i'.iAmmk' plačana * gotovini
Ponamezoc Storilka | dia.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo In uprava. Stro* .majerjev trg i. Teleton St. 73.
Leio xxiii. St. sa.
Kruni, 30. decembra 1939
Izhaja vsako suboto. Naročnina: celoletno 40a- din, polletno 20'- din, četrtletno 10 - din.
V novo leto
Polni lep h nad in dobrih upov suio si drug« letu voščili na novoletno jutro in na novoletni dun srečo, zdruvje in uspehe. Mursikdo i/med «aa je v trenutku, ko mu je znanec, sorodnik, ali prijatelj stisnil reko izrekajoč sugestivne voščilue besede, mislil, morebiti se mi bo p-i lotos rt* obrnilo na bolje; morda se bom osvobodil težav in skrbi, ki me tarejo, in brez kuterih ni človeka nu svetu.
Letos se. 1xk1o pa naš« osebne zndeve, težavo in nevšečnosti umaknile širšim, bolj splošno veljavnim željam. Svoje domače ruzmere bomo že kuko prebrojili in uredili, če bomo uživali zu to potrebni mir. K voščilu sreče, zdruvja in uspehov se bo na letošnje novoletno jutro še pridrtižilu Želju po miru, kateregu sta potrebna ves svet in vse človeštvo, katerega pa noče biti.
Ali nismo bili že dosti \ skrbeh za mir vsa ta zadnja leta, prav posebno pu Je letos, ko *c je evropski ognjenik pripravljal nu izbruh, grojseč uničiii vso krščansko kulturo in ura ko in prinesti civiliziranim evropsk m narodom sužnost uli pog'n ter preteč, da odpravi sleherni /akon prave«, vrsti in poštenja. Ali mar ni bilo le dosedaj dovolj duševnih muk, nemira in negotovosti ter bojuzni med narodi za svoj obstoj, pritajenega in skritegu strahu med ljudmi za svoje življenje in imetje strahu očetov in mater za najdražji zaklad, za svojo deoo, aW ni oilo že pred nastopom vojne dovolj stiske, ko so se ob raznih prilikah in dogodkih glusile po etru grožnje in pri ega osvete nekega narodu svetu in drug m narodom. Ivo «o je izražalu želja, odnosno zuhteva po zuvo-jevnnju tujih ozemelj, po nadvladi v Evropi.
Cesar smo se najbolj bali, pred čemer smo najbolj trepetali, to se je zgodilo. Mučno negotovost, ki je družila živce, nemir, ki je polnil srcu in duše, strah, ki je zajel evrop.ke nurode, je presekul v noči 1. septembru 193° -Ae ne polnih 21 let po končani svetovni vojni, največji zablodi, tragediji in moriji človeštvu sploh — oster, presunljiv, krvav klic: „Vojnu v Evropi", ki je v gluhi, brezizrazni tišini noči oUetel zemeljsko oblo, porušil mir in sprožil vojni pleS. Za nurode Evrope je nastopila zopet doba stiske, groze in težav.
Podrobni dogodki so preveč, znani du bj jih navajali. Doživeli smo zasedbo in delitev Poljake, vdor Sovjetske Rusije in boljševizmu \ Evropo, znsužnjenje malih baltskih državic, velike vojne priprave in pruske uh zapadni fronti ter vojno nu morju in v /raku. Najnovejši dogodek je bil boljševiški napad na Einsko.
Četudi niso vse evropske, zlasti mule države v vojni, so pa tem hujše gospodarske po-ledice. ki jih je pr'nesla vojna s seboj in obe vojskujoči se stranki skušata gospodarsko male državice pritegniti v svojo odv snost, ajf morda kasneje celo v vojno zvezo. Zato tudi u^odu nevtralnih držav, ki se skušajo izviti enemu ali drugemu objemu, ni preveč rožnata.
V takih časih in razmerah je gotovo zelo važno in pomembno, da dobro precen:mo položaj, kakršen je okrog nas. Našu država zaenkrat po svojem odločnem nevtralnem zadržanju v resnici predstavlja pruvi otok m ru Zato bo naša iskrena novoletna želja, da bi uam bil ta mir ohranjen še nadalje, tudi v bodočem letu. Da se bomo mogli posvečati dosedanjemu delu na polju, v tovarni, v trgovini, * obrtni delavnici, v šoli in drugje, daleč proč od strelskih jarkov in topov. Da bo naš narod živel na svoji grudi, v miru in nemoten od vojne vihre, ki jo brutalni boljševizem hoče /ane.sti  tudi   na Balkan.
Kot drugje v'd;mo prizadevanja, da se čim rtrši krog evropskih držav notegne V vojni vrtinec, da se ta šiba božja razširi na čim večji Hol fcloveftva, vidimo m rovna prizadevanja modrega vodstva naše države, du ohrani svojemu ljudstvu miren in plodonosen razvoj vseh narodovih sil , blagor in dobro vse državo.
V najbolj kritičnem letu povojne dobe smo <■<• lotili preurejanja države. Zato naj bo naša
Občina v preteklem in bodočem letu
Kateregakoli kranjskega meščana ste vpra-| šali pred leti, kaj je za mesto nujno potrebno, ' je vsak vedel le trojo: Voda, šola, kopaJšče.
Sedanji občinski odbor je poskrbel, da je i poman/kanje vode odstranjeno za dol^o dobo let, četudi bi Kranj rastel z dosedanjo naglico. ; Velika ugodnost je bila dosežena s tem, da sta I h gradnji prispevali velik del državu in hauo-j vina tako, da stane občino novu proga z vsemi j predvidenimi odcepi in novim vodom 'lupulče i - Olševk - Luže le cu din 1,000.000.—. Ce j so plaču za amortizacijo tega doiga za tisoč i litrov vode en dinur več, mislimo, da to ni ! posebna žrtev z ozirom na ugodnost, ki i'h ! nudi vodovod, če je voda vedno v njem. i Našu mladina pohaju že drugo leto v no\'.> j šolo. Tuko učitelvstvo kot starši so gotovo zu-■ dovoljni z uspehi in zdravstvenim stanjem. • Kopališče je v gradnji in bo do nove sezije ! dovršeno, če ne pride kaj izrednega, kur bi j moglo delo zavreti. Kopališče bo gotovo privn-| bilo v mesto dokaj tu'cev zlasti še, ker je že I skoraj zagotovljen kopuhški vluk Ljubi! aha I Krunj, ki je do sedaj vozil le do škofje Loke. Občina bo od tega imelu gotovo več ali ! manj koristi.
Modernizacija ceste Ljubljana       Kranj je I zuhtevulu nujno, da se je občinska upravu zavzela zato,   du se razširi savski most in obenem modernizira tudi Jelenov klane  Prvi je dovr-| šen, drugi je v delu. Le naklonjenosti g. miu. j dr. Kreku in bana dr. Nutlače.in se imamo zu-
| hvaliti, da bo to vprašanje obenem rešeno. ! Modernizacija dovozne ceste na kolodvor je I v načrtu in bo pr.hodnje leto izvršena, prav-| tak-i most v Lajhu. Z modernizacijo ceste, sko-| zi  Kranj se poraja  vprašan:e modernizacije ulit in trga v mestu samem,, zlasti še ker bo z gradnjo novega poštnega poslopja položen tudi kabel in izginejo drogovi. S tem vprašanjem se bavi obč nska uprava in ga bo gotovo rešila tako, da naši žepi ne bodo nič več trpeli. Ker bedo spomladi ure'ene tudi ceste Kranj — Kokricu in Jezerska cesta do Britofa, bo potrebno urediti  tud   zvezo med Blejsko in Jezersko cesto po sedanji Gosposvetski cesti. Z izvršitvijo teh cestnih del bo mesto gotovo pridobilo na svoj h  sprehajališčih  in izletih, ker ne bo prahu.
Po vodi hrepeni kolonij., na Zlatem pol;u. Že \ letu 10,*8-V> je bila v načrtu ta razširitev vodovoda, ki pa radi pomanjkanja vode v mestu ni blu izvedljiva, vsekukor pa bo to naloga za prihodnje leto, du bo tej upravičeni želji Zlatega polja ustreženo.
Zadnje čase je bilo veliko govora o mostu čer Kokro, ker ga je občina čisto upravičeno zaprla.
. Nekateri so 'ga že v:deli v doPni Kokre, drugi pa so računali, koliko je bilo zavrženega. Most pa Se stoji in bo tudi stal, ker bo obči^, gotovo vse pokren la, kor je potr b"o, da bo uporaben za vse in da bo služil do novega betonskega, ki bo prej ali slej moral priti.
Tudi Vi bodite pripravljeni!
Sa Silvestrovo beremo \ mašui liturgiji pomenljiv evangelij: „Vaša ledja naj Kdo opu-suna in svetilke prižgane, in vi bodite podobni i ljudem, ki čakajo, kdaj se vrne njih gosp.id i s svadbe, da mu, ko pride in potrka, takoj od-pro. Blagor tistim služabnikom, ki jih gospod ! ob svojem prihodu  nujde  čuječe.  Re-sn čno. , povem vam, da se t hi opasal ter jih pisadil ; zu mizo in bo pristopil ter jim strcgel. In če [,-iide ob drugi straži in če pride ob treiji j in jih tako najde, blagor tem služabnikom, i    To pa vedite, da bi hišni gospodar, ko bi Vi-I del, ob kateri uri pride tat. čul in b  ne pu-! st 1 podkopati svoje hiše. Tudi vi bodite pri-; pravljeni; zukuj ob uri, ko ne misl.te, bo pri-| šel Sin človekov..." Luka 12, 35—41. I   Te besede in opomni imajo predvsem pomen i za vsakega posameznika, du naj bo V prihod-njem letu pr pravljen: morda pride Gospcd in : ga pokliče pred sebe in bo terjal račun od hi-: sevanja... Lahkomiselno živi, kdor zapira svoje oči pred  resnico, da življenja tat lahko j vsak trenutek pr de in prestr že nit življenja. Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure, ne dneva!
, Ta evungeljski opomin velja pa tudi za vse 1 narode in vse človeštvo.
Cus   je že, da iz spanja vstanemo! Bogu in človeku sovražni duh je človeški 1 rod nekam uspaval v senco smrtnega drema-i nja. Prišla je francoska revoluc ja in oznanjala evangelij svobode, bratstva in enakosti. Pa I so so rod4lo krvave vojne in mesto obljub-
ljenega raja je vzšla krvava zarja. PrišeJ je liberalizem in oznanjal nov način življenja, svobode, napredka in dviga človeka do nadčloveka. Kakor je satan govoril prvemu človeku — satan je bil prvi liberalec — tuko je govoril liberalni svetovni nazor človeštvu: ..Kakor bogovi boste..." S^i je sanjal svobodomiselni filozof in pesnik o nadčloveku, ki bo zrastel iz evangelja svobodomselstva, ki naj bi osvobodilo človeku vseh vezi božjih r.oko-nov.
Toda evangelij svobode je rodil kapita-zem, ki je poznal svobodo le za nekatere, le za one, ki so na potu postanka do nadčloveka. Nekaj stotin ljudi v Evropi ;o uživalo sadove milijonov. Mesto svobodo se je rodilo suženjstvo milijonov.
Po nekaj desetletjih svobodonrselne mode se je pričelo svitati med narodi, du to ni evangelij, ki bi mogel osrečiti človeš'.vo. Pa je satan hitro spoznal nevarnost, da bi svet spoznal svojo zmoto in se obrnil nazaj k Pravici in l;ubezni, nazaj k evangelju Jezusu Na-zai škega. Treba je bilo preprečiti to nevarnost in hitro je vrgel sin krivice, sovražnik raja, med nesrečni človeški rod drug nazor, ki naj bi nadomestil preživeli liberalizem: za-sejul je evangelij socializma, komunizma... Ta bo osrečil narode.
Kakor moda, kakor nalezljiva bolezen je šlo med narodi Evrope. To, to — socializem materiulistični socializem, komunizem, to bo osrečilo trpeče mase. Da pa pride do sreče, je
novoletna želja tudi ta. da se v nastopajočem letu zgradi do podrobnosti avtonomija banovine Slovenije.
Mir na zunaj nam bo omogočil, du preuredimo svojo državo v pravi, trdni in iskreno ljubljen« dom treh bratov. To pa je tudi naša edina rešitev in izhod. Zato bodimo budno nastra-ži in rušimo pogubonosni vpliv raznih političnih, boljševiških in komunističnh agitatorjev in ruzdiralcev naše narodne skupnosti. V teh časih bodi blagor države vsakomur najvišji zu-kon.
Ce pa bodo zunanjepolitične sile in vplivi močnejši od naše volje po miru, si vzemimo zn vzgled in vzor mali hrabri finski narod, ki
se ne straši nobenih žrtev zu svobodo, ki se ni ustrašil boju z ogromnim sovružrik'om. V slučaju borbe nuj se ob elanu in pogumu jugoslovanske vojske razbije vsak sovražni napad.
