e- Popis delovne sile in družinske potrošnje Zupan Inž. Spaccini prisostvuje demonstrativnemu prikazu delovanja elektronskega terminala v krajevnem občinskem uradu v naselju Sv. Sergija Od danes pa do konca tega tedna bo tržaška abčinsika uprava izvedla popis delovne sile na Tržaškem, M ga izvaja vsake tri mese-ee zato, da ugotovi značilnosti delovne sdle in morebitne nezaposld-tve ali padzaposlitve. V tem tednu bodo anketirali 488 družin, ki so jih izžrebali iz anagrafskega seznama. Podobno kot meseca aprila bodo poleg tega popisa izvajali še popis o družinskih potrošnjah, ki bo služil za sestavo trimesečnega vsedržavnega proračuna o družinskih potrošnjah. Namen te raziskave je tudi analiza socialnih in ekonomskih momentov, za katere nujno potrebuje veliko število podatkov. Popis bo izvršila občinska statistična služba, ki naproša vse Izžrebane družine za sodelovanje, posebno tiste, ki bodo morale izpolniti seznam nakupov, tako da bodo uslužbenci lahko hitreje ln boljše Izvršili svoje delo. FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Zadnji rok za vlaganj« prošenj za taksiste Tržaška občina sporoča, da zapade 12. julija rok za vlaganje prošenj za dodelitev 45 novih zasebnih dovoljenj taksistom. Prošnje na kollkovanem papirju za 500 lir je treba vložiti v občinskem uradu za vlaganje aktov, vsebovati pa morajo vse elemente, ki jdh zahteva na- PRVI FILM FESTIVALA PRVO RAZOČARANJE... Ameriški «Gas-s-s!» odlikujeta le scenografija in izdelava, a je vsebinsko in idejno šibak - Otvoritev razstave Američana Rauschenberga na Trgu Unita • Pomen razstave «Skylab» nota IBM 2314, ki je priključena možganom samim, pa lahko sprejme okrog 240 milijonov raznih podatkov, nakar jih z brzino 312 tisoč na sekundo lahko oddaja. Nadalje so možgani povezani z najrazličnejšimi periferičnimi enotami in lahko opravljajo ob tem tri dela istočasno — izračunavajo podatke o mesečnih in drugih plačah, razvijajo metrične račune in izdajajo anagrafska potrdila dvanajstim- terminalom, ki so razmeščeni po raznih krajih občine. Poleg terminala v naselju San Ser-gio, bodo delovali enaki terminali še na Opčinah (Proseška ulica 28 — sedež občinskega delegata); pri Sv. Ivanu (Rotonda del Bo-schetto 3/F); pri Sv. Jakobu (Ul. del vento 13), na sedežu krajevnega občinskega urada, v Ulici SanfErmacora, 3 za Rojen, Bar-kovlje in Greto; na Stari istrski ce*ti štev. 43; v Starem mestu (Ul. Colautti 6), v Rocolu (Ul. tečaj. ..............................................luiiHiiiiiiiiiiiiniiilillluiil...Hlinili.....................................................IIIMIH................................................................ Prvi film letošnjega festivala znanstvenofantastičnih filmov, ameriški tGas-s-s!*, je žal pripravil tudi prvo razočaranje. O novem Čarmanovem delu se je namreč govorilo kot o možnem zmagovalcu letošnjega tekmovanja, moram pa takoj reči. da sta njegovi edini vrlini bogata scenografija in mojstrska izdelava, s katero je režiser nekoliko nadoknadil vsebinsko in predvsem idejno šibkost. Film je popolnoma konsumi-stičen in njegova vodilna misel je ta: že vsi v ZDA ckontestirajo», pa dajmo še mi natrositi nekaj neumnosti s tem, da kontestiramo mladino samo. To lahko zasledimo med potovanjem skupinice mladih nezadovoljnežev, ki se zaradi eksplozije nevarnih, starejšim ljudem smrtonosnih plinov, zatečejo iz mesta in iščejo kraje, v katerih bi se dalo urediti novo, pravičnejšo družbo. Med raznimi dogodivščinami naletijo tako na nekaj nejasnih kon-testatorjev, na tolpo neofašističnih potepuhov, nato pa še na skupino reakcionarnih mladeničev, ki branijo načela stare družbe. Vse to med iskanjem preroka, ki bi jim pokazal pravo pot. Ko ga končno dobijo, jih čaka novo razočaranje: poti ni nobene, vsak si mora pomagati. Stališče PSIUP o novem načrtu CIPE o mornarici Tudi tržaška PSIUP pripisuje mobilizaciji tržaškega delavstva dejstvo, da je CIPE spremenil svoja stališča glede vprašanja preureditve pomorskih prog vsedržavne koristi (PIN), čeprav meni, da so zagotovila o tako imenovani »sočasnosti« pri obnavljanju mornarice (oziroma likvidaciji njenega dela) nerealne. Predvsem meni PSIUP, da je ta »sočasnost* skoraj nemogoča spričo sedanjega položaja v ladjedelnicah, tako italijanskih, kakor tujih. «Sočasnost» teh ukrepov zahteva namreč gradnjo novih ladij v velikih količinah, medtem ko so vse ladjedelnice v svetu prenatrpane z naročili. Skratka — tokratni načrt CIPE postavlja na glavo prejšnjega, ki Je vsilil Italiji (in predvsem našemu mestu) skrčenje ladjedednlšfce dejavnosti. V Ulfti teh ugotovitev, se zaključuje ocena tržaške federacije PSIUP, so vse Izjave večinskih strank v podporo prvega načrta CIPE o ladjedelništvu, .preprosto povedano — smešne. PISMO REPENTABRSKEMU ŽUPANU Kamnolom «Zernovišče» mora biti v rokah domačih kamnarjev Pismo je podpisalo 30 aktivnih kamnarjev iz repentabrske občine kot protest proti nameravani oddaji kamnoloma tujemu podjetju Prejeli smo in v celoti objavlja- i ma. Z zadnjih tednih lahko govorno pismo, ki ga je podpisalo in 1--------------------------------------- poslalo repentabrskemu županu 30 aktivnih kamnarjev iz repentabrske občine v zvezi z nameravano oddajo v najem kamnoloma «Zer-novišče* podjetju Riosa, ki ima že v najemu drugi kamnolom. Zadevni predlog občinske uprave je ob- upri činski svet z večino glasov zavrgel na seji 11. junija. Pismo se glasi; Kepentabor, 7 junija 1971 Spoštovani gospod župan občine Repentabor. Neko podjetje, pri katerem ni za-Iposlen niti en domačin, in pri katerem niso domačini niti finančno prisotni, že nekaj mesecev dela v kamnolomu rZernpvišife». P začet-, ku so se- ia~ tlela omejevala na' čiščenje in pripravljanje kamnolo- .................................... SEPTEMBRA V TRSTU ŠTIRISTO ZNANSTVENIKOV NA ZDRAVNIŠKIH DNEVIH» Tema 25. mednarodnega simpozija bo srčna kirurgija V Trstu so letos priredili že nekaj zelo pomembnih znanstvenih simpozijev. Mednarodni znanstveni krogi pa pripravljajo za september že tradicionalno znanstveno srečanje, XXV. »zdravniške dneve*. Letošnji simpozij bo posebno pomemben, ker bodo na njem razpravljali o zelo aktualni temi srčne kirurgije. Tega srečanja se bo udeležilo preko 400 zdravnikov iz vseh Mauroner štev. 7), v središču me- delov sveta, ki si bodo izmenjali sta (Ul. Geppa — Trg Vittorio Venete), pri Stari mitnici (Ul. Fo-scolo — Ul. Pascoli) ter v Škednju (Ul. Roncheto). Z delom za usposobitev elektronskih možganov so začeli v začetku aprila lani, ko so preluknjali en milijon in pol kartončkov s podatki 277 tisoč prebivalcev naše občine, oziroma 120.000 družin. Možgani imajo tako zabeležene vse prebivalce Trsta in njegove občine. Trenutno elektronski možgani izdajajo bodisi za notranje, bodisi za javne potrebe 37 vrst različnih potrdil. S tem dosežkom je občina dosegla pravzaprav dva cilja. Na razpolago ima stalno izpopolnjene podatke vsega mestnega prebivalstva, po drugi strani pa možnost, da lahko v najkrajšem času te podatke posreduje Kar se tiče krajevnih centrov za Izdajanje potrdil, bodo do konca julija začeli dokončno delovati terminali v naselju San Sergio, na Opčinah, pri Sv. Ivanu in pri Sv. Jakobu. Ostali bodo delovali ob kon cu avgusta, oziroma ob koncu septembra. svoja izkustva o diagnozi in kirurškem zdravljenju obolenj na srčnem ožilju in srčnih zaklopkah. Predavanja, na katerih bodo tud) predvajali znanstvene filme in diapozitive, bodo 9., 10. in 11. septembra v dvorani Avditorija, katero so opremili s kabinami za sprotno prevajanje v angleščino, francoščino in italijanščino. Nedeljo, 12. septembra pa bodo posvetili poročilom. »Zdravniške dneve* bodo odprli 9. septembra zjutraj in takoj nato bodo začeli z delom. Uvodno poročilo bo podal znani italijanski kirurg tržaškega porekla Pietro Val-doru. Za njim bo spregovoril prof. E. Braunvvald iz Kalifornije o fi-ziopatologiji srčnega ožilja. Sledili bosta še dve poročili. Priredili bodo tudi dve okrogli mizi. Na prvi bodo razpravljali o diagnozi in zdravljenju obolenj ko-ronark. Na tej debati bodo sodelovali razni znanstveniki, med katerimi naj omenimo Nino Braunwald, Scebata iz Pariza in Favalora iz Clevelanda. Na drugi okrogli mizi ZADNJI 3 DNEVI! IZREDEN USPEH L1ANA-NANDORINALDO V" P..-"'-"1' »V V TRSTU - Športno igrišče - Ul. Flavia Žene ln krokodili ▼ boju v velikem panoramskem bazenu v središču treh aren DANES 2 PREDSTAVI OB IT. IN OB 21M — IbL 815-359 Predprodaja vstopnic v centralni prodajalni Pasaža Prottl — ■M. 36-372 in 38-547 la bodo razpravljali o »pace ma-kersih*, to je o majhnih elektronskih aparatih, ki z električnimi impulzi stimulirajo srce. Med predavatelji bosta Torresani iz Marseilla in Piwnica iz Pariza. V soboto, 11. pa bodo govorili o rekonstrukciji srčnih zaklopk. Med predavatelji bosta Bjorn iz Stockholma in Wqo-ler iz Leedsa. Tajništvu organizacijskega odbora, katerega častni predsednik je prof. Valdoni in vodja prof. Enrico Ta-gliaferro, so se prijavili že mnogi predavatelji. rimo že o začetku pravega izkoriščanja kamnoloma samega. O tem jasno priča orodje, ki ga podjetje pripravlja ali uporablja v kamnolomu. Kot domačini-kamnarji ne moremo mimo nekaterih vprašanj in ugotovitev. Kamnolom *Zemovišče» leži v glavnem na jusarskem zemljišču. Kako je mogla občinska uprava dovoliti, da se začnejo dela, ne da bi bila pri tem sklenjena nobena najemninska pogodba in ne da bi bil sploh kdo od nas domačinov obveščen. Ker je ta problem izredno pomemben ne le z gospodarskega, temveč tudi z narodnega vidika, smatramo, da ne bi smel slovenski župan nekaj takega dovoliti. V tem primeru niso zadostni formalni izgovori. Ne gre toliko za spoštovanje zakonov in predpisov, kolikor za moralno dolžnost slovenskega upravitelja do svoje narodne skupnosti. Kako je mogla občinska uprava dovoliti, da se podjetje, ki ima v naši občini v najemu že kamnolom *ex Bresciani*. v katerem dela z več delavci (ne velja torej izgovor, da je kamnolom že popolnoma izčrpan in prostor služi le za orodje), polasti praktično skoraj na skrivaj kamnoloma *Zernovišče*. Podpisani ponavljamo, da nismo o tem nič vedeli in da je tako prikrito delovanje groba kršitev naših interesov, posebno še, ker je med podpisanimi nekaj delavcev-kamnarjev, ki bi bili pripravljeni vzeti kamnolom v najem. O tem vprašanju je razpravljal občinski svet na seji z dne 11/6 1971. Večina svetovalcev, s 7 glasovi proti 5, ni sprejela dodane točke št. 12 dnevnega reda in sklenila, da se podjetju Riosa ne da v najem kamnoloma »Zernovišče*. Zakaj se ne spoštuje volja večine občinskega sveta in zakaj isto podjetje še po enem mesecu nemoteno nadaljuje delo v prej omenjenem kamnolomu ter obenem dela v kamnolomu *ex Bresciani*? Zakaj tuje podjetje izkorišča hkrati dva kamnoloma, medtem ko marsikateri domačin nima na razpolago niti enega za samostojno delo. Ali je to dopustno, ali se tako ščitijo naši interesi? S spoštovanjem sledijo podpisi: Škabar Alojz, Ravbar Karlo, Ška- bar Bogomir, Ravbar Emil, Škabar Anton, Škabar Rudolf, Škabar Stanislav, Purič Milan, Škabar Stanislav, Guštin Ivan. .Purič Ludvik, Purič Ivan, Lazar Ivan, Guštin I-van, Purič Romano, Križman Karlo, Škabar Viktor, Škabar Emil, Ravbar Viktor, Škabar Emil, Škabar Mario, Škabar Ivan, Guštin Dušan, Ravbar Stane, Škabar Ivan, Guštin Miro, Guštin Albin, Rebula Zdravko, Guštin Maks. Lazar Karlo. P. S. Podpisi naj se smatrajo po abecednem redu. Prosimo Vas, da za vse podpisane pošljete odgovor na sledeči naslov: ŠKABAR Ivan — Veliki Repen št. 1. • Jutri zvečer, ob 20. uri, bo v glavni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nloolb 5 konferenca, ki jo prireja krožek za socialne študije «G. Tonloto*. Glavna tema konference, na kateri bo govoril dopisnik italijanske televizije v Bonnu Gustavo Selva, je «Ostpqlttlik: od Bismarcka do Brandta*. Razstave V galeriji Tergeste v UH. Battl-sti 23 razstavlja do 30. trn. hrvaški slikar Predrag Gol. Otvoritev razstave Je bila včeraj ob 19. uri. Rešitev pa mladeniči dobijo v nekem naselju, kjer so se prebivalci odločili za neko vrsto hippijski nar čin življenja, in v katero se kmalu zatečejo vsi ostali. Zaključna scena: vsi se objemajo (tudi tolpe potepuhov) in se z najboljšimi nameni odločijo za pravično družbo. V vsem filmu pa ni pravzaprav ene pametne misli. Dosti kvalitetnejša sta bila k sreči oba kratkometražna filma. Ameriški dokumentarec cApollo 14-mission to F ra Mauro*, mm je nudil nekaj edinstvenih posnetkov z zadnjega vesoljskega podviga, ki je pravzaprav bil dosedaj deležen dosti manjšega zanimanja od prejšnjih. Res posrečen pa je bil italijanski «La fantascienza siamo noi*. ki je nudil krajši zgodovinski pregled znanstve-no fantastične zvrsti in odlomke iz najbolj znanih tovrstnih romanov. -S skrbno analizo posameznih panog je mio prikazal pomen znanstvene fantastike in njeni možni razvoj v bodočnosti, predvsem pa poudaril, da je doba pošasti in vesoljskih dogodivščin že za mmi. Današnja družba ima namreč v sebi že dovolj elementov, ki lahko opredelijo njeno bodočnost in ravno analiza teh elementov'bi morala imeti največ važnosti v modemi znanstveni fantastiki, ki lahko s svojo prosto tematiko razgali vse tiste probleme, ki jih povzroča nezadržni družbeni in ekonomski mpredek. V občinski galeriji na Trgu Unitd so včeraj popoldne otvorili razstavo ameriškega umetnika Roberta Rauschenberga, v novinarskem krožku pa je televizijski novinar Mario Pinti obrazložil pomen razstave Sky-lob, ki so jo priredili na gradu Sv. Justa, in nato še orisal mjbližje gilje NASA v tem desetletju. ' u k 103-Ietnica rojstva najstarejše Tržačanke Najstarejša Tržačanka ima 103 leta. Ta visoki jubilej je namreč včeraj Slavila Beatrice Lamberti Fonda. Kljub svoji častitljivi starosti je «noma Beatrice*, kakor jo ljubeznivo imenujejo njeni številni vnuki in pravnuki, še vedno čila. Rodila se je 10. julija leta 1868 v Buzetu v Istri. Kot otrok se je s starši preselila v Trst, od koder se ni več premaknila. Ob koncu prejš-njega stoletja se je poročala z nekim tržaškim trgovcem, kateremu je povila tri sinove, Marijo in Al-da, ki živita z ni,jo ter Egona, ld je za to priložnost prispel v Trst iz MUnchna. Gledališča Prt centralni blagajni v Pasaži Prottl (tel. 36372) se jutri, začenja prodaja vstopnic za otvoritveni večer operetnega festivala ((Poletje 71», kt bo 16, t.m. s prvo predsta-vo Abrahamove opere »Havajska roža*. Predstave bodo trajale do 1. avgusta. 9. t.m. je diplomirala v Trstu za socialno asistentko Majda MAHNIČ iz Doline. Čestitajo ji svojci in znanci. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. V družini Maje in Pavla Fonde je prišel na svet dru-gorojenček RADO Čestitajo sorodniki in jatelji. čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. pri- ..................................................n..........lil"...........................m..................................................................................................... Danes, nedelja, U. julija OLGA Sonce vzide ob 5.26 ln zatone ob 20.54. Dolžina dneva 15.28. Luna vzide ob 22.45 in zatone ob 8.49. Jutri, ponedeljek, 12. julija MOHOR Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 30,5, najnižja 22,3, ob 19. uri 28,6, zračni tlak 1018,6 stalen, veter 5 km severozahodni, vlaga 49 odst., nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 23,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. julija 1971 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 9 oseb. Umrli so: 75-letni Giuseppe Nobile, 61-letna Giuseppina Segnani, 63-letni Carlo Cernitz, 61-letni Er-nesto Klemse, 49-letna Vesna Kopani por. Stegu, 78-letna Anma Maria Buzzini por. Galante, 80-letna Giovanna Rumi vd. Ceravolo, 78-letna Maria Salvini por. Scaglia, 96-lfitna Giusti vd. Sormani. Oklici: delavec Adriano Sain in trg, pomočnica Graziella La Pasqua-la, šofer Silvano Opotti in uradnica Giuliana Rabar, strojnik Filippo Ca-puto in delavka Anita Flego, uradnik dr. Federico Gustapane in gospodinja Mara Fonda, geometer Fla-vio Esposito in uradnica Darja Kro sel, univ. študent Paolo Hling in univ. študentka Fabia Sadoch, teh. uradnik Francesco Negoveti in u-radnica Maddalena Obad, teh. uradnik Giuliano Severi in delavka So-nia Ban, uradnik Giorgio Micol in uradnica Dirta Ravalico, uradnik Guido de Baronio in uradnica Dioni-sia Pardi, uradnik Elio Serazin in uradnica Laura Portolano, Flavio Peritore in Madeleine Maurel, urad-I nik Franco Stornetta in Mirella Mu-sro, uradnik Bruno Chiandussi in telefonistka Giuliana Cemivani, urad- nik Luciano Favretto in univ. študentka Evy Vezzali, uradnik Mario Bacci in šivilja Anna Rita Cadela-nn, pristaniški delavec Mario Craie-vich in gospodinja Laura Savron, trg. zastopnik Carmelo Romeo in gospodinja Teresa Fondacaro, uradnik SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361 Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo Giorgio Pontini in uradnica Nidia Miani, delavec Bruno Geržina in upokojenka Anita Valentinuzzi, pristaniški delavec Mauro Berce in delavka Carla Bosico, mestni redar Fulvio Cernivani in trg. pomočnica Marina Apollonio, železničar Giuseppe Prisciandaro in univ. študentka Teresa Tedeschi, šofer Giuliano Antonaz in frizerka Loredana Garri-nella, zavarovalec Gianloreto Angeli in trg. pomočnica Odinea Cristi-ni, železničar Alberto Saba in trg. pomočnica Gianna Zol, uradnik Gio-vanni De Rocco in učiteljica Mar-gherita Toma, delavec Pasquale Cucchiara in gospodinja Angela D’A. mato, uradnik Pietro Barbo in uradnica Sivia Benvenuto, teh. uradnik Paolo Pisani in uradnica Maria Teresa Gobbo, frizer Domenico Di Lul-Jo in gospodinja Annelise Ravasini, Pauletto in frizerka Bruna Bucco, uradnik Dario Tersar in