Lelo XII.
V.b.b.
Dunaj, dne 4. maja 1932
Sì. 18
OSKI SLOVENEC
Naroča se podnaslovom: ^KOROŠKI SLOVENEC11.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev,
Stane četrletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. 100.—
„Das einzlg erfreuliche Erelgnls!"
Misli k položaju po volitvah.
Dnevi po volitvah hočejo izveneti v žalostno komedijo. Vsi listi so polni zmag in napredovanja. Vse stranke so zadovoljne z doseženimi uspehi. Krščansko-socialci se tolažijo nad izgubo dunajskih volilcev, češ, da so svojo politično moč v podeželskih občinah in deželnih zborih kolikor toliko obdržali, socialdemokrati so „strli“ svojega najhujšega sovražnika na Dunaju in so prav srečni v izidu podeželskih volitev, vsenemci in Heimatblock se čutijo prenovljene v nacionalsocialističnih vrstah, landbundovci zatrjujejo svojo zadovoljnost, ker menda namenoma niso hoteli vmešavati velikih političnih vprašanj v občinske volitve. Kratko, vse stranke so vsepovsod zmagale. Seveda sili v vsa ta zmagoslavja nehote misel, da bo ta komedija prav kmalu dosegla svoj tragični konec. Nekako tako predstavo je imel tudi člankar v „Freie Stimmen“, ki je pri sestavi bilance občinskih volitev našel srečni zaključek: „Das einzig erfreuliche Ereignis ist der grosse Stimmenruckgang der Karntner Slowenen.“ Ne bomo mu kratili tega veselja in hočemo ostati zadovoljni z uradno statistiko.
Da pregledujemo izide tokratnih volitev in jih nekoliko globlje razmotrivamo, pridemo do edinega zaključka: Stari in okosteneli birokra-tični sistem avstrijskih strank se je popolnoma izživel In se trenutno nahaja v razkroju. Nemški narod jadra s polnim vetrom v fašizem.
Majhen razgled v strankarsko-politično življenje v Avstriji potrdi našo misel docela.
Krščansko-socialna stranka, ki je nekoč štela v svojih vrstah može kot Luegerja, Ender-ja, Seipla, je v stalnem umiku in životari danes le še iz svoje tradicije. Žalostno je njeno izpričevalo: Skozi dvajsetletje na državnem krmilu si ni znala ustvariti novega, razmeram odgovarjajočega političnega življenja, ni si znala vzgojiti mladega in s krščanskim idealizmom prežetega naraščaja. Njen program, ki bi v svojih krščansko-socialnih idejah lahko bil neizčrpljiv vir življensko-resnične politike stanovskega solidarizma, služi danes le še plitvim napadom proti socialdemokraciji in liberalnim vrstam. Ta stranka danes na primer ne ve, kaj naj počne z zadnjo papeževo okrožnico! V tem Političnem negativizmu ji seveda nedostaja vsak notranji razmah in višji idejni polet. Sama^ raztrgana ne more najti nobenih pravih državno-političnih smernic in je — razumljivo ~~ čisto nedostopna manjšinsko-političnim vprašanjem. Li ni značilno, da se „Reichs-Post‘‘, glavno krščansko-socialno glasilo, že vsa leta po vojni udinja političnim švadroner-iem, ki rovarijo iz osebnega nezadovoljstva Proti sosednji državi. Taista stranka na Koroškem do danes ni bila zmožna kljub svojemu lepemu programu, da bi si bila prilastila na-Pram naši manjšini nekoliko pravičnejše stališče. Slovenska politična organizacija ji je o priliki državnozborskih volitev zastavila glasove iz svojih načelnih vidikov, a zaman išče v teh vrstah krščanstva. V svetu je tako, da zahteva življenje vsakogar, tudi strankino, Polnost resnične vsebine, da zamore rasti naprej. Vsaka politična organizacija, ki životari le še v napadih na druge, pa je brezpogojno sojena v smrt.
To našo trditev dokazuje še bolj razsul vsenemške in landbundovske stranke. Čas kratkomalo ni več naklonjen pangermanistič-nemu liberalizmu in razrednemu boju. Dnevi Dobernigov, Angererjev, Schoberjev so pač šteti in ostajajo le še kot zgodovinsko zname-
nit kos vsenemške nadutosti in ošabnosti. In istotako je konec demagoške politike in osebnih karijer različnim Šumijem, Glantschnigom etc. Naj ti gospodje sedaj ne pozabijo, da šteje politična organizacija koroških Slovencev v naši deželi več volilcev kot vsenemška in več občinskih odbornikov kot landbundovska! In gre se obenem še za kvaliteto volilcev. Politični bankerot teh dveh strank ustvarja za našo manjšino poseben položaj, ki zna zahtevati izredne narodne žilavosti. Landbundovska stranka je bila do danes politično torišče nezavednega slovenskega rodu. Kulturno se je ubogi rod itak že celo desetletje izživljal v slovenskem narodnem življenju, posečal celo naše kulturne prireditve, živel z nami vred naše svojstveno slovensko življenje. Le o priliki političnih volitev je še iskal nemškega stika in prijateljstva. Občinske volitve so sedaj jasno dokazale notranji razkroj Landbunda, njegovo brezorientiranost in nedisciplino. Celovški Nemci, katerim je napadanje slovenskega življa hrana in obleka, so pretečo nevarnost v naših krajih izborno zaslutili in se skupno z landbundovskimi voditelji z vso silo vrgli na to, da rešijo raz potapljajoče se ladje Landbunda vsaj kos nezavednih pristašev v rešilne čolne najrazličnejših gospodarskih strank in blokov. Mi novih pridobitev nismo iskali, ker dobro vemo, da bo prihodnji vihar še strahovito pometal s temi borimi čolnički. Zadoščenje nam je le, da se je izjalovila nemška teorija „vindišarjev“ še na političnem polju.
Radovedni smo na koroško socialdemokracijo, ki brezdvomno šteje v svojih vrstah
Pisati o tem, koliko so napredovale ali nazadovale stranke pri občinskih volitvah v celoti, je nesmiselno, ker stranke niso nastopale povsod pod lastnim imenom, ampak so se posluževale z ozirom na krajevne razmere tudi drugih imen. K temu pridejo še skupne liste. Tukaj se da sicer točno določiti število mandatov posameznih združenih strank, ne da pa se določiti število glasov posameznih strankinih pripadnikov. Tako je tudi naša stranka nastopala marsikje pod drugim imenom, kakor v Bekštanju, Selah, na Rudi ,in Žihpoljah, ali se vezala z drugimi strankami, kakor v Vernber-gu, Lipi, Gozdanjah, Podkloštru, Mariji na^ Žili, Medgorjah in na Brdu, v,Globasnici in v Straji vasi pa ni bilo volitev, ker je bila vložena samo ena lista. Navajamo danes končne številke o izidu.