Krvava vojna, ki ne pozna prizanaianja, div ju v Evropi. Kljub temu pa smemo Jugoslovani, pravtako tudi mi Slovenci, ki smo letos / mirovnim kongresom Kristusa Kralja in z drugimi neštevilnimi prosvetnimi in kulturnimi prireditvami dokazali svojo vsoko kulturno stopnjo, smelo in z zaupanjem zreti v bodočnost, s pogumom in z voljo po oh ran t vi svojega državnega fn narodnegu obstoja prestopiti v       novo leto.
Srečno in uspešno Noro leto 1940 »elita v»em naročnikom, Čitateljem in »otrudnikom
uredništvo in uprava
Ob 40-letnici prvega »Gorenjca«
Ob konca januarja prihodnjega leta poteče 4* let, odkar je izšla prva številka „Gore jca", ki pa je bil pozneje v svojem Izhajanja prekinjen.
Za 40 letnico izida prvega „Gorenjca" bo izšla slavim* na žtevUka v pivrčanem obsega in pomnoženi nakladi. V jnbi'ejni Številki bo točno opisana zgodovina „Goeijca" in razmerje, katero je zavzemal in ga Se danes zavzema z. ozirom na vse panoge javnega življenja, tako v političnem, gospodarskem, socialnem kuHurnem pogleda.
Na to jubilejno številko ..Gorenjca" že sedaj opozarjamo.
potrebna revolucijo, potrebna krvava revolucija, da se zatro sovražniki človeško sreče-
ln vrstile so se revolucije ena za druge kri je tekla v potokih v Rusiji. Mehiki, Španiji-.. In v teh revolucijah so se rodili Oran, kr voloki, žejni krvi, kakor zveri, kakršnih j« Se malo videlo človeštvo v zgodovini... To so ta-tOttf, ki kradejo srečo narodom.. Kakor svetopisemski tat, ki ga Kristus jeml'e za pri mero, izpodkopuje danes evangel j antikrista iz Moskve stavbo človeStva. Sovražnik člove škega rodu prvega razreda, kakršnega še n' seda; rodila zemlja, je vstal in skuša vse udu-šiti v krvi in ognju... Kakor zver iz apokalpse se masti v krvi nedolžnih, napada male narode, pa se laže, da jim nosi svobrdo. Svojrn> lastnim bratom pada v hrbet in Uh ubija, jim krade kruh iz ust in v zimi obleko, poganja ;ih v ledene pokrajine, da umirajo mraza in lakote, uničuje oele rodove, milijoni treretaju in umirao, a antikrist se drzne lagati vsemu svetu, da prinaša — srečo, raj  na zera'ji...
Toliko dokazov nudi ves svet že danes, da je materialistični socializem zver, ki upro-pašča narode na zeml:i, pa vendar še nekateri koketirajo z njim. Kako to. da se množ cani ne odpro oči?
Zdi se, da je danes isti čas, ki ga slika si. Pavel, kur tudi beremo v Silvestrov! litu'gi'i ..Pride čus, ko — ljudje — zdravera n-uku ne bodo prenesli, temveč si bodo za čehljan'e ušes kopičili uč telje po svojih žel:ah in bodo ušesu odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam..." II. 4. 3—4.
Cas je, da vstane ves svet, da se odvrne od bajk in laži k resnici! Le večnn resnicu osvobo di človeka. Le božji zakon, le bož'a prnv'c* prinaša človeku osrečenV. Nenvrno je človs-ško srce, dokler ne počiva v Bogu.
Bodimo vsi pripravljeni, pa ne l-ustimo sovražniku človeštva izpodkopavati temelj-v človefike družbo: božje resnice, pruvice in ljubezni.
BELEŽKE
Med žuželkami je neka vrsta t valic, k-i prav rude brskajo po gnoju in blatu. Imenuje jo se govnači ali bolj po domače d . . . brbe«. Tako so pa tudi nekaterim ljudem všeč ta\e reči. ki so čim bolj opolzke, plehke, čimbo'i kvunturske, ki čimbolj smrde. Nu Štefanovo je bila -- zelo klavrno — odigrana v Gasilskem domu na Primskovem slavnoenana ve-seloigru »Vdovu Rošlinka", ki je plaža prve vrste. Celo v Ljubljani, ki niso glede iger ravno preveč ozkosrčni, je b'la tu igra ia žvižgana. Vendar, če žele v Gasilskem domu uprizarjati še kaj podobnega in še nadalje bili podobni d . . . . brbcem, jim svetujemo, uaj v prizore še „Veseli vinograd", potem bodo pu nu v išku. knj l>oljšega se bo pač težko dohiko /u nje. O dejstvu, da in smeli na to igro celo Ijud-I skošolski otroci, pa drugič in drugje.
STSAN
—^ j GORENJEC«
Koncert godbe I. plan. pešpolka i% Škofje Loke
Dne 13., U. in 19. decembra je priredila o-nenjenn godba pod vodstvom kapelnik« g. kapetana Lojaeta Smrekarja troje simfon'ičnih koncertov in a.car * Skofji Loki, ua Jesenicah m v Kranj«.
Spored je obsegal same slovanske skladbe. Za uvod smo č&H Jenkovo »Slavnostno nvet-r«ro". Skladb« j# Mi« občuteno odigrana. Dete je zanimivo radi »reje enostavne, a pestre koncepeje. Sicer t* giblje med klas, ko in romantiko, a ponekod? s« čW (udi dih or ent*
Ottrcev »rVsHgkmo", piten za godalni orkester, je sodobna skladba a polna zanimiv h har-*ee*cnih zapletljajev, a zelo zvočna in tudi glasbe neveščemu poslušalcu dostopna, knr je posebna odlika umetnine, ki je sicer s stematiČ-ao grajena, ponekod zelo zastrto pobarvana, a močno občutena.
Skrjančevu „Carovnu palica" je suita, to je delo, obstoječe v danem slučaju iz petih posameznih vsebinsko povsem različnih komadov, ki pa tvorijo lepo celoto. Vsebinsko je delo zelo pestro. Do posebnega poudarka pride tu neobičajna izvedba: godalni orkester, 4' saksofoni in deloma klavir. Skladatelj nam fti poleg mehkih sanjavih melodičnih skup n nanizal celo vrsto neobičajnih harmon j in melodij, ki pa nuvzlc ostrini dosezajo pri poslušalcih ono ugodje, kot ga more nuditi prava umetnina.
Beraardova »Kolo rapsodija" je niz več ali manj razpredenih narodnih in v narodnem tonu grajonib melodij. Delo zveni polno, ponekod božajoče, pa zopet silno kleno, prav kot je narodovo življenje. Posebno moram poudarku' skrbno instrumentac'jo. ki je lastna skladatelju.
Zelo zanimivo delo je Lhotkova „Budnica Trenfcovin pandur Lev*. Lhotku, rektor zagrebite glasbene akademije, je skladatelj velikega Kava. Njegovo skladbe (Vrag na vasi) izvajalo Širom Evrope. Gospodu kapelniku Smrekarju bi bili zelo hvaležni, ako bi nam ob priliki prikazal Še kako njegovo delo, saj
je to budnico podal take mojstrsko, pa bo-
| disi  ritmično kot vsebinsko.
i Zasanjana Biničkijcv-a „Iz moje domovine", ki ponekod spominja na Smetano, je lepo ca-kljuČ.la prvi del koncerta.
Po odmoru So nam godbeniki odigrali še bde -< va »Bolgarska plesa št. 1 in 2". Pestri, Živahni skladbi, polnih preprezajočih se južnjušk h motivov, k§ se posebno lepo odražajo v pihalih.
Potpuri iz Moniuszkove opere „Halka" nam sika pfelest in bolest danes tako teptane uboge Poljska Izvedba romantično zasanjanega dela je bila zelo prisrčna, tako v posameznostih kot v CeloA.
Smetana nam je s svojo simfonično pesnitvijo ..Iz Čeških logov in gajev" za kratek hip pričaral na Vpogled veselje in žalost Češke zemlje. Godbeniki se z občutjem potMi dele.
Višek v«čera je bila Cajkovsk jeva ouver-tura „1812". Je to tipična programska skladba zelo močnih doživetij. Po zbrani pobožni mo-ltvi nam slika skladatelj pestro življenje, i* katerega sc izvijajo kriki strahu in groze, obupa in zmage, dokler ne zazveni svetla og-njevitu ..Marseljeza", ki jo pa konečno razb je in preplavi mogočna himna nekdaj tako mo-gočn h ruskih carjev. S precizno izvedbo je di segla skladba ono, kar je skladatelj hotel.
j Molitev  —  Boj  — Zmaga.
Glede izvedbe celotnega programa naj omc-
' nim še sledeče. Orkester ima nekatere naravnost odlične poteze. Krepak osnovni ton bo lahko s časom dal možnost, da bo svoj izraz razprezul v vse dimenzije (pp — ff);. V celoti kaže lepo zl tost vseh vrst glasbil, razpolaga pa tudi s tehniko, s kuteso bo mogoče zvajnti
I prav čedna dela (tehniko samo poudarjam zato.
; ker je predpogoj za čimbolj prosto muzikalno podajanje). Spretno sledi kapelnikovi takt rki. Ko govorimo o orkestru, ne snv mo poz 'b ti
i njegove duše, kapclnijka.   Kapetan  g. Lojze
i Smrekar je temperamenten muzik, poln volje
j do dela, požrtovalen  in potrpežljiv, kar so
I same odi čnc poteze moža na takem mestu.
S svojo agilnoetjo. s svojim obsežnim muzikalnim znanjem in s svojo vztrajnostjo nam bs prav gotove nudil marsikak tako lep večer, j Želeč mu, da bi so nadalje zuMŠtf teko odlično uveljavljati v slami, F*ot je pokazni zvečer,
mu kličemo: na čimprejšnje svidenje s svojimi godbeniki v Kranju.
2al udeležba ni b.la velika. Iz aplavzov p* Irthko sklepamo, da je godna dosegla popoln moralni uspeh. P. P.
Nova častita obŠana občine Predo&lje
Dne 16. novembra fWv je čAetmfti odbor občine Predoslje soglasno izjavil, da sta g. gradbeni minister dr. M ha Krek in pu g. ban dr. Marko Nutlučen, častna občana občine, v znak hvaležnosti za vso pozornost, ki sta jo posvečala do sedaj naši občini, ker so se po njihovih ukrepih izvršila pri nas velika javna dela, za katere so se naši ljudje borili Že dolgu leta, du desetletja. Kot zunanji videz častnega občunstva bo občina poklonila obema gg. posebna spričevala (diplome), o katerih je vredno izpregovoriti par besedi.
Podlaga spričevalu za g. grudbenega ministra je izpoved javnih del: vodovod in ceste. Modra debela čitu po vsej listini nakuzuie zajetje vode v preddvorski občini in teče do starega, pod deželnim odborom kranjskim na-pruvljonega hranilca vode v Krunju. Od te ravne črte so druge proge, ki pomenjajo izpeljavo vodovoda po nuši občini. Rudeča debela črta pomenja cesto, ki se prične v Kranju in gre preko Britofu, Predoselj, Brda, jCokrice zopet nazaj v Kranj, puč pa se pri Brdu odcepi druga, ki veže no to cesto vas Mlako. Res z okusom in življenjsko je zajeta označim posameznih krajev: Kranj s hranilcem vode in pa z lepim opornim zidovjem gaštejske-Ka klanca, Britof z mostom preko Kokre, Pre-doslje s farno cerkvijo, dvorec Brdo v svoji stari častitljivi obliki, z obrisom ponosnega Storžiču, Kokrica S svojo cerkvico. Na listini stu dva postavna delavca s krampom in lopato, ki pomenita delo in zaposlitev. Ves okras okrog te na čisto nov način izpeljuve podane ! listine, napravi vtis mirnosti in premišljene I stvurnosti, ki ničesar ne pretirava in se *po-: dobi za tako odgovorno mesto, ki ga zavzema j minister driave. Cisto naprotno pa je spričeva-
li z* g. banu. Na ravnini, Mi napravijo utis velikosti, je naznačen most V Britofn, veliku zaslugu g. bana. Farna cerkev v Predosljah je pokazuna z zapada, brez ozadja gora, k« so sicer za predaško cerkev precej značilne. Nu ta način se hoče s sedežem občine izjavljati vsa celotnost občine in tudi skrb g. bina za celo našo domovino in naš narod, ki nI ma meja; orračje, nebo nas združuje po vsem svetu razmetane. Tudi na tej sliki je podan v barvah grad Brdo s Storžičem v ozadju, k« naj pove tudi vsakemu, ki našega kraja nc pozna, da je to „Storžčeva deželica", kakor je ta kraj označeval g. dr. Franc Rebolj, ki je „v lope Predoslje" rad večkrut zahajal. Na sliki stu podobi kmeta s koso: njegovo življenje je v žetvi tega kar nu zemlji zraste in i>a delavca. Kmet in delavec sta objeta in se horr povodati, du je g. ban v svojem delu posvečen predvsem tema dvema stanovoma ter skuša omiliti njihov položaj ter njihovo žvijenjc zboljšnti, poudariti pu hoče tudi misel, da občina Predoslje kaže tako sliko prebivalstvu t. j. kmečko-delavskega, pa tudi enotnost prebivalstva navzlic temu, du je po stanovih ta ko različno. Okrasje spričevala je vse živo. kakor je živo življenie slovenskega naroda. Oboje spričeval dela čast g. ing. Grh. Pengovu iz Ljubljane, ki je diplomi izdelal, kakor tudfi občini Predoslje, ki si izbrala tako za m sel listine. Prodno listine izročimo gg. častnimi, občanoma, bodo to razstavljene v izložbenem , oknu trgovine pri „Soršeku" v Predosljah preko božičnih praznikov ter se vabi vse p-ebi-valstvo občine Predoslje, da se te d'plom«, ogleda, ne izključujemo pa tudi radovednosti sosedov.