univ. študentka Cristiana Gomisel. uradnik Claudio Cantoni in gospodinja Cle-lia Zuanni, uradnik Giusepne Pobe-ria in profesorica dr. Mariagrazia Milazzo, pristan, delavec Giovanni Lorcdan in trg. pomočnica Neva Millo, pleskar Guido Tracogna in gospodinja Francesca Corona. karo-serist Mano Cimolino in cvetličarka Franca Mercandel, mehanik Galliano Bello in delavka Edda Na-tech, železničar Giuseppe Premoiin in frizerka Lucilla Repich, varilec Fortunato La Pera in frizerka Vita Forzale, elektronski operater F“bio Fragiacomo in frizerka Loredana Corghi, elektrauto Luciane Clari in trg. pomočnica Lucilla Cucut, agent J. V. Antonio Tramonte in trg. pomočnica Maria Tamburini, trg. pomočnik Roberto Candotti in uradnica Fulvia Padoan, trgovec Giam-paolo Benvenuti in trg. pomočnica Luciana Binetti, upokojenec Domenico de Palma in upokojenka Laura Faccanoni, uradnik Guerrino Tullio Aizza in univ, študentka Maria Gra-zia Vilella, računovodja Tonino Di Sciascio in otroška vrtnarica Valentina Alborghetti, delavec Antonio Portas in gospodinja Anna Maria uradnik Giorgio Zambon in gospodinja Rosclla Serbottini, mizar Paolo Birme 1971 Zlatnina ln ure v presenetljivo veliki Izbiri ln po ugodni cent Zlato KIS —22 — Posebni popusti ZLATARNA IN URARNA LAURENTI Trst Trleste, Largo Santorio 4 Muscas, uradnik Vinicio Caleina in trg. pomočnica Laura Luis, odvetnik dr. Franco Franzutti in profesorica dr. Marina Sergi, delavec Ha-rio Salich in trg. pomočnica Laura Sincovich, trgovec Aldo Lanza in uradnica Mariella Bartole, šofer Mario Novacco in gospodinja Anna Cociani, uradnik Sergio Vesselizza in gospodinja Marisa Colombin, trgovec Gianfranco Cappellari in univ. študentka Fulvia Zancan, podčastnik Rodolfo Bučo in delavka Rosa Gazzillo, električar Ennio Mi-locco in delavka Amelia Colaz, finančni stražnik Mario Picariello in gospodinja Giuseppina Giro, delavec Gianni Arban in uradnica Ariella Repponi. ZAHVALA Pevski zbor «VASILIJ MIRK« s Proseka-Kontovela se ob zaključku sezone zahvaljuje vsem svojim podpornikom in dobrotnikom, vsem prijateljem in vsemu občinstvu, ki je skozi vso sezono obiskovalo njegove koncerte in ga podpiralo v njegovi dejavnosti. Obenem se priporoča za naklonjenost tudi v prihodnji sezoni. Odbor pevskega zbora «Vasilij Mirk« KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE sporoča rezultate nagrajevanja na V. razstavi domačih vin. Nagrade so prejeli: za belo vino: 1. Mairjo Švab št. 344, 2. Slavko Tetico št. 1, 3. Egldij Košuta št. 331; za črno vino: Ivo Sedmak št. 164, 2. Marjo Švab št. 344, 3. Egldij Košuta št. 331. Posebno nagrado Je prejel Slavko Tence. Nagrajevanje bo v osnovni šoli «A. Sirk* v Križu, 24.7.1971 s pričetkom ob 18. uri. O tej priložnosti se predsednik konzorcija javno zahvaljuje vsem, ki so na kateri koli način pri-spe-vaM k uspehu V. razstave domačih vin. Odbor Narodna In študijska knjižnica v Trstu bo od 15. julija do 14. avgusta odprta od 8. do 13. ure. K/NO «IRIS» PROSEK predvaja danes ob 16. uri komični film UN ELMETTO PIENO DI FIFA Igrata: Peter MoEnery, Andč Bourvil Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega znan. stvenega liceja »France Prešeren« v Trstu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 24. Julija 1971. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971. Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar* ln državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1971-72 do 24. julija; za tiste, ki imajo popravne izpite, pa takoj po opravljenih izpitih. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom Fran Levstik Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se vrši vpisovanje vjrse tri razrede vsak dan od “Mhdo 137 ure do do vključno 24. julija t. 1. Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 5. t. m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1971-72. Lestvice bodo na vpogled deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom »Fr. Prešeren* na Vrdelski cesti št. 13/1. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 24. julija 1971 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1971/72. Dijaki, ki bodo opravili popravni izpit v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini sporoča, da Je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12.30 v tajništvu šole do vključno 24. julija t. 1. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al LLoyd, Ul. Orologio 6 . Ul. Diaz 2, Alla Saluite, Ul. Giulla 1, Piociola, Ul. Orlami 2, Vemarl, Trg Vaitmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basdlioa, Ul. S. Giusto I, Oroce Verde, Ul. Settefontone 39, Alla Giustlzia, Trg Libertk 6, Te- sta d’oro. Ul. Mazzini 43. LOTERIJA BARI 83 1 56 23 65 CAGLIARI 85 71 43 83 4 FIRENCE 20 11 I 64 78 GENOVA 54 33 48 57 87 MILAN 16 58 36 7 67 NEAPELJ 47 34 52 58 74 PALERMO 47 22 12 88 10 RIM 41 87 72 55 83 TURIN 51 45 43 34 67 BENETKE 70 30 67 22 73 ENALOTTO 2 2 1 X IX X X X 2X2 Ifvote: 12 točk — 11.214.000 lir, 11 točk - mm mr, 10 točk 25.000 Nt Ravnateljstvo Državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom Cirila in Metoda v Trstu, z oddeljenimi razredi na Katinari, sporoča, da je vpisovanje za vse tri razrede vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. julija t. 1. Darovi in prispevki Ob četrti obletnici smrti pokojne žene Valerije daruje mož Nino Božič 5.000 lir za SZ Bor in 5.000 lir za P.d. «S. Škamperle*. V počastitev spomina pok. gospe Vesne Stegu daruje družina Tomažič 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Sklad Sergija Tončiča. V isti namen darujeta Dlmitri in Sonja Di Demetrio 5.000 Ur za Dijaško matico. Ob 12. obletnici smrti nepozabljene sestre Pepce daruje sestra Marija Sancin 2.000 lir za prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju. V počastitev spomina pok. Vesne Stegu darujejo Mirini in Ivanovi prijatelji 18.000 Ur za Dijaško matico. Ob obletnici smrti Rudija Vil-helma daruje Ivanka Vilhelm 5.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Toni Marc daruje v spomin Bruna Carla 5.000 Ur za športno društvo Zarja In 5.000 lir za spomenik padlih v Bazovici. FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Kino Exceisior (Retrospektivna kulturna sekcija) od 17. ure «La chien andalou* Luis Bu-nuel (Francija); «Subida al oielo* Luis Bunuel (Mehika). Na gradu Sv. Justa od 21.30 ((Automobili di bambini* (Anglija); ((Studium* (Madžarska) «Tenebres» (Franclja); «La ra-gazza di latta* Marcello AU-prančti (Italija). MIRAMARSK1 PARK «Luči in zvoki*. Predstav« Danes ob 21.30 »Der Kaisertrauffl von Miramare* v nemščini; ob 22.45 »Massimiliono e Cariot-ta* v italijanščini. Ponedeljek: ob 21.30 «MaximilllaO of Mexiioo» v angleščini; ob 22.45 »Massimiliano e Cariot ta* v italijanščini Prevozna sredstva: avtobus «6» in proga «M» od Barkovelj do Mira mara ob 21. uri ter ob 22.15. Povratne vožnje ob koncu predstav. Cena vstopnic: 400 lir (otroci, vojaki, ENAL in komitlve 300 lir. Nazionale 16.00 «Questo pazzo, pas-zo, pazzo mondo*. Panavislon. Technicolor. Fcnice 15.30 «007 con amore dalla Russia*. Sean Comnery. Technicolor. Eden 16.00 ((Oltre 1'Eden*. C. Jour-dan, P. Zimrner. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «H decamerone orientale*. Grandscopecolor. Prepovedano mladini pod 18. letam. Excelsior IX. festival znanstvenofantastičnega filma. Ritz 16.00 «Quando i dinosauri si mordevano la coda*. Technicolor. Alabarda 15.00 »Dio U orea... lo B ammazzo*. Dean Reed, Agne« Spaak. Colorseope. Filodrammatico. Zaprto. Aurora 16.00 »La notte brava del soldato Jonathan*. Clint East-woord. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Impero 16.00 «11 elan de4 borsalini*. Franco Franchi, Ciccio In-grassia Technicolor. Crislallo 16.00 «Beato fra le doo-ne*. Technicolor. Capitol Zaprto. Moderno 15.00 «E1 Condor*. Lee Van Clee. Technicolor. Vittorio Veneto 15.00 «11 re delle lsole*. Carlotte Kestom. Technicolor. Ideale 14.30 ((Rosolino Patemb soJ-dato*. Nino Manfredi. Jason Ro-bards. Technicolor. Astra 15.00 «Fiore di cactus*. Ingrid Bergman. Technicolor. ATfhažla' 15.00 ((Operazione CrepeS Suzette*. Julle Andrews, Rock Hudson, Jeremy Kemp. Technl- , cojter. Izlet Slovenske Vincencljeve konference v kolonijo v Ovaro bo 18. julija. Prijave sprejemamo: v Trstu na sedežu Slovenske Vincencljeve konference, Ul. S. Nicolb 31 (tel. 62-972) od 17. do 19, ure, razen sobote; v Gorici na Placutd št. 18, vsak dan od 9. do 12. ure ln od 16. do 19. ure. Vpisovanje se bo zaključilo 12. julija. Prosvetno društvo Ivan Grbee v škednju priredi dne 25. t. m. izlet' v Pulj in okolico Vpisovanje v društvenih prostorih. P. d. Slovan iz Padrič priredi v nedeljo, 18. julija enodnevni izlet v Kočevski Rog, kjer so bile v času NOB vse važnejše partizanske baze za dolenjsko področje. Kdor se namerava izleta udeležiti, se lahko prijavi do 15. Julija pri tajniku društva Dariju Grgiču Pa-driče 42. Mali oglasi v . ■CITHOENa — meh;, nična delavnica Samarittam iu Miceu id prodaj« nadomestnih delov ni Hittmeyer «/»- IMATE RESEN NAMEN, da si poiščete Zl VI.JENJSKEGA DHIIUAVS« osamljeni, pogrešale toplih Desed u' družine/ Se želite izogniti avantnrain-neresnic, in izkoriščanju neuglednemu spoznavanju na cestah m po lokalih/ Pišite nam, ali pa nas obiščite. Pri naših odgovorih — na kuverti o* oznake našega podjetja. Tajnost val® je zajamčena. POSREDOVALNICAMA ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana. Pl«-teršnlkova Z4 a. NA OPČINAH ob Narodni (UJci * bližini odcepa za Kepentabor so * gradnji dvo tri- in večsobna stanovanja v vrstnih hišah. Informacije na gradbišču od 13. do 16. Grad' beno podjetje Petra, tel. 908-21. MLADENIČ Italijanskega porekla, stalno delo, želi spoznati 20.-28.' letno dekle v resne namene. Odgovor je možen v slovenščini, itali' janščini, angleščini ali francoščini na naslov PALOMBIT FRANCO " TRST, 34148 VIA S. FORTI 24. ZAKONCA BREZ OTROK IZ GENOVE IŠČETA resno gospodinjsko pomočnico, srednjih let. Nastop službe oktobra, dobra plača. Pisati n»: «G B. B. — Primorski dnevnik)’, Trst, Ul. Montecchi 6. * Prijateljem in znancem sporočamo, da smo pokopali našo predrago nepozabno VESNO STEGU Vsem, ki z nami sočustvujejo ln bodo kakorkoli počastili njen spomin, se naj lepše zahvaljujemo. DRUŽINA STEGU Trst, 11. julija 1971 **■**»-. i« ■ ^ 5- 2^ = ^st55 ■■ 5-kfc ? S?- 5-i 4 » a St g £ S a « S s. $331 ?► S ^ g. g S š * 3 ? ? 3 s PnmoršlkHifnevmk I PROBLEM; KI SKRBI VELIK DEL NASE JAVNOSTI - Sporna «severna vpadnica» čez Barkovlje Izjave nekaterih predstavnikov tržaških političnih strank in javnih delavcev afl Načrt o gradnji hitrih cest, ki ga Je izdelala občinska tehnična komisija in odobril tržaški občinski svet (ugovori so možni le še do 19. t.m., °P; ur.), je v preteklem tednu pre-cej razburil duhove in postal na uiah eno osrednjih vprašanj javnega življenja. Bolje rečeno, pereče Je postalo vprašanje enega dela tega načrta in sicer tako imenovana severna vpadnica v mesto, ki bi uiorala razbremeniti sedanji dohod Po Miramarskem drevoredu. Kot znano naj bi se nova vpadle3 odcepila od avto ceste pri Gabrovcu, od Proseka do Konto vel a bi vodila skozi predor, s kontovel-, ega brega pa bi se 20 m širok trak spustil do Barkovelj in bi preko novega prostora za velesejem, ga pripravljajo z zasipanjem ®°rja, dosegel mesto pri Trgu Li-bertš. lepot naše občine, vseh ki so za stvarno rešitev vprašanja prometnih zvez našega mesta z zaledjem, ne pa za izvedbo načrta, ki ne ustreza sodobnim prometnim zahtevam in je, očitno, povezan z določenimi koristmi nekaterih velemo-gotcev, ki z gradnjo te ceste računajo na povečanje svojih dobičkov. Komunistična skupina je v občinskem svetu zavzela odločno stališče proti varianti, ki spreminja splošen regulacijski načrt in predvideva gradnjo te ceste in jč tudi proti glasovala. Tako je storila tudi skupina PSIUP, dočim se je socialistična stranka umaknila. Vse ostale stranke, najsi bodo pripadnice levega centra, najsi bodo desnice, so spreminjevalni načrt odobrile. Poudariti želim, da so komunisti zagovarjali in zagovarjajo stališče, da omenjena cesta ne prinaša re- PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE priredi v SREDO, 14. t. m. ob 21. uri v društvenih prostorih (Ul. Ceretto 12) 1 RAZGOVOR 0 NAČRTU NOVE HITRE CESTE ki ga bo imel domačin ing. arh. DARIJ JAGODIC s prizadetimi Barkovljani. Glede na aktualnost problema vabimo člane in prijatelje druživa, da se razgovora udeležijo v velikem številu Odbor Poleg neposredno prizadetih Bar-kovljanov in Kontovelcev so proti femu načrtu, ki bi pokvaril barkov-Jansko panoramo in povzročil občut-bo materialno škodo, dvignile svoj gfas tudi nekatere ustanove kot zmečka zveza, Gospodarsko zdru-. enje, Slovenska prosvetna zveza ln razne politične stranke. Zato ®mo zbrali izjave nekaterih vidnej-. , političnih, javnih in prosvetnih slavcev, da bi vprašanje bilo o-vetljeno v njegovih realnih me-jah m iz različnih zornih kotov. Jelka Grbec (KPI) 1-^bim, da je ogorčenje Barkov-janov zaradi nameravane gradnje . ceste skozi njihovo — oziroma Js®~ lepo področje, povsem ra-mljivo in upoštevanja vredno. ay tako je upravičeno nasproto-anJe vseh, ki so za ohranitev šitve vprašanja mestnega prometa, ker bi se morala spajati na koncu z arterijo, ki je že nasičena, zaradi področja na katerem se nahaja, svoje omejenosti in tudi zaradi svoje strukture same, in z delom mesta, ki je že zelo obremenjeno, kjer ni osipa turističnega in trgovskega prometa, kar škoduje vprašanju prevozov v staro pristanišče in prometu osebnih avtomobilov v mestu. Komunisti smo mnenja, da načrt, ki predvideva gradnjo «hitre» ceste, ni povezan z organskim razvojem Trsta, ter da bi cesta sama pokvarila eno izmed najlepših področij naše občine, oškodovala turizem, zlasti v poletnih mesecih, pretresla značilnosti kraja, oškodovala brez vsakega pomena in smisla mnoge domačine, katerim bi porušili hiše, uničili posestva, nekatere življenjske vire, ter pospešila odstranitev pokopališča, s čimer ""“'milim, ............................. važno sporočilo patronata kmečke zveze Končno deželna zakona v korist kmetovalcem Brezplačna zdravila za kmečke upokojence in prispevek kmeticam ob porodu 7i^ra,dni vestnik dežele Furlanija-_ bujska krajina je objavil zakon ? dne 25. marca 1971 št. 10, ki W S v veljavo dne 17. aprila isu ln deželni zakon št. 11 z bj datumom, ki vsebujeta važ-e določbe tudi za kmete-neposred-ne obdebvalce. -Jr* je znano, uživajo kmetje in ri° ^bdše pogoje pri socialnem mJc a.vs*veneTn zavarovanju v pri-kaf 'lavi. .z vsemi drugimi delovnimi , Morijami, proti čemur se kmeč-sindikalne organizacije n. , --——ne organizacije vztraj- bonjo že dolga! leta. Ne more-^ sicer trditi, da so vsi doseda-napori že privedli do zadovolji-rezultatov, nasprotno, le z ve-k„Jb.1 težavami jim je uspelo pri-k V samo delne izboljšave. Ta-na -16 Pred nekaj leti bila priz-cervf ^Utl* neposrednim obdeloval-JJ1 družinska doklada (toda sa-.za otroke in premajhna), ki letn ° Povišali na 40.000 lir zms°’i s Prihodnjim letom pa bo lja sa*a 55.000 lir za vsakega otro- ^Naši bralci, posebno tisti, ki se tj. Je pobuda najbolj neposredno ciin aj s.e najbrž spominjajo na akna * zelne «Alleanze», ki jo je zv 0asem področju vodila Kmečka a pred dvema letoma, ko je v lovim,. J50 Podeželju, ob sode-biraiJU luc^ Prosvetne zveze, na-cn„18 Podpise volilnih upravičen-n„ za Predložitev predloga dežel-baih-Zakona P° ljudski pobudi, ki brij3,1 Priznal kmetom pravico do Slacnih zdravil. O M „ J; čeprav ne kdovekako sočen, le, je omenjeni deželni za-Jc0:' 1°, ki priznava samo upa- h metom pravico do skoraj "rezpiačnih zdravil. Od 1. julija upokojeni kmet šel Krr,J-1iarn° z receptom zdravnika r°dile po prvem januarju žiti ’ .ve prošnje je treba vlado i?ri <. Kmečki bolniški blagajni dni m- n0to pa v roku 90 nai °" P°roda. Tudi za te prošnie ir o n ali, uPravičenke oglasijo na pa-atu Kmečke zveze z rojstnim listom otroka ali zdravniškim potrdilom o porodu, da jim uredi vse potrebno brez stroškov in poti! Kljub vsemu torej dva majhna koraka naprej, čeprav šepava, ki ju je za kmete priborila vztrajna akcija kmečkih sindikatov. Ti se seveda ne morejo s tem zadovoljiti in ne bodo odnehali v svojih naporih dokler ne bo za kmete in za vse delovne kategorije uvedena splošna vsedržavna zdravstvena služba, ki mora uresničevati ustavno obvezo, da je vsem državljanom zajamčena zaščita največje dobrine, zdravja. LUCIJAN VOLK Na tržaškem velesejmu Nugrude Tržaške knjigarne Med tistimi, ki so na tržaškem velesejmu kupili knjige, ki jih je razstavila Tržaška knjigarna, so bili nagrajeni naslednji (v oklepaju naslov prejete knjige): 1. Ivanka Škrinjar (Zgodovina revolucij aa. stoletja I.-IV.) 2. Boris Krapež (Valvasor: Topographia ducatus Camioliae modernae). 3. Pino Grdina (Goock: Vsa čudesa sveta), 4. dr. Slavko Kranjec (Cop: Viharniki). 5. Srečko Vodopivec (Zj: vi Orfej), 6. č. £. dr. Peter Šorli (Zadnikar: Znamenja na Sloven- skem) 7. Renato Pola (Soubdran: Dnevnik žene v belem), 8. dr. Klavdij Grdovič (Gondon: Kapitan La-fortune), 9. dr. Jan Godnič (Avčin: Človek proti naravi). 10. Bru na Manin (Partizanska ljudska pesem). 11. dr. Darij Cupin (Slovenske narodne jedi). 12. Mirko Čufar (Slovenska književnost 1945-65), 13 Milan Tavčar (Slov. književnost 1945-1965), 14. Enči Magajna (Slov. književnost 1945-65), 15. Gui-do Kermac (Koledar- MD-Celje 1971 z zbirko). Isto nagrado so prejeli še: 16. Mario CoUerig, 17. Mar-cello Ravazzolo. 