(Znaki: Slov. = Koroška slovenska stranka, Soc. = socialdemokrati, Wp. = gospodarska stranka, Lb. = Landbund, Ns. = narodni socialisti. Kom. ,= komunisti. Prve številke pomenijo število glasov, druge število mandatov; v oklepaju so številke zadnjih občinskih volitev.)
Otok: Slov. 66 — 2 (66 — 2), Lb. 95 — 3, Wp. 147 — 4, Soc. 114 — 3.
Hodiše: Slov. 225 — 7 (211 — 7), Wp. 204 _ 7, Soc. 86 — 2.
Žrelec: Slov. 39 — 1 (—•), Wp. 221 — 7, Soc. 323 — 8.
Kotmara vas: Slov. 126 — 3, (147 — 4), Lb. 240 — 7, Soc. 127 — 5, Ns. 33 — 1.
Bilčovs: Slov. 237 — 9 (223 — 7), Wp. 74 — 2, Neusasserpartei 48 — 1.
lep del koroškega slovenskega naroda. Sicer pa je danes še močno zaprežena v ta čudni internacionalni nacionalizem in tudi o kaki taktiki ali diplomaciji pri njej ni govora. Saj se zaenkrat znajde komaj pri malenkostih v svojem socialističnem elementu. Zato bo zanjo najbolje, da sledi „nacionalno-političnim“ težnjam celovških gospodov, ker ji bo na Koroškem še itak predla trda in bo imela izvojevati še hudo bitko z nacionalsocialisti.
Tako je sedanje politično ozračje in pa „das einzig erfreuliche Ereignis11. Razmere in dnevi so nam vsekakor naklonjeni, če nas najdejo še naprej zdrave in čvrste. Domišljavosti in pokoja pa nam ni treba, ker bo politično življenje v bodoči dobi zahtevalo še velikih žrtev v prid enotni naši ideji, požrtvovalnih voditeljev in v nas vseh globoko zasidrana načela svetovnega in narodnega naziranja. Li ne zahtevajo izredni dnevi že danes tudi izreden narodni idealizem, ki korenini v najglobljem kotičku naše duše? Gorje nam, če prezremo sodobnih znamenj! Nejasnost in plitvost sta dovedli demokracijo, to najmodernejšo in obenem najnevarnejšo iznajdbo, v popolno krizo, liberalizem je razrešil disciplino in enotnost tudi organizacijam. Na nemškem in avstrijskem pogorišču triumfira Hitler, ki že. danes smelo zahteva razpis novih državnozborskih volitev. In nemški narod se mu predaja v obupu, da se otrese okostenelega političnega režima in je pripravljen pričeti, četudi pod politično diktaturo, novo življenje. Kaj z nami, če nas dnevi prehitijo in če pozabimo, da smo tudi v Avstriji?!
81 — 5
Žihpolje: Unpol. Wirtschp. 138 — 5, Lb. 232 — 8, Soc. 78 — 3.
Radiše: Slov. 114 — 5 (94 — 3), Lb. 161
___ 7
Št. Tomaž: Slov. 60 — 1 (60 — 1). Škofiče: Slov. 198 — 6 (206 — 6), Wp. 213
—	6, Soc. 108 — 3, Kom. 40 — 1.
Bistrica v Rožu: Slov. 100 — 2 (135 — 3), Soc. 459 — 9, Ns. 198 — 4, Kom. 63 — 1.
Borovlje: Slov. 352 — 4 (388 — 4), Wp. 464 — 5, Soc. 1386 — 15, Ns. 318 — 3, Kom. 146 — 1.
Šmarjeta v Rožu: Slov. 251 — 10 (189 — 7), Wp. 108 — 4, Soc. 66 — 2.
Glinje: Slov. 124 — 4 (157 — 5), Wp. 144
—	5, Soc. 201 — 7.
Svetna vas: 242 — 9 (224 — 8), Soc. 105 — 3, Wn. 109 — 4.
Slov. Plajberk: 124 — 5 (91 — 3), Wp. 138
—	6, Soc. 3 — 1.
Sele: Slov. kmetje in delavci: 246 — 10, Wp. 68 — 3, Soc. 24 — 1, Kom. 66 — 2.
Dobrla vas: Slov. 333 — 5 (395 — 6), Lb. 228 — 3, Wd. 591 — 9, Soc. 246 — 3.
Galicija: Slov. 133 — 6 (127 — 5), Lb. 147
—	6, Soc. 97 — 4.
Globasnica: Slov. 16 (351 — 11), Lb. —,
Soc. —.
Rikarja vas: Slov. 234 — 6 (354 — 8), Lb. 175 — 4, Soc. 43 — 1, Delavska kmet. stranka 201 — 5.
Škocijan: Slov. 231 — 6 (205 — 5), Wp. 276 — 7, Soc. 117 — 3.
Izid občinskih volitev dne 24. aprila 1932
Samostojna kandidatura naše stranke 6559 glasov in 211 mandatov. — Samostojna in kandidatura naše stranke pod drugimi imeni: 7635 glasov in 236 mandatov. — Z gospodarskimi listami skupaj imamo Slovenci 259 mandatov.
Zg. Vesca: Slov. 106 — 7 (111 — 6), Wp.
Žitara vas: Stov. 184 — 5 (201 — 5), Lb. 187 — 6, Soc. 171 — 5.
Pliberk: Slov. 58 — 2 (70 — 2), Wp. 179
—	6, Soc. 79 — 2, Ns. 54 — 2, Stàndeblock 127 — 4.
Bistrica pri Pliberku: Slov. 393 — 10 (417
—	13), Wp. 109 — 3, Soc. 279 — 7.
Libeliče: Slov. 83 — 4 (60 — 2), Soc. 74 - 3, Kom. 52 — 2, Wp. 70 — 3.
Libuče: Slov. 198 — 7 (209 — 6), Lb. 85
—	3, Soc. 184 — 6.
Blato: Slov. 379 — 12 (364 — 13), Lb. 56
—	2, Soc. 56 — 2.
Žvabek: Slov. 108 — 9 (114 — 7), Lb. 31
—	2, Soc. 21 — 1.
Bela: Slov. 389 — 9 (429 — 11), Wp. 133
—	3, Soc. 263 — 6, Ns. 91 — 2.