Joža Herfort:
Novo leto med šakali
Morje je besnelo, rjulo, se zaletavalo v strme obalske čeri in z jeznimi penastimi jeziki sikalo prav do mrkih trdnjavskih zidin. Pršal je droben dež, krivec, ki se je tepel s strupeno starko burjo, ga je nosil popolnoma vodoravno. Mrzla prša-vica je bila v obraz, kot bi ti zadiral zli kraški duh v kožo drobcene igle.
Ovratnik sem si visoko privihal, kapo potisnil čez ušesa, tesneje opasal jermen, na katerem je bil pričvršćen tok s pištolo in pognal koniiča. Na rokavu sem imel znak ženevske konvencije — rdeči križ, da sem bil varen pred, no recimo — vsakomur.
Do mraka .sem moral dospeti do Grabovca. vasi žalostne proteklosti. Med svetovno vojno so divjali na pobočju strmega Lovčena hudi boji. Najhujši pred Crabovcem. Hrabri Črnogorci so dejali, da bodo v Grabovcu že kosili. To je bi.o zjutraj, zvečer so jim vrani in krokarji že kiju-vali oči. Nihče ni ostal.
Po strmi poti sem zavil na položnejšo planoto pred mrkim zidovjem Grabovca. Morje pod menoj je vršalo, obzorje se je zgubljalo v meglenem mraku, ki se je tihotapil od daleč nekje. ko,t iz neskončnosti mokre površine.
Oziral sem se naokoli, rad bi nnšrl kakega kmetica, da bi mi delal družbo do vasi, da bi mi bil za vodnika. Le vršanje vetra sem čul in pri-pogibanje in sklanjanje grmovja sem videl. Tesno mi je postalo, jahal sem čez zenil,o z junaško krvjo prepojeno. Naenkrat se mi je jel konj ustavljati in striči z ušesi. Hipoma je obstal in samo hrzal. Trepljal sem ga po vraitu in ga hrabril. Zaman! Čimbolj sem pa hrabril, tem bolj mi je postajalo tesno. Odpel sem tok, potegnil iz njega samokres in z ostrogami poskusil spraviti konja naprej. Ni šlo. Razjahal sem in stopil v razmočeno ilovico, prijel konja za povodec in napravil komaj par korakov, ko me je preletel srh po vsem .telesu. V istem hipu je zatulil šakal za in — pred menoj. Na potu se je pokazali •temna senca, oči so ji zažarele v čudni strahotni luči. Pomeril sem urno, šakal je odskočil. pa samo za korak. Kot v odmev na moj strel je zatulil še tretji in četrti šakal. Imel sem občutek, da so me šakali obkolili. Saj so vendar tako plašni, saj ni mogoče! Vendar, dejstvo je bilo tu in vso domneve niso nič pomagale. Stisnil sem zobe. vsekal s samokresom na slepo enkrat levo. enkrui desno in potegnil konja za seboj, I boga žival so je tresla po vsem telesu, tresla res kot šiba na vodi. K sreči sem bil \ prihodu jem hipu na razmočeni eesli in imel kolikor toliko razgleda in večji cilj za negotov samokres. Spot tuljenje le*o in desno. Tik poti, lesno za nama. Spet sence na l>oli pred konjem in menoj, spol zeleno žareče lučce oči. Se tri strele sem dal in nato v diru šel proti vasi — samokres je bil prazen. Treščil sem v prvu vrata in se globoko oddahnil. Konj mi je. tako se mi je zdelo, ponorel. Enkral je stal kol pribil, čez hip dirjal na smrt! Zahteval sem od
kmeta, da me pelje do knjaza. to je do župana, ker imam tam opravka.
„Neću, Boga mi!*4 „Zakaj?" sem zarjul, „Nini am puške!" „Kaj ti če puška!" — Veš kaj, do-tur, morda so šakali, nemara so pa tudi volkovi!" „Pojdi' z menoj vsaj do soseda! Imam dober samokres!" — Mani ti tvoj samokres! Šestkrat si streljal in seduj je prazen!" „Napolnil sem ga." - Pokaži!"
Šele nato se je ojunačil in me spremil, pa samo do soseda, kjer si je izposodil težko in dolgo prednjačo. Tako sem šel z oboroženim spremstvom do župana.
— Bog s teboj! Dotore. žuri, sinko umira!" „Knjaže, ti oskrbi mojega konja, jaz pa tvojega sinka!"
- Velja!
Bolnika sem se malce prestrašil. Ves posin'd je bil v obraz in jedva je še dihal, bolje hropel. Obupno stanje bolnikovo mi je vrnil;) prejšnji običajni mir in kmalu je bil bolniček izven nevarnosti. Ko sem se umival, so zaropotali v veži težki vojaški čevlji in moker fant v vojaški obleki je prišel naju v poveljnikov em imenu vabit na silvestrovanje v utrdbo. Kmalu sva bila oba z kn jazom nared, tudi puška in samokres sta bila na mestu in šli smo na moje najčudovitejše silvestrovanje, na gostijo morja, šakalov in mladega vojaka, ki je bil vržen v zapuščeno trdnjavo., kateremu sva se pridružila še midva s kn jazem.
Ura je lezla na nolnoč, v čašah se je iskrilo lo, prenehalo je rjoveti, burja je okoli vogla pela vino, pogovor je živahno tekel. Morje je mrmra-tiho, ihtečo serenado, v vasi je vladalu svečana tišina. Pravkar je častnik nazdravil nama poslednjo čašo za staro leto, ko je prišel vojak in kratko, odsekano povedal, da knjažev sinko sedaj zares umira. Skočili smo vsi trije, bili v hipu pod mrzlim nočnim nebom in pozabili na — orožje. Hiteli, da, tekli smo proti vasi. Sredi pota nas je pozdravilo tuljenje zverin. — „Kurjaci!" je dahnil knjaz in mrzlično vprašal, če imava s častnikom samokrese. Molčala sva in le še bolj smo pospešili korak. Prišli smo brez nezgod v vas in v knjaževo hišo. Sinku, ki je imel težko davico. je jelo popuščati srce. Uren zdravilen vbrizg pod kožo je skoraj v hipu pomagal in ko sem se sklanjal nad bolnička, napeto čakaje izid boja med menoj in belo ženo. je malček trudno odprl oči in dejal:
...Vlož. kdo si? Dobro mi je, sedaj bom spal. pusti me!" Res je kmalu zaspal in so tudi kmalu dodobra pozdravil.
Zu po v ra tek v trdnjavo nismo imeli ne časa. niti volje, novo leto nus je dohitelo pri kn jazu. Veselejše zdravice, sinko je bil rešen in spet naju je zvabil častnik s seboj. Knjuz mi je dal puško in šli smo. Nebo je bilo prepreženo s težkimi oblaki in veter jih je urno gonil po nebu sem ter tja. včasih jo za hip posijala nu divjo krajino luna z medlim svitom. Kar je preskočila pol žival, večja od psa. pretrga nega života in košatega repa. Vrgel sem puško k licu, oster pok in spel
mir. Par skokov sem čul med grmovjem in skalovjem, nato žvenket železa in lup nato zamolklo grcanje, renčanje in cvilenje.
— Daj sem puško!" je dejal knjaz in šel previdno v smer grčanja in renčanja. Po kratkih hipih molka strel, pridušen krik, zamolkel padec in trkljunje telesa, nato spet mir. Častnik me je zagrabil za roko, jo stisnil kot z železnimi kleščami in mi pokazal z nemo kretnjo na cesto — dvajset korakov pred nama je stal velik volk in naju motril. Tovariš je hripavo zarjul, zverina je je planila v grmovje in nama zginila izpred oči. Častniku se je posrečilo priklicati stražo, kmalu so prišli vojaki, s plamenicami in našim orožjem. Šli smo iskat knjaza.. Klicali smo ra, svetili s plamenicami, čez dolgo smo čuli slabotne klice, klica! nas je. Med skalovjem in grmovjem divjega mirtovja je ležal ves siv v obraz, sicer pa zdrav, le pomagati si revež ni mogel, ker je tako nerodno visel, skoro z glavo nizdol. Peš li smo ga mučnega položaja, pa ga vprašali, kaj je streljal. ..Hudiču!" — Beži, ne norčuj se. Volk je bil v pasti, saj je še, ko sem prišel do njega, fcm uzrl kraj njega zverino, še enkrat večjo od volka in to sem streljal. Strel pa me je spodnesel, stal sem na ilovici, pa sem se speljal po spolzkih tleh in se zapeljal nizdol in padel čez skale.
šli smo nazaj in prišli do pasti, v njej ie tičal komaj enoletni volk, past ga je prijela čez križ in trebuh. Strel iz samokresa mu je skrajšal muke. Skoro tik pasti smo nadi drugega volka, staro volkuljo. Strel ji je stri lobinio. Oba smo odnesli v trdnjavo, veselo nazdravljali srečnemu . lovcu in srečnemu očetu, kateremu je sinek hotel umreti, umreti staremu letu v slovo.
Dolgo smo še govorili o volkovih, pa redko se pojavijo v okolici Grubovcu, po vojni so zginili in le šakali, njih pobratimi se klatijo po bivšem polju slave. Komaj je knjaz to izgovoril, so zatulili šakali na gričku (ik trdnjave, zatulili v zboru.
Čuješ, dotur, izzivajo te. Če bi se pa pokazal na planem, bi zginili in čez pet minut zatulili tebi tik za hrbtom. Pa le počakaj, ugnala jih bova. Tu je moja roka, boš po njih streljal in tudi ustrelil boš katerega, če imaš le kaj lovske krvi v sebi!"
Šakali so tulili mlademu letu v pozdrav, knjuz pu je dejal, da je sedaj popolnoma miren, češ. Če šakal luli. ni volka blizu. Vsa vas je slutila že par dni. da nekaj ni v redu. ker šakali niso tulili, če pa so. so tako. da njih glasu nisi spoznal. ..Sedaj vem. tulili so volčje!" je zuključil očanec
Zunaj se je porajalo medlo, zaspano, sivo novoletno jutro. Morje se je spet oglasilo jačje in spet se je zbudil krivec in se jel tepsti z burjo.
Prečuta noč, tako težka noč. polua presenečenj, nenavadnih dogodivščin in iskreče sc vino nas je utrudilo. Na povraiek sem misli, pa bolj me je mikala zakurjena soba in vabilu topla postelj. Nisem ji mogel odoleti in prespal sem novoletno dopoldne.
Popoldne sva s konjičem spel spela domov, trn mojo staro obmorsko postojanko, spešila sva so. zakaj moja jeklena, mrzla ljubica je doma lepo visela na klinu in njej sem najbolj zaupal...
Za vse in sa vsakega nekaj ali Videant eonsules!
V vlaku. Nabito polu voz, na hodniku šol--ka mladinu, dekletu in fantje, kvečjemu s pubertetni dobi. Pride beljie oblečen deravee. 1'rične kvuntati. da se je kresulo. Vrine se v vo.juški oddelek, pa je njegovo kvuntanje pn-seiialo eelo vojakom in porinli so ga iz. ku-peja. Nadaljuje na hodniku in se ohregn ob mladostnike. Opomnim na prvi«, kvanta le hujše, drugič brez. uspehu. Pokličem »prevodnik«, stanje »to; Ostane še ena pot — služ. bujoč. orožnik. Napravil je red.
Ni li ,o siamota brez prime,e? Ce si delavec, pa muguri te si trikrat koiiiunist. ni to treba na vsakem koraku prodajati in vsiljevati mirnim ljudem   svoje prostaštvo   m    sv njarije
Če si tudi delavec, človek si! Opozor. takega nesramneža. če ne pomaga — naznani ga!
Na Gašteju. Voznik s preobloženim vozom kolne in pretepa konje. Moči ubog.h živali pojemajo. Opozorim ga zlepu, do je pač prevelika teža, ,da je preveč naložil, naj gie iskat priprege. Vsuje se Iz njegovih ust ploha psovk in kletvin, celo svojo srčno greznico je zlil nit-me. Ko sem hotel pogledati števi.ko voza je obrnil bičevn.k. Nadaljne delo je sevtda o-pravil stražnik.
