V Doberdobu pripravljajo ugovore glede trase hitre železnice ■y _l_9> zaščitnega zakona Dimitrij Volčič f" 3 Primorski Se Camber igra s slovenskimi otroki? Marjan Kemperle Tržaški občinski svet jutri ne bo razpravljal o nujni resoluciji, v kateri so slovenski tržaški občinski svetniki Iztok Fur-lanič, Igor Švab in Stefano Uk-mar pozvali mestno upravo, naj dovoli otrokom slovenskega vrtca in učencem slovenske osnovne šole v Škednju nadaljevanje pouka v matičnem šolskem poslopju do izteka šolskega leta. Kajti: grozi jim izgon. V roku enega meseca bi morali iz varnostnih razlogov zapustiti poslopje, preselili bi jih v povsem italijansko okolje, brez zagotovil o vrnitvi v matično šolo. Načelniki svetniških skupin z veljakom Ljudstva svobode-Forze Italia Pierom Camberjem na čelu so razsodili, da »resolucija ni nujna.« Zato jo bo morala pred skupščino obravnavati pristojna občinska komisija. Medtem pa bodo slovenski otroci in šolarji že odseljeni ... Taisti Piero Camber pa ni ravnal podobno v začetku januarja, ko je s svetnico Raffaello Del Punta podpisal prav tako »nujno resolucijo« o škedenjski šoli, v kateri je pozival, naj slovenski otroci in šolarji zapustijo šolsko poslopje iz varnostnih razlogov, kot so to storili italijanski učenci. V dokumentu ga je tudi žulil namig o ureditvi slovenskega šolskega središča v prenovljenem poslopju v Škednju. Tista resolucija je bila za Camberja (in druge vodje svetniških skupin desne sredine) nujna in bila je vključena na dnevni red prve letošnje občinske seje. Kaj reči o takem dvojnem merilu? Igračkanje na koži slovenskih otrok? ITALIJA V več mestih shodi proti Berlusconiju MILAN - V Italiji je bila včeraj vrsta protestnih dogodkov proti pre-mierju Silviu Berlusconiju. V Milanu se je zbralo skoraj 10.000 pre-mierjevih nasprotnikov, med njimi intelektualci in umetniki, kot Umberto Eco, Roberto Saviano in Moni Ovadia. »Tukaj smo, da branimo čast Italije in svetu sporočimo, da nismo vsi Italijani enaki,« je dejal Eco, medtem ko je Saviano poudaril, da je Berlusconi vzel demokracijo za talko. V Firencah se je demonstracij proti premierju in za ohranitev časti žensk udeležilo kakih 3000 ljudi. Na 21. strani dnevnik NEDELJA, 6. FEBRUARJA 2011 Št. 31 (20.046) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EGIPT - Včerajšnji dvanajsti dan protestov minil mirno Razpoke v režimu so se začele pri vladajoči stranki Odstopil vrh z izjemo Mubaraka - Stiki oblasti s protestniki TRST - V Kulturnem domu na pobudo SSG in zadruge Bonawentura Provokativni Laibach Trboveljska skupina nastopila pred polno dvorano italijanskih in slovenskih polušalcev KAIRO - V egiptovski prestolnici je bil včeraj dvanajsti dan protestov, medtem ko je na Sinajskem polotoku v bližini meje z Jordanijo in Izraelom prišlo do bombnega atentata na naftovod in posledične prekinitve dobave nafte obem sosednjim državam. Demonstracije na Trgu Tahrir so včeraj privedle do odstopa vrha vladajoče stranke, razen njenega predsednika Mubaraka, medtem ko je vlada navezala prve stike z voditelji protestov. Kot se je izvedelo iz neuradnih virov, so se pogovori nanašali na možnost, da bi Mubara-ku zagotovili miren odhod s položaja. Na 21. strani Brat samomorilke se izreka za nedolžnega Na 9. strani Festival eStoria bo posvečen vojnam Na 12. strani Odbornik Ravida v rajonskem svetu za zahodni kras Na 4. strani V Kopru podelili Depangherjeve nagrade TRST - Tržaški Kulturni dom že dolgo ni doživel takega navala občinstva, predvsem pa tako eksplozivne igre luči in zvoka. Petkov koncert trboveljske skupine Laibach je bil nedvomno dogodek, ki si ga bo občinstvo zapomnilo. Koncert, ki sta ga priredila Slovensko stalno gledališče in zadruga Bonawentura, je privabil številne poslušalce tako s Tržaškega kot iz bližnjih pokrajin. Skupina Laibach pa se ni izneverila slovesu »najbolj nevarne skupine na svetu«, saj je na velikem odru Kulturnega doma uprizorila provokativen »šov« ... Na 4. strani na 2. strani Zanimanje mladih za program Ekstra Na 6. strani Železi ina Terči n 30% POPUST NA ZIMSKA OBLAČILA Ul. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040231118 2 Nedelja, 6. februarja 2011 ALPE-JADRAN / KOPER - V spomin na šolnika, književnika in devinsko-nabrežinskega župana Depangherjeve nagrade mladim na obmejnem območju Prvi nagradi Nastji Slavec (Slomšek, Trst) in Andrei Buiattiju (Buonarroti, Tržič) KOPER - V petek so v prostorih Pretorske palače v Kopru nagradili letošnje zmagovalce nagrade Depangher, ki jo od leta 2003 podeljujeta njeni ustanoviteljici - občina Devin Nabre-žina ter Mestna občina Koper. Nagrada nosi ime po nekdanjemu devinsko-nabrežinskemu županu, sicer poznanemu šolniku, književniku in kulturnemu delavcu Giorgiu Depangherju (1941-2001), ki se je leta 1954 iz rojstnega Kopra preselil najprej v Trst in nato v Sesljan. Depangher je v času svojega kulturnega in političnega udej-stvovanja vložil velik trud v premoš-čanje razlik ter odpravljanje sporov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. V spomin na njegovo delovanje sta si omenjeni občini omislili natečaj za dijake zadnjih dveh letnikov višjih srednjih šol iz krajev, kjer živijo mladi pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji ter italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Namen nagrade leži v širjenju bratstva ter sodelovanja med narodi, ki se razlikujejo po jeziku in kulturi, a so si blizu zaradi skupnih korenin. Letošnjo proslavo je v slovenščini in italijanščini povezovala Lorella Flego, ki si je z recitatorjem in igralcem Danijelom Malalanom izmenjala nekaj zanimivih misli o dvojezičnosti ter o dvojni identiteti. Zase je povedala, da se čuti tako Slovenko kot Italijanko, medtem ko ji je Malalan zaupal, da se dojema kot Slovenca z italijanskim državljanstvom. Poleg tega je poudaril, da ga moti uporaba dveh izrazov, in sicer manjšina ter zamejci. Po njegovem se z uporabo teh pojmov izražata podrejenost in manjvrednost, med drugim pa ga italijanska stran vsakokrat razočara z nepoznavanjem slovenske kulture in jezika. Uradnejša sta bila podžupan gostujoče občine, Alberto Scheriani, ki je v dvojezičnem nagovoru pohvalil vsakoletno kulturno akcijo, in nabrežinski podžupan Massimo Romita. Ta je poudaril pomen sodelovanja in sloge na dvojezičnem območju, a je podžupanov govor žal izzvenel le v italijanskem jeziku. Navdihe za svoje pripovedi, eseje v italijanščini ali slovenščini ter za grafično delo ali fotografijo so letošnji udeleženci iskali v Depangherjevi pesmi Srečanje v Tomaju, ki je izšla v zbirki Con l'altra parte di me (Drugi del mene) leta 1984. Med literarnimi prispevki v slovenščini je komisija prvo nagrado podelila Nastji Slavec z Na posnetku mladi nagrajenci z gospo Depangherjevo in podžupanoma Kopra in Nabrežine Scherianijem in Romito fotomt družboslovnega liceja Slomšek iz Trsta. Posebnega priznanja je bila deležna tudi Valentina Racman z iste šole, medtem ko je med italijanskimi dijaki prvo nagrado prejel Andrea Buiat- ti z znanstvenega liceja Buonarroti iz Tržiča. V sekciji grafičnih del je najbolj prepričal Jan Zlatič iz koprske gimnazije Gian Rinaldo Carli, posebno priznanje pa si je zaslužila tudi Li- sa Voinich s tržaškega družboslovnega liceja. Srečanje se je zaključilo z nastopom plesalke Emanuele Senior in s kanček močnejšo povezavo med slovensko in italijansko mladino. (mit) AUTOVIE VENETE Za težka vozila na A4 obvezna KULINARIKA Na programu ob 13.30 Sirkov medeni sorbet zimska oprema včeraj v dnevniku TG1 TRST - Nov prometni zakonik, ki je začel veljati 1. januarja letos, določa, da morajo imeti težka vozila na območjih tveganja snežnih padavin med 15. novembrom in 15. marcem vedno v prtljažniku snežne verige, ali pa morajo biti opremljena z zimskimi gumami. Obvestilo so sporočili iz avtocestne družbe Autovie Venete, kjer so glede avtoceste A4 Trst-Benet-ke dodali, da je območje tveganja odsek med Redipuglio in Seslja-nom. Avtocestna koncesionarka bo v prihodnjih dneh tam namestila napise z obvestilom o obvezni zimski opremi, sicer pa je besedilo odredbe objavljeno na spletni strani www.autovie.it. TRST - TG1, osrednji televizijski dnevnik javne RTV službe RAI, je v včerajšnjih poročilih ob 13.30 posvetil kratko reportažo visoki kuhinji, zasnovani na starih, a skrajno kvalitetnih sestavinah. Novinarka Anna Scafuri je dala besedo vrsti gostincev in kuharskih mojstrov, med katerimi je bil tudi Joško Sirk, ki je predstavil svoj izreden sorbet. Sestavlja ga iz visoko kakovostnega domačega medu in oljčnega olja, za aromatični okus pa mu doda nekaj kapljic kisa, seveda tudi tega domačega in kar najbolj kvalitetnega. Rezultat je zelo poseben sorbet, ki ga sestavljajo pristne domače surovine, predstavlja pa se kot proizvod vrhunske kuhinje. Žal je bila reportaža zelo kratka in nepopolna, brez informacije o kraju, Joško Sirk arhiv kjer je bila posneta, Joško Sirk pa je bil povrhu nemarno spremenjen v - Jasko Sirk. Tega smo sicer vajeni, kadar gre za neitalijanska imena, pri katerih bi moral biti novinar še posebno pozoren. Na Dunaju na ogled dela Zorana Mušiča DUNAJ - V prostorih Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju je od petka na ogled razstava del Zorana Mušiča (19092005). Njegova dela hranijo najpomembnejše svetovne galerije.Umet-nik, ki je po II. svetovni vojni večinoma živel med Benetkami in Parizom, je leta 1970 s ciklom grafik in slik Nismo poslednji, nastalih na podlagi spominov na internacijo v koncentracijskem taborišču Dachau, osupnil strokovno javnost. Ob odprtju razstave na Dunaju je na Slovenskem znanstvenem inštitutu potekala tudi akademija ob slovenskem kulturnem prazniku. Dogodek so organizirali Slovenski znanstveni inštitut, slovensko veleposlaništvo na Dunaju in Dunajski krožek. V torek tradicionalna proslava v Borštu KOPER - Združenje protifaši-stov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper v sodelovanju s krajevno skupnostjo Boršt, Turističnim rekreacijskim in kulturnim društvom Kosir Boršt in Policijskim veteranskim društvom Sever za Primorsko in Notranjsko, Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Slovensko Istro, Slovensko vojsko - 430, Mornariškim odredom - 460, Artilerijskim bataljonom prireja slovesnost v počastitev 66. obletnice boja komande mesta Koper in junaške smrti njenega komandanta Franca Planinca - Frenka. Slovesnost se bo v torek, 8. februarja, začela ob 10.30 s prihodom pohodnikov v grapo pri nekdanjem bunkerju, krajšo slovesnostjo in položitvijo cvetja, ob 12. uri pa bo spominska slovesnost s kulturnim programom v Kulturnem domu Boršt. Slavnostni govornik bo akademik Ciril Zlobec, v kulturnem programu pa bodo nastopili recitator Andrej Jelačin, godba na pihala Mužika sv. Lazarja Boršt (dirigent Nikolaj Peršič), MPZ Lopar (zborovodja Vladislav Korošec) in harmonikar Luka Zadel. Predstavitev novih pesmi Berta Pribca LJUBLJANA - V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v sredo, 9. februarja v prostorih Slovenske izseljenske matice na Cankarjevi 1/II v Ljubljani predstavitev nove pesniške zbirke Berta Pribca Podobe zlodjev in svetnikov. Predstavil jo bo Matjaž Kmecl, večer pa bodo z istrsko glasbo popestrili Šavrinski godci. RAI SLOVENKI PROGRAM - Danes ob 21. uri Televizijska premiera Turkovega dokumentarca Muzika od Trsta do Trbiža TRST - V nedeljo, 6. februarja, ob 21. uri bo dokumentarni film Muzika od Trsta do Trbiža (2010) v režiji Martina Turka in Jurija Grudna doživel svojo televizijsko pre-miero, in sicer na slovenskem programu Deželnega sedeža RAI za FJK. Ponovitev bo v četrtek, 10. februarja, ob 20.50. Film v produkciji čezmejnega dvojčka Kinoatelje & Zavod Kinoatelje je sprožila želja Glasbene matice in njenega upravnega odbora, da bi se ob stoletnici ustanove posnel dokumentarni film. Projekt je bil deležen podpore Ministrstva za kulturo RS, odločilno je bilo koprodukcijsko sodelovanja RTV Slovenija in Slovenskega programa RAI. Snemanja so se začela decembra 2009, scenaristka Tatjana Rojc je vseskozi sodelovala z režiserjema, snemalec je bil Bojan Kastelic, za zvok je skrbel Miha Jaramaz s sodelavci, organizatorka je bila Maja Ste-govec, producent pa Aleš Doktorič. Rodil se je tako film Muzika od Trsta do Trbiža, ki se pri Glasbeni matici le začne, predstavlja ogledalo starnosti in izziv za razmišljanje o slovenski glasbeni kulturi v FJK in seveda našem glasbenem Mitični maestro Oskar Kjuder s svojo frajtonerco šolstvu. Nastopata predsednica Glasbene matice Nataša Paulin in ravnatelj SCGV Emil Komel Silvan Krševan ter številni drugi pričevalci: resni glasbeniki in pedagogi Aleksander Rojc, Adi Danev, Marko Sancin, Oskar Kjuder, Nora Jankovič, Aleksander Ipavec, Davide Clodig, Manuel Figheli, Aljoša Starc, Martina in Mar- ko Feri, Marko Sancin, Luka Carli, kulturna delavca Nadja Kralj in Rudi Barta-loth ter rockerja Ilija Kalc in Tilen Kralj. Poseben čar dajejo dokumentarcu arhivski posnetki iz Dokumentacije TV Slovenija, v katerih se bo marsikdo prepoznal. V mesecu marcu je predvidena izdaja filma na DVD-ju. (ad) ZGODOVINA - Ob obletnici pokola Carlo Giovanardi danes na komemoraciji Porčinja TRST - Ob obletnici pokola v Porčinju, kjer so komunistični partizani pod vodstvom Maria Toffanina (s psevdonimom Giacca) 7. februarja 1945 pobili 18 partizanov enote Osoppo, bo danes v Fojdi (Faedis) ko-memoracija, ki se je bo udeležil podsekretar v predsedstvu rimske vlade Carlo Giovanardi. V včerajšnji izjavi pred komemoracijo je dejal, da »obstaja odporništvo, ki ima še vedno težave pri uveljavljanju v državi in pri obujanju svojega prispevka k osvoboditvi Italije - to je katoliško in liberalno usmerjeno odporništvo«. Giovanardi je tako želel spomniti, da je bilo tisto »manj obujano in manj preučevano odporništvo, čeprav so se tisti partizani borili in so umrli za osvoboditev od nacifaš-izma, ne pa za vsiljenje komunizma ali za prepustitev delov Italije Titovi Jugoslaviji«. Predstavnik vlade je tudi izrazil prepričanje, da je bila zdaj »zgo- Carlo Giovanardi arhiv dovinska resnica uveljavljena« in da je zato »pomembno urediti te kraje v kraje spomina«, ki bodo postali »območja zgodovinskega interesa«, čeprav je še vedno res, da je katoliško in liberalno odporništvo še danes manj komemorirano. »Zgodovinska resnica je, da je fašizem s svojimi brezumnimi politikami močno prispeval k izgubi ozemelj na vzhodni meji, kjer so hoteli komunisti prepustiti Trst in Gorico Jugoslaviji,« je še dodal predstavnik vlade. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 6. februarja 2011 NAŠ POGOVOR - Časnikar in senator Dimitrij Volčič o zaščitnem zakonu in še marsičem drugem Dokument je kot gotska katedrala, raste v vrh in ne veš, kdaj bo zgrajena * »Dobil sem priložnost, da sem se znašel v zadnji etapi štafete, kije trajala dolgih trideset let« 3 GORICA - Glavni razlog za pogovor z Dimitrijem Volčičem je desetletnica zaščitnega zakona, a v ospredje pride neizbežno še veliko drugih stvari. Težko bi tudi bilo drugače, s človekom, ki je poklicno in življenjsko pot preživel na različnih koncih Evrope. Predvsem kot časnikar, ki bo najmanj dvema generacijama italijanskih televizijskih gledalcev ostal v spominu kot mitični televizijski dopisnik Rai iz Moskve in drugih držav vzhodnega bloka. Takrat, v letih hladne vojne, sta bila pojem zunanjepolitičnega poročanja on z znamenitim posnetkom Kremlja v ozadju in Rug-gero Orlando, ki je v ekran pomahal izpred newyorških nebotičnikov. Potem je v devetdesetih letih minulega stoletja prišlo do Volčičevega dokaj nenavadnega prehoda v politiko. »Poklicali so me, če pridem za direktorja TG1, a kmalu se je zamenjala vlada in sklenil sem, da položaj zapustim. V časopisu La Stampa sem pod rubriko AAA objavil mali oglas, da iščem pošteno delo. Dobil sem odgovore v glavnem od hotelov, kar pomeni, da novinarsko znanje jezikov gre dobro za portirje v hotelih.« »Pozneje je ubogi Darko Bratina nenadoma umrl, treba je bilo izvoliti nadomestnega senatorja in kandidaturo so Levi demokrati ponudili meni, računajoč na to, da me ljudje poznajo s televizije.« Tako je bil Volčič izvoljen v senat, kjer je bil za eno mandatno dobo, nakar je bil še za eno zakonodajno dobo poslanec v evropskem parlamentu. Kot senator je imel pred desetimi leti ključno vlogo pri sprejemanju zaščitnega zakona. »Iz tega dogodka izhaja moje zadovoljstvo, da sem se znašel v zadnji etapi štafete, ki je trajala celih trideset let in da je Oljka prav meni dala nalogo, da govorim na predvečer in na jutro tega dogodka. Vem pa, koliko ljudi je bilo bolj zaslužnih od mene v tistih preteklih tridesetih letih, veliko več so naredili. Sam sem imel takrat verjetno zaslugo, da sem skupaj z drugimi vztrajal, da se zakon sprejme. Zakonodajna doba se je iztekala in če v tistih dneh zakona ne bi sprejeli, potem ga nikoli ne bi bilo. Zakon je bil sprejet 14. februarja na Valentinovo, a nekje konec marca se je zaključila zakonodajna doba, aprila so sledile volitve.« O tem, v kolikšni meri je zaščitni zakon izpolnil pričakovanja, ima Volčič jasno in razčlenjeno oceno. »Prvo pravilo je, da je en dokument vedno bolje od nobenega dokumenta. Vemo, kako je z različnimi dokumenti, kot so lahko ustave ali sporazumi, ki imajo več podpisnikov. Niso usmerjeni na kratko razdobje. Pomislimo, denimo, na to, koliko polemik je na račun italijanske ustave, v kateri piše, da republika sloni na delu. Interpretacije so različne, od tistih, ki to tolmačijo tako, da mora država vsakomur priskrbeti delovno meso, do tistih (sam verjamem v to varianto), da je to cilj oziroma smer, v katero je treba iti. Potem moraš seveda računati na krize, zastoje, a teh ni mogoče predvideti. V tej manjšinski pogodbi so cilji zastavljeni, potem pa je odvisno od sprotne, vsakodnevne politične situacije, kako se to razvija in koliko vsega tega se bo uresničilo v bodočnosti. Leta 1900 nihče ni mogel vedeti, da bo čez petnajst let vojna in da bo čez drugih petnajst let velika gospodarska kriza. Prav tako nismo mogli vedeti, da bo leta 1945 konec druge svetovne vojne in da se nam bo čez naslednjih petnajst let dobro godilo. Neki dokument je kot gotska katedrala, raste v nek vrh in ti ne veš, kdaj bo zgrajena.