Djekše: Slov. 89 — 3 (—), Lb. 96 — 3, Wp. 123 — 5, Soc. 122 — 5.
Grebinj: Slov. 155 — 4 (195 — 4), Wp. 401
—	11, Soc. 186 — 5.
Vovbre: Slov. 94 — 3 (94 — 3), Lb. 290 — 10, Wp. 38 — 1, Soc. 64 — 2.
Ruda'. Wp. 267 — 8, Soc. 175 — 5, Christ-lichsoz. 112 — 3.
Št. Peter na Vašinjah: Slov. 127 — 4 (125
—	4), Wp. 224 — 8, Soc. 116 — 4.
Važenberg: Slov. 100 — 2 (81 — 2), Lb. 513 — 11, Soc. 337 — 7.
Velikovec: Slov. 91 — 1 (88 — 1), Wp. 276
—	4, Soc. 345 — 6, Ns. 322 — 5, Heimatschutz 287 — 4.
Loga vas: Slov. 355 — 10 (357 — 10), Wp. 68 — 1, Soc. 170 — 5, Kom. 28.
Ledince: Slov. 158 — 4 (177 — 6), Soc. 196 — 6, Wo. 163 —5, Heimatschutz 38 — 1.
Št. Jakob v Rožu: Slov. 554 — 8 (626 — 9), Wp. 241 — 3, Soc. 694 — 10, Ns. 192 — 3.
Bekštanj: Bekštanjska stranka 580 — 7, Lb. 432 — 5, Soc. 655 — 8.
glasovi
Samostojni nastop naše stranke . 8547 Naša stranka pod drugim imenom — Naša stranka v kompromisnih listah .... —
8547
1928	1932
odborniki	glasovi	odborniki
244	6559	211
1076	25
8—23 252	7635	259
Če prištejemo glasove onih občin, kjer so bile naše kandidatne liste zavrnjene (Rožek), ozir. prepozno vložene (Bistrica na Žili) in občine. kjer ni bilo volitev (Globasnica in Straja vas) in število naših volilcev v krajih s kompromisnimi listami po izidu zadnjih občinskih volitev leta 1928, je končna volilna bilanca sledeča: Leta 1928: 9068 glasov in 252 odbornikov, leta 1932: 8929 glasov in 259 odbornikov.
Tokratne občinske volitve v teh občinah pa izkazujejo napram zadnjim deželnozbor-skim volitvam napredovanje za 524 glasov.
Avstrija. Nekateri gospodarstveniki so sprožili misel, da bi se odplačevali dolgovi in obresti inozemstvu z lesom. Devizna zaloga Narodne banke se je namreč zelo skrčila in bi bilo našemu gospodarstvu, ako je misel izvedljiva, veliko pomagano. — Narodni socialisti so po uspehih pri zadnjih volitvah zahtevali razpust državnega zbora. Naše skromno mnenje je, da bi najprej na Dunaju, na Nižjeavstrij-skem in Solnograškem pokazali, kaj so in kaj zmorejo. — Na zadnji seji državnega zbora so stavili vsenemci, heimatblokovci in socialdemokrati predlog, da naj se razpusti državni zbor in razpišejo nove volitve, ker sedanje parlamentarno zastopstvo ne predstavlja več mišljenja naroda. Predlogi so bili odkazani u-stavnemu odboru. Izgleda, da bomo imeli letos v jeseni res državnozborske volitve. — Vlada je predložila parlamentu nov društveni zakon, ki je dosti svobodnejši od sedanjega. Po novem osnutku se društva pri oblastih zanaprej ne bodo več vodila v evidenci. Društvo je pravno ustanovljeno, ko so sprejeta pravila in je izvoljen načelnik. Natančno bomo poročali o njem potem, ko izide zakon. — Na prvi seji parlamenta je podal zvezni kancler vladno izjavo. Uvodoma je govoril o korakih vlade na gospodarskem in finančnem polju, o stanju, v katerem se tačas nahaja vprašanje podunav-
ske federacije in o prizadevanjih velesil, dalje o omejitvi uvoza in vladnih zakonskih predlogih. Vlada je pripravljena, da ukrene vse, kar je potrebno, da z lastno silo vzdrži državno gospodarstvo in pomaga tudi še zasebnemu. Avstrija, kakršna je bila ustvarjena leta 1919, je važen faktor srednjeevropskega gospodarstva, pa tudi činitelj miru, ki se ga ne sme podcenjevati. Da se ohrani in utrdi to stališče, ni samo v interesu Avstrije, temveč tudi v interesu vseh, ki želijo miren razvoj sveta. — Ko ni druge rešitve, tako se vsaj trdi, so se; že dalj časa pričakovale uvozne prepovedi. Preteklo soboto so stopile v veljavo uvozne prepovedi, ki obsegajo 67 predmetov, ki se pridelujejo doma ali pa so luksuzni, to se pravi, da za življenje niso neobhodno potrebni. Prizadeti so pridelki inozemskega kmetijstva kakor: južno sadje, slive, kumare, pitana živina, teleta, svinje, perutnina, sirovo maslo, svinjska mast, slanina, margarina, žganje, vino, mošt, pecivo, meso, klobase, sir, kondenzirano mleko, sadne konzerve in marmelade, rjavi premog itd. Še veliko več postavk tvori prepoved industrijskih izdelkov. Prihraniti se namerava na ta način 375 milijonov šilingov. Dunajski trgovci so proti temu brez uspeha protestirali. Vprašanje je, če ni bil storjen račun brez krčmarja, ker morejo priti sedaj tudi sosedne države in prepovedati uvoz predmetov, ki se izdelujejo pri nas samo za izvoz in jih imamo v obilici. Industrija je pri nas itak že čisto na tleh. Ni naj-prvovrstnejša naša trgovinska politika, ki je podpirala najprej industrijo, sedaj pa hoče podpirati kmetijstvo, ko je že zelo pozno in sta obe panogi takorekoč že na tleh.