18. Rudi Škrinjar Skupino razgrajačev prijavili sodišču Že dalj časa so se ljudje pritoževali, da nekateri mladeniči razgrajajo ponoči in nadlegujejo ljudi posebno v Drevoredu XX. septembra. Nepridipravi so šli cele tako daleč, da so sredi .junija nategnili med dvema drevesoma najlonsko vrvico in se skrili ter čakali na «žrtev», ki bi se morala seveda, v njihovo veselje, spotakniti. Pritožbe so se množile in tako so policijski organi uvedli preiskavo in kmalu odkrili nesramne mladeniče. Te. 19-letnega Altiera Mauri-cha iz Drevoreda XX. septembra, 19-letnega Giorgia Samera iz Ul. Vasari, 19-letnega Gabria Colonija in 18-letnega Licia Maneuffo. oba iz Drevoreda XX. septembra in 17-letnega P. B. ter18-letnegp T. S., so prijavili sodišču pod obtožbo nadlegovanja ljudi. merodajne oblasti že dalj časa grozijo. To stališče KPI gre podčrtati, ker v Barkovljah krožijo zlonamerne vesti, češ da so tudi komunisti glasovali za ta načrt! Dr. Rafko Dolhar (LSS) Trst, kot industrijsko mesto, nima bodočnosti, zato se vedno bolj razvija terciarni sektor. Za ta razvoj so potrebne infrastrukture: prometne zveze spadajo med bistvene infrastrukture za tako dejavnost. Temu je treba tudi dodati, da je pristanišče, ki tradicionalno daje delo velikemu številu tržaških prebivalcev, danes zadušeno ne samo, ampak tudi zaradi pomanjkanja dobrih prometnih zvez z zaledjem. Če torej verjamemo v bodočnost tržaškega pristanišča mu maramo preskrbeti modernizacijo vseh infrastruktur, To so silosi, žerjavi, pomoli... pa tudi ceste. Popolnoma ražurnenx> zaskrbljenost prizadetega prebivalstva, ker vsaka nova infrastruktura razbije obstoječe družbeno in ekonomsko sožitje. Razumemo tudi, da ena infrastruktura (pristanišče) ne sme nastati na račun in v škodo druge infrastrukture (turistični objekti..,) Z naše strani se bomo za to zavzemali, tako da se bodo primemo upoštevali vsi upravičeni prizivi in spreminjevalni predlogi v zvezi s predvideno cesto, da se čimbolj omeji kakršnakoli škoda za ljudi in naravno okolje. V ta namen smo tudi sklicali komisijo strokovnjakov, ki naj preuči iz vseh zornih kotov problematiko bodoče ceste, da se dosežejo omenjeni cilji. Stanko Pertot (PD Barkovlje) Mislim, da takšen načrt, ki predvideva bistveno spremembo tako po membnega okraja kakršne so Barkovlje s področjem do Konto vela, zahteva, da se za njegovo izvedbo vpraša za mnenje prebivalstvo tako okraja samega, kakor tudi tržaške meščane. Kot demokrat se mi zdi predložitev takih načrtov brez predhodnega posvetovanja s prizadetimi prebivalci absolutno nedemokratično dejanje. Zato se toliko bolj čudim, da je občinski svet načrt odobril z glasovi vseh svetovalcev, razen ko munistov in PSIUP. Zdi se mi potrebno strniti vse sile, da onemogočimo uresničitev načrta, ki bi pokvaril estetski videz in turistično pomembno točko kraja, prizadel številnim domačinom nepopravljivo škodo in jih prisilil, da zapustijo rojstne domove, odpravil domačega pokopališča itd. Barkovljani pri tem ne smemo ostati sami in nam morajo priskočiti na pomoč vsi meščani pa tudi tisti, ki imajo kakršenkoli vpliv na odločilne forume. Z akcijo je treba pohiteti, da ne bo prepozno, kakor pri dolinski zadevi, ko je šlo za slovensko zemljo dolinski občini. Fausto Monfalcon (PSIUP) Razlogi našega glasu proti celotnemu načrtu variant za hitre ceste so očitni. Načrt je neorganski in je malo homogenosti med raznimi deli, ki ga sestavljajo. Povezavo raznim delom dajejo sugestije različnega izvora in v takem kontekstu, v katerem futuristični značaj celote ne pripomore k ovrednotenju posameznih delov. Kar se pa tiče »zračne* nadvozne ceste preko Barkovelj, je po našem mnenju še nerešeno vprašanje vpliva tako velike strukture na severni del mesta. Ta mestni predel bi morali po prvem osnutku urbanističnega načrta preplaviti s cementnimi stavbami, ki bi dokončno pokvarile naravne lepote in urbanistično funkcijo. Po novem načrtu pa bi ga močno spremenili s cementnim objektom, ki ga podpirajo veliki stebri. To je še en vzrok v prid mnenju, da je treba rešiti vprašanje «sevemih vrat* v mesto na drugačen način. In to še posebno, če upoštevamo, do kakšnih zastojev pro meta bi prišlo na Trgu LdbertA, kako bi ta dotok spremenil terezijanski predel mesta in kakšne bi bile objektivne težave za spojitev te smernice s predvideno »obmorsko obhodno cesto, t.j. tisto cesto, ki bi morala obiti mesto po nabrežju in zaradi katere bi bilo treba porušiti vrsto zasebnih in javnih poslopij na obmorski strani Korza Cavour. Giorgio Cesare (PSDI) Upoštevajoč naravne in ozemeljske omejitve v razvoju pokrajine, ni mogoče poiskati drugih alternativ tržaškim cestnim povezavam. O cesti Prosek — Barkovlje so na našem vseučilišču razpravljali od 1960. leta dalje. V komisiji za urbanizem, kakor tudi v poglobljenih razpravah v občinskem svetu, niso bile izrečene glede hitrih cest načelne pripombe k sestavljenim načrtom prof. Pellisa in Amodea. Načrti o hitrih cestah, ki zajemajo tudi cesto Prosek — Barkovlje, bi utegnili spremeniti — in tega se povsem zavedamo — neki kraj, ki je bil nedotaknjen od svojega nastanka dalje. Vendar spremembe tega kraja ne bi smele biti tolikšne, da bi razdrle naravno ravnovesje, in so zato sprejemljive. Obveza nas in pa vseh tistih, ki se v Trstu trudimo, da preprečimo okvaro okolja, pa nam narekuje, da v prihodnjih letih, ko bomo prešli v izvršilno razdobje hitrih cest, skrbno pazimo, da v nobenem primeru izvršilni načrti ne bodo spreminjali okolja in take bili nespremenljivi na tem področju. V zvezi s predvideno nadvozno cesto Kontovel — Barkovlje je pred nekaj dnevi občinski svetovalec Tad-deo (indipendentist) predložil županu pismeno vprašanje, v katerem izraža nasprotovanje tej novi vpadnici v mestno središče s strani velike večine prebivalcev tega predmestja, morebitnih razlaščencev in sploh vseh tistih, ki bi radi ohranili lepote našega mesta. Žal nekaterih izjav, za katere smo zaprosili, še nismo prejeli. Voditelj občinske skupine KD Abate nam bo sporočil mnenje stranke potem, ko bodo zadevo do dna proučili. Podobno se je izrazil občinski odbornik Hreščak. Odbornik za javna dela De Luca (in ceste seveda spadajo v njegov resor) pa nam je rekel, da nam bo izjavo posredoval kmalu. Barkovlje so ogrožene! Barkovljani prosijo vse slovenske prebivalce, naj se jim pridružijo v boju za ohranitev barkovljansldh lepot. Občinski svet je že odobril pripravljeni načrt nove ceste, ki naj bi jo nosili do 30 metrov visoki stebri in ki naj bi v diagonali pokvarila vse področje od Grete do Kontovel-skega vrha. Če bi bil ta načrt uresničen, bi ta cesta uničila vso barkovljansko panoramo. Barkovlje so torej ogrožene! Nujno je, da se zavzamemo za eno izmed najbolj dragocenih lepot našega kraja vsi, in ne samo Barkovljani! Zato je v teku akcija nabiranja protestnih podpisov. Vsi, ki jim je pri srcu naš breg, naj se nam pridružijo! Podpise nabirajo v Tržaški knjigami in pri Primorskem dnevniku. Mudi se: zadnji rok za podpis ugovora je 15. julija! ZAKLJUČEK MATURE NA ZNANSTVENEM LICEJU Državljanska vzgoja in sodobna zgodovina precej trd oreh za marsikaterega kandidata Profesorji so priporočili dijakom naj berejo časopise - Izid mature bodo objavili v torek opoldne Za maturante znanstvenega liceja so rpasji dnevi* že mimo. Včeraj so se namreč zaključili maturitetni izpiti. Dijake čaka sicer še en rvroč dan*, torek, ko bodo objavili izide, vendar je najhujše že mimo. Ko smo te štiri dni sledili maturitetnim izpitom smo stalno videli zaskrbljene obraze dijakov, ki so čakali na razgovor s komisijo. Marsikdo je skoraj mrzlično listal po knjigi, v upanju, da bo v zadnjem trenutku še enkrat ponovil snov. Kdor je že opravil izpit je moral obširno poročati tovarišem, kako je bilo, kaj so ga vprašali, če je profesor pikolovski ali pa ne. Ko ................Hlinil,,.......................im..milil.lillllillll.. OB PRAZNIKU TERANA IN PRŠUTA V REPNU LETOŠNJE RAZSTAVE DOMAČIH VIN POTRDILE VISOKO KAKOVOST PRIDELKA Mnenje strokovnjaka pokrajinskega nadzornistva za kmetijstvo dr. Vladimira Vremca o vinu, kletarjenju in nekaterih pojavih Včeraj ob 18. uri je bila v Rep-nu otvoritev praznika terana in pršuta, ki ga organizirata repenta-brska občina in pokrajinska turistična ustanova s sodelovanjem kmetijskega nadzomištva. Uradne otvoritve so se poleg repentabrske-ga župana Mihaela Guština in odbornikov udeležili poslanec Albin škerk, zgoniški župan Josip Guštin, predsednik pokrajine Zanetti, držav-’ ni pravdnik dr. Palermo, podpre-fekt dr. Pino, tržaški občinski odbornik Hreščak, deželni svetovalec dr. Štoka, šolski skrbnik dr. Fi-denzi, jugoslovanski konzul Žvab, šef deželnega inšpektorata za gozdarstvo dr. Bellarosa, pokrajinski odbornik inž. Sosič, predsednik Kra-ške ^zadruge Kraus, predsednik le-toviščarske ustanove iz Sesljana dr. Lenarduzzi, zastopnik pokrajinske turistične ustanove Ferzuoli dr Baša. Župan je pozdravil predstavnike oblasti in izrazil priznanje ter pohvalo vinogradnikom, ki s svojim vinskim pridelkom sodelujejo na letošnjem prazniku terana in pršuta. Nato je spregovoril zastopnik pokrajinske turistične ustanove, ki je pripomnil, da so krajevne značilnosti in pristni domači pridelki telo pomemben činitelj za razvoj turizma. Po zakuski v gostilni Križman si je predsednik pokrajine Zanetti v spremstvu predsednika zadruge »Naš Kras* in poslanca Škrka ter repentabrskega in zgoniškega župana ogledal »Kraško hišo* in njeno okolico. Od 20. do 24 ure je igral ansambel »Kras*, ki bo igral tudi drevi. Danes bosta nastopila tudi godba s Proseka in pevski zbor »S. Kumar*. S praznikom terana in pršuta v Repnu se zaključujejo letošnje občinske in krajevne razstave domačih vin (Dolina. Nabrežina, Zgonik, Križ, Boršt), ki so povsod uspele in privabile mnogo gostov s pode želja in iz mesta. Na splošno je. bilo letos na vseh razstavah do bro vino, nekatera vina pa so bila „ r>~___J • y i ■ I od rok, v nekaterih krajih pa ga jim je zmanjkalo. Lani sme imeli sploh dobro vinsko letino, prav gotovo pa so k izboljšanju \ inskega pridelka znatno prispevale tudi do sedanje vinske razstave, saj so spodbudno vplivale na vse vino gradnike. V sredo, 30. junija, je bilo v društveni gostilni v Gabrovcu po deljevanje nagrad vinogradnikom iz zgoniške občine, ki so s svojim vinskim pridelkom sodelovali na letošnji občinski vinski razstavi v Zgoniku. Prvo nagrado za črno vino je prejela Marija Doljak — Zgonik 18, za belo Karel Štolfa — Sa lež 46, drugo nagrado za črno vino Stanislav Colja — Samatorca 20, za belo Josip Kocman — Sale-ž 17, tretjo nagrado za črno vino Josip Per čič — Salež 43, za belo pa Franc Škrk, Salež 57. Tudi ob tej priložnosti se je med vinogradniki in strokovnjaki razvil pogovor o vinu. o trtnih vrstah in o kletarjenju. Strokovnjak kmetijskega nadzomištva dr. Vladimir Vremec nam ie dal naslednjo izjavo: »Ob ponovni potrditvi priljubljenosti razstave domačih vin in priznanja, ki so ga bila slednja deležna, je težko dodati še kaj, kar ne bi že itak vsi dobro vedeli. Vina zgoniške občine uživajo upravičeno dober sloves. Mogoče ba v tem ali onem primeru nekoliko več pozornosti kletarjenju še bolj dvignilo splošno, itak visoko kakovostno raven domačih vin. Morda bi kazalo res uvesti navado, kot je predlagal eden izmed domačih razstavljavcev, da bi komisija poslala kopijo zapisnika vsem razstavljavcem in jim tako posredovala v vednost svojo oceno. Mislim, da je to izvedljivo, predvsem se strinjam s koristnostjo tega predloga. Iz pogovorov z vinogradniki pa tudi iz časopisja prihajajo vedno bolj pogostokrat pritožbe respih vinogradnikov na račun vsega obsojanja vrednega pojava, to ie naku-... .... . povanja poceni furlanskega grozdja odlična. Povsod je Slo vino hitro g strani nekaterih neresnih vino- iiiiiiitimmiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMinnvfniMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimmiiuiiiiiiiiiiiiia 1,60 kg težak krap v kontovelski mlaki gradnikov, ki si upajo nato celo odpirati osmice in svojo ne več domačo kapljico prodajati kot pristno kraško. Prav gotovo zasluži ta pojav, da se mu posveti, kolikor bi do tega prihajalo tudi v tej občini, vso možno pozornost in da se že v kali zatre. Rad bi poudaril, da daje naša deželna uprava desetine milijonov tržaški pokrajini za obnovo starih in za postavljanje novih vinogradov. Ti milijoni so rmmenie-ni ovrednotenju domačega vinogradništva, in so jih marljivi vinograd, niik znali tudi v polni meri izrabiti. Prav gotovo jim ni žal truda in vloženega dela. Finančni izkupiček in splošnb uveljavljanje domačih vin to s svoje strani tudi več kot potrjuje. Toliko bolj bo treba paziti, da ne bodo dosedanji sadovi, ki so rezultat naporov vseh, ki jim je naše vinogradništvo pri srcu, bili kratkotrajni in mogoče že kma lu vzrok razočaranj*. pa je komisija poklicala v knjižnico, kjer so potekali izpiti, naslednjo kandidatko, je v veži zavladala tišina. Dijaki so vstopili v knjižnico, da bi vsaj približno spoznali, kaj jih čaka. Dekle je mimo sedelo za mizo in čakalo na prvo vprašanje. Profesor jo je zaprosil, naj oriše posledice prve svetovne vojne in nastanek fašizma v Italiji. Dijakinja se je nekoliko zamislila nato pa je začela zelo zrelo razvijati temo. Pogovor je nanesel tudi na mirovno konferenco in na komaj ustanovljeno Jugoslavijo. Pa spet o Mussoliniju, zloglasnem Pa-rinacciju in o njuni kliki. Nato pa je prišla na vrsto angleščina. Shakespeare in njegovi sodobniki res niso povzročali preglavic dijakinji, ki je v lepi in tekoči angleščini od-‘tu - rila na zastavljena vprašanja. Še kakšno vprašanje iz matematike in pogovora je bilo konec. Dekle je nasmejano priteklo iz knjižnice, veselo, da je mora, ki jo je trla, mimo. Te dni niso krožili po veži znanstvenega liceja samo kandidati za maturo. Večkrat so prišli tudi bivši maturantje, da bi videli, kako se bodo odrezali njihovi mlajši kolegi. Radi so očetovsko bodrili in obujali spomine na svojo maturo. Posebno tisti, ki so opravili izpite po starem sistemu, so radi povedali, kako težko je bilo takrat, ko so v dveh dneh imeli kar enajst izpitov in so profesorji zahtevali precej več podatkov kot sedaj. Nekdo je znal tudi povedati, da so ga dan po maturi bolele noge, ker je pred izpitom prehodil kak kilometer gor in dol po hodniku, da si je pomiril živce. Ko smo te dni sledili izpitom, smo opazili, da imajo na splošno dekleta. več življenjske energije kot fantje. Pred razgovorom s komisijo se je marsikatera pocmerila, češ da jo je strah, ko pa so sedle za zeleno mizo, so se skoraj vse znašle in so mirno odgovarjale na zastavljena vprašanja. Marsikateremu fantu pa, ki je pred izpitom trdil, da je miren in hladnokrven, se je pred komisijo zaradi treme nekoliko zataknilo. Ko smo poslušali letošnje maturitetne izpite, da bi posredo- vali našim bralcem nekaj bežnih vtisov o zrelosti slovenskih kandidatov, nas je presenetilo dejstvo, da dijaki zelo malo poznajo državljansko vzgojo in sodobno zgodovino. Marsikdo ni znal, kako in kdo izvoli predsednika republike ali katere so dežele s posebnim statutom. Presenečenje je bilo veliko, ker to se dijaki med zasedbami šol precej ukvarjali s politiko in z aktualnimi problemi. To je mnenje tudi profesorjev, ki so nekaterim dijakom očitali, da sploh ne berejo časopisov. Komisija na znanstvenem liceju se nam je zdela precej odprta in naklonjena novemu načinu izpraševanja. Imeli pa smo vtis, da je kak dijak silil v nocionizem. Dokaz za te naše trditve, je bilo izpraševanje nekega dijaka. Ta je precej dobro poznal Cavourja, krimsko vojno in italijanski risorgimento sploh. Ko pa so prešli na angleško politiko 20. stoletja je zdrdral podatka, ki jih je znal. nat) pa je umolknil in ni sledil profesorju, ki ga je silil v pogovor. Nato je padlo vprašanje o Titu. O njem je kandidat znal samo, da je sedaj predsednik Jugoslavije in da je med vojno vodil partizane. Profesor je vrtal dalje, ali pozna problem predsedstva e Jugoslaviji. Očitno je bilo, da fant o tem nima pojma in predsednik komisije mu je priporočil naj bere Primorski dnevnik, ki je o tem precej poročal. Vmešal se je drug profesor, ki je vprašal dijaka, od kod ime Tito, Ker dijak ni znal odgovora mu je profesor na naše veliko začudenje bistroumno in povsem resno «razložil*, da je ime Tito kratica za angleški izraz »Teroristična organizacija tretje internacionale*. (Zanimivo bi bilo vedeti, kje je profesor dobil to informacijo.) Komisijo je še zanimalo dijakovo mnenje o načrtu za volilno pravico osemnajstletnikom. Dijak je izjavil, da se s tem načrtom ne strinja in je branil svojo trditev proti profesorjevim ugovorom, češ da 18-letni fant ni še zrel. Zadnja dijakinja na vrsti je zapustila profesorjem in poslušalcem res lep vtis. Odločno in zrelo je odgovarjala na vsa vprašanja. VOJMIR TAVČAR . ............................................................ POROČILO O NIHANJU CEN V JUNIJU Da se ribiču primeri lovska sreča na morju ali pri rečnem ribolovu in da ujame na trnek nekaj-kilogramsko ribo, ni kljub onesnaženim vodam nič tako nenavadnega. Da pa se taka lovska sreča nasmeje komaj 9-letnemu ribiču v navadni vaški mlaki, kakršno imajo na Kontovelu, je pa prav gotovo bolj edinstven kot redek primer. Predvčerajšnjim okrog 19.30 se je učenec IV. razreda osnovne šole Alojz Košuta s Kontovela, kot že tolikokrat, podal na lov k mlaki, kjer je večkrat potegnil na suho Kakšno skromno, nekaj centimetrov dolgo ribico, ki jih v mlaki ne manjka, saj doteka vanjo iz talnih virov stalno hladna in zveža sladka voda. Lov je potekal normalno vse dotlej, ko se mu je nekaj neobičajno težkega zataknilo za trnek in ko je v svoje veliko presenečenje potegnil iz mlake zajetnega lenob- nega krapa. Kar zdrvel je domov, da bi svojim čimprej pokazal neobičajen plen. Krapa so seveda takoj dali na tehtnico in kazalec je po kazal 1,60 kg. Kaj takega se v zgodovini kontovelske vasi res še ni pripetilo. Ostaja zagonetka, kako je krap prišel v mlako in kako je lahko do-segel tako težo. Najbolj verjetna bo domneva, da ga je kdo kot majhno ribico vrgel vanjo in da se je potem z rastjo v letih vedno srečno izognil nastavljenim vabam malih domačih ribičev. No, sedaj se je njegova življenjska pot končala na trnku »Kmetovega* Lojzka, ki bo še na starost znal pripovedovati, kako je iz domače mlake petegnil... 