•Kakor ravnajo tuki zverinski ljudje z živino, tako ravnajo s sočlovekom, ko postanejo v alkoholu — zverine! Sto in več. društev imamo v Kranju in vsako ima zaslombo pri tej uli oni oblasti. Ustanovimo društvo zu varstvo živali, saj imamo zakon, ki prepoveduje mučenje živali!
*
Čez leseni most čez Kokro vozi voznik poln voz ruševin. Most zdiliuje in ječi. Voznik vozi po skrajni levi. Skoro je zbil kolesarju, ker se mu ni hotel umakniti zu ped. Na kolesurjevo mirno opozorilo, naj vozi po desni spet ploha najgrših psovk. Za ocvirtk pu. .,11... če bi imel sedajle četrt vina potem bi ti videl!"
Ljudje božji, veste li kaj je ol'iku in sična kultura? Če je kdo med v»111 i bi le enkrat tak, kot tile, ki jih lu naštevam, pa če tudi s" sicer zadrži, potem nima niti trohe srčne kuL ve! ■
Narodni dom v Kranju je v enem tednu dal priliko za dvoje elitnih prireditev. Pivu je bil ..Kabaretni večer", kjer so prodajali za drag
denar slube in osivele šale in neslanosti prvega reda. Ne zaradi škandaloznega programa tn jezika, dn se je vsakemu .Slovencu moralo obračati, pač pa zavoljo le pregrobih sul na račun publike je tn žvižgala, vpila in tuj m odšla, ter pustila denar \ hlagujni. liilo pa je Lukih osem junakov, ki so vztrajal, do konca. Gospodje, okrog Narodnegu doma - če mislite, da je kranjsku publika ies —- oslovskega poreklu, potem servirujie še kaj taive-gu, totla. blagajno napolnite — sami!
Druga prireditev je bil simfonični koncert Škofje.oške vojuške godbe. Llitnu pri.edi.ev, nud vse. mojstrsko uspelu, lzvajunu mojstrsko primeroma pičli zasedbi. Kar je lepega in v zvezi —- oprostite s srčno kulturo — to pn Krunjcih ne vleče. Zull
Na okrožnem uradu. Gnječu. da je joj. Veselo krumljanje in vsi so težko borni. Redek med njimi, ki se mu vidi, da je res bolan.
Delavci! Vi ste prvi poklicani, da v svojih vrstuh napravite red. Premislite sumo to, če ste bolni — uli bi šli k zdravniku, če bi morali plačati recimo dva dinarja — če vam vest pravi da, potem pojd.te.
Ogromno .pa je onili, ki vzamejo pri delodajalcu bolniški listek takoj, čim konča deio, ali čim dobi odpoved. Delavci! Taki, ki niso bolni pu izrubljujo boln.ško blagajno so za-jedalci in škodljivci Vašega delavskega zava-rovunja. Čim več bo simulantov, čim več bo izrubljulcev nujne pomoči, Vaie pomoči v bolezni, tem manj uspešna bo tu pomoč Vum, ko boste resno oboleli. Čim več ima zdravnik "-la, tem tfitreje mora delati in dela radi utrujenosti proti svoji volji manj vestno. To naj bo poziv na Vaš delavski socialni čut in obenem resen opomin!
Od enajstih zvečer do Mirih zjutraj. Iz bez-nic in vinotočev spuščajo in mečejo nu cesto pijane ljudi, žal po večini delavce in ti rjove-jo in kruvaiizirajo nemoteno, dokler hočejo.
Delavec bo dejal — moram ga popiti koza reCi da popluknem pruh in okus po slubi večerji. Pravi Opluhni pu magari s pol litrom vinu. Ne bodi pa živina in ne pij, dokler je še groš v žepu!
Oko postave pa naj pazi. kdo daje pijačo preko mere in preko policijske ure.
Zu vse, kur sem povedal: Videant Consules...
pisati. Torej, boj špiritu moramo napovedati vsi! Vprašanje pa je, ali bi država, ki ima velike dohodke od špirita, hotela 'izdati kako odredbo, da bi se trgovinam na deželi odvzela vsaka prodaja špirita. Co bi se to pričelo resno pripravljal, potem bi vsi trgovci nu deželi, in morda tudi v mest.h, enoglasno zajavkali. češ brez špirita ni trgovine, velik vir dohodkov nam hočejo vzeti. Takega ukrepu od struni oblasti za enkrut pač še ne moremo pričakovati, ker vsa zadeva se suče le bolj okrog žganjarskega kotlu, katerega ima \ posesti kmet. špirit pa menda ni tako važen, da bi bilo vredno o njem razpravljati. Mnenju pa smo. če se izvede    boj proti
kmečkemu žganju, naj »e izvede tudi borba prot Špiritu.
Koliko očetov, mater, ženu bi bilo do konca svojega življenja hvaležnih tistim, ki bi pričeli tudi boj šp.ritu in ga praktično izvedli.z
Koliko je možakarjev ter tudi fantov, ki ne gredo zlepa v gostilno, temveč v kako trgovino, (seveda ne povsod) se skrijejo v tak kraj, du so bolj na varnem, potem pa zahtevajo ] špiritovega žganja na mizo in kartet Taka I prepovedana zabava pa se vleče pozno v noči.
Nočemo nikomur deluti krivico, ne trgov: ceni ne drugim, povemo samo to, kar je res.
Med trgovei pa se nahajajo tudi zelo poštene duše, vendar je teh manj kot onih. ki se ! ne drže postav.
Podganar Murček % Gorenjskega
O žganju, sganjarskih kotlih in špiritu
Letos je sadje dobro obrodilo. Povsod, tuko \ Sloveniji, kot drug.h krajih države so naku-iiuti mnogo žganja. \ časopisih smo brali gio-zna poročila O delovanju demona žganju. Nekateri hočejo žganjepitje odpraviti Z Zapečate-njeni kotlov po kmet h. PruobOnjeiiio mnenje prijatelju našega lista, kako nuj bi se to pi-jačevunjo zatrlo.
Letos se je po nekaterih kruj'ili naše lepe Slovenije nakuhalo velike množine tlomučega žganja. 2e veliko se je pisulo in predlagalo, kako in na kakšen način bi se omejilo čezmerno pitje žganja.
Ne bo odveč, če tudi mi o pogubonosnem žganju podamo svoje mnenje.
Ca se nu kmetih ob dobri sadni letini skuha /gunju več kot preveč, je golu resnica. Ka-dur sadje obrodi, t,iki.it se kuha žganje vse povsod, ga je dobiti po zelo nizki ceni. Tud. zu stonj se gu mursikdo nasrku do onemoglosti, kur nikomur ni v |k)iios. Du bi se to pojunče-\unje odpravilo, ali vsuj nekoliko omilHo. predlagajo nekateri zupečutenje žgunjekuharskih kotlov, kukor je to bilo nekoč. Če se doseže, da se kotli zupečutijo, uli bo potem manj pijancev ne verjamemo. Načrt o ta pečatenju pu je vreden, du se izvede.
Ako bi padli žgunjekuhurski kotli pod finančno kontrolo, bi vsakega, kdor bi hotel kuhati Žganje, stalo nekaj denarja, ki bi se stekal pri finančnih upravah. Od tega denarja hi morale podeželske občine tudi zahtevati svoj delež ker ta denar bi bil le večji del nd podeželskega ljudstvu vplačan, zato 1» imele tudi podeželske občine pravico do gotovega de. le/a za katerega bi se morale enotno zavzeti.
Toda povrnimo se nu vprašanje žgunjepitju. Ali bi se res manj žganju skuhulo, oziromu pop lo, če bi se kotli zapečatilif • Ni verjetno.
zganja bi se skuhalo in pop.lo ravno toliko kekor doslej in posledica tega bi bila vefik.i nevolja med kmeti, skrivno kuhanje in tihotapljenje žganja M se povečalo, nato pa bi sledile razne kužni, katere bi mulo al n č vplivale nu potrošnjo žganja. D kler se bo gojilo sudno drevje, bo žgunja vedno več, če bi tudi vsak „frakelj" nos^il svoj pečat, čc se iz-trednjenju naroda ne ukrene drugačna pot.
V vsaki vasi, ali več vasi skupaj, kjer je dovolj sadnega drevju, bi se morale ustanoviti sadjarske organizacije, katere bi skrbel-
Podgane zapustijo v jeseni svoju letna bivališča m se preselijo v hleve, v kleti in na ;keitnje. 8ploti se v začetku zime podgane najrajši izberejo topla in s hrano založena bivališču. Tako se je zgodilo tudi pri nas letošnjo jesen. V vas se je pripodilo nobroj te golazni in noben posestnik se ne more pritožiti, da bi imel premajhno število podgan. Posebno veliko pa jih je prišlo k mojemu sosedu ..llunsku". 1'oda ravno tukaj pa so naletele nu njih najhujšega sovražnika nu posestniku-vega psičku — Murčka. Kajti Murček jih jc med letom polovil nu desetine, to pa, kar je naredil preteklo nedeljo, pa moram povedati širši javnosti. Na domačem skednju je tekom dobre četrt ure polovil in pokonča! 8 — nemalo rejenih, velikih podgan. Ce se leto za letom v časopisju objavljajo poročila, da je tu ali oni lovec ustrelil belo čapljo ali belega fazanu, pa mislim, da tudi psiček Murček zasluži radi njegovega prekorismega delu in činu, da se ga javno pohvali. Kajti to delo bi pravzaprav morale opravljati mačke, toda pri nus so mačke že tako daleč razvajane in pomehkužene, da se za podgane niti ne zmenijo, zato pa čimveč tega delu preostane psičku Murčku.
Ker pa je ta nedeljski dogodek zvezan z žalostno-veselim koncem, pa ga bom povedal cenj. čitateljem, tako, kot se je odigral:
Sosedov sin Tinče je šel po maši krmit do-mučo živino. Ko je priše na skedenj, kjer imu-jo postavljen mlin — hoteč v koš nabasati seno, — sta iz mlina skočili dve podgani in se skrili pod mlin. Ko je Tinče to opazil, je popustil koš na skednju in hitro skočil po sosedu Franceta, pv svojega lovskega učitelja --
I sicer ne v streljanju, ampak v lovski latinščini, da ga na licu mesta prepriča o vrlinah ' njegovega psička, ker mu namreč le-ta nikakor ni hotel verjeti, da je Murček v resnici tako izboren podganar. Poklicala sta Murčka in vsi trije so se podali na podganji lov. Tinče je z brezovo metlo podil podgane iz mlinu, Murček pa jih je sproti davil in moril. Sosed Irance, pa se je skakajoč sem in tja umikal premetajočim se in crkajočim podganam in se čudil vrlinam in junaštvu Murčka. Sedem podgan jc že ležalo na bojnem polju, toda Murček je še vedno v svoji krvoločnosti nestrpno prežal na nove žrtve. Po kratkem presledku je bilo že skoraj misliti, da je konec tegu veselega lova. Toda kar naenkrat se iz mlinu pripodi velika podgana in se v strahu pred smrtonosnimi, snežnobelimi zobmi Murčka, zakadi v široko hlačnico soseda Franceta. Fran-celj jc prestrašen odskoči! in zavpil na ves glas. Toda pomoč Murčka je bila že prepozna, kajti podgana se je z bliskovito hitrostjo pognala po hlačnici navzgor in se skrila pod hrbtenico preplašenega Franceta. Mož je v tej zmedenosti celo pozabil na svoje dolge rokel Tinče, opazivši to kritično situacijo prijatelja Fraceta je skočil na pomoč. Na gornjem delu hlačnice je opazil veliko, nemirno kepo, stisnil ' je z obema rokama krepko za to kepo in v I trenutku se je iz Francetove hlačnice priva-lila debela, velika podgana. Ob hlačnici pa je že ' nestrpno čakal junaški Murček in je s svojimi ' ostrimi zobmi z enim samim ugrizom upihnil tej nesnagi — nit življenja. Ako pa je ta podgana, sosedu Francetu naredila kakšno škodo, o tem pa vaško kronika prav ničesar ne poroča.
Zlet gorenjskih smučarjev v Tržiču
Ob 10 • letnici „Gorenj»ke asimsko - športne podaveate.
zu nego sadnih dreves, za poučne tečaje i'i predavanja itd.
Organizacije pa bi morale skrbeli tudi za strokovnjake, kateri bi kmetu praktično učili 0 stiskanju mošta in sušenju sadja, ker takega pouka so potrebni povsod.
Dogaja se, da se po nekaterih krajih najlepše sadje pripravlja zu žganje, kar je velika napaka.
Zuto je trebu. da se da sušenju sadja in izdelavi sadnega mošta prednosts za žganje pu se porabi le najslabše sadje. Pridnim žanjicam v poletni vroč.ni na polju in drugim delavcem dajte dobrega mošta ne pa morda kake brozge, kakor se to zelo rado zgodi. Torej boj domačemu žganju na celi črti.
Kaj pa špirit, ki napravi tudi toliko, ali še še več gorja, kakor domače žganje, pa se ne najde n.hče, da bi napovedal boj tudi špir.tu, katerega pijejo mešanega z vodo leto in dan prav povsod, dočim se domače žganje v glavnem pije le 3 do 4 mesce, potem pa je treba čakati morda tudi več let, da sadje zopet obrod'i'.