« Volčič živi v Parizu in se pogosto vrača na Goriško. Iz Gorice je bila doma njegova mati, stari oče je bil rojen Časnikar, senator in evropski poslanec Dimitrij Volčič je človek z več identitetami, kolikor mu jih je prisodilo življenje na različnih koncih Evrope kroma na Vogrskem. V Gorico je prišel, ko so tam ustanovili podružnico tržaške univerze in je tam začel poučevati. To je bila tudi priložnost za srečanje z Darkom Bratino, katerega je potem nasledil v parlamentu. Klub temu, da pretežno živi v Parizu, ostaja pozoren spremljevalec našega življenja. »V zadnjih desetih, petnajstih letih je razmere v Italiji urejala večinoma desnosredinska vlada. Vse pobude za zaščitni zakon pa so prišle iz leve sredine. Zato pravim, če takrat ne bi sprejeli zakona, ga danes ne bi imeli. In v zakonu so zakoličene pomembne stvari, vzemimo samo dejstvo, da so bili priznani Slovenci vi-demske pokrajine. Občutek imam, da je zakon prinesel pozitiven rezultat, vse to pripomore k normalizaciji odnosov. Kaj bi bilo če zakona ne bi imeli? Najbrž bi se dvakrat toliko pritoževali, kot se pritožujemo sedaj. Lahko se pritožujemo, da to in ono ni bilo izpolnjeno, ampak cilj je jasen, država »sloni na delu«. Mislim, da je to proces, ki se nikoli ne konča, se nadaljuje, ne glede na to, kar se dogaja. Sem pa mnenja, da se mogoče slovenska javnost, morda bolj ljubljanska, bolj zanima za en sam resor, ki je kultura. Jaz pa vendar mislim, da moraš kulturo povezati z ekonomijo, socia-lo in vsemi drugimi dimenzijami življenja. No, glede odobritve zakona bi dodal to, da ima velike zasluge predsednik senata, ker ni dopustil, da desnica izvaja obstrukcijo z nalašč za to predstavljenimi 1.700 amandmaji. Če ne bi omejil govornega časa, bi še danes sedeli tam.« Dimitrij Volčič je prepričan, da je identiteta človeka vedno večplastna. Težko bi mu osebna izkušnja narekovala drugače, saj je dolga leta živel v Moskvi, Pragi, Rimu, Parizu, v Bonnu in na Dunaju. Življenje na potovanju, bi lahko rekli, saj je celo svojo soprogo, sicer po rodu Milančanko, spoznal zaščitnega zakona na vlaku med Varšavo in Moskvo. Njegova glavna tuja jezika sta bila zaradi poklica angleščina in ruščina ... »Včasih se je reklo, da je identiteta samo nacionalna, meni in tudi stroki pa se zdi, da je večplastna, da na istovetnost človeka vplivajo tudi starost, poklic, način življenja, status in simpatija do vseh. Če imaš človeka A, ki ga preselijo v kraj B, ne bo prevzel vsega od kraja B, temveč bo postal osebnost C, ki bo vzel nekaj od vseh skupaj. Zato se jaz, lahko bi rekel, počutim doma povsod, ker sem živel in živim. Na svetu je povsod neka skupnost, ki je razdeljena na dve polovici. Meni sistem v Moskvi ni bil všeč, so mi pa všeč Rusi. Prav tako Angleži, kjer živijo moji otroci, in Francozi, med katerimi pretežno živim. Ker je povsod neka razdvojenost, obiskujem tiste, ki so mi prijetni. Sem to, kar sem. Moja življenjska pot je kot nekakšna ruska matrjoška. Jasno, da so bile moje prve besede slovenske, a potem je prišlo toliko slojev in nobeden izmed njih ni zatrl drugega. Če bi se to zgodilo, bi bil verjetno nekakšna kom-pleksirana osebnost, pa nisem.« Dimitriju Volčiču ugaja živeti v velikih mestih, v njih se počuti najbolje. »Včasih se mi v Parizu zdi, kot da bi imel velik oder pred seboj. Grem na ulico in, če se usedem pred neki lokal, imam občutek, da mi gre ves svet mimo. Ko se tega naveličam, pa pridem v Gorico. Okoli vogala imam zelenjavo, slovensko knjižnico na nekaj metrov, banko na petdeset metrov in knjigarno prav tako. V pol ure odpraviš delo, za katerega bi v katerem od velikih mest porabil nekaj dni. Tudi Gorica je svoboda, druga plat medalje.« Dušan Udovič SLOV I K isce terenskega komercialista za Slovenijo (m/ž) za potrebe včlanjenega podjetja Podjetje, katerega dejavnost je proizvodnja živilskih izdelkov, zaradi nenehne rasti in odličnega poslovanja vsvoje vrste vabi KOMERCIALISTAza območje Slovenije. so iskanje novih priložnosti in pridobivanje novih strank, prodaja izdelkov in storitev, skrb za stranke, s katerimi podjetje že posluje, priprava poročil o delu in strankah, spremljanje dogajanja na trgu. IV. ali V. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri ali katerekoli smeri z vsaj 2-letnimi delovnimi izkušnjami s podobnimi deli, veselje do dela s strankami na terenu, urejenost, osnovno znanje italijanskega jezika, uporabniško poznavanje programa MS Office in spleta, vozniški izpit B-kategorije. stimulativno plačilo, delo v urejenem in dinamičnem podjetju, možnost osebnega razvoja. Prijave zbiramo do Podroben življenjepis z opisom delovnih izkušenj pošljite na naslov z obveznim pripisom (KOMERCIALIST) in izjavo o obravnavi osebnih podatkov v skladu z zakonom 196/2003. ß "»•» Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič TRST, ul. Flavia 47, tel. 040 827782 GORICA, Majnica 12, tel. 0481 391808 TRŽIČ, ul. Timavo 24, tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it PEUGEOT 3008 TEČNO 1.6 HDi FAP® Superopremljen: dvopodročna klima, Hi-Fi, ESR 6 airbagov, lita platišča 17". PEUGEOT MOTION S EMOTION Varna vožnja na vsakem terenu in v katerikoli okoliščini ter vrhunski užitki v vožnji. Te možnosti nudi 3008, crossover Peugeot s svojo izvirno tehnologijo na področju varnosti in udobnosti: CROSSOVER PEUGEOT 3GOQ Dynamic Rolling Control®, Head Up Dispaly, Grip Control®, Distance Alert(R), Hill Assist, WIP Sound in avtomatska dvopodročna klima. Danes pa še inovativni sistem WI-FI TO GO: WEBtoGO Compact, Telseyev prenosni router izdelan izrecno za Peugeot, in kartico Fastweb za 2GB mesečnega prometa za dobo 3 let. Na 3008 Outdoor je WI-FI TO GO serijski. Router Wi-Fi vključuje kartico SIM FASTWEB, predplačano in z možnostjo ponovnega polnjenja, za 2GB prometa UMTS na mesec za dobo 3 let od datuma aktiviranja storitev Fastweb. Sprejem: do 7.2 Mbps; prenos: do 5.7 Mbps. Za promet nad tem pragom: v omrežju UMTS: 0,20 €/MB, v omrežju GPRS: 0,30 €/MB. V odsotnosti omrežja UMTS preide navigacija v GPRS, strošek po porabi. Vključena 2GB veljata za državno območje. Za informacije o kritju, pogojih, omejitvah prometa: www.fastweb.it ali tel. 192.193. WI-FI TO GO na 3008 Outdoor serijski, v opciji pri drugih različicah. Ponudba velja do razprodaje zalog. Promocijska cena velja za 3008 Tečno 1.6 Hdi 112 CV FAP ® s 6- stopenjskim ročnim menjalnikom z vozilom za odpad vpisanim na lastnika za vsaj 6 mesecev, IPT izključen. Ponudba ni združljiva z ostalimi in velja do 28.2.2011. Slika je informativnega značaja. Maksimalna poraba goriva: kombinirana vožnja 1/100 km 7,3; emisije C02 g/km 172. 4 Nedelja, 6. februarja 2011 BHHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu KULTURNI DOM - Petkov koncert v priredbi SSG in zadruge Bonawentura privabil ogromno gledalcev Laibach: tržaška etapa svetovne turneje ni razočarala Kontroverzna skupina predstavila stare in nove uspešnice - Tudi predelave nekaterih državnih himen V okviru svoje nove turneje se je v petek zvečer v Trstu, natančneje v Slovenskem stalnem gledališču, ustavila kultna slovenska skupina Laibach, ki je zaznamovala 80. leta in ki sodi med najbolj prepoznavne slovenske glasbene skupine na mednarodni sceni. V polni gledališki dvorani so koncertu prisluhnili tako poznavalci zasedbe, ki je v preteklosti med drugim slovela tudi kot »najnevarnejša skupina na svetu«, kot gledališki abonenti, ki niso hoteli izgubiti glasbenega dogodka. Legendarna rock skupina Laibach je prišla v Trst z etapo svoje jubilejne turneje Laibach Revisited (v kontekstu obeležitve svoje 30-le-tnice), organizator dogodka pa sta bila SSG in zadruga Bonawentura. V preteklih dneh sta organizatorja obljubljala večer razburljivih doživetij z največjimi uspešnicami skupine, zanimivimi priredbami in novimi skladbami. In obljube so se uresničile v posebnem okviru velike dvorane Kulturnega doma, v kateri je bila akustika odlična, vzdušje pa tudi. Še pred začetkom je bilo jasno, da se je za ogled tega koncerta odločilo veliko ljudi, tudi takih, ki Laibachove glasbe sploh ne poznajo in niso stoodstotno pripravljeni na takšen koncert. Ali so bili po koncu skoraj dve uri trajajočega koncerta zadovoljni ali ne, ne vemo, vemo pa, da se zvestim oboževalcem člani zasedbe niso izneverili, saj se je večina odzvala zelo dobro. Poleg odlične zasedbe, ki je, kakor se spodobi za Laibache, precej statično izpeljala svoj repertoar, na odru niso manjkali Laibac-hovi izvorni motivi; križi, vojaki, telovadci, človeški organi in tudi pornografski vložki, manjkala pa nista niti retrogardnost v vseh pogledih in simbolno provokativno spominjanje na totalitarne režime. Na koncertu, ki bi ga lahko razdelili v dva dela, od katerih je bil prvi bolj mističen, drugi pa bolj elektronski in skorajda »plesni«, smo prisluhnili skladbam na novo aranžirane različice njihovih legendarnih skladb iz začetka 80. let, kot so Brat moj, Država, Ti, ki izzivaš, Mi kujemo bodočnost itd. Poleg teh zgodnejših skladb pa so nam v poslušanje ponudili še izbor skladb iz zadnjih albumov, vključno z Laibachovo predelavo himen Italije, Amerike in Trans-Slovanije. Nastop je prijetno popestrila tudi gostja skupine Laibach na tokratni turneji, izvrstna vo- kalistka Mina Špiler, ki se je izkazala tudi v elektronskem doprinosu Laibacha. Tržaška etapa kontroverznih Lai-bachov ni razočarala, v Trstu pa se je sklenil prvi del turneje, drugi del pa se Nekaj utrinkov s petkovega koncerta v Kulturnem domu KROMA in NIKOLAJ KOVAČIČ bo začel marca. Za ljubitelje te zasedbe naj še povemo, da bo nekatere predelane verzije legendarnih skladb z začetka 80-ih let v kratkem objavila tudi na novem albumu. (sč) RAJONSKI SVET - Občinski odbornik Ravida predstavil občinski proračun Zahodni Kras: majhna pozornost Rajonski svetniki nezadovoljni - NIko Tenze: »Javna dela na Zahodnem Krasu zaostajajo za pol stoletja« Tržaški odbornik za finance Giovanni Battista Ravida, Sicilijanec po rodu, je prispel na četrtkovo sejo zahodnokraškega rajonskega sveta z velikim pladnjem tipičnih sicilskih slaščic v roki. »Da bi se, po zadnjih treh predstavitvah občinskega proračuna ob izteku mandata primerno, prijateljsko poslovili,« je pojasnil. »Finančni minister« tržaške občine je - kot prejšnja leta - zelo jasno in podrobno orisal sestavo občinskega finančnega dokumenta: od kod prihodki (na primer od davka na nepremičnine ICI, ki bo letos navrgel 25 milijonov 700 tisoč evrov, to je 700 tisoč več kot lani; ali pa od dodatka na davek Ir-pef, lani 23 milijonov, letos kar 24 milijonov 750 tisoč evrov), pa tudi kam stroški (48 milijonov evrov za socialne storitve, 12 milijonov za vzgojo, univerzo in raziskovanje, 34 milijonov za gospodarski in turistično razvoj). Predsednika rajonskega sveta Bruna Rupla in ostale občinske svetnike je, seveda, najbolj zanimalo, kaj bo občina v letošnjem letu postorila na rajonskem območju. Ravida je takoj opozoril: »Prejel sem vaš obsežen seznam javnih del, ki bi jih bilo treba opraviti pri vas. Občina nima denarja, da bi jih lahko izvedla,« se je izgovoril in pojasnil, da bo letos občinska uprava posvetila največjo pozornost vzdrževanju cest, opravila bo geološko ekspertizo, da bi ugotovila, kje poseči, da bi preprečila usade in podobne naravne nesreče. Tako je občinska uprava vključila v proračun le štiri dela, ki jih bo opravila na Zahodnem Krasu. Eno od teh, ureditev športnih igrišč na Rou-ni pri Proseku, bo v večini krila z deželnim prispevkom 2 milijonov 500 tisoč evrov, ki jih je zagotovil deželni odbornik Elio De Anna. Njegovo »zanimanje« je osredotočeno na evropsko prvenstvo v ragbiju za veterane, ki naj bi potekalo prihodnje leto. Giovanni Battista Ravida KROMA Svetnik Ljudstva svobode Roberto Barnaba je »spomnil« odbornika, da je mestna uprava lani namenila Zahodnemu Krasu »manj kot 1 odstotek občinskega proračuna«. Med letošnjimi postavkami je popravilo poslopja nižje srednje šo- le Frana Levstika na Proseku, ki pa je bilo v načrtu že lani, a ga občina ni izdelala, je rajonski predstavnik desne sredine opozoril občinskega upravitelja desne sredine. Niko Tenze (Demokratska stranka) je bil nad proračunom močno razočaran. Javna dela na Zahodnem Krasu »zaostajajo za pol stoletja,« je ocenil. Občina jih vključi v program, in jih nato iz leta v leto prelaga na poznejši datum. Tudi Ivo Starc (Slovenska skupnost) je bil nad proračunom razočaran; predvsem zato, ker ne predstavlja odločne spremembe in vizije v prihodnost. Svetnica Maria Grazia Villi (Demokratska stranka) pa se je zavzela za večjo pozornost do socialnih storitev. Ko ji je Ravida nakazal, da bo treba tudi socialne službe in storitve »racionalizirati,« mu je Villijeva zaželela, naj »upa, da ne bo - ko bo postal starček - potreboval socialne službe.« M.K. MIELA Jutri razprava o naključju Gledališče Miela bo jutri prizorišče zadnjega srečanja pobude Mi&Lab, mikrofestivala o znanosti, glasbi, umetnosti, filozofiji in tehnologiji. Pobudnika, Stefano Fantoni iN Stefano Baroni sta pripravila forum na temo Statut naključja. O njej bo teoretski fizik Stefano Baroni razpravljal z znanstvenikom Eorsom Szathmaryjem, izvedencem za biološkim evolu-cionizmom, zgodovinarjem Al-dom Schiavonejem, pravnikom Maurom Barberisom in tržaškim pisateljem, izvedencem za umetno inteligenco Giuseppe-jem O. Longom. Vodil bo novinar, izvedenec za znanstvena vprašanja Fabio Pagan. Udeleženci bodo skušali ugotoviti, ali naključje obstaja kot naključje, ali pa ima svoje znanstvene zakonitosti. Začetek razprave ob 21. uri. / TRST Nedelja, 6. februarja 2011 5 DAN SLOVENSKE KULTURE - Popoldne v tržaškem Kulturnem domu Danes osrednja proslava s koncertom in razstavo Ob 15.30 odprtje razstave Unica - Ob 17. uri koncert Big Band RTV Slovenija V tržaškem Kulturnem domu bo danes osrednja proslava, ki jo ob dnevu slovenske kulture prirejajo Slovenci v Italiji. Kot znano bo ob 17. uri v veliki dvorani nastopil Big Band RTV Slovenija. Priznani orkester bo predstavil pester spored slovenske ljudske glasbe v jazzovski priredbi (več o koncertu na 19. strani). Proslavo prirejajo osrednje slovenske kulturne organizacije in ustanove, s krovnima organizacijama SKGZ in SSO na čelu, ki bosta podelili tudi priložnostno nagrado. Slavnostni govornik bo novinar štirinajstdnevnika Dom Ezio Gosgnach. Pred slovesnostjo, natančneje ob 15.30, pa bodo v Kulturnem domu odprli razstavo »Unica -glasovi in barve pokrajine«, ki je bila v prejšnjih tednih na ogled v starem pristanišču. Razstavo prireja Pokrajina Trst, ki je želela z njo počastiti protagoniste tržaškega življenja in krajinske lepote naše okolice. COSOLINI Kakšen regulacijski načrt želi Trst? Medtem ko se je v tržaški javnosti nepričakovano pojavil nov predstavnik desne sredine, ki bi se lahko potegoval za mesto tržaškega župana (dosedanji občinski odbornik za finance Giovanni Battista Ravida), se nemoteno nadaljuje volilna kampanja Roberta Cosolinija. Zmagovalec primarnih volitev v levi sredini je včeraj najavil široko akcijo, ki naj omogoči sestavo takega občinskega prostorskega oziroma regulacijskega načrta, ki bo užival čim širšo podporo javnosti. »Ravno v nasprotju s tistim, kar je naredil sedanji občinski odbor, ki je kot znano načrt ovil v tajnost, oziroma ga pokazal samo nekaterim izbrancem,« je pripomnil Cosolini in predstavil svoj recept: niz srečanj s podjetniki, gradbeniki, okolje-varstveniki in občani, ki želijo povedati svoje mnenje na račun prostorske politike Občine Trst. Včerajšnje tiskovne konference v mestni kavarni so se je udeležili številni občinski svetniki in svetnice leve sredine, ki se je kot znano glasno upirala načrtu župana Di-piazze. Slednji ga je naposled moral »zamrzniti«, saj je sodstvo sprejelo priziv tržaških geologov. Cosolini upa, da bo spomladi izvoljen za tržaškega župana, zato želi te mesece volilne kampanje porabiti tudi za zbiranje podatkov in informacij, na podlagi katerih bi lahko njegov odbor sestavil regulacijski načrt, v katerem bi se zrcalila Cosolinijeva vizija Trsta, predvsem pa želje njegovih občanov. Načrt, ki bi upošteval nove evropske smernice prostorske politike, na primer pospeševanje kvalitete življenja občanov in sprejemanje okolju prijaznih ukrepov. Kandidat leve sredine razmišlja o odpravi nekaterih načrtovanih ukrepov uprave Dipiazza (na primer v Banih in na Padričah), a tudi o ovrednotenju mestnih rajonov, ki jih je po njegovi oceni dosedanji župan povsem preziral. Tudi zato svojo volilno kampanjo nadaljuje s sprehodi po »periferiji«: včeraj je spoznaval prebivalstvo Svetega Jakoba in Stare Mitnice ter prisluhnil njihovim željam in težavam. (pd) Razstava je bila v prejšnjih tednih na ogled na 4. pomolu kroma REFERUNDUM - Začetek kampanje Prepričati tržaško javnost, da je voda skupna dobrina Pobudniki, ki so se včeraj zbrali v tržaški kavarni, si prizadevajo, da bi referendum potekal z občinskimi in pokrajinskimi volitvami kroma Ljubljanska proslava po radiu in slovenski TV Jutri bo v Ljubljani osrednja Prešernova proslava, ki se na predvečer slovenskega praznika kulture vsakoletno odvija v Cankarjevem domu. Prisotne bodo najvišje politične in kulturne osebnosti iz Republike Slovenije in zamejstev, med prireditvijo pa bodo podelili Prešernovo nagrado in nagrade Prešernovega sklada. Jutrišnji kulturni dogodek bo tudi letos prisoten v radijskem etru Radia Trsta A ter na frekvencah televizijskega programa RAI v slovenščini. Povezava v živo s Cankarjevim domom bo vzpostavljena ob 20. uri. Na Proseku danes skupina MAK iz Deskel Danes bo ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku gostovala gledališka skupina MAK iz Deskel z mladinsko igro »Iz heca pridejo deca«. Gre za zgodbo o dijakih, ki pod vodstvom študentke Petre začnejo ustvarjati kolaž prizorov iz Romea in Julije za Gregorjevo. Ker se po karakterju tako razlikujejo, vaje ne potekajo po Petrinih načrtih. Vse pa se še bolj zaplete, ko ena izmed igralk ugotovi, da je noseča in v paniki zbeži. Ali bodo dijaki našli Julijo pravočasno pred premiero? Avtorica igre, ki razkriva dijaške zgodbe in karakterje, je mentorica in režiserka skupine Maja Nemec, diplomirana dramska igralka in članica ansambla SNG Nova Gorica. DSI: jutri praznik slovenske kulture Jutri, na predvečer kulturnega praznika, prirejata Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev tradicionalno Prešernovo proslavo, ki bo kot vedno združena s podelitvijo kulturnih priznanj in nagrad. Prireditev bo ob 20.30 v Peterlinovi dvorani na Donizettijevi ulici 3. Letošnji kulturni program bodo oblikovali dekliški zbor Kraški slavček iz Nabrežine in igralci Radijskega odra. Slavnostni govornik bo občinski svetnik v Trstu Igor Švab. Pred začetkom proslave bodo predstavili ilustracije mlade umetnice slikarke Erika Cunja. V nadaljevanju večera bodo podelili priznanja Mladi oder 2010 in izročili nagrade 39. literarnega natečaja Mladika Pod geslom »dvojni DA za vodo, skupno dobrino« je včeraj tudi v Trstu stekla referendumska kampanja. Ustavno sodišče je kot znano pred časom sprejelo dve referendumski vprašanji, ki ju je predložil italijanski forum, ki se bori proti privatizaciji vode. Forum združuje na stotine krajevnih odborov, za predložitev vprašanj pa je zbral skoraj pol drugi milijon podpisov: baje ni doslej noben referendum doživel tako široke ljudske podpore. Samo v Trstu je bilo podpisnikov okrog štiri tisoč. Včerajšnje predstavitve so se udeležili predstavniki številnih organizacij in združenj, ki podpirajo referendum (na primer Odbor Danilo Dolci, združenje Italia nostra, Stranka komunistične prenove). Kot je poudarila tržaška referentka za referendumsko kampanjo Tizia-na Cimolino, so italijanski vladi predložili dve zahtevi: da bi referendum potekal istočasno kot upravne volitve (pri nas naj bi na primer maja volili novega župana in predsednika pokrajine), do takrat pa naj vlada zamrzne tiste norme, ki vodijo v privatizacijo vode. Pobudniki referenduma so prepričani, da delovanja občinskega vodnega omrežja ne bi smeli pogojevati ekonomski interesi zasebnih vlagateljev. Ti namreč večkrat zasledujejo le lastni profit in jim javno dobro (in zdravje) ni mar. Kdor bi rad podprl referendumsko kampanjo, lahko daruje na spletni strani www.referendumacqua.it, kjer lahko tudi podpiše posojilo, ki mu ga bodo pobudniki referenduma vrnili, ko bodo prejeli povračilo volilnih stroškov. (pd) PROTEST - 13. 