10-kilskega krapa. Sicer pa kar poglejte ga, kako se je našemu Mariu Magajni ponosno postavil pred kamero s plenom v naročju. V pričakovanju pocenitve govejega mesa dražji siri, konjsko meso in pralni praški V juniju neobičajno malo škombrov Pojedli smo 4000 stotov zelenjave več na tržaškem ribjem trgu kot v lanskem juniju Kakšnje težnje smo zabeležili v cenah v mesecu juniju? Iz poročila poveljstva tržaških mestnih stražnikov lahko ugotovimo, da so se podražili siri. konjsko meso in pralni praški, medtem ko se je že znižala cena mesa v trgovinah delavskih zadrug, kar je posledica skorajšnjega uvoza govejega mesa brez carine iz Jugoslavije. Cene ribjega in zelenjavnega trga se kompenzirajo, drugod pa so statične. Jajca so se podražila za 2 liri za kos. vendar se to ni poznalo na ceni, ker je podražitev ob viru šla na račun preprodajalcev. Podražile so se nekatere vrste sira, med temi predvsem parmezan, za srednji povišek 135,3 lire. Podražitev sira je tudi posledica večjega povpraševanja na svetovnih tržiščih, ki mu ne ustreza ponudba. Goveje meso se je v Italiji pocenilo za 50 lir na kilogram, ko so bile odpravljene določene davščine, vendar je ta pocenitev šla le v korist trgovcev, ni se pa poznala na maloprodajni ceni, kjer so nekatera podjetja celo podražila meso v pričakovanju kontingentov jugoslovanskega mesa po nizki ceni. V zvezi s tem uvozom pripominja sporočilo, da je združenje trgovcev pripravilo novi cenik mesa. ki predvideva približno 10-odstotno pocenitev govejega mesa vseh vrst. Pri tem pripominja, da se ie medtem meso v Jugoslaviji podražilo za 17 odstotkov in da ie torej razlika v ceni med obema tržiščema vedno manjša. Znižala se je cena perutnini za 30 lir na kilogram, vendar se je to odrazilo na maloprodajnih cenah le v najmanjši meri. V juniju so pripeljali v Trst tudi večjo količino jagnjet, ki so jih prodajali po 1300 lir za kilogram, vendar je vsa količina takoj pošla. Znatno se je podražilo konjsko meso (približno 75 lir za kilogram). Za 10. 12 in 14 odstotkov so se podražili pralni praški, vendar se cene na tržišču še niso zvišale, ker skušajo prodajalci najprej izčrpati zaloge biološko nerazkrojljivih praškov. Verjetna je torej poznejša podražitev novih konfekcij zavojev pralnih praškov. Zanimiv je položaj na ribjem trgu. Vsekakpr se je poslabšal tudi zaradi rastočega oovpraševanja po ribah, ki jih ni bilo na razpolago. Nalovljenih rib je bilo v juniju malo, v glavnem so šle v prodajo zmrznjene ribe iz Španije in z Atlantskega oceana. Izredno reven je bil ulov škombrov, kar ni običajno, če pomislimo, da jih je bilo v našem zalivu v poletnih mesecih v izobilju. Poročilo zatrjuje, da so za to krivi jugoslovanski ribiči vzdolž ve sodobnejše naprave, ki onemogočajo selitve te vrste rib v naš zaliv in severni Jadran sploh. Zdi se pa, da verjetno tudi o-nesnaženje Tržaškega zaliva ni tuje temu pojavu. V juniju smo pojedli 68.412 stotov zelenjave, kar ie skoraj 4000 stotov več kot lani ob istem času. To je posledica ustaljenih cen za zelenjavo v poletnem obdobju. Izjema je sadje, kjer so bile drage pomaranče, češnje (celo po 1000 lir za kilogram) in jagode (2000 3600 lir za kilogram). Nekoliko se ie zvišala proizvodna cena masla, ki pa se v trgovinah ni podražilo, medtem ko ie spet padla cena živalskih maščob za industrijsko uporabo (pekarne). Ustaljene so tudi cene klobas, salame in drugih prekajenih jedi. Podražil se je samo surovi pršut, medtem ko se je kuhana šunka v škatlah pocenila Ustaljena ie cena kuhanega pršuta, kar pa je že nekaj običajnega, saj se je v zadnjih petih letih podražil le za 110 lir na kilogram. Ustaljena je cena vina, ki se prodaja v gostilnah iz sodov. Podražilo se je pa vino v steklenicah (za 7 lir na liter), kar je treba pripisati višji ceni stekla. Ustaljena je tudi cena kave. ki je v večjih količinah na razpolago na tržišču, kar ie posledica dejstva, da je odkupna cena kave Pri pro izvajalcih sedaj nižja. V okviru Kmečkega tabora Razstava cvetličnih aranžmajev na Opčinah KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU in Slovensko prosvetno društvo «TABOR» na Opčinah vabita vse, ki se (»klicno, ljubiteljsko ali samo priložnostno ukvarjajo s postavljanjem cvetja, na razstavo cvetličnih aranžmajev, ki bo v okviru letošnjega Kmečkega tabora v dneh 14., 15. in 16. avgusta na Opčinah. Dopustne so različne kombinacije tako glede oblike kot uporabe materialov, vendar na temelju dveh osnovnih razredov: L japonskega načina postavljanja cvetja «IKEBANA», pri čemer je obvezno poimenovanje aranžmaja, (npr. hrepenenje, ples cvetic, klasje v vetru in podobno) 2. evropskega, tradicionalnega ali pa modernega postavljanja cvetja, ki vključuje vse sloge in uporabo najrazličnejših materialov; od rezanega poletnega — Z IZJEMO ZAŠČITENIH RASTLIN - do suhega cvetja, ali pa tudi sadja, zelenjave^ itd. Možno je tekmovanje v obeh razredih tudi z več aranžmaji. Pri- javo je treba poslati na naslov: dalmatinske obale, ker da imajo no-1 KMETIJSKA ZADRUGA, Ul. U. Fo scolo 1, tel. 94-386 ali HROVATIN LUCIJA, Ul. Ginepri 5, tel. 211-161 Opčine najkasneje do 20. julija letos. Sprememba urnika trgovin s tekstilom oblačili in raznim blagom Trgovine s tekstilom, oblačili in raznim blagom v tržaški pokrajini bodo imele od 26. julija dalje nov jutranji umik in sicer od 9. do 13. ure. Tržaški župan Spaccind je na prošnjo zveze trgovcev odobril nov umik, ker je sodil, da bo bolj ustrezal kupcem in pomagal pri urejevanju mestnega prometa. Za ta odlok so se Izrekle zveza trgovcev javnih lokalov, zvem malih trgovcev In zveza trgovcev z živili. Zveza trgovcev zootehničnih proizvodov In zveza pekarjev sta prepustili odločitev zainteresiranim kategorijam. Proti temu odloku so se izrekli sindikati, ki pa niso navedli razloga svojega nasprotovanja, ln zveza obrtnikov, ki je sodila, da ta sprememba ne ustreza njihovemu delovanju. Iz jugoslovanskega avta ukradi! zlatnino in denar Predvčerajšnjim je 30-letna jugoslovanska državljanka Stania Ab-di por. Djukič, prijavila policijskim organom, da so ji neznani zlikovci vlomili v dauphin, ki ie bil parkiran v Ul. F. Gioia ter ji odnesli avtomobilsko baterijo in dve ženski torbici, v katerih je imela poleg dokumentov tudi nekaj zlatnine 40 tisoč lir in 50.000 dinarjev. Avtomobilist v Sesljanu podrl fantka iz Nemčije Nekaj minut pred U. uro je 5-letni Robert Bajz. doma iz Bur-scheida v Nemčiji in na počitnicah s starši v Sesljanu. nepričakovano stekel, sicer po zebrastem prehodu, čez cesto in tako presenetil 37-letnega Mario Saura iz Sesljana 12/1. ki je bil s fiatom 1300 namenjen domov. Mauro ie sicer pritisnil na zavore, vendar je fantka vseeno oplazil. To je zadostovalo, da je mali Robert padel na tla, pri čemer se je udaril po glavi in trebuhu ter se opraskal po obrazu in rokah. Fantka so takoj odpeljali v trži-ško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 15 dneh. f*ri»/tprajlp za DIJAŠKO MAIICO! P n mor^kTTlneviiiIc NEDEUA, 11 JULIJA 1971 PONEDELJEK, 12. JUUJA 1971 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 In 23.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Renesančne skladbe; 10.00 Orkester Dou- glas; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Pravljica; 11.35 Ringa rada za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Oooteaiu: «Pisalni stroj«; 17.40 Zbori; 18.00 Podobe in glasba; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Ljudske pesmi; 20.45 Ljubezenska lirika; 21.00 Plošč®; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi. KOPER 8.00, 11.30, 15.30, 20.15 in 23.30 Poročila; 8.10 Jutranja glasbe; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10 JO Ftašče; 11.30 Glasba za začetek; 12.00 Glasba po željah; 14JO Pogovor s poslušalci; 15.40 Ansambel «M. Kumer«; 15.50 Drea in Vane; 17.10 Pevski zbor «J. Gallus« iz Trsta; 18.00 Spored RL; 23.20 Glasba; 23.40 Sparbna nedelja; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 in 23.05 Pomočila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 12.29 Hit Parade; 15.45 Popoldne z Mino; 18.15 Nedeljski koncert; 20.25 «Babto quattro»; 21.50 Radijska igra. II. PROGRAM 7JO, 8JO, 13.30, 19.30 in 20.30 Pomočila; 7.40 Pojeta Equlpe 84 in L. Battisti; 8.40 Plošče; 9J5 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 13.00 Kviizt narobe; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Popevke pod senčnikom; 17.30 Glasba in šport; 20.10 «Su-persanlc«, plošče; 22.00 Nove plo-Sče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 12.20 Mozartovi trti; 13.00 Medigra; 17.30 Neobjavljene Scarlattljeve kantate; 19.15 VsaJkovečeml koncert; 21.30 Poezija. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 10.20 Polifonija; 11.00 Medigra; 12.30 Plošče; 14.25 Avantgarda. SLOVENIJA 8.00, 11.00, 13.00, 17.00, 20.30 in 24.00 Pomočila; 9.09- Radijska-da--gra za otroke; 10.05 Studio 14; 11.05 Se pomnite, tovariši... 11.25 Pesmi bombe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 14J0 Nedeljska reportaža ; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.06 Slovenske narodne v raznih izvedbah; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.50 Orgle v ritmu; 16.05 »Molče trobental bo«; 17.00 Radijska igra; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 «V nedeljo zvečer; 23.20 Plesna glasba; 00.05 literarni nokturno; 00.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.15 Kmetijska oddaja; 18.15 TV za otroke; 19.50 šport in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Saga o Parsytih, 3. n&dalj.; 22.20 športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.15 Evrovtaija: Tour de France; 18.30 Plavanje: Italija-Polj-ska; 19.15 Koncert; 20.40 Plavanje, drugi del; 21.00 Dnevnik; 21.15 Oddaja s Celentanom; 22.20 Allo, Police; 23.10 Napoved sporeda. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.10 Perry Ma-son; 21.02 Celovečerni film. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15 in 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slov. pesmi; 11.50 Pianist Nero; 12.10 Pomenek s posuzšalkaml; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilac-qua; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Deželni skladatelji; 18.55 The Zimbo Trio; 19.15 Solisti; 19.45 Zbor Tornadiml; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice, 21.00 Pahor «Samba ni kriva«; 21.20 Nepozabne melodije; 21 Slov. solisti; 22.05 Zabavna glašba. TRST 12.10 Plašče; 14.45 Tretjastman; 15.10 Tržaška beseda; 15.46Ja®. KOPER 6.30, 7.00, 11.00, 12J0, 14.00, 19.00, 22.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10JO Plošče; 12.00 Glasba po željah; 14.05 šport; 14.30 Beoaud, orkester Textor ln M. Sammia; 16.00 Spored RL; 16.30 Naši zbori; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Od popevke do popevke; 17.40 Primorski skladatelji; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Otroški kotiček; 20.30 Spored RL; 23.35 Znani solisti in ansambli; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 ln 23.00 Pomočila; 7.10 Simf. glasba; 8.30 Jutranje popevke; 11.25 Radijska igra; 13.15 Hit Parade; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Za vas mlade; 19.30 Neapeljske popevke; 20.20 Dialogi z dopusta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19J0 in 22.30 Pomočila; 7.40 Pojejo H. Pagaml in O. Vanoni; 8.40 Orkestri; 9.50 «Goya», rad. nadalj. 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 18.06 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 Zbori; 19.15 Plošča za poletje; 20.10 Spored a Corradom; 21.30 Kvizi namobe; 22.40 Skrivnosti Pariza 11. nadaljevanje. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 12.20 Arhiv plošč; 13.00 Medigra; 14.30 Današnji ln včerajšnji interpreti; 15.30 Vivaldi jeva serenada; 19.15 Vsakovečeml konoert; 21.30 Dve Janeisoovi enodejanki. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 13.00, 18.00, 20.30, 24.00 Poročila; 9.1Q Glasbena matineja; 10.05 Pisarr svet pravljic; man Pesmico ra najmlajšp; lft-fjfl Priljubljene slovenske popevke; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Stravinski: »Ognjena ptica«; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalni orkestri; 14.30 Priporočajo vam... 15.10 Lepe melodije; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Poje Komorni zbor z Jesenic; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Z orkestrom «101-Strings»; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 19.15 »Signali« — propagandna oddaja; 19.35 Kitara v ritmu; 19.45 Kulturni globus; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Vaški fantje; 21.00 Giuseppe Verdi: odlomki iz opere «Otello»; 22.05 Lahka orkestralna glasba; 22.30 Melodije iz filmov in musicalov; 23.15 Jazz; 00.06 Literarni nokturno; 00.15 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «L’amante Indiana«, film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Evro vizija: Tour de France; 21.00 Dnevnik; 21.15 TV debata; 22.15 KathatoaJi, Indijski balet. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.10 Rajeva ekspedicija; 21.10 Glasbeni spored; 22.00 Dokumentarec. JUG. TELEVIZIJA OD 11. DO 17. JULIJA 1971 NEDELJA, 11. julija 10.30 Po domače v dolskem; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.50 Pika Nogavička; 12.40 Mestece Pey-ton; 16.00 Avtomobilske dirke — boksarsko prvenstvo Jugoslavije; 19.15 5 deklet na grbi; 21.00 TV dnevnik; 21.35 A. Marodič: V pasti; 22.25 Glas na obisku; 22.40 Poročila: 22.55 Športni pregled. PONEDELJEK, 12. julija 18.35 Peter in volk; 19.00 Risanka; 19.20 Obzornik; 19.35 Od zore do mraka; 20.05 Maksime-ter; 21.09 TV dnevnik; 21.35 Ra-dakovič-Kovačevič Nasilje; 22.25 Kulturne diagonale; 23.20 Poročila. TOREK, 13. julija 19.20 Obzornik: 19.35 Prijatelj Ben; 20.05 Srečanje v studiu 14; 20.35 Promet in alkohol; 21.00 TV dnevnik: 21.35 Časovni stroj; 23.15 Waterpolo Mladost:Partizan; 00.20 Poročila. SREDA, 14. julija 19.15 Obzornik; 19.30 Pika Nogavička; 20.05 Risanke; 20.30 Na sedmi stezi; 21.00 TV dnevnik; 21.35 I. Štivičič: Kam gredo divje svinje; 22.35 Naša srečanja na tujem; 23.05 Poročila. ČETRTEK, 15. julija 19.20 Obzornik: 19.35 Družina: 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Vse življenje v letu dni; 21.00 TV dnevnik; 21.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mdr; 22.35 XXI. stoletje; 23.35 400 let slovenske glasbe: U-roš Krek: 00.00 Poročila. PETEK, 16. julija 19.15 Obzornik; 19.30 Veseli tobogan; 20.00 Mestece Peyton; 21.00 TV dnevnik; 21.35 S pesmijo in plesom; 23.10 Odiseja miru; 23.40 Poročila: SOBOTA, 17. julija 17.00 Atletska tekmovanja za memorial Ferda Skoka; 19.20 Glasbena medigra; 19.30 Obzornik; 19.45 Bratovščina sinjega galeba; 20.30 TV kažipot: 21.00 TV dnevnik; 21.35 Igre brez meja; 23.00 Svet otokov in atalov; 23.25 Maščevalci; 00.15 Poročila. PBimNO ME ONflHDONO g, AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE Sšm LA GORIZIANA GUK1CA — UL uuoa (T Aosta 186 — Pel 48-46 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA GORIŠKI DNEVNIK OBISK, KI SMO GA DOLGO PRIČAKOVALI 11. julija 1971 Upravitelji Doberdoba, Sovodenj in Števerjana na uradnem srečanju z občino Nova Gorica v Simac: «Z današnjim dnem odpiramo vrata stalnemu sodelovanju? - Andrej Jarc (v imenu celotne delegacije): «Za nas, Slovence v zamejstvu, je obisk pri vas velikega pomena» - Izmenjava daril ter ogled nekaterih večjih obratov Predstavništvo treh slovenskih občin na Goriškem, Doberdoba, Sovodenj in Števerjana je bilo včeraj prvič na skupnem uradnem obisku pri občinski skupščini Nova Gorica. Delegacijo okoli 15 svetovalcev so vodili župani Andrej Jarc, Jožef Če-ščut ln Stanislav Klanjšček. Sestavljali so jo tudi trije občinski tajniki. Sprejel ga je predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi Šimac skupno z zveznim poslancem Štefanom Cigojem, Milanom Skola-risom, Bojanom Ožbotom, občinskim tajnikom Cvetkom Vidmarjem ter načelnikom službe za informacije Cvetkom Nanutom. Predsednik Rudi Šimac je goste sprejel pred občinsko palačo ter jih je nato povabil v sejno dvoranico, kjer jim je najprej razkazal freske na steni, ki ponazarjajo «našo skupno zgodovino«, kakor je dejal Šimac. V pozdravnem nagovoru je predsednik Šimac dejal, da vzdržuje občinska skupščina tesne stike z občinsko upravo v Gorici, prav tako pa tudi z občino Doberdob, s katero so imeli nekaj skupnih vprašanj ter jih uspešno rešili. »Današnje je naše prvo srečanje — je nato nadaljeval predsednik — ter se nadejam, da se bomo pozneje občasno srečavali, kadar se bo za to pokazala potreba.« Omenil je odprto mejo ter sporazume, ki nastajajo ob njej. Promet ob tej meji pa je potrebno še bolj sprostiti ter poživiti. Prisotnim je opisal nekatera vprašanja razvoja novogoriške občine ter zaključil svoja izvajanja takole: »To srečanje naj bo začetek stalnega in plodnega sodelovanja med našo občino ter slovenskimi upravami onkraj meje. V spomin na ta dogodek vam poklanjam novogoriški grb — stilizirano vrtnico, ki je naš simbol.« Dar je poklonil vsem trem županom. V imenu občinskih uprav se je za povabilo in prijazne besede zahvalil doberdobski župan Andrej Jarc. «Nas zanima, kako se razvija novogoriška občina, naša soseda. Hkrati ima ta obisk za nas Slovence v zamejstvu tudi globlji pomen.