O podunavskem vprašanju se razmotriva naprej. Po poročilih iz Ženeve se z gotovostjo računa, da bodo posvetovanja finančnih strokovnjakov štirih velesil o finančni obnovi po-dunavskih držav tako daleč uspela, da bo dostavljena vsem podunavskim državam posebna nota z pozivom, naj v določenem roku v posebni spomenici obrazlože svoj gospodarski položaj in svoje želje glede finančne podpore. Na podlagi teh odgovorov bo nato odbor stavil točne predloge. Poroča se dalje, da so se zastopniki prizadetih držav sporazumeli o vprašanju gospodarske obnove podunavskih držav. Po tem poročilu so izjavili odposlanci Češkoslovaške, Francije, Nemčije, Italije in Avstrije, da so njihove vlade pripravljene prevzeti pre-višek madžarskega, jugoslovanskega in romunskega žitnega pridelka. Ta načelna izjava tvori že sama po sebi osnovo za podunavski sporazum. Politični krogi so sprejeli vest z velikim zadovoljstvom. Pri tem izražajo nado, da bo z dobro voljo mogoče rešiti tudi težavno vprašanje o prednostnih carinah, tako da bo podunavsko gospodarsko vprašanje rešeno v svoji celoti in bo zadoščeno interesom vseh prizadetih držav. Po tem izgleda, da se res bližamo podunavski gospodarski zvezi.
Politične vesti. Narodni socialisti so pozvali centrum, da se pogaja z njimi glede sestave nove pruske vlade. Že se vršijo pogajanja v Berlinu. Centrum bo od hitlerijancev gotovo zahteval svobodo v zunanji politiki. Sklepe in sporazume z narodnimi socialisti bo moral seveda odobriti zbor zaupnikov centru-ma. Pruski deželni zbor se sestane 24. maja, kateri dan bo podala vlada ostavko. — Med Kitajci in Japonci se je dosegel v Šanghaju sporazum glede likvidacije vojne. Sovražnosti se popolnoma ustavijo, Kitajci ostanejo v svojih položajih, Japonci se umaknejo do črte, ki so jo zavzemali pred pohodom 28. januarja in umik japonskih čet bo nadzoroval skupen odbor. Da so Japonci tako daleč popustili, leži vzrok predvsem v tem, da so se pojavili v Mandžuriji upori proti novi neodvisni vladi, ki je odvisna od Japoncev. V vzhodni in severni Mandžuriji se je uprlo vse prebivalstvo. Japonske čete, ki so bile doslej združene večinoma v Mukdenu, so bile skoraj v celoti odposlane proti ustašem. Število oboroženih ustašev presega 20.000 mož. Prihajajo še nova japonska ojačenja. Japonci trdijo, da so upore zanetili Rusi, ki podpirajo ustaše z orožjem, municijo in hrano. Rusi so združili ob meji ogromno število svojih čet. Zato je položaj med Japonsko in sovjetsko Rusijo dosti napet. Sporazum med Kitajci in Japonci je v zadnjem času nekoliko ohladil atentat Korejca — Koreja je japonska pokrajina — v Šanghaju o priliki proslave rojstnega dne japonskega cesarja. Bomba je nevarno poškodovala 15 najodličnejših japon-
skih oseb, kakor generalov, konzulov itd. Aretiranih je bilo več sto ljudi. — Francija se pripravlja na nove volitve. Uspehe hitlerjancev v Nemčiji porabljajo stranke za to, da agitirajo za narodno fronto, ki naj tvori protiutež Nemčiji. — Razorožitvena konferenca v Ženevi traja dalje in so bili predloženi novi razorožit-veni predlogi. Ameriški delegat Stimson je prav slabo odrezal in takorekoč obupal nad Evropo. Tudi o podunavski federaciji se naprej razpravlja. Skoro je izven dvoma, da do tega polagoma pride.
11 DOMAČE NOVICE |
Sprejemni izpiti za učiteljišče. Učiteljski študij se je nekoliko omejil in bo letos otvorje-na pripravnica samo na zveznem učiteljišču. Prošnje je vložiti do 1. junija in jih kolekovati z 1 S. Pogoji: dopolnjeno 14. leto, avstrijsko državljanstvo, obvladanje snovi glavne šole, telesna sposobnost, nravstvena neomadeže-nost. Priloge prošnji: rojstni list, domovnica, zdravniško izpričevalo, zadnje šolsko izpričevalo. Učencev popis mora vposlati šolsko vodstvo neposredno. Za moško učiteljišče se pričnejo izpiti 5. julija in trajajo dva dni, za žensko učiteljišče pa 7. julija ob 8. zjutraj. Izpit nima namena, da preizkusi znanje, ampak sposobnost. Izpit je pismen in ustmen in vsebuje računanje in jezikovne vaje ter posluh.
Zbor trgovinske zbornice. Iz poročila o zadnji seji zbornice za trgovino, obrt in indu-i strijo, ki se je vršila dne 25. aprila, posnemamo, da je ministrstvo za promet in trgovino sklenilo, da se opusti zvezna puškarska šola v Borovljah s koncem šolskega leta 1931/32, ker je treba štediti in ker je obisk šole preslab. Zvezno ministrstvo prepušča deželnemu glavarju, da odloči, ali naj se izpopolni obrtno-nadaljevalna šola v Borovljah, ki bi mogla nuditi nadaljevanje izobrazbe puškarjem kakor domačim kovinskim obrtnikom. Pogajanja še niso zaključena. — Trgovci se pritožujejo, da dobavlja državna tiskarna na Dunaju javnim uradom papir in pisalne potrebščine po zelo ugodnih cenah. Vsled tega domači trgovci nič ne zaslužijo. Državna tiskarna se namreč vzdržuje z davčnim denarjem in prodaja predmete s ceno, ki jo plačujejo trgovci. Trgovci s pisarniškimi potrebščinami protestirajo proti temu. — Zbornica je dosegla zelo lep uspeh glede obmejnega prometa z Jugoslavijo. Zvezni kanclerski urad je na prizadevanje zbornice odredil, da smejo od 1. maja naprej izdajati naslednje obmejne carinske stražnice znamke za prestop meje: Rabenstein, Rekarja vas, Pliberk, Podljubelj (Ljubeljsko sedlo) in Jezersko sedlo. — Nekateri so se pritoževali nad prehitro naraščajočimi zasebnimi realitetnimi posredovalnicami, ki so se pomnožili od 7 na 33. Zahteva se, da mora imeti vodja take posredovalnice usposobljenost, ker mora prenehati trgovanje z zemljišči v špekulativne svrhe. — Govorilo se je tudi o prometu z jajci in zahtevalo, da se inozemska jajca zaznamujejo, kakor tudi vložena.