2. Ženske: če ne sedaj ... kdaj? Tudi Trst bo prihodnjo nedeljo zajel državni protest, ki želi pod geslom »Se non ora, quan-do?« (Če ne sedaj, kdaj?) opozoriti na žaljiv in škodljiv odnos do žensk, ki se vse bolj uveljavlja v italijanski družbi ...tudi po zaslugi predsednika vlade Silvia Ber-lusconija. Med prvimi podpisnicami so bile arhitektka Gae Aulenti, poslanka Giulia Bongiorno, sindi-kalistka Susanna Camusso, pevka Claudia Mori, novinarka Concita De Gregorio, sledilo ji je na tisoče znanih in manj znanih imen. Tudi tržaške ženske so se odzvale pozivu in se v teh dneh pripravljajo na nedeljsko demonstracijo. Detajle bodo predstavili v prihodnjih dneh, protest naj bi vsekakor potekal na Velikem trgu, pred prefekturo - predstavništvom italijanske vlade - od 11. do 13. ure. (pd) UL. D'ALVIANO - Nasproti trgovine Pam Avto zbil otroka Odpeljali so ju v otroško bolnišnico na opazovanje V Ul. D'Alviano nasproti trgovine Pam je včeraj popoldne vozilo zbilo otroka, ki sta skupaj s staršem prečkala cesto. Otroka so v spremstvu starša prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo na opazovanje. Kaže, da njuno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Izvide o nesreči so opravili karabinjerji. Avtomobil zbil kolesarja Na območju nekdanje mitnice pri Bazovici je včeraj malo po poldnevu avtomobil zbil 33-letnega kolesarja. Moški je padel in se potolkel. Kolesarja so z rešilcem prve pomoči odpeljali v bolnišnico na Katinaro na opazovanje. Njegovo zdravstveno stanje ni hudo. Izvide nesreče so opravili mestni redarji. V kozmetični trgovini hotel z nožem do denarja V Ul. Paisiello je vstopil s čelado na glavi v kozmetično trgovino in z nožem v roki zagrozil blagajničarki, naj mu preda denar iz blagajne. Imel pa je smolo, ker je prav takrat prispel mimo krajevni karabinjer, ki ga je opazil v trgovini. Vstopil je, moški je zbežal, karabinjer se je pognal za njim, ga po nekaj sto metrih dohitel, ga ustavil, onesposobil in aretiral. Moški, 27-letni V.F. je bil prijavljen sodstvu zaradi poskusa ropa. Izročitev bosanskega zločinca V prihodnjih dneh bodo hrvaške oblasti izročile italijanski policiji 49-letnega bosanskega državljana Milivoja Zaharica, vodjo tolpe, ki je konec preteklega stoletja vodila tuje priseljence v Italijo. Leta 2004 ga je tržaško sodišče obsodilo na sedem let zapora. 6 Nedelja, 6. februarja 2011 TRST / AD FORMANDUM - V tržaškem Narodnem domu Program Ekstra pritegnil mlade Naslednja delavnica bo v petek, 11. februarja ob 14.30 V petek je bilo zgodaj popoldne v Narodnem domu živahno in mladostno. Na prvem srečanju prvih Ekstra!Delav-nic, ki jih Slovenski izobraževalni konzorcij namenja dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu, se je zbralo kakih 30 slušateljev. Mag. Alenka Stanič, ki se ukvarja s kadrovskim svetovanjem in ima večletne izkušnje na področju kariernega svetovanja dijakom in študentom, je tokrat izvedla delavnico z naslovom Katera znanja moram pridobiti danes za jutri? »Ekstra je program, ki ga Slov.I.K. namenja dijakom višjih srednjih šol. Tržaška varianta se nekoliko razlikuje od goriške - v Trstu letos prvič organiziramo niz delavnic, ki je bolj podoben modelu Multidisciplinarnega programa, ki ga izvajamo za univerzitetne študente,« je povedala Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slov.I.K.-a. »Naš namen je dijakom ponuditi nekaj iztočnic v razmislek, jim predstaviti znanja in spretnosti, ki jih nato lahko uporabijo v šoli oz. v vsakdanjem življenju. Program Ekstra ni podaljšek šole, ampak dodatni, dopolnilni program. Njegovo izvedbo so omogočili sponzorji, ki so podprli našo zamisel: podjetje Cogeco, Primorski dnevnik in Zadružna kraška banka; Narodna in študijska knjižnica pa nam je dala na razpolago dvorano Narodnega doma, ki jo upravlja. Veseli smo, da smo pri organizaciji programa sodelovali s šolami in starši.« Tokratna predavateljica je dijakom predstavila ključne spremembe v svetu, ki vplivajo tudi na načrtovanje študija v perspektivi bodoče zaposlitve in kariere. »Nekaterih poklicev, ki so bili v preteklosti zelo cenjeni, danes ni več - vzemimo za primer poklic pisarja. Tudi nekateri današnji poklici bodo v prihodnosti izginili, pojavili pa se bodo novi,« je zbranim dijakom povedala predavateljica. »Populacija v Evropi se stara, kar pomeni, da bodo ljudje potrebovali vse več nege, hkrati pa bodo dlje aktivni in bodo želeli kakovostno preživljati čas po upokojitvi. Do drugih sprememb prihaja zaradi občutka nevarnosti, strahu pred terorističnimi napadi, virusi itd. -ljudje se vse bolj zapiramo v svoja domovanja, tam pa hočemo imeti čim več udobja in čim več s tem povezanih storitev. Danes na primer na dom naročamo predvsem hitro hrano, pice in kitajske jedi, strokovnjaki pa menijo, da bomo kmalu vse bolj pogosto naročali na dom tudi kakovostno hrano višjega cenovnega razreda.« Predavateljica je slušatelje presenetila s kemijskimi formulami (po osnovni izobrazbi je biologinja!) in z zanimivimi tezami. Jeziki prihodnosti so po njenem mnenju mandarinska kitajščina, arabščina in portugalščina - vsaj enega od teh (poleg maternega jezika, angleščine in še enega evropskega jezika) bo Posnetek z uspelega srečanja z mladimi v tržaškem Narodnem domu kroma moral znati vsakdo, ki bo hotel biti konkurenčen v svetu dela. Izobraževanje se ne zaključuje ne po maturi ne po univerzitetni diplomi, ampak traja vse življenje - to velja za kogar koli, na katerem koli delovnem mestu, ne samo za doktorje znanosti! Tržišče prihodnosti ni Azija (Kitajska in Indija sta tržišči sedanjosti!), ampak Afrika. Dijaki so predavanju sledili zbrano in z zanimanjem, ter nekajkrat posegli z vprašanji in mnenji. Naslednja Ek-stra!Delavnica bo prihodnji petek (11. 2.), ponovno ob 14.30 v Narodnem domu v Trstu. Dijakom bo predavala Bojana Košnik, bivša vodja protokola na gradu Brdu pri Kranju, in sicer na temo Bon ton za mlade - če zaidemo v visoko družbo. Glede na zasnovo programa lahko pričakujemo predvsem veliko praktičnih nasvetov, ki bodo uporabni ne samo v visoki družbi, ampak tudi v vsakdanjem stiku s sošolci, profesorji in znanci. POSTOJNA - Mimo je prvi koncert 17. revija kraških pihalnih godb Na koncertu je nastopilo tudi Godbeno društvo iz Nabrežine pod vodstvom dirigenta Iztoka Cergola B iiilS-i vn«oJ UL San Lazzaro'6"TRST «I JU11" * tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00 - sob: 9.00-12.30 NAŠI IZLETI IN POTOVANJA TREVISO razstava "Da Canova a Picasso" 26. februarja GENOVA EUR0FL0RA 25.-26. aprila RIMINI razstava "Parigi gli Anni meravigliosi" in SAN MARINO 26.-27. marca ČRNA GORA, HRVAŠKA in M0STAR 22.-27. maja V SRCU ALP (Berninska proga) 19.-23. junija BENETKE razstava "Lavventura del vetro" 2. aprila ARMENIJA 19.-27. aprila Klasična KITAJSKA 11.-20. maja BRESCIA razstava "Matisse" 16. aprila Velika noč v ABRUCIH 21.-26. aprila IZHAJA NOV KATALOS BOLZANO, MERANO in okolica 23.-25. aprila "JULIAMARE 2011" Z našimi leti iz Trsta (ob sobotah) na KOS in SAMOS In veliko ponudb za Grčijo, Turčijo, Tunizijo, Sardinijo in Apulijo Velika noč v UMBRIJI 23.-25. aprila TURA PO SICILIJI 23.-29.4., 30.4.-6.5., 28.5.-3.6. MLADI SSK Predstavili bodo CD o dvojezičnih tablah Politična skupina Mladi za Mlade obvešča, da je CD dvojezičnih tabel, ki so ga pripravili člani skupine, nared. To je projekt - študija, ki jo je skupina opravila ob svojem drugem letu delovanja. Vsebuje namreč pravno podlago zaščite Slovencev v Italiji, ki jo je sestavil odv. Andrej Berdon ter druge informacije, za katere je pripomogel odv. Peter Močnik. Danijel Šuligoj pa je poskrbel za tehnični del. Člani skupine so poslikali vse cestne table in oznake v tržaški pokrajini, ki so eno-jezične (torej samo v italijanščini) in bi po zakonu morale biti dvojezične. delo je bilo opravljeno po vseh občinah tržaške pokrajine, kjer zakon velja. 14. februarja, ob 10. obletnici zaščitnega zakona, bodo Mladi za Mlade imeli ob 10h zjutraj tiskovno konferenco v sinji dvorani na deželi (sala azzurra) na Oberdankovem trgu v Trstu. Istega dne, bodo v Narodnem domu na ulici Filzi ob 19.uri imeli prvo javno predstavitev zgoščenke. Predstavitve se bodo nato zvrstile po tržaški pokrajini, nato na Goriškem, v Benečiji, na Koroškem in v matici. Spomladi načrtujejo Mladi Slovenske Skupnosti tudi obisk v Bruselj, Tu bodo imeli možnost predstavitve projekta evropski komisiji za manjšine. To srečanje bo v skupni organizaciji tržaškega in goriškega dela Mladih Slovenske Skupnosti, torej skupin Mladi za Mlade in Prihodnosti. Včeraj danes [I] Lekarne V postojnskem kulturnem domu je v nedeljo, 30. januarja zvečer izzvenel prvi od letošnjih dveh koncertov 17. revije kraških pihalnih godb, ki že potekajo v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in ob soorga-nizaciji javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Pred številno postojnsko publiko so zaigrali domačini, Postojnska godba 1808 z dirigentom Primožem Peterlinom, Godbeno društvo Nabrežina, ki ga je vodil Iztok Cergol ter Kraška pihalna godba Sežana pod vodstvom kapelnika Iva Bašiča. Prvikrat letos je bila revija tudi strokovno spremljana, kar je, po besedah Marina Marsi-ča, predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev, dobrodošla in potrebna novost na reviji. V sproščenem pogovoru po končanem koncertu je Miro Saje, dirigent in predsednik strokovne komisije pri Zvezi slovenskih godb, dirigentom nanizal pohvale, pripombe in številne napotke. Drugi del revije, na kateri bodo nastopile Pihalni orkester Breg Dolina, Pihalni orkester Kras Doberdob in Pihalni orkester Divača, bo v nedeljo, 13. februarja 2011 v Gledališču Verdi v Miljah pri Trstu. Silva Bajc Nedelja, 6. februarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costalunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/8. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635308). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Danes, NEDELJA, 6. februarja 2011 DORA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.18 - Dolžina dneva 9.57 - Luna vzide ob 8.18 in zatone ob 21.02 Jutri, PONEDELJEK, 7. februarja 2011 EGIDIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,8 stopinje C, zračni tlak 1028 mb raste, veter 3 km na uro zahodnik, vlaga 61-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje C. OKLICI: Mario Curcuruto in Inna Ru-denko, Enzo Cesanelli in Ainara Garcia Gallastegui, Dejan Randjelovic in Aleksandra Gavrilov, Massimo Barnaba' in Sabrina Salvi, Michele Negro in Manuela Martin, Fabrizio Antonaz in Michela Fano, Cristian Turina in Elena Spricigo, Dario Pacor in Deborah Antonini, Andrea Zigiotti in Pao-la Urso, Fabrizio Barbato in Erika Pas-solunghi, Massimiliano Bianchi in Elena Crevatin, Stefano Bubbi in Federica Sala. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Another Year«. CINECITY - 11.00, 13.05, 15.40, 17.25, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; 11.00, 12.45, 14.30, 16.20, 18.05, 20.00, 22.00 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.25, 18.25, 20.20, 22.15 »Parto col folle«; 10.45, 15.50 »The green hornet 3D«; 15.00, 17.15, 19.30, 21.45 »Il discorso del Re«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.25, 18.25, 20.20, 22.15 »Qualunquemente«; 13.00, 17.35, 20.00, 22.10 »Immaturi«; 10.45, 12.35, 14.30 »Animals United 3D«; 11.00, 13.00 »L'orso Yoghi«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Che bella giornata«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »Biutiful«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »La donna che canta«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.20, 18.40, 21.00 »Burleska«; 18.30, 20.20 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 14.20, 16.40 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške zarje«; 14.30, 16.30 »Zlatolaska 3D«; 19.00, 21.20 »Življenje, kot ga poznaš«. KOPER - PLANET TUŠ 16.30 »Gremo mi po svoje«; 11.05, 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30, 23.59 »Zeleni sršen 3D«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 12.30, 14.40, 16.50 »Zlatolaska«; 13.00, 18.40, 21.00 »Dilema«; 13.05, 18.00, 20.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 14.20, 16.20 »Gulliverjeva potovanja«; 12.20, 15.40, 18.10, 20.50 »Burleska«; 12.00, 20.45 »Črni labod«; 18.20 »Čas lova na čarovnice«; 19.00, 21.20 »Kraljev govor«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »L'orso Yoghi«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 11.00, 14.30 »animals United«; 15.50, 17.25, 19.00, 20.35, 22.15 »Qualunque-mente«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 20.30 »I fantastici viag-gi di Gulliver«; 19.00, 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Rapunzel«; 15.30, 17.10, 20.35, 22.15 »Che bella giornata«; 18.50 »The Green Hornet«. SUPER - 15.30 »Animals United«; 17.00, 19.15, 21.30 »La versione di Barney«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; Dvorana 2: 15.00, 16.45, 18.30, 20.15 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Il discorso del Re«; Dvorana 5: 14.45, 16.20 »L'orso Yog-hi«; 17.50, 19.50, 22.10 »Qualun-quemente«. / TRST Nedelja, 6. februarja 2011 7 9 Šolske vesti OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPAN- ČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 - Belvedere Guido De Santi 1. RAVNATELJSTVO DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bo na sedežu šole v Ul. Weiss 15 v četrtek, 10. februarja, ob 18. uri roditeljski sestanek za starše dijakov z nezadostnimi ocenami ob koncu prvega polletja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Samsa« - Domjo ob 17.30. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo potekalo vpisovanje otrok v 1. letnik osnovnih šol in v 1. letnik vrtcev za šolsko leto 2011/2012 na tajništvu v Na-brežini (tel. 040-200136) do vključno 12. februarja, od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.30, ob sobotah od 8.30 do 12.30. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za šolsko leto 2011/2012. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Dodatne informacije in vpisni obrazci so na razpolago na občinski spletni strani (ww.sandorligo-dolina.it). 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL gostuje mladinsko gledališko skupino Mak z igro »Iz he-ca pridejo deca« danes, 6. februarja ob 17. uri v kulturnem domu na Prose-ku. Vabljeni. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi na Prešernovo proslavo »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture«, ki bo v torek, 8. februarja, ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Nastopajo so- Loterija 5. februarja ja 2011 Bari 7S SS 44 6S 31 Cagliari 67 13 S1 63 31 Firence 2 12 46 S2 73 Genova S1 90 47 S0 3S Milan S7 66 SS S 6S Neapelj 32 66 42 10 74 Palermo 14 S2 2 33 41 Rim 23 64 22 49 73 Turin SS 1S 9 24 S3 Benetke S3 4 S0 4S 76 Nazionale S 10 S7 36 S0 Super Enalotto Št. 16 25 32 43 52 65 78 jolly 88 Nagradni sklad 3.906.551,61 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 13.906.794,58 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 24 dobitnikov s 5 točkami 24.415,95€ 1.700 dobitnikov s 4 točkami 344,69 € 60.908 dobitnikov s 3 točkami 19,24 € Superstar 39 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 34.469,00 C 267 dobitnikov s 3 točkami 1.924,00 C 4.077 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.670 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 68.195 dobitnikov z 0 točkami S,00€ listi, komorne skupine, Otroški pevski zbor Glasbene matice Trst ter zbor Jacobus Gallus. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na Dan slovenske kulture, v torek, 8. februarja, ob 18.30. Prireditev bo v občinskem gledališču F. Prešeren. Nastopali bodo učenci COŠ F. Venturi-ni Boljunec Boršt Pesek, učenci OŠ P. Voranc iz Doline in dijaki nižje srednje šole S. Gregorčič iz Doline. Nagovor bo imela književnica Evelina Umek. Toplo vabljeni. SŠKD - ASCS TIMAVA MEDJA VAS ŠTIVAN prireja »Dan slovenske kulture« v četrtek, 10. februarja, ob 20.30 v prostorih Kmečkega turizma pri Paolotu Pernarcichu v Medjiva-si. Gost večera bo pisatelj Dušan Jelinčič, ki bo spregovoril o svojem zadnjem romanu Bela dama devin-ska. Vabljeni. PREŠERNO SKUPAJ 2011 SKD Kraški dom DOM, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo: v petek, 11. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: Damjana Golavšek Zakladnica Glasbil (zaključena); nedelja, 13. februarja, ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah osrednja Prešernova proslava društev Vzhodnega Krasa s skupino Tantadruj in predstavitev zgoščenke Kar je, beži - uglasbene poezije Franceta Prešerna; torek, 15. februarja, ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah pevski recital z zborom Jacobus Gallus iz Trsta, dirigent Marko Sancin; sreda, 16. februarja, ob 20.00, v Zadružnem domu v Gropa-di Večer ljudskih pesmi; četrtek, 17. februarja, ob 20.00, v Kulturnem domu na Colu nastopata O.Š. A. Gradnika in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Repentabor; nedelja, 20. februarja, ob 17.30, v Srenjski hiši v Gročani Tku je blo ambot Nastopa Kd Šavrini in anka Šavrinke. SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ STOJAN IN SKD VESNA vabita v petek, 11. februarja, ob 20. uri v Kulturni dom Alberta Sirka na predavanje z naslovom »Zmaga kapitalizma? - Kriza socializma?«. Predavatelj: prof. Jože Pirjevec. Sledi razprava. Vsi toplo vabljeni. DOM JAKOB UKMAR, PD Kolonkovec in KD Ivan Grbec vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 13. februarja, ob 16. uri v domu Jakoba Ukmarja v Ul. Soncini 112. Nastopili bodo otroci OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič Stepančič, zapela bosta MePZ Kolonkovec pod vodstvom Alenke Cergol in ŽPS Ivan Grbec, pod vodstvom Marjetke Po-povski. O stoletnici natečajev novih pesmi v Škednju bo spregovoril g. Dušan Jakomin. Priložnostno misel bo podal Klavdij Palčič. OBČINA DOLINA V SODELOVANJU S SKD VALENTIN VODNIK vabi v nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na Prešernovo proslavo. Nastopajo: OPZ Fran Venturini, harmonikaš Marko Manin, tečajniki Studia Art, oktet Rožmarin iz Temnice (Miren-Kosta-njevica), MOPZ Valentin Vodnik, priložnostna misel o Prešernu: župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. ZSKD IN JAVNI SKLAD RS za kulturne dejavnosti prirejata 17. revijo kraških pihalnih godb: Milje, gledališče Verdi v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri, nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Kras in Pihalni orkester Divača. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in JSKD Območne izpostave Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica vabijo na 17. revijo kraških pihalnih godb v nedeljo, 13. februarja ob 17. uri v gledališče Verdi v Miljah (ul. San Giovanni, 4). Nastopajo Pihalni orkester Breg iz Doline, Pihalni orkester Kras iz Doberdoba in Pihalni orkester Divača. Sodelujejo DSMO Fer-luga, KD Hrvatini in KD Istrski grmič Škofije. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). Nastopila bo pevska skupina Hrušiski fanti, z ljudsko pesmijo, pripovedmi o vražah in anekdotami brkinskih ljudi. Priložnostno misel bo podala Nataša So-sič Fabjan. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v mesecu februarju na naslednje prireditve: v soboto, 12. februarja, ob 20. uri Vesele melodije v izvedbi open-skih ansamblov ter nastop čarodejke Nade; v soboto, 26. februarja, ob 20. uri večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja v petek, 25. februarja, predavanje Jana Grgiča Potovanje po Severni Koreji ob slikah in video filmu. Začetek ob 20.30. Vabljeni! t Zapustila nas je naša draga Marija Purger Žalostno vest sporočata nečakinja Vesna z družino in svakinja Bazilija Iskreno se zahvaljujemo Domu za ostarele v Miljah in zdravnici Kos. Pogreb bo v torek, 8. februarja, ob 13. uri iz mrliške vežice v ulici Costalunga v cerkev v Mačkolje. Dolina, Mačkolje, 6. februarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob smrti drage Marije Purger izreka svakinji Baziliji in svojcem iskreno sožalje SKD Primorsko ZAHVALA Silvio Bandi (Boris) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega pospremili na zadnji poti. Svojci Boljunec, 6. februarja 2011 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Angela Tarantino Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin. Svojci Bazovica, Trst, 6. februarja 2011 8.2.2006 8.2.2011 "Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš...' Jn 6,68 Nadja Maganja Jevnikar Ob peti obletnici smrti se bomo drage žene in mame spomnili pri maši v torek ob 19. uri v župnijski cerkvi v Sv. Križu.2 Ivo, Peter, Ivan t Po dolgi bolezni nas je zapustil Carlo Gustin Žalostno vest sporočajo žena Marta, sin Paolo z Martino, hči Kristina s Saškotom, sestra Alma z Gigijem in ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 9. februarja, ob 12.55 iz ulice Costalunga v cerkvico na Pa-dričah. Padriče, 6. februarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, nono Carlo Boris, Kristjan, Giada in Elia Ob izgubi dragega Carlota se žalovanju prizadetih družin pridružujeta nečak Giorgio z Danielo in svakinja Maria Ob izgubi dragega Carla Gustina izreka globoko sožalje družini in svojcem balinarska sekcija ŠZ Gaja ^ Mirno se zaspal naš dragi Mario Milič Žalostno vest sporočajo Geta, Marina z Igorjem, Daniel in Giorgia z Aljošo ter ostali sorodniki Pogreb bo v soboto, 12. februarja, ob 10.30 iz ulice Costalunga v proseško cerkev. Sledil bo pokop v družinsko grobnico na Proseku. Za zadnji pozdrav bo pokojnik ležal v vežici od 8.30 dalje. Briščiki, 6. februarja 2011 Kraško pogrebno podjetje Lipa Zadnji pozdrav Mariotu Edi ter družini Versa in Businelli ZAHVALA Anica Ban vd. Blazina Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin naše drage. Svojci Prosek, 6. februarja 2011 ZAHVALA Severino Slapnik Zahvaljujeva se vsem, ki so nama bili blizu v teh težkih trenutkih. Žena Marija in hči Daniela z družino Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona t Raffaela Zobin vd. Pecchiari Žalostno vest sporočata hči Cristina z družino in ostalo sorodstvo Zahvaljujemo se gospe Biserki za nego in pomoč, gospodu duhovniku Metodu in sosedi Erminiji. Pokojna bo ležala v mrliški vežici v ulici Costalunga v torek, 8. februarja, od 9.30 do 10.30. Sledil bo verski obred in odhod na pokopališče v Milje. Mačkolje, 6. februarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi drage mame, none in pranone Raffaele izrekata iskreno sožalje svojcem Biserka in Jordan Ob smrti drage Raffaele Zobin izreka hčeri Cristini, bratu Edvardu in svojcem iskreno sožalje SKD Primorsko t Sporočamo, da je preminil Raimondo Crevatin (Rajko) Žalujoči hči Sara s Fulviom, Vilma, vnuka Thomas in Erik Pogreb bo v četrtek, 10. februarja, ob 10.00 v ulici Costalunga. Trst, 6. februarja 2011 Sodelavki Cristini izrekamo iskreno sožalje ob izgubi očeta člani in osebje Zadružnega centra in Dijaškega doma Srečko Kosovel Ob izgubi dragega očeta izrekamo Sari Crevatin iskreno sožalje. Kolektiv Zadružnega centra za socialno dejavnost ZAHVALA Graziella Gergič v vd. Cernjava Posebna zahvala župniku Špehu, bratom Rustja, Janku Kanteju, Bruni Živec ter vsem, ki so z nami sočustvovali v tem trenutku. Svojci Gabrovec, Veliki Dol, 6. februarja 2011 Kraško pogrebno podjetje Lipa 8 Nedelja, 6. februarja 2011 TRST / Slavistično društvo v Trstu vabi na predstavitev knjige IVANA VERČA Razumevanje jezikov književnosti Založba ZRC SAZU Ob prisotnosti avtorja in urednika zbirke Studia litteraria dr. Marka Juvana bosta knjigo predstavila prof. David Bandelj (Univerza v Novi Gorici) in prof. Miran Košuta (Univerza v Trstu) v četrtek, 10. februarja 2011, ob 17. uri v Konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, ul.Fiizi 14 Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev vabita jutri v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici 3, na ^PREŠERNOVO^ L_ PROSLAVO J •f^- Spored: - odprtje likovne razstave Erike Cunja ob izidu knjige Vesne Cunja »Trdoglavček Tomaž« - podelitev nagrad 39. literarnega natečaja revije Mladika - podelitev priznanj Mladi oder 2010 - slavnostni govornik: Igor Švab - glasbene točke: dekliški zbor Kraški slavček pod vodstvom Mirka Ferlana Začetek ob 20.30 Jutri praznuje Fulvio Dovgan 50 let. Veliko zdravja, sreče in osebnega zadoščenja mu želita mama Silva in hčerka Anja Draga naša Mery, vse najlepše ob tvojem 80. rojstnem dnevu. Močno te objamemo Mauro, Miriam, Mairim in Martin M Izleti AŠD SK BRDINA organizira danes, 6. februarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 3395000317. SPDT prireja danes, 6. februarja, izlet na Škabrijel. Zbirališče na trgu v Se-sljanu ob 9. uri oz. ob 9.30 v Gabri-jah na parkirišču pri Tomažu. VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vpisovanje od srede, 9. februarja, dalje. Vse informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ¿j Čestitke Mala ISABEL se je včeraj rodila in bratca Matijo, mamo Vanesso in tatka Christiana razveselila! Vse najlepše ji želimo mi vsi, polno srečnih in veselih dni!Fjona, Karin, Andrej in Jan. Hura hura, Matija sestrico ISABEL ima. Z njim se veselita Nikolaj in Matija. Dragi Matija, ob prihodu sestrice ISABEL ti čestitava, pošiljava koš poljubčkov in ti priporočava... veliko potrpljenja! Gabriel in Ruben. glasbena n(TI matira JfTl matica GLASBENIKI OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE nastopajo solisti, komorne skupine, Otroški pevski zbor ter zbor Jacobus Gallus torek, 8. februarja 2011 ob 18. uri Velika dvorana Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi, 14 Vljudno vabljeni! % OBČINA DOLINA v sodelovanju s v - %. * ' SKD VALENTIN VODNIK ob Dnevu slovenske kulture v nedeljo, 13 . februarja, ob 17.00 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu Nastopajo: • OPZ Fran Venturini • harmonikaš Marko Manin • tečajniki Studia Art • oktet Rožmarin iz Temnice (Mlren-Kostanjevica) • MOPZ Valentin Vodnik priložnostna misel o Prešernu: župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič Vljudno vabljeni Zvezdice so na nebu sijale in nam v sanje zašepetale, da se je Isabel ponoči rodila in bratca Matijo razveselila! Vso srečo ji želimo in se z Matijo, mamo Vanesso in tatkom Christianom veselimo! Vsi domači Ponoči je štorklja razprla krila, saj sta Vanessa in Kristjan hčerkico dobila. Naj bo ISABEL vedno srečna, zdrava in vesela, ko z Matijo se bo objela. Saša, Martina in Filip. Naš ERIK danes 7. rojstni dan slavi. Mnogo srečnih in nasmejanih dni mu želimo domači vsi. Okrog ERIKA bo danes vse veselo. Alen mu bo zagodil, prijateljčki zapeli in se z njim lepo igrali. Mi vsi iz Trebč mu želimo vse najboljše, ker ga imamo zelo radi. Gospa ORLANDA iz Trebč je te dni praznovala svoj rojstni dan. Želimo ji vse dobro in lepo ter ji kličemo, kot pravi stara trebenska ko-ledniška pesem, »Bog Vas živi in blagoslovi!«. FULVIO DOVGAN praznuje jutri 50. rojstni dan. Čestitamo in mu želimo, da bi do zakrivljene palice v roki planine razkrival. Saša, Anuška, Katjuša, Jasmina in Danica. Jutri praznuje rojstni dan naša ljubljena ERIKA ŠKERL. Veliko zdravja, ljubezni in sreče ji želimo Bogdan, Nastja, Aljaž in Tajda. V Trebčah praznuje rojstni dan ERIKA ŠKERL. Vse najboljše ji želijo Bruna, Igor, Darja, Tadjan, Jani-ka, Milka, Sergij, Katja, Andreas in Jan. Na Kontovelu pri Ceru ALENKA je doma in jutri 30 let ima. V novo hišo se je vselila, da bi s fantom jo delila. Kar pogumno in veselo še tako naprej. Naj te sreča in zdravje vedno spremljata, to ti želimo mi domači vsi. Draga MERY, ob 80. rojstnem dnevu ti čestitamo in želimo vse najboljše. Gina, Ančko in družina Štolfa. Ü3 Obvestila GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. PRI SKD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, se nadaljuje vadba joge. Vse potrebne informacije na tel. št. 3281839881 (Vittorina). TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (prvo nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danrs, 6. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dulnje štj'rne ob 8.30. UPRAVLJANJE DIDAKTIKE: tečaj po univerzitetni diplomi, ki nudi diplo-mirancem znanja in orodja, spretnosti in tehnike, primerne za upravljanje razreda in vodenje dijakov in študentov. Trajanje 70 ur. Namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine. Za informacije in prijave: Ad for-mandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, e-posta:ts@adformandum.eu. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/2012. Za dodatne informacije lahko pokličete od 8.00 do 16.00 na telefonsko številko 040573141. OBČINA DOLINA sporoča, da bo od ponedeljka, 7. februarja, do ponedeljka, 28. februarja (do 12.00 ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti, in je na razpolago na občinski spletni strani (www.sandorligo-dolina.it). SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 7. februarja, ob 20.30 na Prešernovo proslavo, na kateri bodo podelili letošnja priznanja Mladi oder in nagrade literarnega natečaja Mladike. Program bodo oblikovali člani Radij -skega odra in pevke dekliškega zbora Kraški slavček pod vodstvom Mirka Ferlana. Slavnostni govor bo imel občinski svetnik Igor Švab. Peterli-nova dvorana, Ulica Donizetti 3. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 20.30 na sedežu na Padričah seja odbora, v torek, 8. februarja, ob 20.45 redna pevska vaja. DAN SLOVENSKE KULTURE V MILJAH Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Kulturno društvo Hrvatini in Kulturno društvo Istrski grmič Škofije vabijo na niz pobud v sklopu Dnevov slovenske kulture. V torek, 8. februarja, ob 15. uri bodo otroci COŠ Bubnič in Državnega vrtca Mavrica imeli »Malo Prešernovo proslavo«. V petek, 11. februarja, bo ob 20. uri v Zadružnem domu na Škofijah skupna Prešernova proslava z naslovom »Pesmi iz ljubezni za ljubezen« ter v nedeljo, 13. februarja, ob 17.uri bo na vrsti 17. revija kraških pihalnih godb. Vabljeni. KMEČKA ZVEZA vabi člane izvršnega odbora na sejo, ki bo v torek, 8. februarja, ob 19.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opči-nah. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. Spored: sreda, 9. februarja, ob 17.00: Od kod so prišle zgodbe«; sreda, 16. marca, ob 17.00: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo v sredo, 9. februarja, ob 10.00 »Na kavo s knjigo«. Gost bo Jože Šu-šmelj. Vabljeni v knjigarno vsi, ki se ob jutranji kavi radi pogovarjate o knjigah. PILATES - Skupina 35-55 obvešča, da v petek, 11. februarja vadba odpade. Anticipirana je na četrtek, 10. februarja in se bo izjemoma vršila v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu od 18. do 20. ure. VZPI SEKCIJA MILJE obvešča, da bodo do 10. februarja potekala vpisovanja med 10. in 12. uro na sedežu v ul. Roma 22. SKD VALENTIN VODNIK vabi ob Prešernovem dnevu, v petek, 11. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na »Potopisno predavanje o Gani« Biserke Cesar. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE IN EVROPSKA PARLAMENTARNA SKUPINA GUE/NGL vabita v soboto, 12. februarja, v konferenčno dvorano Friulia (Ul. Locchi 21/B) od 9.30 do 12.30 na javni posvet na temo Evropska javna pošta. POZOR-POZOR! AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 13. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje se zaključi v soboto, 12. februarja, ob 13.00 uri. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme, v nedeljo, 13 februarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Sabina 348-8012454; www.skbrdina.org; in-fo@skbrdina.org. FOTOVIDEO TRST80 organizira v mesecu marcu »11. Video-foto natečaj Ota Hrovatin«. Vse informacije in prijave na spletni strani www.trst80.com, email: mk.civa@in-wind.it ali tel.329-4128363. Vabljeni! SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 21. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Letos je volilnega značaja. Vabljeni! PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. % m Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC vabi v soboto, 12.2., na Valentinovo večerjo s plesom. Igra ansambel Furlan. Rezervacije 040-229168 0 Mali oglasi 37-LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DAJEM V NAJEM zaprto garažo blizu železniške postaje v Trstu. Tel. 3294128363. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. NA OPČINAH ALI NA PROSEKU-KON-TOVELU kupimo hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 040-213385. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z vrtom, v dobrem stanju. Te. št.: 040-228390. PRODAM avto nissan terrano II, dizel, letnik 1999, 170.000 prevoženih kilometrov, 7 sedežev, kavelj za prikolico, 7.000 evrov. Tel. 320-0956170 ob večernih urah. ZANESLJIVA GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočili išče delo kot hišna pomočnica ali pri varstvu starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 3478601614. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel. 040229270. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. 040-200613. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GRADIŠČE - Karabinjerji zaključili preiskavo »Jimbolia« Zaradi tatvin v trgovinah prijeli sedem osumljenih Februarja lani so iz veleblagovnice SME odnesli za 80.000 evrov blaga, ki so ga prodali v Romuniji V štirih veletrgovinah goriške in vi-demske pokrajine so kradli tehnološke izdelke, oblačila in igrače. Več sto tisoč evrov vreden plen so nato preprodajali v Romuniji, njihove tatinske pohode pa so nazadnje prekinili karabinjerji iz Gradišča, ki so z dolgotrajno in zapleteno preiskavo razkrinkali romunsko kriminalno združbo in omogočili aretacijo sedmih oseb, ki so osumljene udeležbe pri kraji in prodaje ukradenega blaga. Preiskava z naslovom »Jimbolia«, ki je potekala pod koordinacijo goriške namestnice državnega tožilca Valentine Bos-si, se je začela februarja 2010, zaključila pa se je v prejšnjih tednih z izdajo sedmih nalogov za previdnostni pripor in mednarodnih nalogov za aretacijo, ki so jih izdala državna tožilstva iz Gorice, Vidma in Tol-meča. Preiskavo so poimenovali po romunskem mestu Jimbolia, iz katere prihajajo vsi aretirani člani kriminalne združbe. Preiskovalno delo se je začelo po tatvini, do katere je prišlo med 18. in 19. februarjem 2010 v Gradišču, in sicer v veletrgovini z elektroniko in tehnološkimi izdelki SME v Ulici Palmanova. Tatovi so pod krinko noči onesposobili alarmni sistem in vlomili v prodajne prostore, iz katerih so odnesli mobilne telefone, fotografske aparate, zaslone in druge tehnološke izdelke v skupni vrednosti 80.000 evrov. Le nekaj dni za tem so tatovi obiskali trgovino Toys v kraju Reana del Rojale pri Vidmu, kjer so ukradli za 30.000 evrov igrač, marca pa so vlomili v trgovino Cumini Tre v Gemoni, iz katere so odnesli oblačila znanih blagovnih znamk. Lastnike so oškodovali za 100.000 evrov. Marca je bila na vrsti veleblagovnica Arteni v Tavagnaccu, kjer se je poskus tatvine izjalovil, 13. maja 2010 pa je kriminalna združba ponovno vlomila v trgovino Cumini Tre, kjer je ukradla za 60.000 evrov oblačil. Po tej tatvini so se preiskovalci odločili za aretacijo osumljenih, o katerih so od februarja lani že zbrali dovolj informacij in jih identificirali. Karabinjerji iz Gradišča so preko mednarodne policije Interpol obvestili slovensko obmejno policijo, ki je drugega jutra na meji z Madžarsko ustavila štiri člane kriminalne združbe. Slovenski policisti so aretirali 43-letnega F.P., 37-letne-ga P.C., 38-letnega N.L. in 30-letnega V.A., 60.000 evrov vreden plen pa so zasegli. Ostale tri člane združbe so izsledili decembra: 30-letnega I.T.G. in 34-letnega T.C. so karabinjerji aretirali v videmski pokrajini, najmlajšega tatu - 19-letnega N.L. - pa so na osnovi mednarodne tiralice aretirali na Slovaškem. V teku preiskave so karabinjerji ugotovili, da so se člani združbe sproščeno premikali med Italijo in Romunijo, kjer so prodajali ukradeno blago. V dneh pred tatvinami sta jih v krajih Fagagna in San Daniele gostila I.T.G. in T.C., ki imata stalno bivališče v videmski pokrajini, takoj po tatvinah pa so si kriminalci porazdelili plen in se z več avtomobili vračali v Romunijo. Da bi med morebitnimi kontrolami ne vzbujali sumov, so se na poti domov posluževali različnih mejnih prehodov. Aleksija Ambrosi DOBERDOB - Župan o hitri železnici Pripravljajo ugovore »Načrt je treba spremeniti, da se rešijo Sabliči - Z Opčin v Slovenijo odpotujejo le štirje vlaki na dan, čeprav bi jih lahko šlo 150« Na doberdobski občini pripravljajo ugovore k osnutku načrta za hitro železnico med Ronkami in Trstom, ki ga je pripravila družba Italferr. »Izčrpno bomo pojasnili svoje stališče glede petega koridorja. Podpiramo namreč prenos tovornega in potniškega prometa s ceste na železnico, saj prinaša celo vrsto pozitivnih učinkov, po drugi strani smo prepričani, da je treba pred gradnjo nove železnice na Krasu opraviti temeljito analizo tovornega prometa, učinka na okolje in razmerja med stroški in koristmi projekta,« poudarja doberdobski župan Paolo Vizintin, po mnenju katerega bi se z gradnjo hitre železnice med Benetkami in Ronkami znižalo število tovornjakov na avtocesti, po drugi strani pa bi projekt pozitivno vplival na razvoj tržiškega pristanišča, v povečanje katerega bančni koncern Uni-credti namerava vložiti 800 milijonov evrov. »Vprašati se je treba, ali je smiselno imeti tako veliki pristanišči, kot sta tržaško in tržiško na tako majhni razdalji,« ugotavlja Vizintin in opozarja, da se načrt hitre železnice ustavi v Trstu, saj ne predvideva povezave s slovensko železniško mrežo. »Slovenijo veliko bolj zanima povezava med Dunajem, Mariborom, Ljubljano in Koprom, zato pa nimamo nikakršne gotovosti, da bo v prihodnosti še aktualna gradnja železnice med Trstom in Divačo,« pravi Vizintin in opozarja, da je današnja železniška trasa med Ronkami in Trstom v veliki meri neizkoriščena, to pa še toliko bolj velja za odsek med Opčinami in Slovenijo. »Baje z Opčin vsak dan odpotujejo proti Sloveniji le štirje tovorni vlaki, čeprav bi jih trasa prenesla 150. Preden gradimo novo železnico z vrtanjem predorov pod Krasom bi morali povečati promet na tej popolnoma neizkoriščeni progi,« razlaga Vizintin in poudarja, da občina Doberdob na celi črti nasprotuje novi trasi hitre železnice, ker ima zelo negativne učinke na okolje, prostor in sploh na Sabliče. »Če bodo vztrajali z uresničitvijo hitre železnice, morajo sedanji načrt spraviti v predal in se lotiti priprave novega. Pri tem morajo sodelovati s krajevnimi upravami in sploh z doberdob-sko občino, da skupaj rešimo Sabliče; seveda morajo tudi preveriti, če nove razmere tovornega prometa opravičujejo tako veliko naložbo,« poudarja Vizintin in opozarja vse domačine, da je občinska uprava na voljo za katerokoli informacijo in pomoč glede priprave ugovorov, ki jih lahko do 20. februarja vložijo tudi zasebniki. Župan nazadnje poudarja, da bi morali v primeru gradnje '/Mm tfm^wiHVBn g*OmU KONCERT PRIZNANEGA ITALIJANSKEGA KITARISTA ossusoBom V torek, 8. februarja 2011, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20) Predprodaja vstopnic: Kulturni dom - Gorica (tel. 0481-33288) hitre železnice pod predori speljati tudi električne kable, saj gre za edinstveno priložnost za odstranitev daljnovodov s Krasa. »Dežela bi se morala začeti čim prej pogovarjati z družbo Terna,« je v tem smislu prepričan Paolo Vizin-tin, ki napoveduje, da bo občina Doberdob vsekakor zahtevala primerne kompenzacije za vse nevšečnosti in škodo, ki jih bo povzročila morebitna gradnja hitre železnice. Novi trasi hitre železnice bo posvečeno srečanje z upravitelji občine iz tržiškega mestnega okrožja, ki ga je deželni odbornik Riccardo Riccardi sklical za sredo, 9. februarja. (dr) Za Vizintina je sedanja železnica v veliki meri neizkoriščena altran GORICA Zasledovanje na Travniku V noči na soboto je med Travnikom in Ulico Arcivescovado prišlo do prometne nesreče in zasledovanja povzročitelja, ki je trčil v parkiran avtomobil in se odpeljal, ne da bi se ustavil. Voznik, ki je pripeljal iz Gosposke ulice, je okrog 23. ure na rahlem ovinku silovito trčil v avtomobil, ki je bil pravilno parkiran na desnem robu ceste, in na njem povzročil večjo škodo. Parkirani Fiat je namreč ostal brez stranskega ogledala, poškodovana in vdrta pa so bi- la tudi leva vrata vozila. Povzročitelj nesreče se po trčenju ni ustavil, pač pa je nadaljeval z vožnjo v smeri proti Ulici Roma. Dogajanju je osuplo sledila peščica klientov bližnjega lokala, ki jih je pritegil hrup, eden izmed očividcev pa se je odločil za zasledovanje neznanca. Ker sam ni imel avtomobila, je mimoidočega mladeniča vprašal, naj ga pospremi s svojim vozilom, kar je ta tudi storil. Skupaj sta se podala v nočno zasledovanje povzročitelja nesreče, ki sta ga nedaleč ustavila in prepričala, naj se vrne na Travnik in si prevzame odgovornost za povzročeno škodo. DAN SLOVENSKE KULTURE Vabimo Vas na odprtje razstave goriškega slikarja Sksz v torek, 8. februarja 2011, ob 18. uri v galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I.Brass 20). Nedelja, 6. februarja 2011 APrimorski ~ dnevnik 9 GRADIŠČE Zaprti Šaripov: »Sem nedolžen« »Sem nedolžen.« Tako je dejal v telefonskem intervjuju za rusko spletno televizijo Dozhd 35-letni Dagestanec Anvar Šaripov, domnevni terorist ali vsaj njegov bližnji sorodnik, ki so ga pred nekaj dnevi pripeljali v center za priseljence CIE v Gradišču. »Res je, da sem zapustil Rusijo takoj po atentatu, po drugi strani pa sem že leta 2008 prekinil vsak odnos s svojo sestro, zato sploh nisem vedel, da je nameravala opraviti samomorilski napad,« je povedal Šaripov na posnetku, ki ga je predvajala ruska spletna televizija Dozhd. Moški, ki so ga pred nekaj dnevi aretirali pri Mestrah, je na seznamu oseb, ki jih ruske varnostne sile iščejo v zvezi z atentatoma na moskovskih postajah podzemne železnice, v katerih je 29. marca lanskega leta umrlo 40 ljudi, 121 pa je bilo ranjenih. »Če si nedolžen, zakaj se nisi predal ruskim varnostnim silam,« je novinar vprašal Šaripova, ki je odgovoril, da dobro pozna ruske obveščevalne službe. »Vem, kako delajo obveščevalci. Enkrat so me že prijeli in me silili, naj si prevzamem odgovornost za kriminalna dejanja, ki jih nikakor nisem zakrivil. Poleg tega so me tudi mučili in me pretepli,« je poudaril Ša-ripov, ki je svojo nedolžnost zagovarjal tudi med telefonskim intervjujem za časopis Novaya Gazeta, pri katerem je bila zaposlena tudi leta 2006 ubita novinarka Ana Politovskaja. Na telefonu je takrat trdil, da je nedolžen in da pri atentatih ni imel vloge. »Zanju sem izvedel s televizije. Niti na kraj pameti mi ni prišel sum, da bi moja mlajša sestra lahko sodelovala pri atentatu. Kako si lahko brat želi smrti sestre?« je tedaj izjavil ruskemu novinarju in pristavil, da se je iz rodnega Dagestana preselil v Moskvo ravno zato, da bi začel novo življenje in za sabo pustil preteklost. Po atentatih se je začel njegov beg »pred preiskovalci, ki mi hočejo po vsej sili naprtiti odgovornost za pokol. Nihče ne zasleduje resnice. Iščejo grešnega kozla«. Med pogovorom za televizijo Dozhd je Šaripov pojasnil, da je iz Rusije zbežal v Belorusijo in Turčijo, kjer je več časa bival v Carigradu. Nato je odpotoval v Francijo in od tod v Italijo. V prejšnjih dneh so z goriške prefekture sporočili, da po aretaciji Dagestanca niso prejeli nobenih uradnih zahtev iz Rusije. Začetno so Ša-ripova zamenjali za brata čečenskega terorista Dokuja Umarova. GORICA Trčila v parkirana avtomobila Neprilagojena hitrost naj bi bila vzrok prometne nesreče, ki se je pripetila v noči med petkom in soboto na križišču med Drevoredom XX septembra in Ulico Brigata Pavia v Gorici. Mlada voznica iz Gorice je s svojim vozilom trčila v dva parkirana avtomobila, pri tem pa se je le lažje poškodovala. Nesreča se je zgodila včeraj okrog 5.40. 24-letna Goričanka N.G. se je s svojim avtomobilom tipa Volkswagen scirocco pripeljala do križišča med Drevoredom 20. septembra in Ulico Brigata Pavia, iz še nepojasnjenih razlogov, ki jih preiskuje goriška prometna policija, pa je izgubila nadzor nad svojim avtomobilom in trčila v dve vozili, ki sta bili parkirani ob cesti. Avtomobil se je prevrnil, dekle pa je dobilo lažje telesne poškodbe. Na vseh treh avtomobilih je nastala precejšnja materialna škoda. Na kraj so prišli reševalci službe 118, ki so voznico prepeljali v bolnišnico, patrulja prometne policije in gasilci. 10 Nedelja, 6. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Direktorica Slovika Matejka Grgič o vpisu na višjo srednjo šolo Dijakova nagnjenja pomembnejša od »imidža« »Poleg poklicnih šol bi bile dovolj tri višješolske smeri - Mladi v Sloveniji veliko samostojnejši« »Pri izbiri višje srednje šole morajo nižješolci upoštevati predvsem osebna nagnjenja, ki so nekaj povsem drugačnega od želja. Nekdo si mogoče želi postati zdravnik, v resnici pa ne prenese pogleda na kri. Vsak učenec mora zato trezno presoditi, kaj mu je všeč in v čem je dober. Kdor ima na primer izrazito dobre ocene v matematiki in naravoslovju, bi se tako morda moral odločiti za znanstveno šolo.« Tako pravi Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija - Slovika, s katero smo se pogovorili o višješolskem študiju in izbiri »prave« smeri. V soboto, 12. februarja, bo namreč zapadel rok za vpis v slovenske višje srednje šole v Gorici. Bodoči dijaki so o slovenskih višješolski ponudbi dobili že veliko informacij, za številne izmed njih pa izbira kljub temu ni nikakor enostavna. Čeprav ne gre za nepreklicno odločitev, odigrava višješolski študij pomembno vlogo v poklicni prihodnosti posameznika. »Popolnoma zmotna je predstava, da morajo vsi nižješolci na licej. Višje srednje šole nudijo zelo raznoliko ponudbo, vsaka šola pa je dobra, če odgovarja nagnjenjem dijaka, ki se nanjo vpiše. Poleg tega dandanes višješolska izobrazba odpira široko paleto možnosti za nadaljnji študij ali zaposlitev. Nekoč je bilo tako, da se v primeru izbire klasičnega liceja nisi mogel vpisati na fakulteto za matematiko. Danes so se iz tega vidika stvari zelo spremenile. Ravno pred dnevi sem se pogovorila z gospodom, ki je zaključil triletni poklicni študij za kuharja, nato je opravil še dve leti višje srednje šole, se vpisal na univerzo, opravil magisterij in doktorat, tako da je postal univerzitetni profesor na popolnoma različnem področju,« pravi Matejka Grgič in ugotavlja, da danes družine veliko stavijo na »imidž«. Matejka Grgič bumbaca »Moj sin bo šel na licej, ker je to moderno. Tako odločajo številni starši, ne da bi upoštevali, katera so nagnjenja in želje njihovih otrok. Velikokrat starši nimajo prave predstave o svojih sinovih in hčerkah, saj so nanje čustveno navezani, zato pa je pri usmerjanju ključna vloga profesorjev in dijakov samih. Pri štirinajstih letih dijaki morajo že toliko vedeti o sebi, da samostojno izberejo nadaljnjo šolsko pot. Pogosto jih starši obravnavamo kot otro- ke, čeprav to dejansko niso več,« pravi Grgičeva in ugotavlja, da je ponudba slovenskih višjih srednjih šol verjetno še pre-bogata. »Dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol imajo preveč izbire. Razen čisto poklicnih šol, ki morajo mlade pripravijo na specifičen poklic, bi višješolsko ponudbo skrčila na dve do tri opcije. Nekoč smo že po višji srednji šoli imeli poklic, danes večina mladih študira naprej. Po maturi se vedno več mladih odloči za univerzo, številni pa se vpišejo tudi na razne tečaje knjigovodstva, vodenja podjetij itd. Po mojem mnenju zato bi bilo dovolj, da bi imeli znanstveno smer, klasi-čno-humanistično in tehnično,« razlaga Matejka Grgič, ki smo jo vprašali tudi za mnenje o priložnostih za zaposlitev, ki jih nudi čezmejni prostor. »Ko razmišljamo o čezmejnem prostoru, moramo upoštevati konkurenco dijakov na slovenski strani, ki so pri štirinajstih oz. dvajsetih letih samostojnejši od naših. Navajeni so na drugačen način študija in tudi življenja; sami gredo v šolo, sami se vrnejo domov, sami si uredijo popoldanske dejavnosti. Poleg slovenščine in italijanščine, ki se je naučijo mimogrede, zelo dobro obvladajo tudi angleščino. V Sloveniji imajo poleg tega šolsko formacijo, ki je veliko bolj vezana na poznavanje podatkov, dijaki so navajeni tudi na stres, ki ga povzroča sistem testiranja. V Sloveniji se pritožujejo, da je ravno tega stresa preveč, po drugi strani pa imajo številne šole zaprto število dijakov, kar med mladimi spodbuja tekmovalnost. Če govorimo o odprtem tržišču, moramo obenem priznati, da so naši dijaki bolj fleksibilni od svojih sovrstnikov iz Slovenije; navajeni so na bolj odprto razmišljanje, tudi v najbolj nepredvidljivih situacija so sposobni se znajti,« zaključuje Matejka Grgič. (dr) GORICA Zahteva trombolizo »Oskrba mora biti povsod enaka« Občinski svetnik Levice, ekologije in svobode Livio Bianchini je ponovno pozval goriško zdravstveno podjetje, naj zagotovi zdravljenje možganske kapi s trombo-lizo tudi v goriški bolnišnici. »V vseh bolnišnicah v Pie-montu, Liguriji, Venetu in Lom-bardiji so opremljeni za zdravljenje s trombolizo, za kar se morajo zdravniki odločiti največ tri ure po možganski kapi. Zaradi tega bi morali trombolizo omogočiti tudi v Gorici, saj je za prebivalce goriške pokrajine katinarska bolnišnica predaleč. Ponoči helikopterji ne letijo, ker je treba zdravljenje s trom-bolizo zagotoviti v najkrajšem času, pa bi morali to vrsto terapije zagotoviti tudi na Goriškem,« poudarja Bianchini in razlaga, da se zdravljenje s trombolizo uresniči z injekcijo in infuzijo, zato pa ne gre za nič tako zapletenega, da bi ga ne mogli opravljati tudi v Gorici. »Kljub številnim pozivom deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic še vedno ni odgovoril na zahteve goriških zdravnikov in krajevnih upraviteljev,« poudarja Bianchini, ki je prepričan, da bi dežela morala zagotoviti enako stopnjo zdravstvene oskrbe prebivalcem vseh štirih pokrajin. Dom za športnike in študente Za obnovo nekdanjega kolegija Fabio Filzi na goriških Rojcah se je zavzel tudi predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Rodolfo Zi-berna, ki opozarja, da sta isti predlog pred nekaj dnevi podprla tudi občinski odbornik Guido Pettarin in občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani. »V obnovljenem domu bi lahko gostili športnike in univerzitetni-ke, predvsem pa športne ekipe, ki bi za svoje priprave uporabljali sosednje športne objekte na Rojcah,« poudarja Ziberna in opozarja, da bi imel obnovljeni dom pozitiven učinek na turistično privlačnost mesta. Izsiljevanje med Kitajci Policija iz Benetk je aretirala moža in ženo po rodu iz Kitajske, ki sta izsiljevala svojo sodržavljanko z bivališčem v Gorici. 