« Ugotovil je, da se v deželi Furlaniji — Julijska krajini razmere za našo narodno skupnost izboljšujejo. Ko je omenil odprto mejo, je dejal, da je velikega pomena za medsebojne stike ter nam je taka politika dobrega sosedstva omogočila tudi današnje srečanje. Župan Jarc je v imenu skupne delegacije izročil predsedniku Šini-cu pergament treh občin s slovenskimi narodnimi., motivi ter sliko Vladimira Klanjščka iz Števerjana. V prostem pogovoru so se nato seznanili z delovanjem krajevnih ustanov, s poglavitnimi smernicami njihovega razvoja, s komunalnimi izgradnjami itd. Po srečanju na občini, ki je trajalo približno eno uro, so si ogledali novi otroški vrtec, tovarno pohištva Meblo, po kosilu pa so odšli najprej k spomeniku padlim v Gonjače, od tam pa v dobrovsko vinsko klet. Pozno popoldne so slovenski upravitelji treh goriških občin prek mejnega prehoda Plešivo zapustili goriška Brda. Po posredovanju deželnih orga- p nov je Tamassi sporočil, da bodo I pogojili podpis pogodbe s Kanadčani posebnemu sporazumu z «Me. teorjem«, ki bi za Kanado gradil podobne sisteme za 45 odstotkov vrednosti uvoženega materiala. orga-1 pa so napis «Duce« ln znak fašistične organizacije Avanguardla na- V P«vmi še vedno fašistični napis DomaCinl v Pevmi se pritožujejo, da so fašistične napise pred šolo le delno odstranili. Občinski delavci so prebelili le zid šolskega poslopja, ki je občinska last. Pustili zionate, ki sta na kabini ENEL. Občinski delavci se verjetno niso hoteli dotakniti stavbe, ki je last ENEL. Ce je tako, bi pa moralo za to poskrbeti to podjetje. Napis ni v Čast nikomur, posebno še, ker je viden z glavne ceste. Otroci iz Jamdj in Dola jutri v kolonijo v Tržič Jutri bo prvih deset deklic ln fantov lz Dola ln ta Jamelj pričelo obiskovati dnevno obmorsko kolonijo v Tržiču. Otroci lz doberdob- • Sinoči se je priCela poletna «ša-gra« podgorskih športnikov na nogometnem igrišCu pri Madonnimi. Veselični prostor bo odprt vsak veder. Na sporedu so plesni veCeri, vmes tudi razna šaljiva tefcmova-nja. .......................................................................... RAZGOVOR Z RAVNATELJEM E0MUND0M KOŠUTO OB KONCU ŠOLSKEGA LETA ske občine hodijo že vrsto let v to kolonijo, na podlagi sporazuma med tržiško in doberdobsko občin, siko upravo. Prva skupina, v kateri so Doljani in Jameljcd, bo obiskovala kotanijo od 12. do 31. julija. Z otroki bo domača, slovenska spremljevalka ga. Alojzija Lavrenčič. V avgustu bo v kolonijo odšla druga skupdna otrok, tokrat ta Doberdoba. NA VIDIKU JE KONGRES ANPI V slovenskih vaseh so bili sestanki bivših partizanov V soboto bo v Turjaku pokrajinska konference ANPI V novi odbor naj pride po en zastopnik iz vsake slovenske vasi ■ Pobude za spomenika padlim na Vrhu in v Štandrežu Odlični letošnji šolski uspehi gojencev gor iškega Dijaškega doma Tesni stiki z gojenci domov v Trstu in v Novi Gorici - Živahno udejstvovanje gojencev tudi na izvenšolskem področju - V povojnem času je študiralo v goričkem domu nad tisoč gojencev - Dobro se počutijo tudi Benečani Skupinska slika r — letošnjih gojencev goriškega Dijaškega doma Zagotovila tovarni «Meteor» v Ronkah Deželni odbornik za industrijo Dulci je te dinl uspešno zaključil posredovalno akcijo pri ministru za obrambo Tanassiju v prid tovarne letalskih in obrambnih elektronskih naprav «Meteor« pri Ronkah. Gre namreč za sklep ministrstva za obrambo, ki je nameravalo na-ročiiti v Kanadi naprave nekega sodobnega sistema za nadzorovanja bojnih polj z letali brez pilota. Naročila bi vrgla kanadski Industriji nad štiri milijarde lir, medtem ko v «Meteorju» pripravljajo soroden sistem «GufO». Nad. tisoč fantov in deklet .1« o-I biskovalo v četrtstoletnem razdobju I slovenski Dijaški dom v Gorid. V tem zavodu so preživeli svojo najlepšo mladeniško dobo dijaki iz Doberdoba in itz Števerjana, iz Tržiča in iz Beneške Slovenije, ta Sovodenj pa z Vrha, ta Jamelj pa z Oslavja, skratka fantje in dekleta iz vseh krajev Goriške, pa tudi iz kakega drugega kraja naše dežele. Šolali so se v letih, ko je bil Dijaški dom nastanjen v stavbi pri glavnem kolodvoru, ko so bivali pri zasebnikih, pa tudi ko je bila sedanja stavba v Svetogorsld ulici u-rejena na drugačen, starokopiten način. Študirali so, ko so bili pogoji težji od današnjih, ko ni bilo šolskih podpor, ko ni balo potnih nakazil, ko ie bilo gospodarsko stanje v marsikateri slovenski kmečki ali delavski družini neprimerno slabše od današnjega. Večina med njimi je šolo. za katero so jih starši namenih, končala. Mnogi so se zaposlili doma, nekateri pa so morali v velika italijanska mesta, tretji spet v inozemstvo. Veliko število bivših go nam je ob zaldjučku šolskega leta dejal da so gojenci Dijaškega doma vključeni v naše manjšinske delovanje. Logično je, da se morajo v prvi vrsti zanimati za šolska vprašanja in za dosego dobrih šolskih uspehov. Vendar pa jih mora zanimati tudi življenje naše narodnostne skupnosti. Zaradi tega se gojenci goriškega Dijaškega doma aktivno udejstvujejo v športnih in prosvetnih društvih, stalno obiskujejo predstave Slovenskega gledališča pa tudi druge kulturne prireditve. Letos so ustanovili deklamatorsko skupino, ki je priredila Prešernove proslave v števerjanu in v Ga-brjah. Večino članov novoustanovljene mladinske dramske skupine so sestavljali gojenci Dijaškega doma. V domu samem je zelo razvita kul-tuno - družabna dejavnost, saj i-majo tradicionalne sobotne večere, na katerih se seznanjajo z aktualnimi vprašanji, na sporedu pa imajo tudi razne proslave, predvajanja filmov, razne kulturno - prosvetne večere. Že vrsto let gojijo tesne stike s jencev slovenskega Dijaškega do-; ^,as^lrn, ^i-l^kim domom. Letos so ma v Gorici se je tako doma kot j ®1' na ^u v Trstu, kjer so se v drugih krajih vključilo v javno, I s tamkajšnjimi gojenci pomerili v prosvetno, športno, politično življe- I razt .. sP°rtmh disciplinah. Ob ti-nje in ob vsaki priložnosti najde- priložnosti so se Goričani po-mo med našimi vidnimi ljudmi na _ bazoviškim žrtvam na kraju, kateremkoli področju imena bivših ” " * gojencev Dijaškega doma. To pomeni, da so jih v Dijaškem domu pravilno vzgojili. Ravnatelj Dijaškega doma Edmund Košuta V Ljesah, kjer deluje edini pevski zbor v Beneški Sloveniji, se te dni mrzlično pripravljajo na festival domače pesmi, ki bo na praznik sv. Jakoba. Pred tem pa je v vasi nastala napetost, ko so neznani šovinisti dvakrat porušili slavolok, ker je bila na njem omenjena Rečanjska dolina v slovenščini. Ko so vaščani napisali krajevno ime na hišo pred mostom, so nočni zlikovci, ki nočejo, da se tudi v Benečiji uveljavlja slovenski jezik, napis poskusili pomazati, kar pa jim je le delno uspelo kjer so fašisti postrelili štiri junake našega narodnega odpora. Prijateljske odnose imajo tudi z gojenci Dijaškega doma v Novi Gorici. Ob obisku Novogoričanov pri nas so oboji izvajali bogat kulturni program. O goriškem Dija škern domu je poročal tudi ljubljanski radio. V reportaži je dopisnik prikazal življenje v tem zarnej skem vzgojnem zavodu. Lep uspeh so dosegli gojenci tudi na zaključni prireditvi v domu. Y svojem prostem času se lahko gojenci poslužujejo knjig domske knjižnice, v kateri imajo nad 2000 knjig. Itotacijo stalno izpopolnjujejo, knjižnici so na razpolago krajevni slovenski časopisi, imajo pa tudi številne revije iz Slovenije. Gojenci sledijo v glavnem programom slovenske televizije, da tako spoznavajo dogajanja v matični domovini. Govorili smo o obisku v Trstu. Naši gojenci pa so šli letos pozimi tudi na Vogel, ob zaključku šolskega leta so priredili na domskem, dvorišču veselico, pekli so čevapčiče, gojenci so v odbojki tekmovali z vzgojitelji (gojenci so seveda zmagali!). Šolski uspehi. Letos so imeli v domu 82 gojencev. Od teh jih je 57 izdelalo. 19 jih ima popravne izpite, le trije so padli. Trije gojenci pa prav v teh dneh delajo veliko maturo v Trstu. Poprečje je torej boljše kot je splošno na slovenskih šolah, ki jih gojenci Dijaškega doma obiskujejo. Ravnatelj Košuta nam ie dejal, da je z uspehom zadovoljen, še bolj pa je bil, ko je ugotovil, da so se eojenci v študiju in tudi na drugih področjih zares potrudili. Še podatek o gojencih iz Beneške Slovenije. Letos so jih imeli v domu štirinajst. Ob zaključku razgovora nam je ravnatelj Edmund Košuta dejal: «Dijaški dom v Gorici je, za razliko od ostalih, laični zavod. Mnenja sem, da so se gojenci v zavodu dobro počutili, ker le tako lahko jamčimo naš obstoj. Da je to res, nam priča stalno število naših gojencev, računajoč, da se mora vsako leto vpisati vgčje število novih gojencev. V vsakem šolskem letu imamo namreč petnajst novih fantov in deklet. Dobro počutje gojencev v zavodu izhaja iz več faktorjev. Bistvena sta razumevanje vzgojiteljev in .stalna pomoč otrokom ter stalni stoki s starši in šolo«. D*.- w. Objavljeni seznami profesorjev za poučevanje v letu 1971-72 Šolski skrbnik javlja, da so v veži italijanskega trgovskega zavoda v Ul. Cuiiat 2, včeraj objavili sezname profesorjev, ki želijo poučevati na srednjih In strokovnih šolah v prihodnjem šolskem letu. V roku desetih dni je moč vložiti re-kurze. V soboto 17. julija ob 17.30 bo v Turjaku pokrajinska konferenca zveze bivših partizanov ANPI, na kateri bodo govorili o pripravah za prihodnji pokrajinski kongres te zveze. S tem v zvezi so se v raznih vaseh, kjer obstajajo sekcije ANPI, vršili v zadnjem času številni sestanki, na katerih so bivši partizani govorili o sedanjem političnem položaju, ki je vznemirljiv, ker je na nedavnih upravnih volitvah na jugu države neofašistična stranka pridobila veliko glasov. Na vseh sestankih so bivši partizani zahtevali večjo budnost v zvezi s pojavi fašizma, istočasno pa so zahtevali, naj policijska oblast prepreči vsakršni fašistični pojav, na podlagi že obstoječih zakonov. Ne vemo, če bodo letos bivši fašistični preganjanci in bivši partizani praznovali 25. julij, obletnico padca fašizma. Morda bodo to proslavo združili z debato o bližnjem kongresu partizanske organizacije. Sestanki so bili tudi v slovenskih vaseh, kjer obstajajo sekcije AN Pl. Na sestankih v slovenskih vaseh sta bila prisotna člana pokrajinskega odbora zveze bivših partizanov Ladi Dornik in Avgust Lenardič. V Števerjanu so imeli politično razpravo, govorili pa so tud: o domačih problemih. Prav tako je bilo v Štandrežu (o tem sestanku smo že poročali), kjer so govorili tudi o partizanskem spomeniku domačim padlim. O spomeniku padlim partizanom so govorili tudi na sestanku na Vrhu. Tu so priprave za spomenik v polnem teku. kmalu bodo pričeli zbirati tudi denar. Prvo nedeljo v septembru bodo na Vrhu priredili partizanski praznik. Čisti dobiček tega praznika bodo namenili v sklad za postavitev spomenika. Podobne sestanke so imeli tudi v Doberdobu. V krogih bivših slovenskih partizanov si prizadevajo, da bi ob prihodnjem kongresu ANP[ prišel v odbor te zveze po en zastopnik ta vsake naše vasi. Zaradi tega bodo v kratkem ustanovili sekcije tudi v tistih vaseh, kjer jih sedaj ni. Bivšim partizanom priporočajo prireditelji, da se sobotne konference v Turjaku udeležijo v čimvečjem številu. --------------- Nocoj v Dokrdobu nastop folkloristov z Jesenic V okviru praznika «Dela» ln «Unl-ta», k! se vrši v Doberdobu, bo nocoj nastopila folklorna skupina «Tone Čufar« z Jesenic. Izvajali bodo narodne plese jugoslovanskih narodov. V odmoru bosta spregovorila pokrajinska svetovalca Jože Jarc in Enzo Menichtno. Jutri zvečer bo ples, na katerem bodio izvolili zvezdico Dela. čejo poleg stare telefonske številke 54-01, še dve novi številki 81-962 ln 81-963, ki ju ni v novem telefonskem imeniku. Telefonska služba go riške podružnice INPS se je tako izboljšala. V torek stavka v tovarni «Fiocco» V kemijskem oddelku podgorske predilnice, t. J. v oddelku «Fiocco», je v teku sindikalna akcija za nekatere Izboljšave. S tem. v zvezi so trije sindikati CGIL, CISL ln UIL proglasili 24-umo stavko, ki bo za delavce od 14. ure v torek do 14. ure v sredo, za uradnike pa v sredo ves dan. Pogajanja za obnovo pogodbe za peke Včeraj smo poročali o sindikalni zahtevi pekovskih delavcev. Prvi sestanek z zastopniki delodajalcev bo v torek v Gorici. Sindikati v svojem poročilu trdijo, da se bodo uprli morebitni zahtevi deloda* jalcev, da bi povišali ceno kruha, če bi prišlo do mezdnih poviškov za pekovske delavce. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske nižje gimnazije v Ul. Randacclo ter klasične gimnazije liceja ter učiteljišča v Ul. Croce, sporočajo, da Je v teku vpisovanje dijakov v vse razrede teh šol za šolsko leto 1971-1972. Vpisovanje bo trajalo do vključno 24. Julija. Za dijake, ki Imajo popravne izpite, pa je vpis možen do 22. septembra 1971. Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča vse zainteresirane, da Je njen urad odprt vsak delavnik od 10. do 12. ure. V pisarni Dijaškega doma se starši prizadetih otrojc lahko pozanimajo za pojasnila o tečaju za popravne Izpite, ki bo v Domu v avgustu. Ravnateljstvo slovenske trgovske šole v Ul. Seminario 6 javlja, da je vključno do 24. julija vpisovanje v vse tri razrede omenjene šole. Dijaki, ki Imajo popravne Izpite, se bodo lahko vpisali do 22. septembra. Danes popoldne ob 13.30 odpelje s Travnika avtobus izletnike, ki ge bodo udeležili popoldanskega praznika SPD v Cepovamu. Na sporedu bo kultumoHŠportni program, nastopila bo tudi otroška dramska skupina društva «Oton Župančič« iz Standreža z igrico ((Luknja v na-miznem prtu«. Odbor SPD vabi tudi druge planince, da se pridni* Sijo z lastnimi avtomobili. • Ravnatelj goriške podružnice Zavoda za socialno skrbstvo (INPS) Javlja, da lahko zainteresirani klt- Karlo Belinger Je odprl osmlco v Ločniku, v Ulici chlese amtlche 11, ob cesti, ki pelje na Kalvarijo. Toči dobro domače vino, merlot ln to-kajoa. 1111111111111111111,IIIIIIIIIIHIIIMIIIII,Ul,Milili,,,l,|„|„t|„„,lnmi||||M|||||||||||||||||||||||||||||||M|||||||||(||1|||| V PRIREDBI PD «QTON ŽUPANČIČ* TUDI LETOS V ŠTANDREŽU AVTOMOBILSKI RALLY» Letos bodo tekmovali tudi na jugoslovanskem o. zemlju - Živahne priprave štandreških avtomobilistov Prosvetno društvo «Oton Župančič« je vsestransko aktivno. V vrsto uspelih lanskih pobud, ko so praznovali 25-Ietnico ustanovitve društva, spada tudi avtomobilski rally, prvi te vrste na Goriškem. Lanska prireditev je doživela izreden uspeh, o njej se je veliko govorilo in pisalo ne le v Štandrežu marveč v vseh slovenskih vaseh in v mestu. Letos bodo avtomobilski rally ponovili. Prireditev bo v nedeljo 25. julija. Avtomobilisti bodo štartali na glavnem trgu v Štandrežu ob 9. uri zjutraj ter krenili po goriških Brdih v Jugoslavijo, nato pa po Soški dolini skozi Novo Gorico na Kras. Mejo bodo spet prestopili v Jamljah, nato se bodo skozi slovenske vasi na tej strani meje vrnili v Štandrež. Proga je dolga približno 150 kilometrov. Voziti bodo morali tekmovalci s poprečno brzino 40 kilometrov. V štandrežu se že vse pripravlja na ta rally. Prireditelji pripravljajo program, ki ga bodo objavili v prihodnjih dneh. Zagotavljajo, da bo zanimivejši kot lani. Tekmovalci bodo ves čas zaposleni z reševanjem raznih vprašanj. Izvedeli smo, da bodo tudi letos v zaprtih tekmovalnih kuvertah «zanimiva» vprašanja. Ljudje se še danes spominjajo lanskih vprašanj, zlasti še onega, ki se je tako glasilo: »Koliko dreves raste sredi parkirnega prostora na Stari gori?« Eden izmed tekmovalcev je pre-štel vse kar je raslo tam okoli, dobil je kar 77 dreves namesto treh. S tem si je tekmovalna dvojica zapravila prvo mesto. Prireditelji se še spominjajo, da nekdo ni našel Čedada. Če bo isti tekmovalec sodeloval na rallyju tudi letos, bodo stvari potekale lažje, ker se bodo letos Benečiji izognili. V štandreških avtomehaničnih delavnicah že čistijo mladeniči svoje avtomobile. Nekateri so si že nakupili zemljevide in razne turistične vodnike ter se pridno zanimajo za vse posebnosti, ki bi jih lahko našli na tekmovalni progi. Prepričani smo, da se bodo za stvar pozanimali tudi meščani pa tudi av tomobilisti ta drugih vasi. Prav tako smo prepričani, da bo tudi letošnji štandreški rally uspel. VERDI 16.00-22IX): «Dumbo». Bari-na -slikanica. CORSO 16.00—22.00: «Lo some 1* legge«, B. Lancaster in R. Riani klnemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO 16.00-22.00: «Zoff* ro 11 domlnatora«, C. Quimmey til J. Cortes; italijanski film v bar* vah. CENTRALE 16.00—21.30 «11 Computer con le soarpe da temniš«, Walt Dismeyev film v barvah; K. Rus-sel ln C. Romero; sledi slikami* ca «Che strazio essere uccelli«. V1TTORIA 16.00—21.00: «La grand« fuga«, S. McQulnn ln J. Garmer; ameriški kinemaskopski film V barvah. Tržič AZZURRO 16.00—22.00: II caso Venere privata«, B. Cremer in R-Verley. Barvni film. EXCELSIOR ob 15.30; ((RosolinS Patemč soldato«, N. Manfredi; film je v barvah. PRINCIPE 16.00—22.00: ((Promees* alTalba«. Metina Mercouri ln A-Dayan, barvni film. S. MICHELE 15.00—22.00: «1 diu* nipoti dl Zorro«, P. Franchi im C. Ingrassia; ktnemaslkopsikl film 7 barvah. Ronke RIO: danes film «Operaziome Cre* pes Suzette«. ftovu (,urica SOČA (N Gorica): «Djamgo strelja prvi«, ameriško-italijanskl barvni film — ob 16.15, 18.15, 20.15. SVOBODA (Šempeter); «0 kakoču* dovita vojna«, angleški barvni film — ob 16.30, 18.30, 20.30. RENČE: «V pomoč ljubezni«, Italijanski barvni film — ob 17. ti* 20.30. DESKLE: «Bob, Carol, Ted, Aliče«, ameriški barvni film — ob lito 20. KANAL: «Zadmji Mehikanec«, francoski barvni film — ob 17. J® 20 30. ŠEMPAS: ((Bandiitl«, ameriški barv* ni film — ob 17. ta 20.30. PRVACINA: ((Kraljevske sanje«, S* mertški barvni film — ob 17 1® 20.30, DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dam 1® ponoči dežurna lekarna KURNE& Korzo Italija 10, tel. 2576. V TR2ICU Danes ves dan ln ponoči je V Tržiču dežurna lekarna dr. Fah* bris, Ul. Cosullch 117, tel. 72480. Danes je v Gorici odprta cvetih čarna GORIAN RENATO, Ul. G* riba Idi 9, tea. 2628. Darovi, in prispevki Zvezi prostovoljnih darovalo«* krvi je skupina prijateljev pokoj" nega Ercola Fltipuccija daroval0 13.000 lir V spornim na pokaj®0 Fedoro Plbbi daruje skiuptoa nj0, nih bivših učenk 14.000 lir. KULTURA RAZGOVOR Z RAVNATELJEM ŠOLE GM DR. GOJMIROM DEMŠARJEM Glasbena vzgoja kot nepogrešljiv dejavnik v SPACAL0A 1 kraški hiši v kulturnem življenju naše narodne skupnosti v Število gojencev na šoli GM narašča - Premalo zanimanja za orkestralne inštrumente - Šolski in koncertni nastopi - Koncerti na slovenskih srednjih šolah - S prihodnjo sezono koncertni abonma _ matica v Trstu je ob zaklJuacu šolskega leta izdala -.