Deželno poklicno varuštvo in deželni mladinski urad. Pred desetimi leti se je ustanovil ta urad, ker se je videlo, kako zanemarjena je vzgoja in odgoja nezakonskih otrok. Urad obsega glavarstvi Celovec mesto in Celovec dežela, to je ozemlje, na katerem prebiva okrog 52.000 prebivalcev. Urad pa je posegel tudi v druge kraje, kjer je bila potreba nujna. Na več krajih ima svoje oskrbnice, ki nadzirajo duševno in telesno vzgojo nezakonskih otrok. Nekaj številk: V lanskem letu je bilo na tem o-zemlju rojenih 586 nezakonskih otrok. Obravnavati je imel urad preteklo leto okrog 1000 zadev nezakonskih otrok in varuštva, oziroma kuratorstva zakonskih otrok. Od 586 nezakonskih otrok je bilo 577 otrok od nezakonskih mater, 5 od ovdovelih in 4 od ločenih. Zanimivo je tudi, kje so vse te sirote: 386 pri materah, 147 pri živečih starših, 2 pri očetu, 11 pri dedih ali babicah, 8 v občinski oskrbi in 32 na prehrani. Razveseljivo je, da je večina otrok pri svojih materah, vsled česar je tudi umrljivost zelo nizka. Po poklicu je bilo od nezakonskih mater v teh krajih: 249 dekel, posestniških hčera in gospodinj, 88 dninaric in pomožnih delavk, 149 sobaric, natakaric, uradniških moči, nameščenk in žensk v samostojnem poklicu. Poročilo dalje navaja število aktov, ki jih je rešil urad, in ugotavlja, da so 1. 1922 tvorili
70 odstotkov vseh kaznjencev, hiralcev in pohabljencev nezakonski otroci. To so žalostne številke.
Taktika soc. demokratske agitacije. „Ko-roški Slovenec11 od dne 6. aprila t. 1. je prinesel med drugim tudi nek dopis: „Kako bi se dalo štediti pri občinah.11 Članek je namenjen brezdvoma za podeželske občine ter navaja med drugim različne načine oskrbovanja občinskih ubožcev. V zadnjem odstavku omenjenega dopisa pa pripominja uredništvo, da se zde misli dopisnika z ozirom na sedanjo dobo nazadnjaške. Vsebino tega članka so znali porabiti soc. demokrati v Rožu za agitacijo proti Slovencem in to na prav zvit način. Hodili so od hiše do hiše ter tam kazali, kakšen da je program Koroške slovenske stranke in da bodo morali hoditi ubožci od hiše do hiše, ako dobijo občine v roke Slovenci. Agitirali so seveda z zavijanjem in lažjo ter čitali le tiste stavke, ki so jih mogli izrabiti v svojo korist ter seveda razlagali po svoje. Nikjer pa se ni omenil zadnji stavek tega članka, ki se glasi: Te vrstice nam je poslal gospodarski strokovnjak in se zde misli njegove z ozirom na splošni napredek nazadnjaške. Izreden čas zahteva vendar izredne ukrepe. Kaj vse je ukrenila zvezna vlada, da vzdrži valuto in da ohrani ravnovesje v proračunu. Tudi občine, posebno izključno deželske, se morajo poslužiti izrednih nepriljubljenih ukrepov, da se davkoplačevalec ne obremeni preveč z dokladami in da se mu o-mogoči obstoj na lastni grudi. Prepričani smo, da se bodo dale navedene misli marsikje izvesti v prid davkoplačevalcem. Uredništvo. — Stavki tega članka so se celo čitali na javnem zborovanju v boroveljski kinodvorani ter seveda obrazložili po svoje. Prvič se je dogodilo v Borovljah, da so soc. demokrati rabili slovenske besede na javnem zborovanju, a ne v kulturne namene, ampak v hinavski posmeh in zasramovanje slovenskega naroda, iz katerega izhaja pretežna večina socialnih demokratov v Rožu. Tako so toraj zastopniki internacionale zopet enkrat javno pokazali, kakšno sovraštvo <-la gojijo do vsega, kar je slovensko.
Ledince. (Po volitvah.) Tudi pri nas so se ženili socialdemokrati in landbundovci, a ni prišlo do poroke. Nato so skovali landb. Hei-mattreue Wirtschaftspartei. Heimattreu so postali na ukaz celovškega Heimatbunda, ki je izdal povelje, da se mora združiti vse proti Slovencem, ki so edini sovražniki Koroške. Na tej listi je bil tudi eden naših uskokov, ki pa se jim je zdel z ozirom na naziv stranke premalo zanesljiv ter so ga črtali zadnji dan iz kandidatne liste. Užaljen je takoj postavil stranko Heimatblock. In agitacija se je vršila od hiše do hiše, da volijo Slovenci Heimatblock. Nekaj jih je nasedlo, a že sedaj obžalujejo. Hodil je mož z dežnikom in nahrbtnikom in obljubljal iz kupleta: Če bom jaz župan... le volte vsi na mojo stran, bom davke djav vse na drugo stran ... Tako so napredovali socialdemokrati za 2 mandata in so postali najmočnejša stranka v občini. Mogli bi postaviti župana, a so se že pred volitvami zaročili z Landbundom, da bodo glasovali za njih kandidata. In tako bo yladala našo občino rdečo-zelena zveza s petimi uradniki, ki bodo gotovo dobro zastopali kmeta in delavca.
Kožentavra—Borovlje. Dočim se je v dobi zadnjih 10 let bil o priliki volitev glavni boj med nemško in socialnodemokraško stranko, so se topot vrgli naši mednarodni sociji na Koroško slovensko stranko. Na zborovanju v Kapli so ti gospodje že vedeli povedati, da bodo morali berači prositi od hiše do hiše, ako se bo volilo Slovence, kajti to je menda program Kor. slov. stranke. Krona vsemu temu pa se je dala na zborovanju soc. demokratske stranke dne 18. aprila v kinodvorani v Borovljah. Dočim se je držal župan stvarnega poročila, se je oglasil k besedi boroveljski učitelj Just, sin slovenskih staršev, ter udaril po Slovencih, kot zna le odpadnik — renegat. Preči-tal je neke stavke iz „Kor. Slovenca11 od 6. forila t. 1. na prav zvit način ter povedal, da 'ma naša stranka na programu, da morajo iti reveži beračit. Ni pa omenil zadnjega stavka dotičnega članka, ko piše uredništvo, da se povsem ne strinja z dopisom. — Omenil je, da je Prijavilo za obč. volitve svoje kandidate 5 strank, od katerih pa Kor. slov. stranka ne prireja shodov, pač pa dela bolj zahrbtno. Hujskal je javno svoje ovčice ter tudi dosegel, da se je našlo nekaj pobalinov, ki so dali duška s fej
klici na Slovence. Da ni težko nahujskati ljudi proti Slovencem, to ve tudi g. učitelj prav dobro, saj je vedel, da bo storil s tem uslugo tudi nemškutarjem. Rotil je celo slovenske delavce, naj ne dajo glasu tej stranki. Vedno smo mislili, da so ravno učitelji poklicani, da vzgajajo ljudstvo k spravi in spoštovanju do vsakega; a kakor kaže, je pri nas ravno narobe. Spozabil se je celo tako daleč, da je omenil ime nekega umrlega bivšega župana in da bi se isti obrnil v grobu, ko bi slišal in vedel, kaj piše ..Koroški Slovenec11. Omenjamo le to, da bi se obrnil morda tudi stari oče tega gospoda učitelja, ko bi slišal lepe besede svojega potomca, sam pa je od svojih doživel tudi le razočaranje. Nismo nikdar za osebne napade, a ko se proti nam brez vsakega povoda javno hujska, ne moremo molčati. In tak mož je poklican, da vzgaja našo mladino! Ta gospod poučuje naše otroke v posebnih urah v slov. jeziku, in ako vzgaja mladino v tem duhu, ki ga je pokazal na omenjenem zborovanju, potem smo prepričani, da dobi nekoč nagrado Heimatbunda in Sudmarke.