41-letna Meijing Wnag in 40-le-tni Shaocai Wang sta brez dovoljenja opravljala poklic taksista, njuna sodržavljanka pa je v njunem avtu pozabila potni list in dovoljenje za bivanje. V zameno za dokumenta sta moški in ženska zahtevala 2.000 evrov. Gabriele Polo v Gorici Jutri ob 18.30 bo v kavarni Alle Ali na Korzu Italia v Gorici srečanje z Ga-brielejem Polom, bivšim urednikom dnevnika Il manifesto. Za uvod bo poskrbela Veronica Pappalardo, predstavnica Nichijeve tovarne iz Gorice, ki prireja srečanje, pogovor pa bo vodila novinarka Ilaria Purassanta. V lokalu 1.500 evrov škode V noči na petek je neznanec vlomil v gostinski lokal v Šempetru in iz manjšega sefa pobral gotovino. Preden je lokal zapustil, se je založil še z več zavojčki cigaret različnih znamk. Lastnika je oškodoval za 1.500 evrov. (nn) Facebook za poslovni uspeh V novogoriškem Tehničnem šolskem centru bo jutri ob 14. uri predavanje z naslovom »Uporaba Facebooka v poslovne namene«. Predaval bo podjetnik, ki je s pomočjo tega orodja uspel. (nn) TRŽIČ - Kulturni praznik Župan Bossman govornik v Tržiču Ob pevskih nastopih tudi projekcija filma »Trenutek reke« Župan Pirana Peter Bossman bo slavnostni govornik na prazniku slovenske kulture, ki ga bodo v petek, 11. januarja, priredila društva iz Laškega. Večer, ki bo potekal v občinskem gledališču v Tržiču, bodo Združenje staršev iz Romjana, društvo Jadro iz Ronk in društvo Tržič priredili pod pokroviteljstvom tržiške občine in v sodelovanju s Ki-noateljejem. Naslov proslave bo »Tam, kjer se vodi srečujeta«, na programu pa bodo nastop otroškega pevskega zbora slovenske osnovne šole iz Romjana, projekcija dokumentarca o Soči in obsoških ljudeh »Trenutek reke«, nastop okteta Starši ensemble in govor Petra Bossmana. Župana iz Pirana so povabili, da bi izrazili bližino med tržiškim in piranskim teritorijem, ki ju združujeta morje in dvojezičnost. »Člani skupine Starši ensemble smo več let zahajali v Piran na priprave za nastope na reviji Primorska poje, čutili pa smo se kot doma. Tudi otroci romjanske šole imajo stike s piranskimi vrstniki, ki obiskujejo tamkajšnjo Unescovo šolo,« pravi predsednica Združenja staršev Damiana Kobal. Program proslave, ki se bo začela ob 20. uri, bodo predstavili na jutrišnji novinarski konferenci v Tržiču. Valvasor med višješolskimi dijaki V torek, 8. februarja, bodo v slovenskem višješolskem centru v Ulici Puccini v Gorici obeležili dan slovenske kulture. V avditoriju šolskega centra bo ob 10.15 predstavitev slovenskega prevoda Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske (»Die Ehre dess Hertzogthums Crain«), ki je eden izmed simbolov slovenstva in temeljni kamen slovenske zgodovine. Delo, ki je izšlo leta 1689 v Nurnbergu, še danes velja za eno izmed najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji. Knjigo bodo dijakom licejskega pola predstavili pobudnik prevoda Tomaž Čeč in urednik Primož Debenjak; za uvod bo poskrbel profesor Adrijan Pahor. Mala Prešernova v Kulturnem domu Jutri ob 17.30. uri bo v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici tradicionalna Mala Prešernova proslava oziroma Dan slovenske kulture za otroke. Na odru bosta nastopila priznana slovenska animatorja Sten Vilar in Damjana Golavšek v novi otroški predstavi »Medenka«. Producent predstave je Sudio Anima iz Ljubljane; vstop bo prost. NOVA GORICA - Zgodovina neke ljubezni ob dnevu slovenske kulture »S Prešernom imamo veliko srečo, manj sreče ima Prešeren s Slovenci« »Prjatli, spet zbrali smo se ob Prešernovem dnevu, državnem prazniku kulture, kakršnega nima Dante v Italiji, Cervantes v Španiji, Puškin v Rusiji ... Praznik, ki ga spoštujejo in praznujejo Slovenci povsod, od zamejstva do izseljenskih skupnosti v tujini, od največjega do najmanjšega kulturnega središča v Republiki Sloveniji, ne glede na politično prepričanje,« je polno dvorano novo-goriškega Kulturnega doma nagovoril državni svetnik Zoltan Jan, slavnostni govornik na osrednji prireditvi v novogoriški mestni občini ob slovenskem kulturnem prazniku. Med obrazi v dvorani je bilo mogoče opaziti tudi nekaj predstavnikov slovenskih kulturnih in drugih organizacij iz zamejstva. Svetnikovemu nagovoru je sledil gle-dališko-glasbeni dogodek Zgodovina neke ljubezni v izvedbi igralke Polone Vetrih in pianistke So- Govornik Zoltan Jan, državni svetnik (levo), in občinstvo (desno) fotok.m. nje Pahor. Avtorski recital obravnava ljubezensko-profesionalno zvezo med igralko Adele Sandrock in dramatikom in pisateljem Arthurjem Schnit-zlerjem, ki se je razvila konec 19. stoletja. V nadaljevanju govora se je Jan posvetil predvsem polemikam, ki v slovenskem prostoru že dolga leta spremljajo praznovanje Prešernovega dne. Prva, ki jo je izpostavil, je večna polemika o tem, ali gre praznovati na pesnikovo obletnico rojstva ali smrti. Druga pa se nanaša na nekatere ideje, da bi ob slovenskem kulturnem prazniku kazalo preseči slavljenje Prešerna in zajemati iz širše svetovne dediščine. Govornik se je posvetil tudi slovenski himni in polemikam okrog simbolov slovenske države ter nastajanju Zdravljice. »Sporočilo Zdravljice je mnogostransko in omogoča, da vsak čas izbira svoje sporočilo. V času prve objave, med marčno revolucijo 1848 so jo vključili v slovensko narodno gibanje in je prav prišla bolj udarnim kot tudi previdnim. Med okupacijo v drugi svetovni vojni je bila ena najbolj udarnih pesmi odporniškega gibanja. Ob nastanku slovenske države smo prevzeli idejo narodne svobode v povezavi z mirnim sožitjem vseh narodov na svetu. Ni slučajno, da smo jo lahko ponudili tudi Evropski skupnosti, ko se je ozirala za svojo himno. Vsaj ta- ko globoko sporočilo ima kot sedanja himna,« je poudaril Zoltan Jan. »Velja, da imamo Slovenci z velikim pesnikom malega naroda veliko srečo. Manj sreče ima Prešeren s Slovenci, saj so nesporazumi stalnica pri razumevanju njegovega ustvarjanja, ki je naša skupna last. Zato naj se za zaključek vrnemo na začetek in s tem napravimo uvod v današnji umetniški dogodek. Spomnili smo se že, da so nekoč potekale polemike, ali na Prešernov dan prem-levati zgolj Prešerna ali poiskati širše in globlje izhodišče v tradiciji evropskega humanizma. Ne dvomimo, da bo današnji večer Zgodovina neke ljubezni dogodek, ki bo nepozabno doživetje, čeprav ga je le posredno, zelo posplošeno morda mogoče povezati s Prešernom kot ljubezenskim pesnikom. Prešeren je namreč ljubezenski pesnik, ki je znal svoja osebne želje, upanja, sanje . speti z vprašanji svoje domovine in najglobljimi bivanjskimi problemi. V vseh Prešernovih objavljenih pesmih ne bomo našli poljuba, ustnic /.../ Ampak ne dvomimo, da nam bo današnji večer pokazal nova obzorja, oziroma s Prešernovimi besedami, da »koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja, v njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave .,« je zaključil slavnostni govornik. (km) GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 6. februarja 2011 1 1 / SPDG - Stoletnica Še nekaj mest za izlet v Bolgarijo V okviru pobud ob 100-letnici Slovenskega planinskega društva (SPDG) - predstavili so jih prejšnji petek, na tiskovni konferenci, prav na dan obletnice ustanovitve - organizirajo pri društvu tudi enotedenski pla-ninsko-turistični izlet v Bolgarijo. Potekal bo od 25. junija do 3. julija. Planinci se bodo povzpeli na najvišji vrh Bolgarije, 2.925 metrov visoko Musalo ter na nekaj metrov nižji Vi-hren v Pirinskem gorstvu, vsi pa v turistični gorski center Vitoša blizu Sofije. Kulturno-turistični del zajema ogled Sofije, Melnika in samostana Rožen, samostana Rila. Na poti - prevoz bo s turističnim avtobusom - si bodo udeleženci ogledali center Beograda in trdnjavo Kalemegdan, Zre-njanin in zanimive naravne tvorbe v Belogradčiku, ob povratku pa še Novi Sad ali Petrovaradin. Nastanitev bo v hotelih s polpenzionsko oskrbo. Rok za prijave (ob obveznem vplačilu predujma) poteče 10. februarja. GORICA - V mestnem gledališču Pevka Ute Lemper prvič v Gorici Ute Lemper OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije V PONEDELJEK, 7. FEBRUARJA 2011 Z A P R T O Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure Nemška pevka Ute Lemper bo v torek, 8. februarja, prvič nastopila v Gorici. Umetnica, ki velja za naslednico zvezd Edith Piaf in Marlene Dietrich, bo gostja letošnje sezone občinskega gledališča Giuseppe Verdi, kjer bo nastopila ob 20.45. Goriški publiki se bo predstavila s spektaklom »Last tango in Berlin«, v okviru katerega bo segla po obširnem mednarodnem repertoarju. Kozmopolitska pevka in igralka bo gledalce pospremila na glasbeno potovanje med Berlinom, newyor-škimi nebotičniki, pariškimi ulicami in iskrivimi barvami mesta Buenos Aires. Ob spremljavi Vane Grieg in Tita Castra, ki bosta igrala na klavir in bandeon, bo Lemperjeva pela v španščini, portugalščini, francoščini, nemščini in angleščini: medkulturno glasbeno dogodivščino bodo prevevale note različnih skladateljev, ki jih je tango prevzel in navdihnil, med katerimi sta Brecht in Piazzolla. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. ~M Gledališče KOMIGO 2011: v sredo, 16. februarja, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Go- O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 rici komedija »I titoli dell'imperatore« (Gorizia spettacoli in Gruppo teatra-le per il dialetto Gianfranca Salette); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481-33288, info@kulturnidom.it). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štan-drež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. ut Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »Femmine contro masc-hi«. Dvorana 2: 14.50 - 16.30 - 18.15 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Another Year« . Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.15 »Immaturi«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Another Year« . Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »La bellezza del so-maro«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Femmine contro masc-hi«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 -20.15 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 22.15 »Parto col folle«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 -22.15 »Immaturi«. Dvorana 4: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.10 »Il discorso del re«. Dvorana 5: 14.45 - 16.20 »L'orso Yog-hi«; 17.50 - 19.50 - 22.10 »Qualun-quemente«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 20.15 - 22.15 »Parto col folle«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il discorso del re«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »American Life«. ~M Koncerti PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. [TT1 Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bratuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. H Šolske vesti AD FORMANDUM vpisuje tečaja po univerzitetni diplomi: v Gorici »Organizacija dogodkov«, v Trstu »Upravljanje didaktike«. Tečaja (70 ur) sta namenjena zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom ter sta brezplačna, financira ju Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@adformandum.eu, oz. v Trstu, Ul. Ginnastica, 72; tel. 040-566360, ts@adformandum.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da sprejemajo vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trin-ka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretje-šolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS/2«: polletni tečaj angleškega jezika na ravni A2-B1 na sedežu Slo-vika v Gorici (Korzo Verdi 51); trajanje 26 ur; ob četrtkih od 15. ure do 16.30; pričetek 17. februarja; prijave in informacije info@slovik.org, tel. 0481530412. M Izleti KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira v nedeljo, 20. februarja, enodnevni izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim; odhod je predviden izpred banke v Sovodnjah ob 6.30, povratek okoli 21. ure; informacije po tel. 3276884782 (Alida) v popoldanskih in večernih urah. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet ob dnevu žena v soboto, 12. marca, v vilo Manin, Valvasone in Fagagno; informacije in vpisovanje po tel. 048173398 (trgovina pri Mili), tel. 048178000 (gostilna pri Ivici), tel. 3804203829 (Miloš). H Čestitke Naj se sliši, naj se zna, da 7. februarja, TONČKA »pr Pivkotovih« 60 let ima. Srečne, zdrave in vesele dni ji kličemo vsi domači od Portoroža do doberdobske vasi. Vse najboljše nona TONČKA! En poljub na vsako stran, da ti olepša ta poseben dan. A jutri jih kar šestdeset v zraku lebdi in čakajo, da ti od sreče zaža-rijo oči. Da bi se z nami še vedno tako prijetno jezila, so naša res iskrena voščila. Mihael, Aleš, Jurij, Jan in Andreja. Včeraj je naša dolgoletna predsednica in požrtvovalna kulturna delavka BRUNA praznovala svoj okrogli jubilej. Da bi še dolgo neutrudno skrbela za razvoj in širjenje kulture v naši vasi za negovanje slovenske besede in zgodovinskih vrednot naše narodnostne skupnosti ter da bi bila s svojim zgledom v spodbudo mladim generacijam ji iz srca voščimo odborniki AŠKD Kremenjak iz Jamelj. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence srečanja za Valentinovo, da bo v soboto, 12. februarja, odpeljal v Pineto pri Gradežu prvi avtobus s trga Medaglie d'oro v Gorici ob 16. uri s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgo-ri pri športni palači in v Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal iz Štan-dreža ob 16.20, nato s postanki v So-vodnjah (ob 16.30), na Vrhu, Poljanah, v Doberdobu in v Jamljah. Priporoča se točnost. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro ( tel. 0481534604, www.mediateca.go.i). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). GORIŠKI OKOLIŠ ZAVODA ENTE TUTELA PESCA prireja danes, 6. februarja, čistilno akcijo na Soči v sodelovanju z društvi in institucijami. Zbirališče na parkirišču pred pevmskim parkom ob 8.30. Ob slabem vremenu bo pobuda prenešena na prihodnjo nedeljo. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 6. februarja, ob 11. uri laboratorij za otroke z naslovom »Mali kuharji«; za-željena je najava. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH obvešča, da bo v ponedeljek, 7. februarja, odprta samo v popoldanskem času od 15. do 18. ure, ob sredah pa bo odprta od 15. ure do 17.30. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo v ponedeljek, 7. januarja, ob 18. uri srečanje goriške sekcije SSk na goriškem sedežu stranke, Drev. 20. septembra 118. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo v ponedeljek, 7. januarja, ob 20.30 v Doberdobu zasedalo pokrajinsko tajništvo SSk. RIBIŠKO DRUŠTVO ČARNIK sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 11. februarja, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Štma-vru, Znorišče 4. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki bi se radi udeležili pustne povorke, naj se javijo po tel. 338-7956855 (Erika) ali tel. 3407154993 (Lara) do 15. februarja. Prireditve SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja sklop predavanj na vzgojno, družbeno, versko tematiko ali s področja zdravega življenjskega sloga: v sredo, 9. februarja, ob 20.30, v domu »Franc Močnik« v Gorici bo Alenka Rebula govorila na temo »Kadar v vzgoji pademo v svojo zgodbo«. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja za otroke od 3. do 12. leta starosti Otroške urice na sedežu društva na Pal-kišču vsako soboto med 15. in 17. uro. Otroci bodo plesali, peli, risali, izdelovali ročna dela, se igrali in obenem pripravili prizor za zaključni nastop ob 60-letnici društva pod vodstvom učiteljic Jelke Bogatec in Jane Drašič. Ob lepem vremenu se bodo odpravili na krajše sprehode v okolici; informacije in prijave do 10. februarja po tel. 338-3176605 (Katjuša), 339-5744106 (Sabrina) in 339-8619456 (Alenka). KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v soboto, 12. februarja, ob 20. uri Prešernovo proslavo. Na programu bo nastop moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba in deklamacije mladih Do-ljanov. NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 14. februarja gostili Mitjo Jurna, 21. februarja Vesno Guštin in 28. februarja Mirana Košuto. V GALERIJI 75 na Bukovju bo v torek, 15. februarja, v sklopu »Odprtih klubskih večerov z avtorjem«, priznani fotograf in profesor tehnike digitalne fotografije na beneški akademiji umetnosti Walter Criscuoli s pomočjo video projekcije predaval na temo »Fotografija in eksperimentiranje«. V DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE v Ul. Alviano v Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 14.30 predstavitev publikacije »Il folle reato«, ki so jo napisali sodelavci Basaglie Ernesto Venturini, Lorenzo Torresini in Domenico Casa-grande. Mali oglasi MALO STANOVANJE v Novi Gorici iščem za univerzitetno študentko; tel. 0039-348-4462664. NA DOBERDOBSKEM KRASU prodajam zazidljivo zemljišče; informacije po tel. 331-1232901 v večernih urah. PRODAJAMO KOBILO pasme Haflinger (Avelignese); tel. 0481-78066. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 129.000 evrov; tel. 3288872507. Prispevki Namesto cvetja na grob brata Polda daruje Elda z družino 25 evrov za onkološki center v Avianu, 25 evrov za VZPI-ANPI Vrh in 25 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Pogrebi JUTRI V GRADIŠČU: 11.30, Mario Bressan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. 12 Nedelja, 6. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / ŠTEVERJAN - Mladi fotografi Skupine75 v Galeriji75 Fotografski utrinki s treh koncev sveta Indija, Berlin in Valencia Slavice Radinja, Katerine Pittoli in Igorja Škorjanca Fotoklub Skupina75 je začel svoje delovanje v novem letu z večerom, posvečenim mladim fotografom. Prejšnji torek so tako ljubitelji fotografije obeh narodnosti in z obeh strani nekdanje državne meje napolnili Galerijo75 na Bukovju v Števerjanu, kjer so se s svojimi posnetki s pomočjo vi-deoprojekcije predstavili Slavica Radinja, Katerina Pittoli in Igor Škorjanc. Predsednik Silvan Pittoli je uvodoma nagovoril prisotne in na kratko orisal program društvenega delovanja za prihodnje tedne, nato so si ogledali zbrane posnetke z lanskoletnih potovanj. Slavica Radinja se je mudila po Indiji in zbrala zajeten niz fotografij tamkajšnjega življenja, detajlov v tipičnih močnih barvah in pokrajin, ki jih obseva prav posebna luč s kristalno čistega neba, ki ga pri nas skoraj nimamo več. V prikazu urbanih pokrajin je poudarila bolj prašne in tudi revnejše predele s posnetki v črn-obeli oz. mo-nokromatski predelavi. Katerina Pittoli se je potepala po Berlinu, ki je fotografu vedno hvaležen. Visoka koncentracija umetniškega naboja z galerijami, muzeji in spomeniki, urbano okolje in njegovi prebivalci nudijo neskončne možnosti za fotografa. Vse to je Katerina pridno izkoristila in udeležencem torkovega večera podala živahen prerez mesta, tudi v stilu »street photography«, in to tako v dnevni luči kot tudi ponoči, ko je s tehniko daljšega osvetljevanja in zumiranja dosegla zanimive posnetke komaj razpoznavnih dobro znanih spomenikov, ki jih krasijo večbarvni prameni svetil mimoidočih vozil. Igor Škorjanc je fotografski »veteran« v mlajši skupini fotografov in se je podal v Valencio. V prikazanih posnetkih je dal večji poudarek na obisk Mesta znanosti in umetnosti. Osupljiv futuristični kompleks z muzeji, gledališčem in ogromnim akvarijem je v svojem stilu podal pretežno s ši-rokokotnikom, ki posebnosti arhitektonskih struktur, ki so nastale po zamisli Calatrave, še bolj poudari. Tudi on je počakal na temo in odsotnost drugih turistov, da je ujel najbolj izrazite posnetke neverjetnih arhitektur, ki jih sij zrežirane umetne osvetlitve in zrcaljenje v prostranih in takrat popolnoma mirnih vodnih ploskvah med objekti najbolj ovrednoti. Po ogledu so prisotni še pokramljali in se dogovorili, da bo naslednje srečanje v torek, 15. februarja, v Galeriji75. Potekalo bo v okviru Odprtih klubskih večerov, gost pa bo priznani fotograf in profesor tehnike digitalne fotografije na beneški likovni akademiji Walter Criscuoli; predaval bo na temo eksperimentiranja v fotografiji. (mv) Fotografski večer v Galeriji75 foto marko vogric GORICA - Dela na grajskem griču Vzpenjača na grad razdvaja Goričane Po obnovi Travnika je vzpenjača na grad prav gotovo javno delo, ki je v zadnjih letih v Gorici podžgalo največje polemike. Le-te