“obicajor, — letno poročilo j .71, ki zajema njeno celotno javnost od šolske do koncertne £ Prireditven sploh. Zbrani podatka pričajo o naravnost ogromni delu, ki ga je opravil razmeroma maloštevilen profesorski DraviiDa tudi ,° delu' ki s<> f?a o-.V 1 itojenoi mimo izrazito šol-ega - učnega, z raznimi solistič-n^i in skupinskimi nastopi. ne bi navajali samo golih „ Vllk. povzetih iz poročila, smo ravnatelja glasbene šole GM dr. pojttmrja Demšarja zaprosili za azgovor, v katerem nam je dal iHn.neka' batnih informacij, štejte same pa izpopolnil z neka-centT|i nujnimi komentarji-VPRAŠANJE; Primerjava šte-j1* gojencev v pravkar zaključe-em in prejšnjem šolskem letu ka-2e’ da ste imeli v sezoni 1970-71 uh •l50j€nccv- Lahko to ugotovitev Pppisemo naraščajočemu zanima-k m** R*asbeno vzgojo pri nas ali akšnemu drugemu pojavu? ODGOVOR: Ne samo po večjem , ‘U gojencev, tudi po drugih Pokazateljih lahko sodimo, da zaupanje za glasbeno vzgojo pri Pis na Tržaškem in Goriškem na-ašca. 24 ali 25 gojencev več v Pz°m Is 70-71 pa gre na rovaš na P°vo odprte podružnice v Dolini, . *' !l'o se je kini i zaporne emu začetku pouka vpisalo 24 gojen-S™,' kar je za prvo leto več kot zadovoljivo. Prav tako je zadovo-,?v .Podatek, da je od skupnega s "vda 259 vpisanih gojencev na začetku šolskega leta ostalo na “Olj in nienih podružnicah na kon-j'J ‘®ta 235 gojencev, kar romeni, S db ie odnehalo med šolskim .et°m le 24 in še od teh nekateri *z upravičenih razlogov ^PRAšANJE: Kakšna pa je Predme ua struktura na šoli? Ste * "jo zadovoljni? ODGOVOR: Ne bi mogel trditi, “a smo s predmetno strukturo po vsem zadovoljni. Če pustimo ob r^aai splošen pojav na vseh glas-rfdh šolah, da ie največ gojen-J*v za klavir in narmoniko, po-^ moram ugotoviti, da ie med mladino, ali pa morda tudi med r^si, premalo zanimanja za or-*e*tfalne inštrumente, ki nudijo Rejencem, ki se mislijo glasbi živalsko posvetiti, tudi mnogo več-Perspektive. Tako imamo na Ppmer na 123 učencev klavirja, učencev harmonike le 21 učen-?ev violine, 2 učenca za čelo. itd., Za klarinet, 3 za trobento, itd., nekatere orkestralne inštru-Pa sploh nobenega. VPRAŠANJE: Kako namerava-w J® stanje izboljšati? DOGOVOR: Z ustnim prepri- čanjem med starši in pa tudi s Posebnimi olajšavama za tiste, ki P1 se posvetili študiju orkestralnih ustrumentov. Ne nazadnje raču-amo, da bo dobro agitacijo v m smislu opravil tudi uspeh, ki 5° ga nekateri naši bivši gojenci ®. uoseglj kot člani simfoničnih vonTP* Da tudi kot solisti. VPRAŠANJE: Javno nastopa- ,^ gejencev na zaključnih šolskih tudi drugih prireditvah sodi v a!P šolski program, ima pa tudi euk moralni in spodbudni po-Iz navedb v poročilu 1970-71 le razvidno, da je bilo takih šol-K,h nastopov kar precej. ODGOVOR: Res je. šolski nasto-P‘ so bistveni sestavni del peda-gugiie in moram reči. da jim po-agamo veliko pozornost, čeprav as stanejo precej truda No. v Pravkar zaključenem šolskem le-V.arno imeli nič manj kot 11 šol-Produkcij po zaporedju v Podružnici v Dolini, potem dve zaporedni interni produkciji v Trstu n dve zaporedni zaključni pro-°ul raznih društvih ob raznih proslavah, natečajih, tekmovanjih, na gostovanjih itd. VPRAŠANJE: Orkester Glasbene matice deluje kot samostojno telo v sklopu GM in brez njega bi bilo naše glasbeno življenje močno okrnjeno. Kako je bilo z njegovim delovanjem v obdobju zad-njenega šolskega leta? ODGOVOR: Veseli me tvoja' ocena orkestrovega pomena in vloge. Že ko sem omenjal premajhne zanimanje za učenje orkestralnil inštrumentov, sem imel seveda v mislih skrb za nov naraščaj zs naš orkester, ki je v resnici nepo grešljiv v našem glasbenem živ ljenju. Njegova dejavnost v zadnjem obdobju je bila zelo pestra in bogata. Imel je 10 samostojnih nastopov in sodelovanj od 7.11. 1970 do 29. 5. 1971 doma in v Sloveniji. Med drugim je razen v tržaškem Kulturnem domu koncertiral še na reviji glasbenih šol v Mariboru, na Prešernovi proslavi v Novi Gorici, v Nabrežini, na slovenskem liceju v Trstu in v Kopru Deležen je bil tudi laskavih priznanj. VPRAŠANJE: Glasbo— matica ima na skrbi tudi konc i poslovalnico, če naj jo tako imenujem: posreduje nam poleg koncertnih prireditev z lastnimi močmi htdi kvalitetna gostovania umetniških ansamblov in solistov iz matične domovine. Kako sl zadovoljen s to dejavnostjo v sezoni in s kakšnimi problemi se soočale kot prireditelji? ODGOVOR: Kljub velikim organizacijskim naporom in gmotnim težavam so koncertne prireditve ena naših poglavitnih skrbi, saj se zavedamo, da si brez njih ne bomo tako lahko privzgojili koncertnega občinstva. Brez skromnosti lahko rečem, da je bila naša zadnja koncertna sezona bogata in kvalitetna. Imeli smo kar 16 ansambelskih in solističnih koncertov največ seveda v Kulturnem domu, nekaj tudi po društvih in na šolah. VPRAŠANJE: Omenil si kon- certne nastope na slovenskih šolah. Ti nastopi so vsekakor koristna novost, ki ste jo začeli uvajati. Nameravate z njimi nadaljevati? ODGOVOR: Vsekakor, ne samo zato, ker je to bila naša želja že od prej, temveč tudi zato, ker so tudi vodstva naših srednjih šol pokazala zanimanje za tovrstne prireditve. Moram reči, da so dijaki te koncerte na šolah zelo prisrčno sprejeli in da so bili naravnost vzorni poslušalci. Naš namen in tudi namen tistih, ki si na šolah prizadevajo za glasbeno vzgojo je, da bi mladino čimbolj navdušil za glasbo in da bi glasbo občutili kot nepogrešljivo potrebo za splošno kulturno rast. Prav zato imajo ti koncerti tudi po načinu, kako so zastavljeni, velik pedagoški pomen. Seveda bomo skušali take šolske koncerte nuditi tu di drugim šolam na podeželju in tudi društvom, saj se je že večkrat pokazalo, da je zanimanje za koncerte v okolici celo večje kot v mestu. VPRAŠANJE: Ko že govoriva o zanimanju za koncertne prireditve, bi bilo nemara prav, če bi se dotaknila tudi že nekaj let stare ideje o uvedbi koncertnega abonmaja, saj je najbrž res že prišel čas, da naše koncertno občinstvo, ki ca le sedaj že nekaj več kot v prejšnjih letih, tudi abonmajsko vežemo na koncertno življenje. ODGOVOR: Zadovoljen sem, da si postavil to vprašanje, ker bi ga sicer sam načel. Glasbena matica je namreč sklenila da uvede koncertni abonma že s prihodnjo sezono. To je, kot si sam dejal, že dolgoletna težnja GM, pa tudi želja številnih obiskovalcev njenih koncertov. Na ta način pričakujemo, da si bo koncertna politika postopno oblikovala svojo lastno fiziognomijo. Program prihodnje sezone bo skušal zajeti koncertne nastope domačih solistov in ansamblov ter prvovrstnih glasbenih umetnikov iz matične domovine. V glavnih obrisih bi lahko povedal, da bo začel sezono 23. oktobra orkester GM pod vodstvom Oskarja Kjudra s sodelovanjem odličnega slovenskega solista Cirila Škerjanca. Pri drugem koncertu orkestra GM pa bo nastopila kot solistka znana harfistka Pavla Uršičeva. Izmed domačih umetnikov bo prav gotovo privlačen nastop «Baročnega ansambla*, ki ga vodi flavtist Miloš Pahor. Iz matične domovine bomo imeli v gosteh priljubljeni Slovenski oktet, odličnega violinista Igorja Oziima in pianista Marjana Lipovška. Iz med večjih ansamblov je zagotovljen nastop simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, predvidevamo pa tudi gostovanje zbora in orkestra «Consortium musicurm in koncert enega izmed najboljših iugoslo- Koncert orkestra Glasbene matice na znanstvenem in klasičnem liceju «Dr. France Preže ren» v Trstu 20. 2. 1971 vanskih pevskih zborov. Vsekakor bo spored prihodnje sezone, ki bo obsegal 9 koncertov, dokončno in v podrobnostih predstavljen občinstvu v septembru, ko bodo izdelani vsi načrti in ko bo objavljen tudi razpis abonmaja. VPRAŠANJE: In na kraju še eno vprašanje: Kako zmorete vse to obsežno delo, ko pa Je vendar znano, da Je število vašega učnega osebja tako majhno in da se vaši pedagogi ukvarjaio tudi z de-lovaniem izven šole, bodisi kot pevovodje ali samostojni koncertanti? ODGOVOR: Ne vem krkn naj bi na to vprašanje odgovoril, da se ne bi zdelo, da hvalim lastno ustanovo in njene nameščence. Mislim, da je v vsem tem predvsem veliko ljubezni do dela in požrtvovalnosti in zavesti odgovornosti. Dobro vem, da bi brez vseh teh lastnosti skromen učni kader osmih stalno nameščenih pedagogov, katerim pomaga nekaj zunanjih sodelavcev, vsega deia, ki močno presega normalno delo v drugih ustreznih zavodih, nikakor ne zmogel. Zato sem mu dolžan javno priznanje in zahvalo, katero dolgujem tudi našim gojencem, njihovim staršpm in vsej naši javnosti z upanjem, da bomo pri naših prizadevanjih tudi v bodoče deležni njih naklonjenosti in razumevania, ki ga seveda pričakujemo tudi od javnih oblasti. Razgovor zap!sal JOŽE KOREN POPRAVEK V včeraj objavljenem članku o Nori Jankovičevi, sta se vrinili dve napaki, ki so ju pozorni či-tatelji gotovo opazili. Pri prvi je po tiskarski pomoti izpadlo nekaj besed in bi se stavek moral glasiti: «... v barkovljanskem zboru in v zboru Jacobus Gallus ...». Pri drugi pa je napačno rečeno, da je hčerka pokojnega Milana Pertota, Milena, altistka. V resnici je koloraturka. j. k. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuniiiiiniiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiii POTRČEV ROMAN «NA KMETIH» V DVEH IZDAJAH Roman o slovenskem kmečkem človeku Malokateremu sodobnemu slovenskemu pisatelju je dano, da kako njegovo delo skoraj hkrati izide v dveh izdajah. To je uspelo doslej Ingoliču In njegovi Gimnazijki. Zdaj pa je uspel Ivan Potrč z romanom Na kmetih. V zbirki Naša beseda je v okviru izbranega Potrčevega dela izšel tudi njegov roman Na kmetih, skoraj istočasno je založba Mladinska knjiga izdala ta roman tudi v samostojni izdaji s privlačnim ščitnim ovitkom. Ta uspeh Ivana Potrča je toliko večji, ker je istočasno šel preko platen slovenskih kinematografov tudi film Rdeče klasje, napravljen po tem literarnem delu. Zaradi uspeha filma je zraslo tudi zanimanje za njegovo literarno predlogo in slovenski bralci, zadovoljni spričo uspeha filma, bodo toliko rajši segli po literarni umetnini. Včasih je pri dobrem filmu težko brati roman, po katerem je bil film izdelan. Včasih je šele spričo povprečnega filma mogoče u-gotoviti polno vrednost literarnega dela. Glede romana Na kmetih in filma Rdeče klasje pa lahko rečemo, da sta dve docela samo- stojni stvaritvi in da glede na delni odstop filma od literarne predloge, ne moremo govoriti o boljši ali slabši kvaliteti enega ali drugega. Seveda ostaja roman vedno vrhunska umetniška stvaritev in naj bo film še tako dober, vsa resničnost problematike in lepota Potrčevega pisanja se nam odkrivata samo ob branju njegovih del, oz. romana Na kmetih. Roman Na kmetih predstavlja gotovo eno najboljših Potrčevih stvaritev. Roman obravnava slovensko podeželje, štajerske Haloze in ljudi tega področja neposredno po vojni, v času poskusov socializacije podeželja in ustanavljanja kmetijskih zadrug. Razen kmečkega problema in problema socializacije slovenskega podeželja pa je roman Na kmetih tudi ljubezenski roman. Osrednja osebnost romana je Južek, ki ga njegovo kmečko poreklo in ljubezen do zemlje, obenem pa ljubezen do ženske Zefe, zapeljeta v zločin. Roman, ki je napisan v obliki pripovedi v prvi osebi, je odlično napisan. Odlikuje ga odkrito prikazovanje razmer, plastičen jezik in odlično prikazani značaji. Prav to pa v svoji spremni besedi poudarja tudi Jože Šmit. Ocenjujoč Potrčev roman pravi Šmit, da sta življenjska in umetniška prizadetost pri Potrču vedno veljali zemlji in človeku, zlasti kmečkemu človeku in njegovi usodi. To pa v preteklosti in tudi dandanes, ko smo se prepričali, da je evangelij, takšen ali drugačen, eno, življenje pa drugo. In da lahko samo odkritosrčna beseda izpod umetnikovega peresa pomaga razčiščevati ta nasprotja in nakazovati pot v prihodnost. Šmit poudarja objektivno slikanje človeka v Potrčevih delih in tudi v romanu Na kmetih, pa živo umetniško pripoved in pristen ljudski jezik. Roman Ivana Potrča Na kmetih bo kljub temu, da je poteklo že precej let, kar je bil napisan, našel v današnjem času dosti bralcev. Pomagal nam bo oživiti spomin na težave prvega povojnega obdobja ter nam znova predočil problematiko našega podeželja in njega ljudi. To pa v umetniški besedi, k: je odkrita in polna resnice, pa vendar tudi vere v človek) Sl. Ru ••"'IIIIIIIIII,,, .............................................IIIIIIIIIII...niiuiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiir..........iiiiiimuii......................................................................................................................... revije Dan št. 1 Nova revija v zamejstvu je po-■fe°na, a mislim, da življenjskegaprostora nima. Mora si ga Šele ustvariti, utreti. Najti mora pra-’° Pot do tiste skupine bralcev, Katerim je predvsem namenjena 111 na tej poti ima prva številka Kuačaj izvidnice. Marsikaj pa je že razvidno: na-rn®u, način kako bo skušala do-?fc* svoj cilj in kdo so ljudje, ki J° oblikujejo. Najbolj zanimivo bo ugotoviti izbiro in nastavek glav-RJh problemov, s katerimi se bo Ukvarjala; kako globoko in kako Mroko bo posegla v življenje naše toanjšine. ' V prvi številki je nekaj člankov, K; se dotikajo teh načelnih stališč, K' bi jih lahko imenovali kultur-?.a Politika zamejskih organizacij. v članku Filiberta Benedetiča je jalo zanimiv prikaz prijema, s ka-j lrn se je naše gledališče lotilo te^a problema. Poleg upravičenih pritožb do od-“°sa oblasti, je prvo kar opazimo, ua je publika označena z edinim nazivom «Slovenci» in da o nje-"eto odzivu na delovanje SG ni “nembe. Medlo je omenjena le J"** gledališča. O politizaciji gle-uailisča se govori le kot o političnem klientelizmu in edino jamstvo 2a usPeh je nakazano v strokov- nosti. Ta prikaz zveni neprepričljivo. Slovensko gledališče je tu že 25 let 'nosilec slovenske besede in izraz naše kulturne prisotnosti', kar ni malo, a niti dovolj, da bi zajelo vse sloje slovenskega prebivalstva v zamejstvu. Vsebinsko se SG v teh letih ni spremenilo, medtem ko se je razvila naša publika. V teh 25 letih se je razvilo naše zamejsko meščanstvo, ki je postalo glavni, a pasivni potrošnik naše kulture. Narodna zavest večine ostalega prebivalstva je ostala na isti regresivni stopnji, razvila se je le socialna zavest delavstva. Repertoar našega gledališča lahko zadovolji predvsem prvi dve skupini in področja, kjer so ljudje še lačni slovenske besede. To velja predvsem za goriško. videmsko in delno tudi za tržaško pokrajino, kjer je še precej ljudi, ki so navezani na naš razvoj z oseb nimi žrtvami in celo življenjskim sodelovanjem v manjšinskih orga nizacijah. Ti čutijo dolžnost biti abonenti SG, kot bodo čutili dolž nost kupovati DAN in prebrali bodo celo članke, ki jih v italijanski reviji ne bi zanimali. A ti so manjšina in revija je u-pravičeno namenjena predvsem potrošnikom cenenega italijanske- ga tiska, ki niso imunizirani proti vsej njegovi negativni vsebini. Ti so večina, teh ne vidimo na naših prireditvah in ti se najlaže vtapljajo v italijanski večini. Slovenski jezik in kultura jim nista cilj, kot sta cilj gledališču; slovenščina jim je kvečjemu sredstvo, orodje, ki jim je vedno manj potrebno za življenje v današnji družbi. Potrebovali bi ga le za obravnavanje njihovih problemov. Ti ljudje so večinoma delavci In ko jim ne gre le za oddih in zabavo, so njihovi problemi družbeni, torej politični; kulturni v zelo majhni meri. Nekdo, ki je morebiti v družbenem življenju opredeljen, ne more ostati pasiven pred kulturo, ločil bo njemu koristno od škodljivega a’i praznega in iskal bo prvo. Da bi vsaj obstajal neki ožji stik med publiko in gledališčniki, da bi se po predstavi pogovorili, izmenjali mnenja! A gledalci odplo-skajo in gredo v bar, igralci odigrajo in gredo po svoje. Ti pomisleki veljajo v glavnem tudi za revijo. Če hoče DAN imeti uspeh med določenim tipom bralcev, mora tudi govoriti o njih, z njimi, preko njih. Če sodi mo članke prve številke po tem merilu, izstopa zapis Dina del Me dica o emigrant:h iz Beneške Slovenije v Švici. Napisan jasno, go vori o razvoju društva emigrantov z vso tisto neposrednostjo, ki jo zna podati le kdor je sam deloval in doživljaj tako pomembne dogodke. Isto bi se lahko reklo o Spetiče-vem članku »Zdravje ni naprodaj*, ki pa izzveni bolj strokovno, kakor tudi članek Alda RUpla o športu. Tu najdemo pravzaprav isti problem, kot pri gledališču: kakšno vsebino dajati športu in kako privajati do izraza to vsebino, ki naj ne bo samo narodnoobrambna, ker kot taka ne bi privabljala mladine. Rupel je problematiko nastavil, kako jo bo DAN obravnaval ln razvijal? Mnenja manj pripravljenih športnikov ne bi bila nič manj zanimiva in značilna, pridobila pa bi na tisti neposrednosti, ki je pogoj za približevanje problema širši publiki. Poleg informativnega članka o Terski dolini, ki ni skop s podatki, a je kljub temu preskromen, so ostali članki primerni za »višjo* kategorijo bralcev. Jezik, način izražanja, je precej podoben onemu iz strokovnih političnih revij. Mnenja so izražena zelo previdno in zato zapleteno, težko razumljivo. Tak je članek o Titovem obisku v Italiji. Preveč se predpostavlja pozna nje in zanimanje in sploh zasledo vanje naše manjšinjske problema tike. Tako članek o tirolskem pa ketu predpostavlja poznavanje njegovih značilnosti, medtem, ko ne bi škodil okvirček, ki bi strnil pomen paketove vsebine. Tema Osvobodilne fronte in sploh narodnoosvobodilnega boja je morda najvažnejša izmed vseh tistih, ki so občutene v vseh plasteh našega prebivalstva. Oblika predavanja pa ni najbolj primerna, zlasti, ko je toliko dogodkov še živih v spominu soudeležencev. Tako izgubi tisto neposrednost, o kateri je že bil govor. Čustveno obujanje spominov ne more zadoščati'; vsebina in pomen OF bi morala biti aktualizirana, da bi nam lahko še služila ne le kot sentimentalna opora («kadar nam je hudo, spomnimo se OF»), ampak kot izkustvo. Vorančev spis «Prvi maj* je kot nalašč za tako revijo. Naše slovstvo ima precejšen izbor podobnih del in prav je, da bi prešli v navado. Tudi rubrika «Iz naše preteklosti« je primerna in lahko bi se še razširila. Če strnem vse prejšnje misli, izhaja naslednja ugotovitev: revija naj bo bolj neposreden izraz manjšine: naj ne govorijo preko nje vedno isti ljudje, ampak naj bo glasnik čim širšega kroga zamejskega prebivalstva, širina naj ne omejuje posameznih stališč. To sodelovanje je treba vzbuditi s konkretnejšimi pobudami, ne le z vljudnim vabilom k sodelovanju Vprašajmo se samo, koliko je mož, ki so s prepričanjem stopili med partizane med tistimi »skritimi Slovenci*. Uate'" ■ mv,rao na naših prireditvah. Ti imajo gotovo kaj povedati in ti bi nudili re vi.ii zanesljiv oprimek na nadalj nji poti, ki ne bo lahka. PAVEL STRANJ Starajii del Spacalov« kraika hiše-galerije z dvoriUne tirani tKras mi je dal roditelje, Istra me je oplemenitila, morda je to dovolj, da nekaj vrnem Krasu...