— -J j»različnega blaga, nizko pod ceno, radi prestavka v trgovini.
KLEMEN JAK
Postrežemo	73
v slovenskem jeziku ! Celovec, Kaiser-Franz-Josefsplafz 3.
Rožek (O volitvah.) Zaradi enega nelast-noročnega podpisa je zavrnila občinska volilna komisija našo listo. To brezobzirno in sovražno postopanje volilnih mož je povzročilo v našem ljudstvu skrajno ogorčenje, ki ga je podprla nato še negativna rešitev vloženega priziva na okrajno volilno komisijo. Celovška volilna komisija je enake in še težje slučaje nemških strank po posredovanju Heimatbunda reševala povoljno! Da bi naši volilci vendar ne prišli ob edino svojo državljansko pravico, smo hoteli oddati svoje glasove gospodarski stranki za dva ali vsaj enega člana v krajnem šolskem svetu. Do sedmih zvečer pred volitvami smo pričakovali odgovor, ki je vsekakor klasičen primer nestrpnosti nemških in nezavednih rojakov: Odklonili so našo protizahtevo in pripomnili „der Anschluss der slowenischen Wahler an die Wirtschaftspartei, die ja doch im Interesse des Steuertràgers gearbeitet hat und weiterzuarbeiten verspricht, ist als selbst-yerstandlich anzusehen11. Sledijo podpisi Fritz Seidl, Simon Woschitz, Leopold Leutner etc. Odgovorili smo na tako nizke besede seveda s polno abstinenco. In odgovarjati hočemo še naprej!
Zgornja Vesca. (Volitve.) Tudi pri nas nismo zaostali v delu za občinske volitve. Storili smo svojo dolžnost kljub silnemu navalu od nasprotne strani. Naša stranka je dobila 106 glasov in 7 mandatov. Proti nam združeni rdeči socialisti in zeleni landbundovci so dobili 81 glasov in 5 mandatov. Volitve so zopet pokazale, da so v sovraštvu proti Slovencem enaki rdečkarji kakor zeleni. Naj bo to našim volil-cem opomin, da bodo vedeli, če jih bodo še kdaj hoteli vjeti v svoje mreže. Volilcem naše stranke naša zahvala za zaupanje!
Bilčovs. (Vera v nas same.) Boj občinskih volitev je končan. Izvojevana je častna zmaga, na katero je naš zavedni slovenski kmet in delavec lahko ponosen. Prorokovali so nam nasprotniki pogin, češ, da bo Koroška slovenska stranka dobila samo 5 ali kvečjemu 6 mandatov, a volitve so pokazale, da smo dobili več nego smo pričakovali sami, namreč 9 mandatov in obe nasprotni stranki skupaj samo 3.
S svojim nastopom dne 24. aprila so naši volilci jasno pokazali, da bolj zaupajo našim možem, ki se držijo ene in iste barve, nego pa onim, ki so samo tam. kjer kaj nese. Z vsemi silami se je delalo pri nas na to, da bi prišel nazaj na županski stolec nosilec nasprotne liste, kateremu bi tajnikoval g. učitelj. Ta nakana se je izjalovila, četudi so skušali naše volilce premotiti z raznimi zvitimi pismi. Ustrahovati so hoteli č. župnika s tem, da so mu na vrata nastavili grozilna pisma, v katerih je bilo pisano, da je njegova pot iz farovža v cerkev in nazaj. Tudi tukaj niso dosegli svojega namena. Niso mogli gledati dalje volilnega predloga naše stranke na občinski deski in so ga zato ponoči odstranili. In ravno to nizkotno agitacijsko postopanje jim je pripomoglo do lepega padca, ker naše ljudstvo ve soditi med pravico I
in brutalno silo. Pa se sedaj vprašajmo, ali je tega vsega treba? Ali bi se mi ne mogli lepo razumeti in živeti v miru, kot so živeli naši predniki? Lahko bi živeli v miru in zastopno-sti, ko bi vsi ostali zvesti samim sebi, zvesti veri in jeziku naših prednikov. Ali ne bi moglo biti med nami vse lepo in enega duha? Prav lahko bi bilo, ko bi ne imeli med seboj ljudi, katerih želja je, da bi se vsi navzeli duha g. Tavšica in postali nekaj, kar ni ne tič ne miš. Zato naj tudi vsi oni, ki so se do danes pustili voditi od onega, ki ima voditi šolo, spoznajo, da je edino prav in pošteno, če ostanemo zvesti sebi in imamo vero v nas same. Vsem našim zvestim volilcem pa tem potem izrekamo zahvalo za zvestobo dne 24. aprila. V imenu izvoljenih vam zagotavljamo, da ste lahko prepričani, da vas bodo naši občinski svetniki v vsakem oziru odločno in vestno zastopali.
Sele. (Starosta Selanov umrl.) Dne 24. apr. je preminul najstarejši mož naše župnije Andrej Užnik, p. d. stari Travnik. Dosegel je visoko starost 91 in pol leta. Kljub temu je še dobro videl in slišal in spomin je imel še izredno svež, da je vedel marsikaj zanimivega povedati iz starih časov, ko je bil župan, eden prvih županov v Selah. Ker je bil kot prevžit-kar dobro oskrbljen, so mu stara leta potekala prav mirno. Pred štirimi leti je obhajal zlato poroko. Žena mu je umrla pred dobrim letom, sedaj pa ji je sledil še on. Naj počiva v miru!