Boj špiritu pa naj bi bil tak, da bi se vsem trgovinam z mešanim blagom na deželi odvzelo vsako dovoljenje zu prodajo špirita. Saj je vendar zuto dovolj gostiln, kamor spada p:-jflča.
Špirit napravi vendar več gorja, kot pu kmečko žgunje, ker se istega dobi vsak čas zu denar kur ga hočete, doč;in se pije žganje ob času žganjekuhe sem in tja docela zastonj.
Špirita nidka;' ne pobije toča. mu ne škoduje suša in moča in ne mraz, vedno ga je do volj, sadje pa je odVisno od vremena.
Tisti možakarji, ki vedno pijejo žganje, upropaščujo svoje družine, ka» jc dokazano. Kjer družinski oče meče denar za alkohol, tam vid mo ženo, otroke v pomanjkanju in zanemarjenost. Nimajo obleke ne čevljev, ne šolskih potrebščin, ne morejo v cerkev, ne v šolo.
Tak družinski oče pa vedno toži in tarnn 0 slabih časih, nobena reč mu ni po volj\ Nik: dar nima denarju za preskrbo svoje družine, za šprit ga pa ima vedno dovolj, V taki družin1 je vedno kreg in prepr na prvem mestu, otroci pa se temu podobno vzgajajo, ker drugače se vzgajati ne morejo. To so posledice špirita, o katerih bi se dalo še mnogo, mnogo
01. zlet gorenjskih smučarjev, združen s proslavo 10 letnice Gorenjske ztmsko-športne podzveze in državnim prvenstvom v alpski komb. naciji.
Uprava Gorenjske podzveze smatra Tržič tako v terenskem, kakor v organizatoričiiem pogledu kot sposobnega za izvedbo svoje rtdne letne zimske prireditve. Lansko (leto je to prireditev izvedla v Kranjski gori, predlanskim pa v Bohinju. Letošnja se bo v dneh 27. in 28. januurja 1940. vrš.la v Tržiču. Trž.č. huče to nalogo brezhibno izvesti, in se je zato že sestavil poseben pripravljalni odbor v katerem so zastopniki vseh tržiških zainteresiranih društev in ustanov. Med glavnimi: SKT, Občina, SPD, FO, SK Ljubelj, Skavti, Sokol, Gasilci itd. Letošnjemu /letu bo priključena izvedba državnega prvenstva v alpski kombinaciji in proslava 10 letnice podzveze.
Tržič nudi vse predpogoje za izvedbo smuš-kih prireditev. Njegova lega in lega okolice nimata primere v naši domovini. Svetovno so že znani smuški tereni Karavank, zlasti Zelenice, Košute s Kofcnmi in Storžičem. Nebroj smuških tekem, posebno v alpski kombinaciji se je že vršilo v teh planinah in splošno znani so trad cionulni Zeleniški smuki, kjer se vedno merijo naši najboljši alpski tekmovalci. Sirom
domovine so poznani tererfi Košute in krasni planinski dom na Kofcah, ki lahko prenoči čez 7u smučarjev. Tudi bližnja tržiška okolica nudi s svoj.mi strmimi in položnimi travn ki teren in privlačen za izlete izvežbanim smučarjem in tudi začetnikom, V zadnjem letu je Fantovski odsek zgradil lično skaka.nico pri sv. Jožefu, oddaljeno komaj 5 minut od centra Tržiča. Mnogo življenja je vedno ua drsališču, ki ga vsako leto vzorno pripravi SKT. Naravn.h sankaških prog tudi ne manj-£a. Znano je sankališče na Ljubelju, kjer se vsako leto vrše sankaške tekme Prav dobra sankališča so tudi v Lomu, pri Sv. Neži in v Gozdu.
Smuška progu za izlet se pripravlja na severni strani Kokovnice, bo idealno izpeljana, zahtevala pa bo od tekmovalcev precejšnje sposobnosti. Cilj bo v stanem mestu. Ista proga bo pripravljena tud. za slalom. 2e danes lahko rečemo, da se bo Tržič potrudil in storil vse, da bodo udeleženci, smučarji tekmovalci kakor tudi gledalci, z 'izvedbo prireditve popolnoma zadovoljni. Dokazati moramo, da Tržič v polni meri zasluži ime zimsko turističnega kraja. Podrobni program vam bomo pozneje pravočasno sporočili.
Uredba o državni trošarini na pijače
Kraljevska vlada je radi izravnavanja višine trošarinske stope na vino in žgunje in radi poenostavljenja in izenačenja kontrole pobiranju te duvščine po vsej državi predpisala Uredbo o izpremembah in dopolnitvah Zakona o državni trošarini, ki stopa v veljavo 1. januarja 1940.
S to Uredbo prestanejo vse banovinske trošarine na vino in žganje v kakršnikoli obliki in zavaja st edino državna trošarina in sicer;
na viuo t dinar od litra,
na fina vina 3 dinarje od litra,
na šampanjec tO dinarjev od litra in
na žganje 10 dinarjev od 1 hektoliterske stopnje alkohola (t. j. 10 dinarjev od 1 litra čistega alkohola v žganju ali približno 2 din od t litra žganja od 10 gradov).
V smislu odredb navedene Uredbe bodo finančni organi na dan I, januarja 1940 popi-sa!S kol čine vina in žganja pri on h prozvajal-cil>, ki trgujejo ali predelujejo vino in žganje, kakor tndi pri vseh, ki trgujejo in toč!jjo vino in žganje in istočasno bodo pobirali državno
trošarino na najdene zaloge.
Piti proizvajalcih vina in žganja (kmetih), ki ne trgujejo z vinom in žganjem se morajo ravno tako kontrolirati in popisati zaloge na osnovi ustmenih ali pismenih prijav, katere bodo organi finančne kontrole prejeli na licu mesta po občinah in vaseh. Dan, kdaj bodo finančne kontrole prišle v občino ali vas sprejemat te prijave, se bo posebno objavil po pristojnih občineh. Na prijavljene in najdene kol'ičine vina in žganja pri teh proizvajalcih (kmetih) se ne bo pobirala državna trošarina, temveč te količine še nadalje ostanejo na prosto razpolaganje gospodarja.
Tj proizvajalci (kmetje) radi vina 'in žganja nimajo drugih dolžnosti napram državi, kakor da so obvezani na poav pristojnega oddelka finančne kontrole prijaviti količine vina in žganja, ki so jfh pridelali in to samo radi lažje kontrole in pobiranja trošarine pri onih, ki b »do ta pridelek kupovali.
Te prijave bodo organ'i finančne kontrole prejemali na licu mesta po občinah in vaseh.
STKAN 4 i^'^<»^^%^»/'«v%^%^>'
»GORENJEC«
OBRTNIŠTVO __
Obrtniki - draginja - plačila
TEDENSKE NOVICE
Oh ta draginja in zopet draginja, te besedt se pogosto premic vajo zadnje čase med ljudstvom, ter o njej pogosto razpravlja tudi dnevno časopisje, i a uaraščajoča draginja vsakovrstnega blagu je spravila zadnje tedne že skoraj vse stauove in organizacije do dejstva, da so dvignili svoj glas o zahtevi po nujnem zvišanju njihovih plač, da si zumorejo vzporedno z rastočo draginjo vsaj za sdo ohraniti svojo življenjsko eksistenco.
Kaj pa obrtniki? Ti so vedno pri svojih zahtevah zadnji iu najpotrpežljivejši. Vse se jc zganilo, a obrtnik vedno še čaka do skrajnosti.
Ko so pred mesci veletrgovci svojim trgovskim odjemalcem odpovedali kreditiranje raznega blagu, je moral povsod isto pot kreniti tudi trgovec ter ukiniti kreditiranje svojim strankam, da se s tem more denarno oporno«! ter nabaviti blago za uovo zalogo za takojšnje plačilo. o S tem v zvezi pa jc zopet obrtni stan tisti, ki je bil pri tora najbolj prizadet in zakaj?
Gotove strunke, ki oddajajo vsakovrstna naročila v izvršitev raznim obrtnikom, juko malo pomislijo, da moru tudi obrtnik s svojim tr-d'm delom in skromnim zaslužkom preživljuti sebe, svojo družino, plačevati pomočnike, razne obvezne dajatve državi in drugim, pu kuko? Ko pa velikokrat obrtnik pri odduji naročenega izdelka od strunke ne prejme nika-kega denarja za svoje trdo delo, ter mu s plačilom odlašajo nekateri manj, drugi dalj času. Obrtnik mora razno blago kot material, ki ga rabi pri izvševanju svojega poklica, kakor tudi življenjske potrebščine za sebe 111 družino v trgovini takoj plučuti, pa imajo na drugi struni nekatere stranke tako malo ali pa morda celo nič uvidevnosti in sočutja do sotrpina obrtnika, ki gara on zgodnjega jutra po pozne noči v nudi, da bo za svoje delo prejel tudi takojšnje plačilo, pa je ob takem pričakovanju velikokrat razočaran, kajti za plačilo se obrtnikt pušča v negotovosti. Kako velike skrbi večkrat tarejo obrtnika, ko mora gledati večkrat svojo družino skoraj brez hrane, brez potrebne obleke in obutve, posebno v zimskem času pri zasluženem denarju, ki ga pa od strank še ni prejel. Kako nuj vodi obrt nr-ji j v tako žalostnem položaju po krivdi drugih. S čim naj si nabavi novo skromno zalogo blagu za nadaljnje delo, ko pa še prejšnjega nima plačanega. Kako naj si obrtnik na ta način ohrani svojo eksistenco, ko pa nima zadostnih, ili celo večkrat nikakih sredstev in to zopet po krivdi drugih.
Ali ni obrtnik le samo odvisen od tega, kar zasluži s svojimi rokami, trdim delom, svojim trudom in odgovornostjo za svoj izdelek, pa je žal dosti ljudi, ki to trdo delo s skromnim zaslužkom obrtnika ne plačajo. S takim načinom plačevanja za izvršene in izročene izdelke se dela obrtniku velikanska škoda.
Nima pa obrtnik samo škode pri tem, da mu stranka noče plačati, ampak občutno škodo trpi pri tem, uko se stranke ne drže točnega plačila. Ko pride stranka po izgotovljeno delo k obrtniku, ali pa, ako ga obrtnik dostavi na dom naročniku naj bi se račun takoj po>-uvnal in plačal. S tem bi bila obrtniku olajšanu delna skrb, s takojšnjim plačilom si more obrtnik svoji družini nabaviti živež, obleko, obutev, lažje bi plačeval svoje pomočnike, ter si nabaviti novo skromno zalogo blagu, ki ga potrebuje pri svojem poklicu.
Vzemimo par primerov, ki so se dogodili ob porastu današnje draginje.
1. Veliko čevljarskih mojstrov pošilju svoje izdelke stalnim trgovcem s čevlji v kruje izven Slovenije. Ko so se ob tej draginji povišale tudi cene raznim surovinam in materialu, ki ga čevljarji rabijo, so morali pri vestni kalkulaciji tudi sami primerno zvišati cene čevljem. Čevlji so bili odposlani gotovim trgovcem z neznatnim poviškoin cen, pa so bili kratkomalo nekaterim čevljarjem čevlji vrnjeni nazaj s pripombo, da ne prizna višje cene, pa čeprav večinu čevljarjev ni povišalo
cene za svoje trdo delo, ampak samo za blago, ki ga je moral čevljar že sam dražje pluća ti. Ali uuj potem dotični trgovec uživa joll« ko večji lobiček kolikor je blago dražje, a čevljar pa nuj trpi toliko večjo škodo.
2. Pri malih obrtnikih, kakor pri šiviljah, krojačih, čevljarjih, pa tudi ileluo pri trgovcih se zadnja letu javljajo slučuji posebiio preti večjimi prazniki, kakor velikonočnimi, božičnimi itd., ko je naročeno delo pri obrtniku izgotovljeno, ga pride strunku iskut suma, ali pu zuhtevu dostavo na dom, glede plučd.i in poravnave ručuua pa se kratkomalo nekateri izgovorijo, „borno že takoj po praznikih račun plačali, saj veste, sedaj so tile prazniki, pu je trebu denar še za to in ono stvar za praznike." Obrtnik pa, ki je težko pričakoval plačila za svoje delo, denarja ni prejel, kakor da ne potrebuje pruv nič za praznike, kot da mu ni treba nič jesti, ni treba nika-kegu boljšegu prigrizka za praznike, prazniki nuj bodo zu obradu le v tem in toliko, da je tiste dneve prost dela, pa je vse dobro, o tem je veliko dokazanih slučajev.
K vsemu temu pa se mora tud pripomnili, ua pri tukih slučajih nikakor niso vse stranke prizadete.
Tudi žalibog med obrtniki se dobe taki primeri, ko za svoje delo dobi plačilo, pu svojemu sotovarišu ne privošči takojšnjega plačila računu, ter si nabavi za sebe vse tisto, kar *i poželi, posebno ob praznikih. Tudi nekuteri obrtniki naj bodo toliko vljudni, da bodo upoštevali tudi potrebe svojega stanovskega so-tovariša.