* Ne da Spacal ne bi pošteno vračal Krasu svojega zavestne ga dolga. V vsej njegovi umetnosti odsevata prav Kras in Človek na njem in dihata svoje polno življenje, prečiščena v u-metniški viziji ustvarjalca in iz-luščena na bistveno, na to, kar je v Krasu in Kraševcu neponovljivega, kar jima daje čar pristnega. Paštni, kamnite ograde, polja, borjači in kalone pa sonce in luna, žbrince in stope: tudi če je človek bolj redko upodobljen, je vendarle prisoten v vseh teh elementih, ker je njih neločljivi sestavni del. Na enak način vrača Spacal svoj dolg tudi Istri: čolni in soline, mreže in obala in za vsem tem neprisotno-prisotni izpiti in izžgani obrazi ribičev... Pa je Spacal še drugače začutil nujo, da se oddolži svojemu kraškemu poreklu; da ovekoveči materialno ku’turo kraškega človeka. V Kostanjevici, ki mu je dala očeta-kamnarja, ni našel primernega poslopja. Vojne vihre so vas porušile in na ruševinah obnovljeni domovi so v mnogo-čem izgubili prastaro kraško žit-nost. Našel ga je v streljaj oddaljeni škrbini, vasici, ki je, kot da bi bila od vedno, od samega nastanka kraških kamnitih goličav, kot da bi krila napredka nikoli ne zamahnila čez njo. In tu v škrbini, kjer pri sosedovih kamnita plošča govori, da je bil tukaj 2. junija 1940 aretiran narodni heroj Pinko Tomažič, je Spacal razpadajoči kra-ški domačiji vdahnil na novo prastaro življenje in ob pohotni spoštljivosti do resnice in z darom Starinski vodnjak in stope na dvorišču. V ozadju vhod skozi novejši del zgradbe Ob vhodu na levo počiva brezdal ta starinska stiskalnica za grozdja svoje umetniške duše ustvaril hram starožitnosti: kraško hišo-muzej, v katerem zidovi, kalone in ganki, stope in žbrince, vodnjak sredi zaprtega borjača starinska stiskalnica in starodavne skrinje, podobe na steklu in iz hrastovine izrezani kipci, živijo za danes kot žive priče, od u-metnika ožarjene z novim življenjem za rodove, ki so in ki bodo prihajali. Kajti Spacal ve, da je Kras vreden, da ga vsaj na tak način ohranimo takšnega, kakršen je bil... kakršen je bil glavni del domačije, ki nosi na vratni koloni vklesano letnico 1660, na vhodni koloni kasneje dozidanega gospodarskega poslopja s hlevi in kletjo pa letnico 1768. In ko se v večerni temi prižgejo luči v zidnih vdolbinah, iz katerih je v stoletjih odsevala medla svetloba petrolejke, in se njihov odsev zlije z mesečino na zvezdnatem nebu in se začne igra silhuet prastarih predmetov in živega človeka ob njih, takrat se šele dodobra zaveš, da je Spacal svoj dolg Krasu dvakrat povrnil, zase in za druge. Stopi, ljubitelj Krasa in Kraševca, do Škrbine in Spacal ti bo gotovo odprl vrata svojega kraškega hrama-muzeja, v katerem bo tudi ustvarjal in v katerem bo morda že na jesen odprl stalno galerijo svojih Krasu posvečenih del. Naužil se boš lepote in modernega, kakršen si. te bo za trenutek objel pajčolan nekdanjosti in potopil se boš v svet, ki je bil, pa mu današnji čas neusmiljeno izpodrezuje še zadnje koreninice, s katerimi se oklepa kraških skal... j. k. Fotografije: Milan Bolčif Umetnik Spacal s furlanskim umetnikom • kiparjem Ceschto nevmk BOLJ KAKOR MALOKATERI POLITIK V ZDA Senator Ted Kennedy pod težo grozilnih pisem Vsako jutro, ko ameriški senator Edvard Ted Kenmedy zapusti svoj dom v McLeamu v Virginiji in gre na delo ali na pot v Was!hing-ton, preživlja njegov devetletni sin Ted krizo, ki ni nepoznana ameriškim nevropsihiatrom. Mala dedek trpi zaradi velikega strahu, da po tem slovesu ne bo več videl očeta. Čuti, kakor da je to zadnji pozdrav. Ko spremlja svojega očeta, podoživlja deček vsako jutro tragični konec svojih stricev, ameriškega predsednika Johna Kemnedyja in senatorja Roberta Kennedyja. Niti mali Ted niti njegova desetletna sestra Čara Anine se ne spominjata strica Johna. Ameriški predsednik je bil ubit v Dallasu, ko je imela Anne dve leti, Ted eno leto, njun brat Patrick pa ni bil še rojen. Otroci pa se spominjajo vseh dogodkov v zvezi z umorom njihovega strica Roberta. Kljub vsem previdnim ukrepom do otrok (v tistih dneh niso doma prižigali niti radia niti televizije) so otroci zvedeli za ime Slrhana Slrhana in tudi, da Je bil obsojen na dosmrtno ječo. Mali Ted ve tudi za ime morilca strica Johna — Oswalda, Svoje matere niti več ne vprašuje, zakaj so tl ljudje ubili njegovega strica, toda v svoji otroški glavi ne more razgnati strahu, da bo kdo nekega dne u-bil tudi njegovega očeta. Zaradi tega senator Kennedy pokliče večkrat na dan po telefonu družino in se pogovarja z ženo In otroki, posebno pa s Tedom. To dela ne glede na to, ali je v ZDA ali pa v Evropi. Kar pretirano občutljiv deček ne ve ln ne bo še dolgo zvedel, je dejstvo, da je njegov otroški strah več kakor utemeljen. Malokateri politik v ZDA je podvržen tako intenzivni in staJmi napetosti kakor Ted Kennedy. Sena-tor Edward Kennedy dobiva na dom aii pa v senatni urad v enem letu izredno veliko število grozilnih pisem. V teh pismih za sedaj anonimni pisci z duševnim razpoloženjem kakor Oswald ln Sirhan Sirhan pišejo Tedu Kennedyju, da ®. Veljaven od 11. do 17. julija 1971 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Bodite zelo previdni v svojih pogovorih z znanci, še posebno tedaj, ko hočete zaupati svoje skrivnosti. Raje skrbite za to, da redno opravite svoje dolžnosti, s tem sl boste prihranili razočaranja. Vaše zdravje je v nevarnosti, zato se preveč ne izpostavljajte. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite vztrajni in ne opuščajte že pričetega dela. Brezbrižnost in malomarnost vam bosta samo škodila. Odsotnost drage osebe vas spravlja v o-bup in tudi v sentimentalnih zadevah ne morete ničesar o-praviti. Se pred koncem tedna se bo položaj razčistil. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Vsaka stvar ob svojem času. Delo opravljajte vestno in skrbno, a ne pozabite, da se morate pri tem tudi odpočiti. Oseba, tol vam je zelo blizu, si tega želi in bolje je, da se tem željam prilagodite. RAK (od 21. 6. do 7.) Ta teden bo bolj prijeten In se boste pomirili, ker vas v prejšnjem razdobju neke stvari motile ln razburile, sedaj pa se bodo popravile. Paziti boste morali na svoje prijateljske stike. Bodite potrpežljivi. I.EV (od 23. 7. do 22. 8.) V ljubezni boste morali dati pobudo vi, zlasti če hočete, da bodo odnosi prisrčni. Cas je primeren za potovanje v družbi z znanci. Sploh bi se morali z njimi malo več ukvarjati. Napeti boste morali vse sile, da uresničite neki načrt. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ce ne boste zelo previdni, bodo nepričakovane zadeve motile vaše čustveno življenje, in sicer ljubosumje, nesporazumi ln nezaupanje. Boginja ljubezni bo kaj čudno vplivala na vaše občutke, zaradi česar boste zamerljivi. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) S tem tednom se začne za vas dolgo srečno razdobje. Planet ljubezni stopi v zelo ugoden položaj ln pozabili boste vse pretekle muke. Nekateri se bodo lahko ponovno zaljubili. Na delu ne vztrajajte preveč na svojem stališču. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Kar se tiče zasebnih zadev, ne jemljite jih preveč resno, vse se bo še dobro končalo. Ne bodite malenkostni, ko gre za to, da znamoem Izkažete hvaležnost. Sredi tedna boste v poklicnih zadevah želi uspehe. Dobri obeti za potovanje v tujino. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.) Naj vas ne motijo morebitne težave, ko gre za vaše uspehe, čeprav se bodo til nekoliko zavlekli. Zberite raje vse moči, da boste dosegli cilj, ki ste si ga postavili. Doma 1-mejte nekoliko potrpljenj«, ker bo treba še nekaj časa, preden se bodo vse stvari uredile. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaše čustveno življenje bo manj razgibano kot v preteklosti. Planeti bodo kljub temu ugodno vplivali na vašo podjetnost. Kot vedno boste znali iz-gladiti ostrine. Precej živahni bodo odnosi s prijatelji in z znanci. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne smete obupati, če ne bo šlo vse tako, kot ste pričakovali. Imate namreč še več u-godnih prilik, da storite vse potrebno, da pride vaša osebnost do izraza. Ce boste naredili napako, ne jezite se, bolje je, da jo popravite. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Tudi za vas se začenja srečno razdobje. Polni boste očarljivosti ln vam ne bo težko vzpostaviti nove čustvene stike z osebo, ki Jo imate radi. V prvih dneh tedna se boste sestali s prijatelji in se z njimi mnogo zabavali. znanci. TOM E SVETINA 128. V n AS A DRUGA KNJIGA Blisku so se misli vrtinčile okoli Melite. Skoraj vso pot do Jame je bil v duhu pri njej. Okužila ga Je s poželenjem. Dotik njenih rok, njene oči, duh njenih las — vse mu Je vzbujalo voljo po obstoju Če jih pred jamo čaka sovražnik, bo konec njenih in njegovih sanj. In kako ji bo težko zaradi Ane! Le kdo ji bo verjel, če ne bo njega? Ob teh mislili ga je zagrnila žalost, iz katere ga je vzdramil Ta-dik, ki so ga prevzemale drugače misli — računal je na spopad pred jamo. »Ali se ti ne zdi, Blisk, da sem napravil neumnost? Mislil stm, da se bosta takoj vrnila. Zdaj pa ni nikogar...« »Težko Jo.. če bomo padli, ne bo nihče vedel, da smo poizkusili vse, da bi ga rešili. Če pa ostanemo živi, bodo rekli, da smo ga pustili v jami...« »Naj rečejo, kar hočejo. Zdaj nam gre za nohte.« Začeli so se vzpenjati na Veliko goro. Zdaj so začutili, da jih bule mišice na rokah in nogah in da Jim obrvi zar liva znoj. V svitu baterij so se bleščali kapniki Kalvarije, hladno veličastni kakor trpljenje, ki ga ne razume nihče, če ga ni sam preživel. Na najvišji točki so se sredi gozda kapnikov ustavili. Ugotovili so, da tudi tu ni kurirja za zvezo. Tomo je nestrpno zavpil na vse grlo: »Saksida, kje si?« Njegovi klici so zamirali, odmev se Je trkljal po globinah neznanih brezen in počasi zamrl. Nekaj časa so ča- ga bodo ubili, zakaj bodo to storili, zakaj bodo to štorih njegovi soprogi ln njegovim otrokom. Te pisane grožnje niso najhujša stvar. Huje je to, ker se lahko predpo stavlja, da se za patološkimi namerami piscev grozilnih pisem lahko ali se že skrivajo neke preračunane sile. čeprav molčijo, člani Kennedyje-ve diružlne očitno mnogo vedo, morda tudi za razloge, Id so napoti h morilce nad enega ameriškega predsednika in nad ameriškega senatorja. Za predsednikom in podpredsednikom ZDA dobiva Ted Kenmedy največ grozilnih pisem. V tej žalostni statistiki je «tretji človek#. Od leta 1964 do danes so mu grozili s smrtjo 355-krat. Več kakor stokrat je dobil pisma, v katerih se grozi s smrtjo ali z u-grabitvijo njegovi soprogi ali otrokom. Ko pravimo, da Je «dobil» grozilna pisma — ni to točno. Ta pisma dobivajo njegovi tajniki in drugo osebje. Vse pismene grožnje Kennedy-jem preslikajo in razmnožijo. Originali se Izredno skrbno spravijo v arhivu, koplje pisem pa proučujejo agenti FBI In posebna wa-shlngtonska policija, ki varuje vladne funkcionarje. Pod «udarci» polblaznih ni samo Ted Kemnedy. Za njim dobiva največ telefonskih ah pisanih groženj demokratični senator Eugemie McCarthy. Ted Kemnedy je bil v zadnjem času »čezmerno« zasut z grožnjami v zvezi s tragično smrtjo njegove tajnice Mary Jo Kopechne. Tedaj so se v delu ameriške javnosti širile vsakovrstne govorice o senatorju. Policijske agente, ki ga varujejo, mnogo bolj zanimajo pisci, ki grozijo Tedu Kennedyju vsak dan. Monografija o Mariniju Marino Marini, kipar konj in Pomon, čudežev in vojščakov, je ena največjih osebnosti sodobne umetnosti v Italiji in na svetu. Biografski podatki povedo, da je bil rojen leta 1901 v Pistoi, da se je umetniško šolal v Firencah, da se je izpopolnjeval v Parizu, Angliji, Holandiji; da je po vojni razstavljal v največjih umetnostnih središčih sveta; da je prejel veliko nagrad in priznanj in da je eden največjih sodobnih predstavnikov modernega kiparstva na svetu. Njegovo umetnost v besedi, predvsem pa v sliki nam predstavlja najnovejši zvezek zbirke MOJSTRI XX. STOLETJA, zbirke, ki izhaja istočasno v Italiji, Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi, državah Latinske Amerike, v Španiji, na Portugalskem in v Jugoslaviji. Ta zbirka, katere knjiga posvečena Mariniju je četrta, predstavlja sodobnemu svetu največje umetnike našega časa. To pa v seriji monografij, ki s svojimi dognanimi teksti, številnimi podatki, bibliografskim seznamom in izjemno bogatim slikovnim gradivorh pomenijo enega. največjih dosežkov v umetnostnih izdajah. Odlično opremljena zbirka s knjigami velikega formata je za ljubitelje likovne umetnosti, posebno sodobne, resnično prava poslastica. Monografijo o Marinu Mariniju je napisal Alberto Busignani, ki v svojem tekstu na štiridesetih straneh, polnem črnobelih reprodukcij, na nekonvencionalen način karakterizira umetniško u-stvarjalnost Marinija. Njegov tekst dopolnjuje bibliografija, seznam razstav, predvsem pa barvne reprodukcije Marinijevih del. Odlično opremljena knjiga, s kritično esejistično predstavitvijo u-metnika, pomeni torej z bogatim slikovnim gradivom vir za spoznavanje sodobne umetnosti, dragoceno umetniško monografijo, obenem pa knjigo, ki bo v veselje vsakemu ljubitelju likovne u-metnosti. Slovensko izdajo monografije o Mariniju je prevedla Dragica Pe-rovšek, knjiga pa je izšla pri Državni založbi Slovenije. Sl. Ru. DESPERADO J0A0UIN MURIETTA VLADIMIR HERCEG m,.................... Nova imena za orkane v ZDA Strašna dekleta: Oamdilla je pred dvema letoma razdejala Mississippd in Virginijo ter povzročila smrt 225 oseb. Carla in Betty sta, prva leta 1961 druga pa 1965 povzročili še mnogo večje zlo. Ta tri imena so sedaj zbrisali lz možganov računalnikov državnega centra za orkane v Miamiju. Po trditvah znanstvenikov so ta imena pogubo-nosma. Orkane bodo letošnje poletje «krstili» z ženskimi imeni, ki jih bodo Izbrali iz seznama 21 Imen. Kakor je izjavil eden od voditeljev omenjenega centra, ni do .sedaj nihče protestiral proti tej 'tradiciji'. "Dodal je: »Dobivamo mnogo več pisem o-seb, ki želijo, naj se njih ime vključi v seznam, kakor pa od oporečndc. Tako sledimo želji večine.« Na podlagi nedavne statistike so ugotovili, da Je 30 odst. možnosti, da 1» letos zajel orkan obalo Mehiškega zaliva. Toda ravnatelj omenjenega centra se ne zanese na verjetnostne možnosti. Center stalno spopolnjuje svoje tehnične naprave za predvidevanje Smeri neviht, ki običajno nastanejo zaradi tropičnih motenj v nekaterih delih Karibskega morja. Zatem se motnje razvijejo v troplčno depresijo z vetrovi, ki pihajo s hitrostjo 62 kilometrov na uro, nato nastane tropična nevihta in vetrovi dosežejo hitrost 117 km na uro. Končno nastane pravi orkan, ki se premika z najmanjšo hitrostjo 120 km na uro ln doseže tudi hitrost 320 kilometrov. Večine žrtev ne povzroči sila orkana, temveč jih povzročijo o-gromnl morski valovi in veliki nalivi, ki jih orkan povzroči. V prvem delu sezone zajamejo orkani atlantsko obalo ZDA, proti koncu pa se usmerijo proti zalivu. Največja skrb centra je, kolikor mogoče prej opozoriti področja, ki jim grozi orkan. letos bodo prvikrat skušah koor- dinirati podatke, ki jih bodo zbrala izvldniška letala, radarji in slike, ki jih posnemajo meteorološki sateliti. Vse te podatke bodo vnesli v računalnik ln odgovor računalnika bo pomagal predvidevati smer orkana. Težijo za tem, da vsaj za 15 ur prehitijo orkan, tako da bodo lahko zadosti prej obvestili prebivalstvo in odredih vse potrebno za pomoč. Toda možnost napak pri predvidevanjih Je v vsakem primeru zelo široka. Prebivalci zaliva so torej v rokah orkanov. V vasi Kopito blizu Zenice so odkrili... večje naselje, o katerem pravijo strokovnjaki, da je iz predzgodovinske dobe. Strokovnjaki računajo, da je naselje, kjer so našli sledove neolitskega življenja, staro okoli 5000 let. “ 2 3 4 5 L ■ j 6 7 r 9 10 11 ir 13 u 14 iš“ 16 17 iF 20 21 22 23~ 24 25 ■ 26“ h fr 28 29 30 31 r 32 33 34 d -J 35 36 37 38 L, 39 /.0 fcr ■ 42~ 43 VC 45 vr 4 8 49~ 51 ŠT 54 n 55 57~ mmm r n '58 KRIŽANKA VODORAVNO: 1. spominska knjiga, 6. registrirana pravica do izkoriščanja izuma, 13. gledališče, 14. ravnik, 15. zvitek, 16. halogena kemična prvina, 18. makedonska politična delavka, narodni heroj (Vera), 19. ime nemške pesnice Seidel, 20. država v severni Afriki, 22. židovsko moško ime, 23. francosko žensko ime, 24. domač ruski tobak, 26. kemični znak za silicij, 27. duri, 29. sol solitrne kisline, 32. ime jugoslovanskega književnika Fincija, 33. enaka samoglasnika, 34. pritok Drine, 35. mednarodni fond OZN za pomoč otrokom, 37. francoski filmski igralec starejše generacije (Jean), 39. o-krajšava za opus, 40. država v ZDA, 42. ljudska pritrdilnica, 44. belo rumena barva, 47. industrijsko mesto v belgijski pokrajini Flandriji, 48. naelektren delček a-torna, 49. sušlca hrbtnega mozga, 51. orožje s tetivo, 52. rokodelstvo, 53, angleški geometer, po katerem se Imenuje najvišja gora na svetu pri Termopilah, 35. pisarniško vodstvo, 36. daljša doba, razdobje, 37. neumna, domišljava ženska, 38. ptica, ki živi v velikanskih jatah ob obalah severnih morij, 39. zbor osmih pevcev ali glasbenikov, 41. 