Šmarten pri Celovcu. Menda že dolgo ni bilo tako domače na tem pokopališču. Položili smo 26. aprila v njivo božjo truplo rajne gospe Jošefe Munch. Rajna je bila po rodu iz Zahom-ca na Žili. Majhen je bil dom za veliko število otrok. Svoje življenje je pa preživela čisto tiho v službi za družino. Pogreb je bil lep. Domačini in znanci, razkropljeni po deželi, so se zbrali v slovo od rajne in pokazali tudi na zunaj lepo vaško skupnost.
Okrog nas. Dne 23. aprila so zabeležili na Koroškem 15.236 podpiranih brezposelnih in 15.394 nepodpiranih. Število podpiranih je v teku enega tedna padlo za 998 oseb. — Dne 27. aprila okrog polnoči je izbruhnil požar pri posestniku Kokarniku v Ziljah. Pogorelo je gospodarsko poslopje in priključeni objekti. Rešiti se je dala samo živina. — V Skofičah je isti dan zjutraj pogorelo Prunovo gospodarsko poslopje. Tudi tukaj je razen živine vse uničeno. Hiša je že gorela, pa se je dala še obvarovati. Kam nas bodo privedli ti mnogoštevilni požari. Ni še dosti siromaštva, mora se ustvarjati novo po nepotrebnem. — V Hodišah je razpisano mesto občinskega tajnika. Prošnje je treba vložiti takoj. — Tiskarno Gutenberghaus v Celovcu je kupil neki baron von Sterneck.
NAŠA PROSVETA
Nazaj k materi!
K Očetu bi hoteli nebogljeni otroci našega dneva. Da bi jih zopet posinovil in bi tako postali živi udje velikanske božje-človeške družine, ki jo tvorita nebo in zemlja v vsem svojem bitju in žitju. Tedaj bi se naselil v naša srca blagodejni mir, ki bi nas tako neizrečeno osrečil.
Pa trda je pot k Očetu za neposlušnega otroka, ker se druži s strahom pred kaznijo. Zato je trebalo posrednika, ki bi rodu vračal zopetno vero v ljubezen in usmiljenje. In ta posrednik je „mati“. In kaj imenujemo mater? Svojo roditeljico, ki nam je dala življenje, govorimo o materi-domovini, o materi-zemlji, o materi Cerkvi. Pri tem se zdi, da je bila beseda hitrejša od misli, ker pozabljamo ali še komaj slutimo bistvo njihovega materinstva.
Naša rodna mati! Bolje bi bilo svetu, če bi se tesneje oklepal svojih mater, se učil pri njih ljubezni in nesebičnosti, delavnosti in življen-ske modrosti. Potem bi ne kričal več po nasilni preureditvi družabnega in gospodarskega reda, domovi bi ne propadali več in življenje v njih bi bilo toplo in prisrčno kot nekdaj. Pa svet se danes mater in njihovega blagoslova naravnost boji. Zato ji trga iz rok nedolžnega otroka in ga oddaja državnim vzgajališčem. Mati, naša mati! V svojem svetem poklicu nosiš rodu kos nebes in rod te zato prezira in tepta tvojo čast. Mi pozabljamo, da smo imeli vsak svojo mater! Pa veruj, mati, z mlajšimi in najmlajšimi, da ti bodo dajali dnevi še polno I zadoščenje!
Naša mati domovina! Vdova tožna si in zapuščena od tolikih svojih otrok, ki tavajo s temo v srcih in tujo besedo na jeziku po tej naši zemlji. Domovina rodnih mater in narodnega ljudstva! Izdajamo te, če se sramujemo tvojih ličnih cerkvic na holmcih in tihih vaških nedelj, tvoje slovenske melodije in mile slovenske1 besede, tvojih s potom in žulji prežetih njiv in travnikov, tvoje mehke materinske govorice o mirnem in srečnem življenju zvestega ti ljudstva. Vedi, danes kriči nezvesti rod sirot zopet po domovnici, da bi se nato smel vrniti v tvoje naročje! Raz tvojih oči bo bral tvoje odpuščanje in tvoj ljubeči pogled bo zopet božal zapuščene sirote.
Naša mati zemlja! Krasna si v svojih tihih večerih in drhtečih jutrih, v svojih barvah, v svojem miru in zdravju. Molčala si, ko so te prodajali za bore groše tvoji sinovi in iskali kruha v predmestjih in preko oceana. Danes doživljaš, da se vrača v tvoje okrilje nezvesti rod. In molčiš, koder te neguje tuji, luteranski rod in voljno prenašaš storjeno ti krivico. Na mrzle očitke, ki ti jih daje v dnevu razočarani rod, molčiš in daješ polna ljubezni še naprej solnca in dežja, vigredi in jeseni, kruha in mesa in sadja in obleke. Tudi ti boš v letu doživela polno zadoščenje v svojih otrocih, katere si učila ljubezni, bratoljublja in modrosti. Tvoji otroci bodo nosili človeštvu novo, mesijansko misel!
Naša mati Cerkev! Vesoljna si in vsa mogočna, zvestejša od rodnih mater, lepša od domovine in modrejša od blagoslovljene zemlje! V svojem materinstvu vežeš nebo z zemljo, dojiš in vzgajaš mladi rod, daješ kruha in naukov, blagoslavljaš in posvečuješ. Posinoviš otroke, jih vodiš in plemenitiš v letih rasti in cvetja, učiš častiti delo in bogatiš življenje. Ti blagoslavljaš rojstva, zakone in smrti! V tvojem blagoslovu rastejo narodi v moč in zdravje. V tvojem prekletstvu se kot črv zvija nezvesto človeštvo. Veličastna si mati in sveta!
Misel je to k materinskemu dnevu. Da ga bomo vezali z življenjem in da nas bo v svoji vsebini vodil k Očetu.
|| DRUŠTVENI VESTNIK
Dobrla vas. (Igra.) Naše izobraževalno društvo namerava v drugi polovici tega meseca uprizoriti igro „Miklova Zala“ in sicer Spitzerjevo izdajo, ki je najdaljša od vseh izdaj. Opozarjamo že sedaj okoličane na to prireditev, ker se bo izplačalo jo pogledati. Natančnejša sporočila sledijo v prihodnjih številkah.