se kljub temu, da so se gradbena dela za izgradnjo proge dvigala že začela, še niso pomirile, kvečjemu nasprotno. Ob pogledu na plešast grajski grič, kjer je gradbeno podjetje že posekalo drevje in grmičevje, so se tudi mnogi Goričani, ki jih projekt vzpenjače ni posebno vznemirjal, začeli zgražati, po drugi strani pa je kar nekaj tudi občanov, ki menijo, da bi dvigalo lahko prispevalo k turistični poživitvi grajskega naselja in mesta nasploh. Jutri zvečer se bodo na sedežu Foruma za Gorico v Ulici Sv. Ivana sestali predstavniki združenj, ki nasprotujejo gradnji grajske vzpenjače. Na srečanju bodo prisotni tudi člani goriškega arheološkega društva, tema pa bodo tehnični aspekti gradnje vzpenjače in naslednji koraki, ki jih nameravajo nasprotniki vzpenjače ubrati, da bi preprečili nadaljevanje del. Po drugi strani je goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi izrazil pripravljenost za ustanovitev odbora za vzpe-njačo, saj je prepričan, da ima ta projekt velik turistični potencial. Del Sordi meni, da so bitke Foruma in drugih nasprotnikov mehanske povezave med Travnikom in grajskim naseljem le političnega značaja. Goriška občinska uprava je ne nazadnje napovedala, da namerava v kratkem prirediti javno predstavitev projekta. GORICA - Med 20. in 22. majem Sedmi festival zgodovine eStoria posvečajo vojnam Venec na Bevkov grob Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, bo Goriški literarni klub Go-vorica v sodelovanju z novogori-ško občino in Krajevno skupnostjo Solkan ob 10. uri na solkanskem pokopališču položil venec na grob pisatelja Franca Bevka. (km) Posvet o »mobbingu« Sindikat CISL prireja jutri ob 9.30 v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici posvet o »mobbingu«. Ravno v goriškem uradu CISL so pred časom ustanovili okence, na katerem nudijo pomoč delavcem, ki so žrtve »mobbinga«. Elvis Jackson dvakrat Goriška skupina Elvis Jackson je prva glasbena zasedba, ki je v času delovanja novogoriške Mostovne več kot 14 dni pred dogodkom razprodala koncert. Vstopnice za koncert v petek, 18. februarja, niso več na voljo, zato so se organizatorji odločili, da organizirajo koncert tudi dan kasneje, 19. februarja. Tudi za drugi dan koncerta so vstopnice že v prodaji; v pred-prodaji jih je mogoče dobiti za 8 evrov, na dan koncerta pa bo cena 12 evrov. Uspeh skupine ni slučajen, saj je bil aktualni singl »What took you So Long« več tednov zapored na prvem mestu tujega dela lestvice Stop Pops 20. (nn) Notranje ravnovesje V avli mestne občine Nova Gorica bo jutri ob 18.30 uri brezplačno predavanje o ajurvedi in našem notranjem ravnovesju, ki ga organizira Zavod za razvoj človekovih vrednot. Na predavanju bo Lokesh Kumar Raturi spregovoril o 5.000 let stari vedi o življenju in udeležence seznanil s praktičnimi napotki ajurvede, ki pomagajo vzdrževati zdravje in povrnejo izgubljeno ravnovesje. (nn) Voden ogled miniatur Danes ob 16. uri bodo v bivši konjušnici palače Coronini Cronberg v Gorici priredili brezplačen voden ogled razstave miniatur »Dipingere in piccolo«; cena vstopnice je 3 evre. Azar Gat BO MED protagonisti festivala Vojna v vseh svojih oblikah in zgodovinskih dobah bo osrednja tema letošnjega zgodovinskega festivala eStoria, ki bo v Gorici potekal med 20. in 22. majem. Mednarodni zgodovinski dogodek, ki bo potekal že sedmič, bo tudi tokrat priredilo goriško združenje eStoria pod vodstvom Adriana in Federica Ossole. »Sedmi zgodovinski festival smo posvetili vojnam, ki so ena izmed največjih skrivnosti človeške narave. Razmišljali bomo o njenih uničevalnih učinkih v času, o načinih njenega pojavljanja in oblikah pripovedovanja, ki jih je vojna spodbujala,« je povedal Adriano Ossola. Ob vojnah, ki jih bodo zgodovinarji, filozofi in drugi ugledni gostje obravnavali v filozofsko-spekula-tivnem in zgodovinsko-geopolitičnem ključu, bo letošnja rdeča nit festivala tudi 150-letnica združitve Italije. V okviru niza dogodkov »La storia in testa« bodo predstavili vrsto pomembnih knjižnih novosti na temo zedinjenja italijanske države, kateremu bodo posvetili vrsto srečanj in kulturnih dogodkov. Tematiko vojn bodo poglobili z različnimi pristopi. Srečanja v okviru niza »Nel-le tempeste della guerra« (V nevihtah vojn) bodo posvečena tehničnim aspektom vojne v zgodovini, sekcija »Tra pace e guerra« (Med mirom in vojno) pa bo posvečena psihološkim, antropološkim, biološkim in drugim pristopom do vojne, uvedlo pa jih bo predavanje z Azarom Gatom, direktorjem oddelka za politične vede na univerzi v Tel Avivu in avtorjem ene izmed najpomembnejših knjig o bistvu vojne, ki so izšle v zadnjih desetletjih, »War in Human Civiliza-tion«. O povezavah med vojnim nagonom in maskulinostjo se bosta pogovarjala psiholog Claudio Rise in izvedenec Leo Brau-dy, avtor knjige »From Chivalry to Terrorism: War and the Changing Nature of Mas-culinity«, o povezavah med vojno in filmom ter samurajih v v Hollywoodu pa bo spregovoril Stephen Turnbull, znanstveni svetovalec pri hollywoodski produkciji, ki bo izšla leta 2012. Tudi letos bodo podelili nagradi »Roman zgodovine« in Antonio Sema, ki je namenjena nižjim in višjim srednjim šolam. SOVODNJE - Pustovanje društva Karnival Gradnja vozov na začetku, srečke loterije že v prodaji Trije sovodenjski lepotci že vadijo koreografijo za striptiz - Sprevod v Gorici 27. februarja Ker bo letos sovodenjski pustni sprevod društva Karnival komaj 6. marca, je pri sodelujočih društvih šele pri začetku gradnja pustnih vozov. Z delom so pustni mojstri pričeli v prejšnjih dneh, s pospeškom pa bo potekalo v prihodnjih tednih. Pri Karnivalu še zbirajo prijave za pustno povor-ko, po številu doslej že vpisanih skupinah in vozovih pa že vnaprej napovedujejo, da bo tudi letošnji sovodenjski pust množičen in raznolik. Z gradnjo pustnega voza so že začeli pri treh od štirih ustanovnih članic Karnivala, in sicer pri društvih Sovodnje, Oton Zupančič iz Štandreža in Briški grič iz Števerjana. Kot skupina se bodo po drugi strani udeležili sovodenjske povorke pustarji iz društva Skala iz Gabrij. Sovodenjski pust se bo tako pričel v petek, 4. marca, s plesom s skupino Spring in DJ-em Sta-netom, dan kasneje, 5. marca, bo nastopila skupina The Maff, tradicionalni vrhunec s povorko po Sovodnjah pa bo v nedeljo, 6. marca, ob 14. uri; sprevodu bo sledil ples po ritmih skupine Happy Day. Letošnja novost bo v torek, 8. marca, od 14. ure dalje otroško pustno rajanje, ob 20.30 pa še ples z DJ-em Stanetom in pustni »Sexy show«, med katerim bodo mednarodni dan žena obele- žili s striptizom treh domačih lepotcev. Kot je tudi tradicija, že poteka prodaja srečk loterije, ki bo najsrečnejšega nagradila z enotedenskimi počitnicami za dve osebi na Djerbi v Tuniziji (od 1. do 12. aprila letos). Dobitnik druge nagrade bo preživel vikend v termah Čatež, ostale srečneže pa bodo razveselili konzola Microsoft Xbox 360, večerja za dve osebi v znanem domačem gostišču, digitalni fotoaparat, aparat za pripravo kave, mikrovalovna pečica, domač pršut, košara gastronomskih dobrot, kartica Mediaset Premium za zemeljsko digitalno televizijo, brezžični stacionarni telefon in konfekcije izbranih vin. Informacije o sovodenjskem pustovanju so na voljo tudi na spletni strani www.karnival.it in na družbeni mreži Facebook. Sovodenjski pustni sprevod je vključen v Po-soški pust, ki se bo začel v soboto, 26. februarja, v Gradežu, v nedeljo, 27. februarja, pa še s povorko v Gorici; na njej naj bi sodelovali pustarji iz So-vodenj, tudi v tem primeru pa vpise na povorko še zbirajo. Ob Gradežu (26. februarja), Gorici (27. februarja) in Sovodnjah (6. marca) bodo sprevodi še 5. marca v Ronkah, 6. marca v Romansu in 8. marca v Tržiču. (dr) GORICA - Pokrajina Opozicija ostro nad Gherghetto »Enrico Gherghetta je pravi iluzionist, politik brezpredmetno-sti, ki pri vodenju pokrajine prisluhne zgolj najzvestejšim svetovalcem in ki v pokrajinski svet pripelje razprave o tematikah, ki so svetlobna leta oddaljene od resničnih potreb ljudi.« Načelniki svetniških skupin opozicije v pokrajinskem svetu so včeraj vzeli v pretres skoraj petletno upravljanje predsednika Enrica Gherghette, ki je bil tarča pravega plaza kritik. Načelniki so brez vsakršnega usmiljenja nanizali dolgo vrsto napak, ki jih je po njihovem mnenju doslej storil Gherghet-ta. Zelo kritičen do predsednika pokrajine je bil tudi Luciano Migliorini, predstavnik levosredinskih Občanov, ki je bil odbornik za šolstvo v pokrajinski upravi Giorgia Brandolina. »Od prodaje zemljišča v Ulici Terza Armata je pokrajinska uprava prejela šest milijonov evrov, ves ta denar pa je porazdelila v številne projekte, od katerih je malo-kateri presegel vrednost 30.000 evrov,« je poudaril Migliorini, medtem ko je Marino De Grassi opozoril, da si Gherghetta ni prizadeval za poenotenje pokrajine in da ni storil ničesar za reševanje sporov med Gorico in Tržičem. »Nekoč je naša pokrajina imela odlagališče in upe-peljevalnik, zdaj pa nam pokrajinski odbor ponuja pravljico o gradnji naprave za pirolizo, medtem ko plačujemo najvišji, pet odstotni davek na odpadkih,« je poudaril Leonardo Zappala (UDC). Med srečanjem se je sicer pojavilo tudi ime najbolj možne Gherg-hettove protikandidatke na prihodnjih pokrajinskih volitvah. Za predsedniško mesto se bo po vsej verjetnosti potegovala županja iz Vile-ša Simonetta Vecchi, čeprav naj bi nekaj možnosti za kandidaturo še vedno imel tudi načelnik svetniške skupine Ljudstva svobode Marino De Grassi. ŠTANDREŽ Zaman se je poskusil znebiti droge Ko so karabinjerji ustavili avtomobil, so opazili, da je voznik zamahnil z roko, kot da bi nekaj odvrgel skozi okno. Zadržali so ga in ugotovili, da se je poskusil znebiti mamila, ki ga je po vsej verjetnosti nameraval preprodaja-ti naprej. Domnevnega razpečevalca so zato zaupali goriškemu sodniku, ki je na podlagi prijave zaradi posesti prepovedane droge zanj odredil hišni pripor. Karabinjerji operativnega oddelka goriškega poveljstva so v petek okrog 18.30 nadzirali promet v bližini štandreškega krožišča in ustavili italijanski avtomobil, pri čemer je agent opazil, da je voznik skozi okno odvrgel predmet iz očitnega razloga, da se ga znebi. Zaman, saj so agenti brez večjih težav našli odvrženi zavojček in odkrili, da je bilo v njem 7,5 gramov heroina. 43-letnega moškega, G.Z. iz Lati-sane, so prijeli, po sodnikovi odločitvi o hišnem priporu pa ga še pospremili na dom v Latisano, kjer bo počakal na sojenje. Nedelja, 6. februarja 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme MEDTEM KO GOSPODARSKA KRIZA ŠE VEDNO KAŽE ZOBE Italija v primežu nemočne vlade in prav tako nemočne opozicije Vojmir Tavčar Odkar se je pred 17 leti začel neposredno ukvarjati s politiko, je bil Silvio Berlusconi večkrat na robu propada, vendar se je po vsakem padcu pobral in se zopet postavil na noge. Kazalo je, da je njegova politična pot končana, ko je bil konec leta 1994 prisiljen k odstopu, ker je voditelj Severne lige Umberto Bossi takrat odrekel podporo vladi, toda vitez si je opomogel in si je iz opozicijskih klopi znal znova utrditi svoj položaj. Njegova politična usoda se je zdela še bolj na nitki po volitvah leta 1996, ko je zmagala Oljka Romana Prodija. Iz zagate mu je takrat pomagal Massimo D'Alema, ki je upal, da bo z voditeljem opozicije uskladil reformo ustave. Nasprotja in spori v levi sredini so Berlusconiju omogočili, da je na političnih volitvah leta 2001 zmagal. Takrat je imel v obeh domovih znatno politično večino, vendar tega političnega kapitala ni znal ohra- niti. Ob koncu takratnega mandata je bila njegova priljubljenost med volivci tako nizka, da se je za desno sredino nakazoval hud poraz. S svojo vztrajnostjo in tudi zaradi neenotnosti leve sredine je Berlusconi nadoknadil del zaostanka, v veliko pomoč pa mu je bil tudi novi volilni zakon, ki ga je izoblikoval predstavnik lige Roberto Calderoli, ki je tista določila pozneje označil za »svinjarijo«. Tudi po porazu leta 2006 se je Berlusconi zopet postavil na noge in leta 2008 zopet premočno zmagal na volitvah, volilni zakon pa mu je v obeh domovih zagotovil tolikšno prednost, kot je ni imela še nobena druga italijanska vlada. Vendar si je milanski vitez dela nepričakovano zapravil tudi ta politični kapital. Njegov položaj se je hudo zamajal poleti 2009 po izbruhu škandala z Noemi Letizia in potem, ko ga je zapustila soproga Veronica La-rio. Vzporedno so se tudi v stranki Ljudstva svobode zaostrili odnosi z dotedanjim političnim zaveznikom Gianfrancom Finijem, ki je bil lani poleti prisiljen zapustiti stranko in je nato s skupino somišljenikov ustanovil gibanje Prihodnost in svoboda, že načeti vitezov ugled v Italiji in v svetu pa so dodatno spodkopale novice o večernih in nočnih zabavah v vili v Ar-coreju, ki naj bi utrujenemu premjer-ju zagotovile sprostitev. Ko je v začetku decembra lani opozicija vložila v poslanski zbornici predlog o nezaupnici, so bili mnogi prepričani, da je usoda prvaka Ljudstva svobode res zapečatena. A so se zmotili. Berlusconi je pritegnil na svojo stran dovolj parlamentarcev opozicije, da je bila zahteva o nezaupnici zavrnjena. Nad njegovo glavo pa so se zgrinjali novi oblaki: po eni strani so bile to novice o preiskavi milanskega državnega tožilstva, ki je nekatere Berlusconijeve prijatelje obtožila izkoriščanja prostitucije, ker naj bi se večerov v premjerjevi vili udeležile tudi mladoletnice, Berlusconi pa je bil osumljen izsiljevanja, ker je poklical funkcionarje milanske kvestu-re in se zavzel, naj bo izpuščena mladoletna Karima El Mahroug, bolj znanan kot Ruby, češ da gre za so-rodnico egiptovskega predsednika Mubaraka. Ob sodnijskih pa so se zgrinjali tudi strankarsko-politični oblaki v zvezi s federalizmom. Umberto Bossi in njegovi sodelavci so od lanskega poletja stalno ponavljali, da bodo povzročili vladno krizo in bodo zahtevali predčasne volitve, če ne bo končno odobren federalizem, ki je od njene ustanovitve glavni politični cilj Severne Lige in ki ga močno ošiblje-no vladno zavezništvo ni moglo več stoodstotno jamčiti. Zato je minuli četrtek kazalo, da bo po vladi, ker dvodomna parlamentarna komisija ni odobrila zakonskega odloka, ki zagotavlja občinam večjo avtonomijo na področju obdavčitev, uvaja poenoteni občinski davek IMU in davek na najemnine. Toda Bossi si je med izredno vladno sejo premislil: ni povzročil pričakovane vladne krize, ampak je dosegel, da je vlada odobrila zakonski odlok z omenjenimi ukrepi navzlic pomislekom tistih, ki so menili, da vlada ne bi smela tako prezreti negativnega mnenja dvodomne parlamentarne komisije (izenačen izid glasovanja je po pravilniku enakovreden zavrnitvi) Kot možiček mirnostojko se je Berlusconi v četrtek nevarno zazibal, nazadnje pa ostal pokonci, njegov položaj je nekaj ur potem še utrdilo glasovanje v poslanski zbornici, ki je s 315 glasovi proti 298 zavrnila zahtevo milanskega državnega tožilstva, naj dovoli preiskavo v uradih Berlus-conijevega administratorja Spinellija. A se je zopet zapletlo. Predsednik republike Giorgio Napolitano je v petek opoldne vrnil premierju dekret z utemeljitvijo, da je nesprejemljiv, ker vlada ni poročala obem domovom parlamenta in jim ni omogočila, da se izrečeta, kot predpisuje pooblastilni zakon št. 42 iz leta 2009. Zato, je poudaril predsednik države, ki je izpostavil pomen parlamenta v sedanji italijanski ureditvi, dekreta ni mogoče izdati. Po mnenju opozicije je predsednik države s svojim sklepom dejansko potrdil, da je vladna večina s četrtkovo odločitvijo krepko presegla svoje pristojnosti, Napolitano pa je s svojim nastopom samo zopet vzpostavil vladavino prava. Zanimivo je tudi, da se je ob terminologijo odloka obregnil predsednik ustavnega sodišča Ugo De Siervo, po katerem je absurdno govoriti o federalizmu, oznaka »občinski federalizem« pa prava terminološka kletvica, saj je problemu, o katerem je govor v dekretu, ime finančna avtonomija občin, medtem ko je federalizem postopno združevanje nekoč avtonomnih držav v novo skupno državo. V vsebino odločbe se predsednik ustavnega sodišča ni spuščal, njegove terminološke kritike pa vsekakor ne kaže prezreti. Berlusconi, ki je bil v petek v Bruslju na srečanju z voditelji EU, se ni takoj odzval na Napolitanove besede, zato pa je spor s Kvirinalom skušal zgladiti minister za institucionalne reforme Umberto Bossi, ki je premieru pomagal iz zagate. Le nekaj minut potem, ko je bilo objavljeno stališče predsedstva države, je Bossi v izjavi za javnost povedal, da se je o problemu pogovoril z Napolitanom in mu zagotovil, da bosta z ministrom Calderolijem prihodnji teden poročala parlamentu, kot to določa zakon, poleg tega pa naj bi predsednika države obiskal tudi osebno na Kviri-nalu. Voditelj »lumbardov« očitno noče zaostriti odnosov s predsedstvom države, ker upa, da bo lahko težave odpravil na neboleč način in da bo dosegel svoj cilj, pa čeprav z nekaj dne- vi zamude. Politik, ki je še pred nekaj dnevi grozil s krizo in predčasnimi volitvami, se je po četrtkovem glasovanju nepričakovano unesel, pozabil na bojevitega Alberta da Giussana, ki krasi ligaške prapore, in se opredelil za neko životarjenje Andreottijevega kova, ki je bilo tako značilno za politike nekdanje Krščanske demokracije. Očitno - in to potrjuje dejstvo, da sta ministra Tremonti in Calderoli v petek zjutraj sklicala novinarsko konferenco, da bi orisala vsebino četrtkovega dekreta - vodstvo lige v tej fazi noče volitev, čeprav postaja med članstvom negodovanje vse bolj izrazito. Dogajanje teh dni je nazoren odraz slepe ulice, v katero je zašla italijanska politika. Čeprav je zmagal na treh pomembnih glasovanjih, Berlusconi nima v poslanski zbornici dovolj trdne večine, da bi lahko mirno vladal, ker je dejansko nemogoče, da bi bili stalno prisotni ministri in podsekretarji kot ob zadnjih treh glasovanjih. Zato je lahko vsak vladni ukrep na prepihu, vlada pa ohromljena. Po drugi strani pa opozicija nima zadostne moči, da bi v parlamentu zrušila Berlusconija. Lahko predsedniku vlade hudo zagreni življenje in mu krepko oteži delo, v ključnih trenutkih, kot so na primer glasovanja o zaupnici, pa ji sapa poide in ne zmore odločilne poteze, ker je bila doslej vsakič za nekaj glasov prekratka. V teh razmerah pa se zdi tudi vse manj realističen predlog voditelja sredinske stranke UDC Pierferdinan-da Casinija, naj se Berlusconi umakne, krmilo vlade pa naj prevzame drug voditelj Ljudstva svobode. Italija je dejansko v primežu dveh šibkosti: na eni strani nemočne vlade, na drugi pa opozicije, ki je prešibka, da bi lahko vlado zrušila. Posledica take pat pozicije je skoraj popolna paraliza parlamenta, v času, ko se država še vedno ne preveč uspešno spoprijema z gospodarsko krizo (o težavah jasno kaže podatek, da se je v lanskem letu čisti dohodek prebivalcev prvič od leta 1995 znižal in sicer povprečno za 2,7 odstotka), z nevarno naraščajočo bezposelnostjo mladih in v času ko je vrenje na afriškem bregu Sredozemlja vse bolj zaskbrljujo-če in bi bila potrebna veliko bolj dejavna zunanja politika. Italijanska politika se zdi v tem trenutku nesposobna, da bi poiskala ustrezne rešitve, paraliza pa lahko samo stopnjuje konflikte med državnimi inštitucijami. Predsednik Napolitano je v zadnjih mesecih večkrat opozoril na nevarnost teh konfliktov in vse sile pozval k večji umirjenosti. Vendar zaman, kot med drugim kaže Berlusconijev petkov nastop v Bruslju, kjer je prikazal Italijo kot sodniško republiko pod komisarsko upravo tožilstev. Italija tone v tej politični nemoči, medtem ko se svetovni mediji sprašujejo, zakaj Italijani še prenašajo tako diskreditirano vodstvo. Komentator Curzio Maltese je prepričan, da je treba potrpežljivo počakati, da se Berlusconi pokoplje sam. Berluskonizem lahko uniči samo Berlusconi, ki se po oceni komentatorja za ta cilj vneto trudi. V nekaj mesecih naj bi se premierjeva »cupio dis-solvi« udejanjila, ker je predsednik vlade politično diskreditiran v svetu in prej ali slej bo diskreditiran tudi v očeh Italijanov. Maltesejeva teza je nedvomno sugestivna, vendar se pri tem posta-vljo vsaj tri vprašanja. Ali se ne bo spet našel kdo, ki bo političnemu mirno-stojku pomagal zopet na noge? Koliko časa Italija lahko še čaka, ne da bi bile posledice negibnosti nepopravljive? In bo po Berlusconijevem zatonu ta država sposobna in željna končati to poglavje in začeti s povsem novim? 