58 57; P^lt0k Pada’ 1 nesreča, hudobija, 43. simfonična obrtnik živilske stroke. i sujta Rimskega.Korsakova> 45 trop. NAVPIČNO: 1. osrednji prostor drevo s črnim lesom, 46. mer- Ska enota, 48. afriški ptič, 50. brkati orel, 52. Kratica države Oregon v ZDA, 54. avtomobilska oznaka Sombora, 56. začetnici enega najvidnejših sodobnih slovenskih grafikov. v starorimskih hišah, 2. sovjetski kozmonavt, ki. je prvi stopil v vesoljski prostor (Aleksej), 3. večji zvitek blaga, 4. vrtna hišica, 5. o-sehni zaimek, 6. kratica za »plavalni klub«, 7. ime ameriške filmske igralke Gardner, 8. živalska noga, 9 hitro hlapljiva tekočina, ki jo uporabljajo v medicini, 10. noviteta, 11. italijansko pristanišče v Jadranskem morju, 13. del posteljnine, 14 mesto v evropskem delu Turčije (Adrianopol), 17. Japonski telovadec, ki se Je proslavil na rimski olimpiadi, 20. kradljiv-ka. 21. nordijski izraz za smuči, 24. afriška država, 25. zemljevldna’ knjiga, 28. evropski veletok, 30. vodna žival, 31. znamka Tomosove ga avtomobila, 33. izdajalski Grk h REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. koncert, 8. tarok, 13. oporoka, 14. kinolog, 16. detel, 17. Roland, 19. NL, 20. aras, 21. Tibera, 22 IRO, 23. KA, 24 samota, 25. klas, 26 Trans, 29. KK, 30 Eltda, 31. Odets, 33. akter, 35 komat, 37 Ob, 39. Lenin, 41. aker, 42, klavir, 44 Ot, 46 sto, 47. poklic, 48. kava 50 Ta, 51. Marais, 52 vazal, 53. Ankaran, 55. Leono-ra, 57. torek, 58. arhivar. kali. Tišino so prebadali drobni zvoki kapljic, ki so padale enakomerno s stropa, kot bi merile čas. «Kaj pa, če so ga Nemci že ubili? In če so pobili tudi druge, ki smo jih biii postavili za zvezo z vhodom?« je pomislil Tomo. Ni verjel, da bi fantje, ki so bili izbrani izmed najboljših borcev Vojkove brigade, ušli in reševali samo svojo kožo, komandir zasede bi Jih prav gotovo napodil nazaj. Nešteto možnosti se je prepletalo, ki jih vodja nd znal razvozlati. Tomo je vedel: kadar stvari ne potekajo več po načrtu, ker jih spreminjajo neznane sovražne sile je treba ukrepati po občutku. Pripraviti se je treba tudi na najmanj zaželeno možnost. Bili so v kritičnem položaju, razbiti na tri skupine in izgubljeni v jami, ki jo razen vodnika nihče nd poznal, za nameček pa so jim svetilke samo še medlo brlele. Naposled, je Poljak prijel za brzostrelko in ukazal: »Vsi s pripravljenim orožjem počasi naprej.« Hodili so skozi rove, dvorane in spet rove, previdno, polni dvomov, tesnobe in strahu, da se bodo srečali z Nemci, a še vedno trdno odločeni, da se morajo prebiti na svetlo. Le sence so se jim zdele čedalje bolj nevarne, kapniki so bili podobni Nemcem in čas se je ustavil... V podzemlju, kjer je večna noč, čas teče in se meri drugače kot pri belem dnevu. Bližali so se že umetnemu rovu na poti v Črno jamo, o zvezi pa še ni bilo sledu in minerjev tudi ni bilo za njimi. Pred Tomom je vstajalo težko vprašanje: naj se prebije iz jame kar brez njih? Tušar in Dušan sta vsa zasopla pritekla na rob dvorane, kjer sta v zraku začutila dušeč dim. Na vsakih deset metrov sta se ustavila in tulila: «Rudi, Rudi, Rudi... Ruuudi...« Odmev njunih glasov so požirale eksplozije, ki so pretresale vctline. «Najbrž ni več živ... Nemogoče, da bi se rešil iz ognja,« sta sklepala. Toda poslušala sta glas vesti in šla naprej, dokl Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan clng kavarna Zabavni ir artistični program ples na glasba Aperitiv nai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne tr konferenčne Ivorane 61 talnica Frizerski saion Menjalnica Taksi siužbs Lasten parkirni prostor PristajaHSče za neIIkopu ]e Boksi za pse H>a dllnlca za -Uvlačtno OGLEJTE Sl POSTOJNSKO JAMO In VABIMO VAS v naš novi hotel i J A M A i GOSTIŠČE 'ODDIH* Plošča »oddih* :: Telečje in prašičje krače :: Domači piščanci :: Soške postrvi in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vina NOVA GORICA TELEFON 21.5.68 Ob torkih zaprto NOGOMET Za disciplinski pokal Ekipa Vesn« na prvem mestu Deželni odbor FIGC za F-JK je objavila lestvica za disciplinski pokal v amaterskih tekmovanjih. Slovenske ekipe so se na tej lestvici uvrstile tako: 1. AMATERSKA LIGA 1. Vesna (skupno s Codroipom) 3 točke 2. AMATERSKA LIGA (1. Esperia in Rosaudra 4 točke) 45. Primorje 37 točk 3. AMATERSKA LIGA (1. Audace ta Fiamrr.a 0 točk) 9. Primorec 5 točk 10. Zarja 6 točk 19. Breg, Olimpija, Union 8 točk 62. Devin 16 točk 76. Sovodnje 18 točk 120. Juventina 31 točk • • • Tudi uradno so objavili seznam devetih ekip, ki so jih uvrstili v 2. amatersko nogometno kategorijo za prihodnje prvenstvo (poleg tistih, ki so imele že prej pravico do nastopa v tej ligi). To so: Valeriano, Pro Usoppo, Azzurra, figBBuasr PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CII EMIN |)E FER baccarA V HOTELU »PALAČE* PORTOROŽ Odprlo vse leto HOTEL R1VIERAp0I?T0I?02 Moderne sobe, moderna kuhinfa. • GIRi BAR. » modernim programom odprt vso noč PABE hotel NOVA GORICA - TEL. 21442 MODEREN HOTEL 93 SOB :: 182 LEŽIŠČ :; MO- DERNA RESTAVRACIJA :: kavarna :: nnenJ bar :: gostilna pri Hrastu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo kvalitetne gostinske storitve po nizkih cenah LIPA RESTAVRACIJA m bimf _■ m Šempeter pri .«cvl Gorici ima veilm na razpolago izbrane |rdl s domačinu speeialiietami pristen Kraški pršut ut salame ter izbrana domača vipavska m briška vina SPREJEMAJO S h. NAK061I.A ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSII.a —"T" kroglami, in se izmuznili. Sele ko nd nobena krogla ved v^žgaia mamo njih, so se ustavili. . p°Padali so med drevje, bili so na koncu z močmi. Tomo i,- prisluhniil. Pred vhodom v jamo so Nemci nabijali kar K0T nori. Blisk se Je nasmehnil: «Menda merijo veličino boja po goljeni murni čaji. Ce bi našo akcijo sodih po tem, smo Pravili res malo.« orvi-o re6teU so se. Bili so vsi razen Rudija... Sicer osmojeni, nakani, upehani, ranjen pa nihče... Tomo je bil zadovolji v . Je Tušar slučajno naletel na Izgubljene kurirje, ker n sicer podili Nemcem v roke. jrirvK,ZVl l -.jpj r , . \» *$l*S * .. '• '* % -m m Sr'm „,>y,. %a|§A ... CT.EJ >< - Jutri ob 18. url bodo spustili metan v omrežje 24. in 25. cone. Osebje ustanove ACEGAT je že obiskalo 5.300 potrošnikov, ki živijo v teh conah, v četrtek 8. Julija, jim dalo potrebna navodila za uporabo metana ter Jih obvestilo o datumu naslednjega obiska, ko bo tehnično osebje prilagodilo kuhinjske naprave novemu plinu. Dela za prilagoditev štedilnikov in grelcev bodo začeli v torek, 13. Julija, zapkijučiU pa Jih bodo teden dni kasneje. Coni, v katerih potekajo dela ln katerih razsežnost je razvidna Iz zgornjega črteža, obsegata — v celoti ali dietno — sledeče ulice ali trge: Artemislo, Berchet, Bonomo, Rotonda del Boschetto, Calpumio, Cesarottl, Cologna, Ireneo detla Croce, Cuniooli, Edera, Trg Euro-pa, Ferolll, Ferrari, Fogazzaro, Fu-sinato, Galilei, Giotto, Glulia, Kan-dler Margherita, Mercatlnl, Monte Valerlo Moticello, OLlveto, Picolomt-ni, Pilone, Pisani, Prato, Primule, Rapicio, Ricd, Rossetti, Roverl, S. C.-llno, S. Donaito, S. Felice, S. Prl-mo, Scoglletto, Scoglio, Scussa, Se-vero, Sottorlpa, XX Settembre, Verga, Volontari, Gluliant, Volta, Zanella, Zoveaonl. Zaradi odhodov na počitnice ln neprevidljlvo odsotnost potrošnikov, bodo pooblaščenci pustili pis- Doklici je bila usodna huda poškodba lobanje. Ob zaključku prve preiskave so gasilci ugotovili, da je eksplozija nastala v Maffeijevi hišici. Vsa o-kenca so bila zaprta zaradi vlažnega vetra, ki je začel pihati. Jeklenka je rahlo puščala. Ko je nekdo prižgal luč, je bil zrak tako nasičen s plinom, da je nastala eksplozija. Govor je tudi o nekom, ki naj bi bil prižgal vžigalico, kar naj bi bilo povzročilo eksplozijo. Agenti seveda nadaljujejo s preiskavo, da bi ugotovili točne vzroke, to pa bo mogoče samo na osnovi pričevanj Margillove, ki se je rešila zaradi cementne plošče, ki je padla nanjo, ne da bi jo preveč poškodovala, in jo je tako rešila hujših posledic. Lažje poškodbe je dobil tudi neki delavec, Gaspare Sirte iz Barija, ki je stanoval v neki bližnji hišici, brez praske pa se je rešila druga Tommasijeva vnukinja Stefania, ki je spala v istem prostoru, kjer sta bila Antonio in Fabio Maffei. Omenili smo v začetku, da je bila tretja porušena hišica prazna. Družina, ki je v njej stanovala, je po naključju odpotovala včeraj, da bi preživela en dan v Trepuzziju, nameravala pa se je vmiti šele davi. Pred kratkim je pristaniško poveljstvo iz Brindisija prepovedalo uporabo tekočega plina na plaži in v hišicah. Ta ukrep pa ni veljal za privatno kopališče, v katerem se je pripetila huda nesreča. Kompleks je bil zgrajen pred nekaj leti. Ob malem zalivčku je lastnik zgradil približno sto hišic, ki jih je mogoče najeti za nekaj dni ali za vso sezono. Ko se je pripetila nesreča je bližnjih hišicah počivalo približno 50 oseb Trupla žrtev so gasilci rešili izpod ruševin po približno treh urah dela. Namestnik državnega pravd-nika je ukazal, naj se na vseh žrtvah izvede obdukcija. Armstrongova smrt in Shaversov pogreb NEW YORK, 10. - Skoraj 100 tisoč oseb se je udeležilo včerajšnjega pogreba znanega temnopoltega trobentača, pevca, glasbenega ustvarjalca Louisa Armstronga, ki je pred nekaj dnevi nenadoma umrl. Nasprotno od tega, kar so si pričakovali Armstrongovi prijatelji in kolegi, družina ni dovolila, da bi med pogrebom igrali jazz glasbe, kot je to običaj med črnskimi in še posebej neioorleanskimi glasbeniki. Med cerkvenim obredom je neki solist zapel znani motiv «When the Saints go marchinžim kasneje na pokopališču pa je Peggy Lee samo pred sorodniki zapela *The Lord’s Praer». Armstrongove prijatelje je tak pogreb nekoliko razočaral in nekateri so celo izjavili, da si pokojnik ni želel takega pogreba. Izvedelo se je prav v teh dneh, da je umrl tudi drug znani jazz-glasbenik, 5 l-letni trobentač in skladatelj Charlie Shavers. Njegova zadnja želja je bila, naj bi mu v krsto položili trobento. AGRIGENTO, 10. — Državno pravdništvo je prijavilo sodišču 40 mestnih redarjev pod obtožbo, da so kolektivno zapustili svoje delovno mesto. Redarji že devet dni stavkajo v zvezi z neplačanimi dohodki prejšnjega meseca. Državno pravdništvo ni prijavilo sodišču poveljnika, ker se ta stavke ni udeležil, in sicer zato, ker je častnik sodne policije, medtem ko so ostali samo navadni agenti sodne policije. Mestni redarji, ki stavkajo, pa so ostali na svojem delovnem mestu ter so bili na razpolago sa- MARSEILLE, 10. — Armani je osvojil etapno zmago, katero mu je skušal prav do zadnjega cm proge oteti Merck. Ta pa je nekoliko zmanjšal svoj zaostanek na skupni lestvici. To sta glavna dogodka te etape, po kateri je Merckx nekoliko boljše volje, kot je bil včeraj. V izredno hudi vročini je že kmalu po startu ušla skupina devetih tekmovalcev, v kateri je bil tudi Merckx. Ta skupina si je priborila nekaj prednosti in jo je zagrizeno branila. Merckx je diktiral peklenski tempo vožnje, saj so tekmovalci v prvi uri prevozili kar 53 km poti. Kdor tega tempa ni zmogel, je zaostal in zanj ni bilo rešitve. Skoraj celotno moštvo KAS je prišlo na cdlj po določenem času. Ubežna skupina si je do 140. km priborila 2’20” prednosti, ki se je nato nekoliko zmanjšala, vendar je v zadnjih km zopet narasla. U-bežna skupina je tik pred ciljem opravila silovit nalet. Svoje sile je napenjal zlasti Merck.v. kateremu je dišal časovni odbitek za zmagovalca. Toda moral se je zadovoljiti z drugim mestom, čeprav je zmagovalca — Armanija — pokazala šele fotografija. Glavnina z Ocano je prispela na crili Po 1’56”. Kaj je pokazala današnja etapa? Je šel Merckx v protinapad? Si je opomogel? So ga njegovi najnevarnejši tekmeci načrtno spustili naprej, sami pa so preračunano šte-dili svoje sile? Na ta vprašanja je težko odgovoriti. Merckx predstavlja še vedno veliko skrivnost te dirke. Jutri bo na vrsti etapa na kronometer. Nato pridejo izredno težke pirenejske etape. Bo Merckx uspel nadomestiti zgubljeno? Bo Ocana znal ohraniti svoj naskok? Vprašanj je torej cela vrsta in prav zato postaja «Tour» od dne do dne bolj zanimiv in privlačen. Lestvica 12. etape: 1. Armani (It.), ki ie prevozil 251 km dolgo pot od Orrieres-Mer-letta do Marseilla v 5 25’28” s p. h. 45,351 km na urQ. 2. Merckx (Bel.) 3. Aimar (Fr.) 4. Van Del Vleuten (Niz.) 5. Paoiini (It.) 6. Letourt (Fr.) 7. Bouloux (Fr.) 8. Wagtmans (Niz.) 9. Huysmans (Bel.) vsi v času zmagovalca 10. Guimard (Fr.) 1*56” zaostanka in nato v njegovem času še drugi kolesarji. Skupna lestvica: 1. Ocana (Sp.) 64.00’24” 2. Merckx (Bel.) 7’34” 3. Zoetemelk (Niz.) 8'43” 4. Van Impe (Bel.) 9'20” 5. Gosta Pettersson (Šve.) 9’26” 6. Thevenet (Fr.) 10'08'’ V Cervio je prispel po 2.4'22”, kar je precej slabše od njegovega rekorda. Letos so vsakemu kandidatu za rušenje rekorda dovolili opraviti le po dva poskusa. Sama bo torej lahko poskusil še enkrat doseči novi rekord proge. BEZBOL Včeraj je v okviru naraščajniške-ga bezbolskega prvenstva na Opčinah domača Alpina premagala ekipo trebenskega Primorca z 12:4. Tre-benci so igrali precej bolje, kot v svojih zadnjih nastopih in je bil zato tudi poraz nižji, kot v prejšnji tekmi z Alpino. NA KOŠARKARSKEM EP «KADET0V» Lahka zmaga Italije v prvi tekmi s Švico 7. Mortensen (Dan.) 13’22” 8. Thomas Pettersson (Šve.) 14’50” 9. Agostinho (Port.) 20’31” 10. Guimard (Fr.) 21’35” zaostanka itd. Jutrišnja 13. etapa na kronometer za posameznike bo merila 16,300 km. VODNO SMUČANJE Antonio Sama m uspel postaviti novega rekorda v vodnem smučanju preko Jadranskega morja na progi Pulj — Cervia. Po 40 km presmučane poti je zašel na področje valov in je dvakrat padel (drugič je celo zgubil vlečno vrv). Italijanska košarkarska reprezentanca je izbojevala včeraj zjutraj, na evropskem košarkarskem prvenstvu «kadetov» v Gorici, lahko zmago proti Švici. Izid te tekme je bil namreč naslednji: ITALIJA — ŠVICA 102:24 (42:10) Postavi obeh moštev: ITALIJA: Furlan (8), Crisafulli, Giusti (14), Benatti (18), Villalta, Florio (12), Gorghetto (4) Vec-chiato (2), Anconetani (20), Bor-lenghi (2), Giroldi (18), Mascella-ro (4). ŠVICA: Meier, Steiger, Turer, Ma-riethor, Osoietzki (3), Caillat (2), Berthet (1), Bucher (2), Lehner, Duvervois (12), Daventher (4). Kazenski meti: Švica 8:16, Italija 7:18. Italijanski košarkarji so igrali zelo hitro ter praktično in se jim Švicarji niso mogli resneje upirati. Med najboljšimi italijanskimi igralci so bili Anconetani, Benatti in Geroldi. Včeraj so dosegli še naslednje izide: Izrael — Francija 65:64 Švedska — Turčija 78:48 Grčija — Avstrija 63:37 Jugoslavija — Z. Nemčija 67:50 Italijanska košarkarska zveza je sporočila, da so se doslej vpisale za prvenstvo 1. italijanske moške košarkarske lige naslednje ekipe: — Pallacanestro Simmenthal (Milan) — AP Cantu Birra Forst (Cautu) mena navodila, ki bi jih sicer dali tudi ustno. Podjetje prosi potrošnike, naj Javijo svoj odhod ln zagotavlja, da bo Izvedlo dela takoj po njihovem povratku, če bodo potrošniki to telefonsko sporočili. V obeh primerih, kot tudi v vsakem primeru nezadovoljstva, naj zainteresirani takoj telefonirajo na številki 750.555 In 750.272. Potrošniki naj strogo spoštujejo I mo v primeru službe javne var-navodila poverjenega osebja. nosti. |I.I.H.III»»»»».»».»I»»»l»l,»ll»».»»,,,'»».»*'**,»,*,*ll,,ll,l,,lll,,lll*,ll*lll,,lll,*,,,,l, pripravljala za ta nastop od 18. julija dalje v Tržiču. V italijanski reprezentanci bo nastopila tudi Tržačanka Lesioa, Id Igra za Jullo. NOGOMET V Torontu bi moral zagrebški Di' namo igrati proti grški državni nogometni reprezentanci, vendar ¥ moral sodnik tekmo v 18. min. d-P-prekiniti zaradi neredov na igrišču-Ker je sodnik pri stenju 1:1 dosodil enajstmetrovko v korist &’ kov, s tem pa se Jugoslovani ni' so strinjali, je nastal pretep, v k«' terega so množično posegli tudi navijači obeh enajsteric. Policija se je morala krepko potruditi, da ¥ razdvojila obe stranki, vendar tek' me niso odigrali do konca. SABLJANJE Naslov svetovnega ekipnega saJr Raškega prvaka v moškem floretu Je osvojila Francija. V finalu J* premagala Poljsko z 9:7. Italija je zasedla sedmo mesto- Dave Charlton bo vozli avto S4, ena znamke lotus na avtomobilski dirki za veliko nagrado Anglije, k* bo v Silverstonu prihodnjo nedelj0, Francozinja Francoise Mačehi ¥ zmagala v slalomu, veljavnem poletno nagrado v Alpe d’Hue*.