Če primerjamo delavske plače, ki jih prej-..mejo po tovnrnuh, ki so v večini res preskromne, ter bi jim z vsem srcem želeli pluče, ki bi bile res dostojne človeškemu življenju, toda, so pu na drugi struni sigurni, ta bodo ta in ta dan prejeli svoje plačilo, dočim tega obrtnik ne more reči.
Draginja raste, vsi stanovi in poklici delavstva so se dvignili za zvišanje plač. Tudi najvišja gospodarska predstavnica, to je Zbornica za trg. in industrijo je že pozvala svoje člane obrtnike, naj primerno sedanji draginji zvi-šujo pluče svojim zaposlenim pomočnikom, toda, zopet kako, če pa manjka uvidevnost zu točno plačevanje obrtnikom za izvršene izdelke.
Sedaj, ko so trgovci ustavili kredit za blag') strankam, se marsikateri potrudi , da pluču v trgovini blago proti takojšnjemu plačilu, zraven si pa mursikuteri misli, da bo čevljar, ali pa krojač ali pa šivilja malo počakal za svo-plačilo
Odprava kreditiranja bi pomenilo zboljšanje gospodarstva, ter se temu načinu tudi obrtniki pridružu jemu, toda treba je takega koraka pri vseh panogah gospodarstva, pa bi bile razmere vidno zboljšane.
Zato prosimo, posebno mali obrtniki in tudi ostali, da naj javnost te našo skromne pritožbe vzame resno na znunje in obenem apeliramo za točnost plačil ob izročitvi izdelkov, izvršenih posebno ob večjih praznikih. Obrtništvo je tisti stun, ki še drži na svoj ponos, ter se boji zahtevati v splošnem kakih predplačil za izvršitve nuročil, terja pa tudi nerado, dokler ga do tega ne pripravi skrajna sila.
V nezboljšanem primeru bo obrtništvo primorano zavzeti ono enotno akcijo po vzorcu trgovcev, da bo obrtništvo izgotovljena naročila oddajalo strankam samo proti takojšnjemu plačilu. Zato upajmo na skorajšnjo uvidevnost javnosti, da upošteva življenjske težnje obrtnikov, da bi do te skupne akcije zu-enkrut ne bilo treba priti.
Gorenjski obrtniki.
Vse člane našega združenja pozivamo, da se radi kazni, ki so jo prejeli radi nadur, obrnejo na skupno združenje v Kranju med uradnimi urami.
Sknpno združenje obrtnikov v Kranju.
Mleko bo dražje
Na širšem sestuuku Krajevne Kmečke zveze za Kranj in okolico je bilo soglasno sklenjeno^ da se radi znatne podražitve žkvmskih krmil podraži mleko na din 2.50 zu liter. Po vsestranski debati je bil« končno določena cena din 2.23, z ozirom nu težak položaj konti umen ta.  Cena stopi v  veljavo i. jun. 1940,
KRANJ
„Plavž" je naslov novi igri FranCCta Klinar-j«. To je najnovejše slovensko dramutsko delo, košček naše gorenjske zgodovine, ki prikazuje borbo naših prednikov za svojo zemljo. Močan drama je, ki je na Jesenicah, kjer je bila krstna predstava, štirikrat napolnila dvorano. Kranjsko Prosvetno društvo s svojimi najboljšimi močmi že dalj času pridno pripravlja to pomembne igro. Podalo nam jo bo 5., 6. in 7. junuarja 1940, 2e danes opozarjamo Kranjčane kakor tudi okoličane na to izredno igro.
Božićnica na tukajšnji meščanski šoli. Naša novoustanovljena šola je priredila revnim učencem prav prijetno božičnfcd. Pester iu zabaven spored so izvajali tukajšnji učenci v Ljudskem domu. Odlomek iz igre .Petrčkove poslednje sanje" je posebno ugajal. Po pro: gramu so bili učenci pogoščerri s čajem in kruhom ter obdarovani s blagom, ki sta ga darovali tovarni „Intex" in ..Božič". Ob božičnem drevescu so zapeli in zaigrali božične pesmi, tako da so žarela od veselju oči tudi nuj revnejšim.
Seja Sedejeve družine bo v nedeljo Si, decembra ob 9. uri v Ljudskem domu.
Opozarjamo na današnji oglas gasilskega družabnega večera, ki bo na praznik sv. Treh kruljev t. j. 6. januarju v Narodnem domu.
Mala tombola bo na gasilski prireditvi dne b. januarju največja seozac ja večeru. Tu dru-žubnu igra se bo vršila ob polnočnem odmoru ter bo trajala le 30 minut. Številke bodo klicane kakor na običajni jesenski tomboli. Prva tablica, na kateri bode izklicanih 5 številk v eni vrsti, bo zadela prvi dobitek t. j. najnovejši Radio-aparat „Radione" v vrednosti d.n 4.200.—. Tudi vsi ostali dobitki bodo na enak načtin pridobljeni. Oglejte si razstavni paviljon nu Mestnem trgu iu cenite vrednost dobitkov. Opozarjamo, da stane tablicu k igri v predproduji din 3. — ; na večer prireditve pu din i.—.
Hotel „Evropa" sprejme garderoberko.
Delavski obzornik..
Lep dar OUZD svojim članom za božične praznike.
Okrožni urad je na svoji žudnji seji soglasno sklenil, du se vsem članom, kateri so v bolniškem staležu, izplača dvojnu hrunarina za božične praznike. Za ta dobrušen dar okrožnega urada bodo delavci gotovo hvaležni.
Odpovedi.
V zadnjem času je nastalo precej razburjenja med delavstvom v Kranju. Nekatere tovarne so vsemu delavstvu službo odpovedale ter ga celo pri OUZD odjavile, četudi odpust še ni bil potreben V javnosti so se raznesle tudi govorice, da se je neki tovarnar izrazil, da s tem, ko delavstvo ori OUZD odjavi, dene 15 jurjev v žep ter se na ta račun lahko v
praznikih lepo zabava po Italiji. K tem govoricam prizadeto delavstvo samo dodaja pravi izrnz in izreka svojo obsodbo.
Rdeči agitatorji.
V zadnjem času se opaža precejšnja delavnost marksističnih voditeljev in priganjačev tkzv. svobodnih delavskih organizacij. Opozarjamo vse zavedno delavstvo, da ne naseda •tej demagoški in hujskaški grupi. Delavec in delavka, za vaju jc mesto tam, kjer je večina slovenskega naroda, zato slovenski delavski stan na plan kljub vsemu razdiralnemu podtalnemu dolu moskovskih plačancev — na plun v zavesti da so tvoja bodočnost bližu. ZZD je j>rava predstavnica delavskega stanu, zato vsi zavedni slovenski delavci in delavke pridno pristopajte k ZZD.
Halo! Halo!
Predno kupite kakršnokoli darilo: ura, zlatnino, srebrnmo, si oglejte bogato zalogo v strok, urarski delavnici
Drago Šegregur
KRAH], Vidovdonsko cesto itev. 15.
Najboljše! Najcenejše!
Občni zbor Glasbenega društva   Kranj se
vrffi v nedeljo, dne 31. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih. Savski breg 9. Dnevni red običajen.
TRZIC
Vzgojni teden za starše. Od 15. do 21. ja-
iiuurju priredi društvo „Šolu iu dom" v Tr: žiču vzgojni teden za starše tržiškega kota V šestih zaporednih predavanjih, ki se bodo vršilu ob večerih v meščanski šoli, bodo strokovnjaki obdelali vprašanje otroka od vseh plati; zdravnik bo govoril o otrokovem telesnem razvoju, o pravilni prehrani in negi, ki JQ otrokovo telo potrebuje, če naj doraste do zdravja in moči; praktik bo govori! o težavah, s kater.mi se moramo boriti pri dora-ščujočemu otroku sleberni dan; teoretik bo govori.1 o notranji zgradbi o!trokove dušev-nosti, učil nas bo ruzgledati se v otrokovem S" t't'1.
Morda bo mladi rod, ki danes dorašča, srečnejši, kakor smo mi, če se bomo brigali za njegov telesni in duhovni napredek. Če ga bomo negovali in mu pomagali, du bo postul zdrav, delaven in pošten. To je namen tržiške: ga pedagoškega tedna.
Tlakovanje cest Podrobni načrti, pop- in proračun za tlakovanje državne ceste skozi mesto in cerkveno ulice so izgotovljeni. Poslani so bili potom banovine na gradbeno min istr: stvo v Beograd. 14. t. m. sta bila župun in pod: župan pri gradbenem ministru g. dr. Mihi Kreku. Obljubil jima je, da bo vse storil za čimprejšnjo izvedbo tega načrta. Ako ne bo mogoče vse naenkrat, pa vsaj v glavnem čim prej, drugo kasneje. Ce se uresničijo ti načrti, kar je želja vseh pametnih Tržičanov, bo naše mesto mnogo pridobilo. Rešeni bomo ob deževju blata, ob suhem vremenu pruhu, hodniki bodo izeiiHČeni. značilni mostički odpravljeni, odtok strešne vode reguliran itd. Z eno besedo, Tržič bo dobil čisto drugo lice. Nekaterim — narobi; pametnim — pa to seveda ne gre v račun in kar glasno izrekajo željo, du bi čimprej prišel „Joža", pod katerim bi
javna delu spet počivala, kakor so vsa povoj-nu leta. do leta 1936..
&MAKT1N PRI KRANJU
Silvestrov večer priredi tuk. Prosvetno društvo s pestrim sporedom in prosto zabavo. Pri-četek jc ob poli H. uri zvečer z veselo igio enodejanko ..Kakršen gospod takšen sluga". \.si prijatelji vljudno vubljeni!
Predavanje o komunizmu, ki ga je imel preteklo nedeljo na lniciutivo tuk- Prosvetnega društva dr. Ahčin, glavnih urednik „Slovencu", je lepo uspelo. Ljudem ji; bila dana pril.ka. du so v kratkih jedrnatih mislih, prav nazorno in v jasnih, vsem razumljivih besedah slišali o komunizmu miisli iz ust našega največjega strokovnjaka sped.absta za ta problem. Do kakih debat seveda ni prišlo s predavateljem, skušali pu so nekateri „rdečkarji" z nemirom odvrniti pozornost misli, kar pu se jim ni posrečilo. Nu vse navzoče je predavanje na-pruvilo globok svojevrsten vtis, kot ga n.smo v ajeni videti pri našem občinstvu. Želimo Be kaj tukih predavanj, ki jih zmorejo le naši možje. j
Nove jaslice v farni cerkvi, so vzbudile precej pozornosti v svoji impozantni vel.kosti, tako pastirčkov, ki so visoki do 50 cm in pu /arudi velike razsežnosti. Prihodnjič kaj več t< teh jaslicah.
ŠKOFJA LOKA
Sneg je preprečil nndalnje delo. Mestni delavci so morali prenehati z delom, ker je napadel sneg. Če sedaj pogledamo, kaj je bilo preko leta storjenegu, moramo biti z vsem pruv zadovoljni. Nuj omenimo nekaj najvažnejših del. lako se je letos dokončul obrežni Zid ob Poljuiisčici, ki segu sedaj od Fužine pa do „Pepetovc žage" in je dolg preko 500 in lit Škarpu sedaj ščiti mesto pred povodni-jo. iako se je tudi letos dokončalo delo pred Kapucinsko cerkvijo. Popravilo se je znamenjema Mestnem trgu, katerega so „popravljale" že vse občinske uprave od leta 1923 sem. Popravilo je veljalo 31.000 din. Uredil se je trikoi pred ..glavarstvom", ki bo dobil dopolnilo v prihodnjem letu. Zgradila se je cestna zveza pri Silrerju, ki je bila ena najnujnejših del sploh. Uredila se je kanalizaciju nu Crubnu, katerega so tudi vsestrunsko popru-vili itd. Delavci so precej zaslužili, vsaj toliko, du so se mogli pošteuo preživljati. Pu ie uekuj moramo omeniti. Doseglo se je letos, da se bo letu 1940 tlukovala cesta Skofja Loku — kolodvor. Vsekakor moramo biti hvaležni odločujočim, ki so z energičnim delom dosegli tako lepe uspehe.
Ali z razsvetljavo kolodvorske ceste od Plev&e naprej res ne bo nič? Občina Stura Loku, ker je tja pristojen, star človek dela-bi oskrbelu razsvetljavo kolodvorske ceste od Plovne naprej, Našemu dopisniku je bivši gospod župan llurtman celo priznal nujnost in potrebo razsvetljave. Dejal je le, dn bi se stroški indirektno gotovo krili v žep h nijho-vih občtnov, s povečanjem tujskega prometu itd. Sicer bi pa svetovuli ravno sedaj vsem jrg. odbornikom, du naj narode zvečer po kaki seji peš izlet od Plevne do kolodvora, Radoved-dni smo, kako se bodo počutiii v snegu, temi, snežni Drozgi in lužah. Prepričtni smo, da bi bila nato cesta v 14 dneh razsvetljena.