Pliberk. Radi volilne psihoze bi skoraj pozabili poročati o senzaciji, ki jo je naše mesto doživelo v nedeljo dne 10. aprila t. 1. S šmihel-skimi igralci, ki so prišli v Pliberk gostovat z burko „Rodoljub iz Amerike" je prikorakala tudi godba tamošnje požarne brambe.'Od nog do glave čvrste postave in odličnega nastopa so mladi godbeniki iz Šmihela pod taktirko kapelnika Korena s svojo izborno muziko razgibali ves Pliberk in želi navdušeno priznanje starih in mladih. Pa tudi gledalci igre »Rodoljub iz Amerike" smo se morali topot dr. Packi kot čistokrvnemu komiku hočeš nočeš iz srca smejati; dr. Packi je v svoji pristni komiki uspešno konkuriral župan; prav dobro so rešili tudi ostali igralci svoje vloge, predvsem odlična je bila ljubica igralca iz Ljubljane, sijajen po besedi, nastopu in mimiki rodoljub iz Amerike. Harmonijo prireditve in dneva je povečal libuški pevski zbor s svojim ubranim petjem med odmori igre.
|| GOSPODARSKI VESTNÌk|
Jesenska umetna razstava. V okvirju jesenskih razstavnih prireditev priredi uprava velesejma umetnostno razstavo „2ena v slovanski umetnosti". V poštev pride zlasti ženski pokret. Razstave se zamorejo udeležiti vsi slovenski likovni umetniki. Sprejme se prodane in neprodane umetnine. Prevozne stroške plača razstavljenec, vendar je odvoz po železnici brezplačen. Razstava se vrši od 3.—12^ sept. Zadnji prijavni rok je 30. junij. Udeležba je brezplačna do števila 10 umetnin. Z prijavo naj se po možnosti pošljejo fotografije umetnin,
namenjene za razstavo v delno uporabo za reprodukcije. — Predvidene so tri denarne I. nagrade, in sicer: a) za najboljše slikarsko delo, b) za najoriginalnejši ženski portret, c) za o-biskovalce najboljši portret (vsak obiskovalec dobi listek, s katerim voli najboljše delo). Poleg tega se bodo nekatera odlična dela diplomirala in nagradila po možnosti tudi denarno. — Osebna vabila na udeležbo se ne razpošiljajo. Aranžma bo v veščih rokah umetnika.
Za avstrijske posetnike Ljubljanskega velesejma (4.—13. junija t. 1.) je izdala Uprava velesejma posebne legitimacije, ki obsegajo takozvani „Zahlblatt“ s pravico na 25% popust po avstrijskih železnicah. Kdor namerava poslati legitimacijo svojcem ali znancem v Avstriji ali v države, iz katerih se potuje v Jugoslavijo preko Avstrije, naj nabavi legitimacijo le pri uradu velesejma v Ljubljani. V Avstriji se te legitimacije dobe pri jugoslovanskih konzulatih v Gradcu in Celovcu, pri potniških uradih na Dunaju ter v upravi našega lista, ki oskrbi tudi vizum.
Važno za trgovce. V Ljubljani izhaja od novega leta sem strokovni list „Detajlist“. List ima bogato vsebino in je izvrstno urejevan. Našim trgovcem ga najtopleje priporočamo. Naročnina Din. 40.—. Naslov: Uprava „De-tajlista" Ljubljana.
Tržne cene. Beljak: zelje 70, rdeče zelje 80, ohrovt 80, korenje 80 g, glavnata solata 1,20 S, čebula 70 g, česen 1,40, špinača 1,20, hren 3, peteršil 2,20, zelena 2,40 S, krompir 20 g, namizna jabolka 2,70, goveje meso 2,20, telečje 2,40, svinjsko 2,40, prekajeno 4, orehi 1,20, posušene hruške 1,20, posušeni češplji 2, čajno maslo 4,80, maslo za kuho 4,40, skuta 1,40, strd 5 S, piščanci 4,20, kapuni 4,80 S, jajce 11 g, sladko mleko 40, kislo mleko s smetano 58 g, sladka smetana 4, kisla 2,40 S. Lesna borza. Iglasti les: hlodi 17—20, dolgi hlodi 17 do 25, splavljeni hlodi 11—14, jamski les 12 do 15, jambori 18—20, rezano blago 52—68, mizarsko blago 58—90, stavbno rezano blago 35 do 43, deske za zaboje 30—35, mecesnovi trami in podlančnice 75—100 S za kubični meter. Listnati les: bukovi hlodi 21—25, hrastovi hlodi 70—80, jesenovi hlodi 70—80, bukovo rezano blago 45—75, hrastovo rezano blago 80—160, jesenovo rezano blago 85—160 S za kubični meter na nižjeavstrijski postaji. — Na dunajskem trgu so se pretkli teden podražile svinje od 5 do 10 g, teleta pa pocenila za 10 g. Cene ostale živine so se držale.
Inserirajte v Koroškem Slovencu!
VABILO
„	na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
Južnokoroške gospod irske zadruge v SinO vasi" registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši
dne 12. majnika 1932 ob pol dveh popoldne v Mohorjevi hiši v Celovcu (Viktdnger Ring 26.)
DNEVNI RED :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo in odobritev računskega zaključka za leto 1931.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob napovedanem času ni sklepčen, se vrii pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem itevilu navzočih in zastopanih zadružnikov. načelstvo.
71
OGTSOSSSSSOSSSSUCSió'
65a9SS5®Sy©65i<SG2>čSS5>©©
Vabilo	-
na
X. redni občni zbor
zveze koroških zadrug v Celovcu,
reg. zadr. z omej. zav. ki se bo vršil
v četrtek, dne 12. majnika 1932 ob 10. uri predpoldne v Mohorjevem domu v Celovcu, Vetrinjsko obmestje 26.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	a) Odobrenje računskega zaključka za leto 1931.
b)	Obrestovanje deležev.
c)	Razdelitev čistega dobička.
5.	Slučajnosti.
Celovec, dne 28. aprila 1932.	72
»	Načelnik :
Janez Vospernik, 1. r. G)
za prvo sv. obhajilo s Sloveli» <*’'*"*^ Skim napisom se dobe najcenejše v trgovini
Franz Sieberth
Stauderhaus,
v bližini cerkve sv. Duha v Celovcu.
Najboljše originalne Diabolo
Posnemalnike Ročne mlekarne Pinje
Brzoparilnike Pralne kotle Stroje za šivanje Sode za gnojnico Sesalke za gnojnico Štedilnike
Mline in stiskalnice za sadje
?
Kupite samo pri ;
Diabolo-Separator, Ufien XII., Ufienerbergstr. 31
ZAHTEVAJTE CENIKE IN PROSPEKTE !
Diabolo zastopniki povsod
Lastnik- Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj b odgovorni urednik: Zinkoviky Josip, tipograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Lidova tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky). Dunaj, V., Margaretenpatz 7