Dajte revežu gorak kotiček. Ze več iet hod' pn mestu, zlasti po teritoriju občine Stara Lokt, ker je tja pristojen, star človek delu-nezmožen od hiše do hiše in prosi zu košček kruhu in za mulo toplote. Ljudje mu pravijo ..Zenskov Peter". Kdor ga vidi, vsakomur se v srce zasmili. Raztrgan, skoro bos itd. tavu okoli. Privoščite revežu vsaj gorak kotiček. Ruvno istu usodu je doletela onemoglega starega delavcu „Cečengovu Juku", ki je sam in v Sedanji zimi brez stunovunju, bre/. hrane in slabo oblečen. Star je blizu 70 let.
V sedanji civilizirani dobi bi se kaj takega ne smelo zgoditi.
Karn bodo hodile pozimi žene prat. Studenec pri .Pnhovcu" je poteli mrzel, pozimi pa silno gorak. Zuto so gu vse žene odkar stoje vasi Sv. Duh, Virmuše, Stari Dvor, Grenc in del Suhe, kuj rude uporabljale za pranje pozimi, ker so prav vse druge vode v okolici silno mrzle. Pa se je zazdelo nekomu, da jc tu vodu primerna samo za pitje, kar je res izvrstna, zato pn nikjer ni zapisano, da bi se na njem ne smelo prati, saj voda hitro odteka naprej. Dotična oseba je na nek kri-\uljast način res doseg'u na glavarstvu, du je smela V studencu zabiti kol z desko „Pranje pre|X)veduno." V interesu vseh peric, pa prosimo, da glavarstvo dvigne javno razpravo na licu mesta, katera bo pokazala, v koliko bi naj bila voda slabša radi pranju. Studenec itak takoj teče v Suščico in je zajemljiv le nu enem kraju. K razpravi nuj se povabi vse zainteresirane. Nikakor namreč ne gre. da bi zaradi ene kaprice trpele perice štirih velikih vasi, ki perejo po zimi na tej wodi mogoče 200 le* ali še dlje. pu se ni nihče okužil.
r(.v;kh.NjLC'i
VODICE
»Henrik gobavi vitez", je naslov dramskemu tornadu, ki ga bomo gledali v naši dvorani ■prvi dan 1940 leta. To je res pravo razumevu-■je igranja, da dobijo ljudje ob takih prili kab, kot je Božič, tudi tako hrano i odru. ki ni samo za smeh in ostane vse v dvorani. •d puk ponesejo kaj koristneje ludi J m v Novo leto vabi vse v vodiško dvorano. Začeta k cb 3. uri p> poldne.
Bele ceste... V naši občini smo znali lepo <>esem o cesti, ki je ob določenih dobuh BiH bolj glavna, kot sicer. Prišel je pa čas, ko 1)0-aio morali to pesem črtati s programa. Ljudje ki so doma pod Rašico, poznajo to storijo Že lepo dobo. Bilo pa je tako. Tiste čase prod roKtvumi so tisti, ki so hoteli biti zvoljoni ♦odi z glasovi ljudi od Kosez proti skaruškc-nnu polju, delnh načrto za cesto, ki je tem volilcem najbližja. Po običaju dunusnjegu s ve-t« »o se taki načrti pr.pravljafi le do dneva Jol tev. Dogodila pa se je revolucija v teh navadah. G. Strcin je za to stvar pred volitvami obljubil ugoden konec Volilci so ob juni sledili. Toda očividno je g. Stre n drugega kovu mož. Po vol tvah to stvari ni pozabil *c sedaj ne, ko se je rudi razmer v državi t drugimi umaknil z izvoljenega mesta. Cestni edbor je to cesto vzel v svoje varstvo, da jo *fcpo uredi (n tako urejeno preda banovini. Hvaležni smo g. Strcinu in cestnemu odboiti, da sta dokazula, da moška beseda tudi danes še nekaj velja. Ljudje pa tudi pri nas precej dobro ločijo obljube od dejanj in zgodovina <« ceste je tudi sicer dober nauk naSim ljudem, ne samo koristna zveza.
VELESOVO
Prosvetno društvo je nameravalo na Novega leta dan 1. januarja 1940 upr zoriti božično igro .Angela". Prišle so vmes tehnične ovire, zato se bo igra prelož lu na nedeljo po sv. Treh kraljtii. to je 7. januarja 1940 popoldne •b 3. uri. V tej božični igri je glavna oseba deklica Angela, ki se žrtvuje za svojega naj-ailajšega bratca Tončka, ki je os'epel. Mat -"»dova je pošiljala sinčka k zdravn kom, di bi ga ozdravili. A je bil ves trud zaman.. Zdravniki so izgubili upanje, da bi deček še kdaj spregledul Zato sklene sestr c i Angelu, da sama po šče zdravnika Jezuščka. Ponoči izgine od doma. Razn'f g zdni duhovi ji strežejo po žvljenju. Spremlj ina od angelu varuha srečno premaga vse težave in doseže čudežno ozdravljenje svojega britca Tako izroča gra lepo božično misel - kadar č'ove-*ku pomoč odpove — pn Bog čudežno porni-ga. Vab'mo vse prijatelje naše mladine, da se le lepe božično igre udeleže v obilnem številu.
podbrezjf:
te danes opozarjamo na globoko dramo, ki jo pripravlju naše Prosvetno diuš,vo zu nedeljo 7. junuarja 1940. Vprizorili bomo namreč .Podrti križ". Vsebina igre je vzeta prav tr. današnjih dn:, kaže današnju vzgojo in tam ta vzgoja vodi. Skoznskoz zanimivo igro toplo priporočamo!
primsvovo
Silvestrovanje priredi Prosvetno drušvo na Primskovem v Prosvetnem domi v nedeljo M. decembra ob R. uri zvečer. Na sporedu je nekaj prav zabavnih točk s petjem. Za jtvlnčo In pijačo bo poskrbljeno! — Sodelujejo godbe in jazzi iz vsega sveta — po rudio-uparatu nevedu! — Iskreno vabljeni!
OLSFVEK
Tnkajšrje Prosvetno društvo priredi Silvestrov večer z lep'm in zanmivim sporedom.
Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vljudno vabi odbor.
PREDOSLJE
Prosvetno društvo prir.vdi v nedeljo ob 8. ari zvečer zanimivo veselo igt0 „Dva para se ženita". Burku je vseskozi napea in kratko-časna, tuko da bo vzbujala pri vseh gledalcih •inogo smeha in dobre volje. Igralci garantirajo, da bodo svoje vloge dobro poduli. Poleg tega nam bmlo pevci zapali par pesmi in uprizorili še spevo igrico ..Snubuču".
Vljudno vabi odbor  Prosvetnega društvu.
GORICE
Na praznik sv. Štefana so goriški otroci pod vodstvom ge. Finžgarjeve priredili lepo otroško tragedijo „Jure". Zapeli so tudi več božičnih pesmi. Zares smo ponosni nn uspeh na.ili najmlajših.
Silvestrov večer. \ nedeljo, dne "vi. decembra ob poli h. uri /.večer priredi Prosvetno društvo veseloigro ..Narobe svet". Po igrt slovo starega leta in prihod novega leta, Igra se ponovi na praznik i), januarju ob 3. liri popoldne,
^ le danes opoz.urjanio na |epo dimno ..Ciiio-šolee", ki  bo  v   kratkem uprizorjena.
Vsem našim prijateljem žoFimo blagoslovljeno Novo leto 1940.
stran v
Rasglas
Vsled naloga komandanta ljubljanskega vojnega okrugu se na osnovi Pravilniki! zu dodeljevanje Spomenice za libfht i& oavbbojenjc severnih krajev kralj. Jugoslavije 1918-1919 o-pozurju vse zainteresirane, da pridlože prošnjo zu podelitev Spomenice čimpreje, a najkasneje do 30. januarju 1940.
Oni, kuteri so člani „Legije koroških borcev v Ljubljani", ..Zveze Maistrov.h borcev v Mariboru" in „Udruženju ratnih dobrovoljuca-horaca ia oslobodjenjc severnih krujevu u Zagrebu" naj vlože svoje prošnje preko navedenih udruženj, kjer bodo tudi prejeli tozadevni sbrateOi ostali pa, ki niso člani kateregu iz med navedenih udruženj, pa direktno na komando pristojnega vojnego okruga.
Nadalje se opozarjajo svojci onih, ki so padli v borbah za osvobojen je severnih krajev Jugoslavije 1918 - 1919., da se zglasijo do 20. januarja 1940. pri podpisani upravi rad. sestave tozadevnih spiskov.
Označeni   termin za vlaganje   prošenj je smatrati kot najskrajnejši, ker se kasneje vložene prošnje ne bodo jemale več v postopek. Uprava občine Kranj, dne 12. decembru 1939.
ESPERANTO
(Nadaljevanje.) XIV.
Nova j vortoj: kam po ■ polje, kalku H ■ računati, kago - kletka, idolo - mulik, kon-sili = svetovati, lando = dežela, limo = meja ligno " les, lasta - zadnji -u, -e, lego znknn, logi = vabiti lito = postelja, koito ■= dvorišče, venki " zmagati, volupto ~ po-željenje, logi *" stanovati, logejo - stanovanje, kuirejo - kuhinja, dormejo • spalnica, magejo * jedilnica, provizefo shramba, ta lo ■ miza, sego = stol, lito, postelja, šranko omsru, bildo = slika, kurteno " zustor. zavesa, banejo "" kopalnica, bani ~ kopati se, fini m končati, finajo = končnica, simpla enostaven, -a, -o, ordoni ■ zapo-vedati, nomi       imenovati, nonin   = ime.
Verbnj finajoj (simplaj): infinitivo ;;  nedoločnik:     i vivi estanteco =■' sedanji Kat: —as — mi vivas estinteco «  pretekli čas: —is  "  mi vivis estonteco " prihodnji čas: —os = mi vivos modo kondića   ■   pogojni  naklon:   — ns
mi vivus
modo orduna      velelni naklon: —■ u- ~- vivu!
La solu helpverlo en esperanto estas: „csti'. -" Etlini pomožni glagol v esperantu je „esti" tbiti.)
Ćiujn vcrhldrmojn, kiuj fini&as je —i, —as,
— is, --os. — us, uit — n! ni nomas simplaj verbformoj (enostavne glagolske oblike).
La logejo. La logejo konsistas el la čnm-l-ro knj kuirejo. Pli ričaj homoj havus pli graiidujn logejojn. U'u logejo havas unko-rufl dormejon kuj inungejon. banejon, aatail čambron, provizejon. salonon kaj ćambretoin. Fn lu čanibro ni vidus lu talilen kaj segojn, liton, šrankon, bi Ido j n kaj kurtenojn sur 'a fenestroj.
»n« m. solu, sama
meni " sam Mi mem diris tioiV. Jnz sam sem to rel el.
soln snm (samo eden) Mi iro.-, sola. — Jaz boni sam šel.
sama = isti Sumum tagon vi venis. - Isti dart si prišel.
Mernvole ■ samovoljno, »amfempo — istočasno, sdmmaniere - na isti način, memstara ■* samostojen.
fcis nun ni konas: prefiksojn (predponke) mnl—, d's —, ek—, re*-,
kuj  stifik':ojn   (priponke)  —an—,   —eSfr—,
— id—, —in—, —ist—, -al—, —ar—, —•T—i —il—,   -ej—, —ing—, — ism—, —ec—, —et-,
-eg—, —em-, -ebl--, -ind—, —ad--, —Ig—, —14—.
S pomnija vseh imenovanih priponk in pred-|M>nk, s pomočjo že znanih    besed in slov-niških  končne tvori stavke,  tako v važnih časih in  raznih oblikah. Prevedi: En la mondon venis nova sento, trn la mondo iras Jforta voko: per flugiloj de facila vento nun de loko flugu gi «1 loko.
Prevedli Danes je ves dan sonce močno sijalo. Sel bom domov zvečer, ko sonce ne bo več tako močno sijalo. Zakuj si šel včeraj brez mene, v šolo? Učitelj je te je vprašal, kje sem jaz. toda ti mu nisi odgvoril, ker sj se bul lagati. Tvoja muti je dobru z menoj. C« bi bil li moj dolci prijatelj, bi mi dal knjigo, za katero sem te že prosil. Kdor mnogo dela, tudi mnogo zasluži, (gajni zaslužiti.) Reven človek iiiia zelo mulo. a vendar le revnejšemu pomaga, če um le (nur) more.
Pazi na razliko: devi      moči (moram) povi      moči (morem) VI i devn.s t ion fari. čar patro postulis! Mi ne povas veni. our mi ne havas tempon.
Kranjski šahovski klub sporoča vsem Svoj m članom in prijateljem, da se vrši, dne 5. januarja 1940 ob 8. ari zvečer v kltibovem prostoru na „Stari posuti" uvodni brzoturnir. Prijave sprejema klub do pričetku turnirja. Klub vabi svoje članstvo, da se turnirja sigurno udeleži.
Kranjski šahovski klub je pokazal preteklo sez'ijo prav lepe uspehe. Po daljšem odmoru v klubovem delovanju, čemur ko bile vzrok itredne razmere, se je v klubu zopet pričela sturu živuhnost. Igralni dnevi so ponedeljek, sreda in petek. — vsak prvi igrulni dan v mescu pa se odigra brzoturnir. Letos je predviden v klubu tudi teoretski pouk, nakar člane, kakor tudi one, ki žele pristopiti, izrecno opozarjamo.
B. RANCU8
ZLATAR IN SODNI CENILEC KRANJ
Vsako vratna nalivna peresa. Velika zaloga zlatnine, ur, Jedilnega pribora, kristala, optike,
Ali ste že
poravnali naročnino?
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 I).
Važno! Modroce, otomane, spalne diva ne i. t. d. izdeluje so litino in po nizk ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Sipica).
Odda se takoj troje stanovanj in sicer dvoje z 2 sobama in eno /. 1 sobo na Gor. Savi v bližini tovarne ..Jugohrun i". Več v upravi ..Gorenjcu".
Zamenjam za suhe in lepe smrekove deske prvovrstni jezerski macesen v debel ni od 20 do 120 mm. Naslov v upravi ..Gorenjca".
Oseba zmožna poučevanja italijanščine Siaj pusti svoj naslov s pogoji v upruvt ..Gorenjca".
Oddam takoj opremljeno sobo za eno ali dve osebi. Jezerska cesta J,
Arondirana kmetija zu 4 govedi, dalje več hiš in stavbnih parcel v okol ci Kranja ugodno mi produj.  —    L. Rebolj, Kranj.
Prodam svet s stavbnim materialom na Kalvariji v Stražišču. Poizve se v upravi.
	VSAKOVRSTNO
	POHIŠTVO
	dobite najceneje
	V ZAL06I POHIŠTVA
ir	J PA"
KRANJ - Layerjeva ul.	
Couch 7ofe, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke iz-vrruje točno ia solidno
V TONEJC
tapetnik, Kranj
Veselo in srečno Novo leto želi
Rit \ .VI
Štefan tinti*
godno oddasti. Naslov v upravi ..Gorenjca".	
	
Cviček pravi dolenjski, rfohitr pri   t'eniralni vinarn v Ljubljani. Krnnkopnnska ulic-n II	Zabavno Silvestrovanje v kavarni „EVROPA*4 Veselo in srečno Novo leto želi vsem ceni. gostom Točaj Alojzij kavarnar in restavrater > RANJ
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vso te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vnm za malo denarja strokov-ujaško popravimo mns'ke, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata.	
	Veselo Novo leto želi Dolenc Jože izdelovanje smuči STRAŽIŠČE PRI KRANJU
___ Vsa si kar ka dela izvril n hitro <n portni. sedal /r >v v le eni. Prevzemam napi«. Ksžipo'e. firme i 1 f^pHgp Važnimi imeni, tudi počen. - Pišite na naslov: V   V   J JOM BERGAR JERNEJ \^          J                   SLIKAR IN jlESKAR -"^   CERKLJE ŠTEV 30 PRI KRANJU	
5rS
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/0 in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5%.
RANILNICA iN POSOJILNICA
V KRANJU R. z. z H. L UUDSKI DOM
Srečno in zadovoljno leto 1940 želi vsem svojim gostom
restavracija »pri Peferčku«
Obveščam obenem cenjene goste, da so prispela že riova vina kakor: originalni  moslar,   pristni   dingač, cviček  itd. v najboljši kakovosti.
Vaa  vina čez ulico din 2'— ceneje. Vsak petek sveže morske ribe. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Se priporočata
PAVEL IN ANICA KONCILIJA.
5348000253534853534853010301000201535353535353310048534853535353535348235353535353485348535348535353534853532353485348534853
02530001040223020100480102000001010101000100024848485348000100010000482348000200024848000002020002000248000223480002000002
STRAN 6
»GORENJEC«
Veselo in srečno Novo leto želi vsem
Vinko Oselji
pečar
KRANJ. Glavni trg 18.
Veselo in srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Drago Schilling
»lektro-instalacijsko podjetje
Kranj
Želim vsem svojim cenj. gostom in prijateljem srečno Novo lete in se la v bodoč« priporočam nelclonjsnosti svojih obiskovalcev. Točim ved no dobro, pristno kapljico. Obiščite me!
Uranič Janko
gostilničar Retnje — Križe
Veselo in srečno Novo lelo želi vsem cenjenim odjemalcem
tv. Mizarstvo Sloga
Božič Jože
KRANJ — STRUŽEVO
Vsem cenjenim odjemalcem želi
Srečno Novo leto
in se še nadalje toplo priporoča
ANTOM KO S
strojno mizarstvo in zaloga pohištva
KRANJ — KLANC
Na praznik Sv. Treh kraljev, dne 6. januarja 1940
Gasilski družabni večer
ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v Kranju.
Vinski sejem: """"'iT; SSf " - Kegljanje
v SE" »HALA TOMBOLA«
I. dobitek: RADIO „RADIONE" din 4.200 - in 30 visokovrednih daril.
trenutna imomna iasv
aVJ»AA/J> VUmvdmnmka «, •
Srečno in veselo Novo leto 1940 želi vsem in se priporoča
Stepišnik Erncst
brivec in frizer
Tržič
Veselo in uspeha polno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost
Golob Anton
pečarstvo
Tržič, Ljubeljska j.
III 111 ITT iTITTTT IIIIKIflMMIlll T ? »1I1HHT
Srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem ter se jim še nadalje priporoča
modna trgovina
Ivo Wendling
Kranj
Srečno Novo ieto želi vsem cenjenim odjemalcem ia se jim se nadalje priporota
tvrdka ,
Homan Viktor
delavnica za sodarska dela Stražiiče — Labore
Veselo in srečno Novo leto želi vsem cenj. gostom in odjemalcem
Tepina Ivan
gostilna, pekarija !n trgovinu Stražiiče
Srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem trgovina
Krašovec
na Bekselnu
in se priporoča za nadaljno naklonjenost.
Kolesa Radio aparate Šivalne stroje „Gritzner" Vse za smuko . . .
dobite pri nas zares poceni! Popravila galoš l
Milnic.-. Zagorska:
49
Marija Taborska
Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje)
..Oče, še živi Bog, Se živi pravica."
Vilibald se je le težko poslavljal od sina. ../bogom mi sin in vrni se!" Morda se vrnem, zaradi tebe, zaradi grunta.."
'»iiiliiilil je skrivaj grizel ustne, da mu nso solze prille i oči in Murtin je opazil, du so mu črni lasje močno, močno osiveli. Se enkrat se je bežnim pogledom ozrl na sinu. nato je prijel konja za uzdo in z Upetom stu Sla na Tabor. Z obzidja so se že čuli klici:
..Hiti. župan! Hiti!"
Martin je pogledal čez polje in videl, du je že prvo Itišo v Srednji vasi objel plamen. Na levo in desno je premotril okolico, potem pn je odvihral čel polje » Itosto.
xii.
Martin je poznal \ gozdu \arno skrivališče, /a katerega se ljudje sicer vedeli, vendar nobeden ni hotel hi i ju. ker je \ njih živela vera, da jo tisti prostor nesi"-cen, poln zlih moči. To je bila Močilskn jama. Na Vili-ba'dovem svetu se je nahajala, zato jo je Martin dobro poznal. Pred njo je tekel studenec in vrbe so rastle, s Filipom sta majila iz njih piičali, ko je ta služil pri Vili-baldu za pastirja. Od studencu se je odpiralo okelnato žrelo, tako visoko, da je mogel mož stati v njem vzrav nsa. Naprej notri pa se je žrelo razširilo in se razbilo v noiteto malih rovov in zavitih hodnikov, ki so se menj;. vuli in križali. Govorili so o nekem možu, ki je hotel priti do konca tej skrivnostni podzemeljski jami, pa se ni nikdai več povrnil. Za njim ni nihče več poskušal eriti po zavitih rovih. Mnenja o njegovi smrti so bila
dokaj različna. Nekateri so sodili, da mu je zmanjkalo zraka in se je zadušil, drugi, da se je izgubil v podzemlju in jc od lakote poginil, spet drugi, da je utonil \ podzemeljskem j eteru. V največ srcih pa jo živela ve ra, da ga je ugonobila kaka čudna podzemeljska pošast, ali da so ga zadušili duhovi, ker si je drznil prestop ti prag njihovega domovanja. Pravega vzroka ni vedel nihče, le jume so se izogibali, kakor bi bila zakletu. V poznil nočeh je marsikdo videl temno postavo, ki je prišli po travniku in je izginila v skalni duplini. Vsak se je stra-he.nid križal in molil zu večni pokoj tistega, ki je poginil v jami, pa je imel na duši gotovo velik greh, ker še zdaj \ temnili nočeh blodi okrog jame in čaka na rešitev. Nekje v globini jame je moralo biti podzemeljsko jezero Kadur so bili veliki nalivi, je Močilska jama izbruhu b. iz sebe vode, du so vsi Močilski travniki potonili in so bili kakor jezero. Ko je voda usahnila je ležalo včusili prav mnogo malih, ("rnih ribic na usedlini. Takih ribic \ vodi ni bilo nikjer, zato jih je Martin često ogledoval in sanjal o bajeslovnem podzemskem jezeru. Ta jama je imela že nekaj Čudnega. Malo spodaj, ob robu Močil je bil zemeljski požiralnik, grgraje je tekla vanj voda. ki je pritekala iz Močilske jame in se je izgubljala neznano kani. Pod Močilskimi travniki jc včasih votlo bobnelo. Martin je pritiskal uho na zemljo in zdelo se mu je. da čuje šum vode, ali valovanje jezera. Zemlja tum okoli se jc neprestano udirala, zdaj tu, zdaj tam je zazijala široka razpoka, ob teh razpokah se je Cul šum vode Se posebno razločno. Zgodilo se jc celo Vilibaldu, du sta si mu dva konja pogreznila do vratu v zemljo in so ju le z veliko težavo izvlekli. Močilski travniki so bili zagonetni in žrelo nad njim je dihalo temo in ledeni hlad sto davnih bajk je šlo od ust do ust v tem kraju.
V Močilski jami jc iskal Martin zavetje. Stal je u,t tleli, katerih gospodur bi moral postati v kratkem, stal je na domačih tleh pregnanec! Vsakdo ga je smel ubiti na njegovi lastni zemlji.
Stopil jc v jamo. mraz gn je stresel do mozga in objel
«u je hladni mir (x>dzcmlja. Sedel je prvo skalo ob robu. Cez Močilske travnike se je videlo in na eni struni ga je čuval grič, tako da je mogel pravočasno opaziti Turke, če bi se bližali in se skriti v luknjo. Gledal je čez obro-iik. Žeje so gorele, bele hiše so se rušile na kup. Od Strahinja se je svetil žar plamena, v smeri kjer so stale Duplje, se je vil gost dim. Tudi iznad Dolenje vasi se je dvigal črn obluk dima in Martina je st skalo kakor t želcano roko, kadar je mislil na to, da brez dvojbe zdaj gori tudi njegov dom. Dom gori, on pa se skriva tu, da si vsaj golo življenje ohrani iu ne more rešiti domačije. Tabor morda že napadajo Turki in lahko se zgodi, du mu bodo pri spopadu ubili očeta in bo ostal Vilibaldov dom sam in zapuščen, padel bo gruščincem v roke. Sestro so ujeli Turki in brat je nc more rešiti, ne more ji po iii.uguti. ue braniti, ko jo turški divjaki pretepujo. surovo z njo ravnajo in jo z drugimi ujetniki gonijo od kraja do kraja. Tit jo pa išče in srce mu poka od boli in negotovosti. Ah, pa saj je morda ne išče več! Turki so ga že zdavnaj dobili in najbolj gotovo so ga tudi ubili. Polonica je pa v prokletih Leopoldovih rokah »n Martin ne more do nje! To je še izmed vseh bolečin nujhujšu bolečina. Pomngaj, Marija Taborska, tu vsu človeška mo<" ne more več pomagati!"
Martin je premišljal svojo bol in tegobo. Nezavedno so mu začele drseti po licih solze. Ni si jih obrisal, saj še vedel ni, da joka. ko mu je bilo srce tako polno bo lečine. da so solze kar same od sebe tekle Toda ni jokal dolgo, strah mu je hitro pregnal žalost.
Vrh griča so zahrzali konji, na ravnico so planili trije Turki na malih taturskib konjičkih. Martin se je potuhnil za skalo in bil pripravljen, du hitro steče v najbližji rov. ko bi se Turki žrelu le kaj preveč približali. Turki so na vso moč zdirjali po bregu navzdol in baš »redi doline se je prvi izmed njih s konjem vred udri nu mestu \ tla. Zan hnl je sem. zanihal tja konjeva glavu se je že izgubila \ tleh in rja>n pr*< j(. začela /aii-pati jezdeca. Obupno je kliknil:
2« urednike in izdajatelj:, odgovarja Vertovsek Milan v Kranju.
Tisk« tiskarna Tiskovnega društva v Kraajo.