1 4 Nedelja, 6. februarja 2011 NEDELJSKE TEME / IZBOR FOTOGRAFIJ BRALCEV Z NAŠE SPLETNE STRANI Zimska idila UP več fotografij na www.primorski.eu NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. februarja 2011 16 1 4 Nedelja, 6. februarja 2011 NEDELJSKE TEME Kmečka hiša v kateri živi družina, ki poklicno obdeluje svoje posestvo bo oproščena davkov, dokler ne bo prišlo do spremembe v poklicni sestavi stanovalcev. Če se bo družina usmerila v druge, nekmetijske dejavnosti, ali se bo v stavbo vselila druga družina, bo stavba podvržena obdačitvi. POMEMBNO VPRAŠANJE, KI ZAHTEVA RAZČLENJENO RAZLAGO Kmečke stavbe so oproščene davkov dokler se uporabljajo v kmetijske namene Svetovalna služba Kmečke zveze / POZEN ODZIV MNISTRSKEGA SVETA Evropsko čebelarstvo bo pod nadzorom Ministrski svet bo v teku leta izdelal načrt za nadzor nad čebelarstvom, ki se bo izvajal vsled vse bolj dramatičnega poročanja iz številnih evropskih držav o zaskrbljujočem zdravstvenem stanju čebelnjakov. Po mnenju strokovnjakov je odziv ministrskega sveta na problem pozen in počasen glede na pomen in razširjenost čebelarstva. S to panogo se v Evropi ukvarja 700.000 čebelarjev, ki so pretežno ljubitelji in le 3% se ji posveča poklicno, je pa njihova vloga družbeno in gospodarsko zelo pomembna. Dovolj je pomisliti, da čebele oplajajo veliko večino gojenih kutur, čemur gre dodati tudi izredno kakovostne čebelarske izdelke. Področni strokovnjaki trdijo, a to prepričanje se širi tudi med ministri, da ni dovolj spremljati potek odmiranja čebel. Treba je hitro in učinkovito ukrepati. Žal pa do danes niso bili točno ugotovljeni vzroki odmiranja, kaj šele, da bi bila znana uspešna sredstva za zavarovanje čebel pred odmiranjem. Bodočnost evropskega čebelarstva je,žal, pod vprašajem. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB Vpis v seznam VIES do konca februarja Kmečka zveza obvešča člane, ki nameravajo trgovati z državami Evropske Unije, da se morajo najkasneje do 28. februarja vpisati v poseben seznam VIES. Ta vspis je pogoj za mednarodno trgovanje v sklopu držav članic. Za vpis v ta seznam morajo interesenti izpolniti obrazec namenjen Davčnemu uradu za prihodke (Agenzia delle Entrate). Podjetja, ki so v letih 2009 in 2010 izpolnila prijavo intrastat, so že vpisana v seznam VIES in so zato oproščena omenjene prijave. Podjetjem, ki ne bodo od l.marca 2011 vpisana v seznamu VIES, ne bo dovoljeno opravljati nakupe in prodaje na skupnem tržišču. Kmečka zveza je članom na razpolago za morebitna pojasnila in izpolnjevanje prijav. V TOREK Vabilo na sejo izvršnega odbora Kmečke zveze Kmečka zveza vabi člane izvršnega odbora na sejo, ki bo v torek, 8. februarja 2011 ob 19.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ri-creatorio št. 2. Na dnevnem redu seje je, med drugim, sodelovanje pri strokovnem omizju za pripravo upravljalnih načrtov območja Natura 2000, priprava letnega načrta za sodelovanje med Kmečko zvezo in ministrstvom za kmetijstvo Slovenije, stališče in aktivnosti Kmečke zveze z ozi-rom na škodo po divjadi in tozadevnimi ukrepi tržaške pokrajinske uprave, stališče Kmečke zveze glede na obnovo in ojače-nje daljnovoda Vižovlje - Treb-če in gradnjo 5. železniškega koridora, sklicanje letnega občnega zbora, ki bo kot običajno spomladi, ter ostala organizacijska vprašanja. Glede na pomembne točke dnevnega reda se priporoča pol-noštevila udeležba. V naši pokrajini je veliko primerov stavb, ki so bile sestavni del kmečkih posestev in so se uporabljale v kmetijske namene, tako kot bivališča kmečke družine kot prostori s komplementarno proizvajalno vlogo (kleti, skladišča, hlevi ipd). Številni kmetje ali njihovi nasledniki, ki so deloma ali popolnoma opustili kmetijsko dejavnost, se obračajo na Kmečko zvezo, ker bi radi vedeli, če je stavba še kmečka in s tem oproščena davka. V nadaljevanju skušamo dati odgovor na to vprašanje, ki zahteva razčlenjeno razlago. Upamo, da bomo pri tem uspešni. Vsekakor pa smo na razpolago članom, ki bi potrebovali morebitna dodatna pojasnila in dopolnila. Te stavbe so bile in so oproščene davkov, dokler se uporabljajo v kmetijske namene. Ko izgubijo svojo prvotno namembnost, so podvržene obdavčitvi, tudi če so njihove gradbene značilnosti ostale nespremenjene. Tako bo na primer kmečka hiša v kateri živi družina, ki poklicno obdeluje svoje posestvo oproščena davkov, dokler ne bo prišlo do spremembe v poklicni sestavi stanovalcev. Če se bo družina usmerila v druge, nekmetijske dejavnosti, ali se bo v stavbo vselila druga družina, bo stavba podvržena obdačitvi. Obdavčitev ni torej odvisna od kategorije stavbe (gradbenih značilnosti), temveč od namembnosti. Za boljše razumevanje problema navajamo najpomembnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati, da ima nepremičnina status kmečke stavbe. Stavbo mora koristiti bodisi kot bivališče ali kot stavbo s proizvajalno vlogo (klet, skladišče, hlev ipd) poklicni kmet vpisan v register podjetij, ki je istočasno lastnik posestva (stavb in zemljišč). Zemljišče, ki je pridelovalno vezano na kmečo stavbo mora imeti najmanj površino enega hektarja. Pri tem so izjema kmetije, ki gojijo žlahtne kulture na prostem ali v rastlinjakih. V teh primerih je dovolj, da imajo obdelovalne površine 3000 kv.m. Isti kriterij velja za posestva, ki se nahajajo v goratih območjih. Letni promet kmetije (vrednost prodanih proizvodov) mora preseči polovico skupnih prihodkov nositelja obrata. Pri tem so izključeni njegovi prihodki iz kmečke pokojnine. Če se posestvo nahaja v goratem območju je dovolj, da vrednost prometa iz kmetijske dejavnosti presega četrtino skupnih dohod-kov.Ni nujno, da se kmečka stavba nahaja na zemljiščih, ki jih kmet obdeluje. Mora pa biti, glede na obdelane površine, v isti občini ali sosednji. Iz kategorij v katere se lahko uvršča kmečka stavba so izključene tiste, ki spadajo v kategoriji A8 in A11. V teh so uvrščene zgradbe z zahtevnejšimi gradbenimi značilnostmi (vile in majhne vile). Pa še eno pojasnilo. Uvrščanje poslopja med kmečke stavbe ne potrebuje nobene potrditve s strani uradnih organov. Dovolj je , da stavba dokazljivo izpolnjuje navedene pogoje, ki jih določa zakonski odlok št.557/1993. STROKOVNI NASVETI Kako gojimo mandljevec Mandljevec je sadna vrsta, ki dobro uspeva tudi pri nas, zato jo bomo podrobneje opisali. Mandljevec (Amygdalus communis), spada v družino Rosaceae in poddru-žino Prunoideae. Delimo jo v tri podvrste: sativa, ki je najbolj razširjena, amara, ki je grenka, in pa fragilis, ki ima sladke plodove in mehko lupino. Odrasla rastlina doseže 8 do 10 metrov in uspeva tudi do 100 let. Ima zelo razširjene in globoke korenine posebno, če jo vzgojimo iz semena. Zaradi tega je odporna suši. Skorja debla z leti postane gubasta. Listi so podolgovati in podobni listom breskve, le da so ožji in manjši. Cvetovi so dvospolni in bele ali rahlo rožnate barve. Mandljevec spada med koščičarje in je najbližji sorodnik breskve. Večina sort mandljevca je sa-moneoplodnih, zato moramo saditi v bližini kako drugo različno sorto. Oprašuje se s pomočjo čebel. Mandljevec je prva sadna vrsta, ki cveti. Pri nas cveti po navadi v februarju. Mandljevec najbolje uspeva v krajih z zmernim podnebjem, kjer ni poznih slan in kjer ni dosti padavin. Severneje od Italije težko uspeva. Rastlina zdrži tudi do 15-20 stopinj pod ničlo, ker pa cveti zelo zgodaj, lahko utrpi škodo v primeru nizkih temperatur ob cvetenju. Komaj nastali plodiči so še bolj občutljivi in ne vzdržijo temperatur pod ničlo. Mandljevec ne mara visoke vlage v poletnih mesecih. Škodo, ki jo povzročajo nizke temperature, omilimo z izbiro toplejših leg in z izbiro pozno cvetočih sort. Sadimo na dobro osvetljeno mesto. Mandljevec se prilagodi različnim tlom. Dobro raste tudi v bolj revnih tleh, pa čeprav je kakovost boljša v primeru rodovitnih tal. Raje ima rahlo bazična tla, aktivnega apnenca pa ne sme biti več kot 5 %. Bolje je tudi, da tla niso glinasta. V tleh, kjer gojimo mandljevec, ne sme zastajati voda. Ker so mandljevec v preteklosti razmnoževali izključno s semenom, so v različnih krajih nastale številne sorte. Če mislimo saditi le nekaj rastlin, je najbolje, da izberemo samooplodne sorte in take sorte, ki pozno cvetijo. Danes je veliko bolj razširjeno razmnoževanje s cepljenjem. Med podlagami je še vedno zelo razširjen sejanec. Slednji je občutljiv na zastajanje vode in na vlažna tla, dobro pa prenese apnenec. Ostale podlage so še divja breskev (slabo prenese apnenec), GF 677 (križanec med breskvijo in mandljevcem, občutljiv na zastajanje vode) in sliva. Mandljevec sadimo v novembru. Če hočemo saditi le nekaj rastlin, izkoplje-mo posamezne luknje, široke 60-70 cm, globoke pa do 80 cm. Na dno jame položimo kamenčke za boljšo drenažo, nato gnojimo s fosforjem, kalijem in hlevskim gnojem. Cepljeno mesto mora ostati nad površjem. V primeru samoneoplodnih sort moramo nujno posaditi v bližino različno sorto. To je zaželeno tudi pri sa-moplodnih sortah. Sadilna razdalja naj bo 5m x 6m. Najbolj primerna za mandljevec je kotlasta vzgojna oblika, lahko pa mu pustimo tudi prosto vzgojno obliko. Takoj po sajenju sadiki odrežemo konico približno 1 - 1,5 m od tal. V prvih 5 letih rastline ne obrezujemo. V naslednjih letih odstranjujemo le bohotivke, izrastke in občasno redčimo krošnjo. Nikoli ne krajšamo. Na začetku obrezujemo zelo malo, ko je rastlina starejša pa obrezujemo nekoliko več. Mandljevec proizvaja tudi na majskih kiticah. Po obrezovanju poškropimo krošnjo z bakrovimi škropili. Prva leta tla obdelujemo, pozneje lahko pustimo zatravljeno. Med gojenjem letno gnojimo. Dokler rastlina ne proizvaja, naj bo razmerje med dušikom, fosforjem in kalijem 2-1-1, v fazi proizvodnje pa naj bo razmerje 15-9-15. Srednje veliko rastlino gnojimo na primer z 1 kg mešanega gnojila z omenjeno koncentracijo, ki naj vsebuje tudi magnezij. Mandljevca v glavnem ne škropimo, saj ga redkokdaj napadejo bolezni bolezni ali škodljivci. Mandlje dozorijo od konca avgusta vse do konca septembra, kar je odvisno od posameznih sort. Užitno je le seme. S pobiranjem začnemo, ko pri skoraj vseh sadežih mesnati ovoj popoka. Vsi mandlji ne odpadejo istočasno. Klatenje vej ni priporočljivo, da ne bi ranili cvetnih brstov za naslednje leto, ki so takrat že prisotni. Lahko drevo stresamo, pomagamo si tudi z mrežo, ki jo uporabljamo za pobiranje oljk. Po pobiranju jim čim prej odstranimo ovoj in jih postavimo na sonce za nekaj dni, da se dobro posušijo. Čez noč jih pokrijemo ali odnesemo v notranje prostore zaradi rose. Mandlje moramo čim prej pobrati s tal, da se ne bi pokvarile. Po sušenju jih spravimo v suh prostor s stalno temperaturo, kjer zdržijo tudi nekaj let. Mandelj je popolna in visoko kalorična hrana. Vsebuje veliko maščob in beljakovin, vitamina B1, B2 ter kalcij, magnezij, železo, baker, mangan in cink. Grenke mandlje uporabljajo bolj v farmacevtiki in kozmetiki in niso primerne za uživanje, ker vsebujejo strupeno snov z imenom amigdalin. Tudi seme breskve in marelice vsebujeta več amigdalina, zato jih po navadi ne uživamo. Uživanje več kot 15 grenkih mandljev je lahko že smrtno nevarno. Prav tako je lahko smrtno nevarno, če pojemo okrog 30 semen breskve. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. februarja 2011 17 Na slikah: pod naslovom predsedstvo kongresa: od leve švicarska raziskovalka Claudine Brohy, domači prireditelj Theo De Plessis in predsednik mednarodne akademije jezika in prava Joseph Turi. Desno Beban Sammy Chumbow, spodaj Colin Williams NA JUŽNOAFRIŠKEM KONGRESU O PRAVU IN JEZIKU TUDI NEKAJ EVROPSKIH TEM V Walesu ukinjajo učinkovit Odbor za valižanski jezik in napovedujejo komisarja za jezik Bojan Brezigar Skok v neznano. Tako nekako bi lahko sintetizirali poseg, ki ga je imel valižanski profesor Colin Williams, eden največjih strokovnjakov v Evropi za vprašanja manjšin (kar nekajkrat je predaval tudi v Trstu) ob zaključku tridnevne konference o pravu in jeziku, ki je potekala v južnoafriškem mestu Bloem-fontein. Valižani si že dolgo prizadevajo za spremembo odnosa do jezika. Nekoč je bila valižanščina problem, sčasom je postala raba tega jezika normalna. Normalizacija je beseda, ki je zamenjala prejšnje, v veliki meri negativne pojme. Včasih je bila pozornost namenjena zaščiti posebnega jezika, danes je namesto tega govor o večje-zičnosti. Z vsem tem je povezano veliko retorike in nekatere manjšine, med temi tudi Valižani, se radi pohvalijo z dobro reprodukcijo jezika in z učinkovitim med-generacijskim prenosom. Vendar vsi problemi še zdaleč niso rešeni. Prvi zakon o valižanskem jeziku je bil sprejet leta 1993. Pomenil je veliko, kajti s tem zakonom se je dejansko začel preporod valižanščine. Na osnovi zakona je bil ustanovljen Odbor za valižanski jezik (Welsh language board), ki je opravil veliko delo na področju promocije jezika, njegovega uveljavljanja v javnosti in utrjevanja šolskega sistema, bil pa je vseskozi pod nadzorom oblasti, saj je njegovo vodstvo najprej imenovala londonska vlada, po podelitvi posebnega statusa Walesu leta pa va-ližanska skupščina. Po zadnjih volitvah valižanske skupščine so bili laburisti prisiljeni sprejeti koalicijski sporazum z valižansko nacionalno stranko Plaid Cymru, ki je seveda terjala nekatere spremembe v jezikovni politiki. Tako so bila v koalicijsko pogodbo zna zahtevo te stranke vključena štiri vprašanja: ukinitev Odbora za valižanski jezik, imenovanje jezikovnega komisarja, nekakšnega ombudsmana po modelu Kanade in Irske, sprememba zakona o jeziku z okrepitvijo jezikovnih pravic in obvezna raba va-ližanščine tudi v privatnem sektorju. Na osnovi tega sporazuma je 4. marca lanskega leta valižanska skupščina sprejela sklepe, ki zadevajo uradni status vali- žanskega jezika, ustanavljajo funkcijo jezikovnega komisarja in ukinjajo Odbor za valižanski jezik, pri čemer je ukinitev Odbora določena za sredino leta 2012, kako bo z imenovanjem komisarja pa ni znano. Komisar naj bi se namreč ukvarjal z zagotavljanjem jezikovnih storitev, z udejanjanjem jezikovne politike, z administrativnimi vprašanji, s promocijo jezika in z obravnavanjem pritožb. Ni znano, kakšno strukturo bo potreboval za vse to delo in koliko sredstev bo treba nameniti za delovanje njegovega urada, predvsem pa ni znano, kdaj bo prišlo do imenovanja, če ga bodo sploh imenovali. Vmes bodo namreč nove volitve in laburisti upajo, da jim ne bo treba več sklepati sporazuma z valižansko stranko Plaid Cymru. vil Colin Williams. Sicer pa je delovanje jezikovnega komisarja na Irskem orisal profesor na univerzi v Dublinu Peadar O'Flat-hartha. Irska republika je mesto komisarja ustanovila na osnovi zakona irskem jeziku leta 2003, vendar je komisarju dodelila nalogo nadzora. Na Irskem je postopek drugačen od tistega, ki si ga zamišljajo Valižani: javne uprave morajo pripraviti načrt o jezikovni politiki in ga predložiti komisarju. Slednji na pripravo načrta ne more vplivati, ko pa je načrt pripravljen, nadzira njegovo uresničevanje. Komisar je imenovan za dobo šestih let in je neodvisen; v času mandata ga ni mogoče zamenjati in proti njegovim odločitvam je možen pri-ziv samo, če postopek ni bil v skladu z zakonom, ne pa priziv proti vsebini njegovih Odbor za valižanski jezik zaposluje sedaj 84 ljudi in njegov vpliv na jezikovno politiko je dobro viden in poznan tudi daleč izven Walesa. Kako se bo novi komisar lotil tega vprašanja, ni znano, kot tudi ni znano, kakšna bo poslej jezikovna politika. In nenazadnje bi se lahko zgodilo, da bi prišlo do prizivov proti komisarjevim odločitvam, kar bi postopke zavleklo v nedogled. Obstaja pa še druga nevarnost: da bi namreč nekateri ljudje v sami administraciji komisarju znatno otežili delo, na primer s preskromnimi finančnimi dotacijami ali z birokratskimi ovirami. Odtod velika skepsa, ki jo je na konferenci izposta- odločitev. To daje komisarju, ki ima za svoje delo zgolj 5 uslužbencev, veliko moč in seveda veliko neodvisnost. V prvem mandatu je komisar prejel 3.000 prijav zaradi kršitve oziroma domnevne kršitve določil o rabi jezika. Dejstvo pa je, da komisar ne more vplivati na jezikovno politiko, lahko samo preverja njeno izvajanje; Valižani pa si komisarja zamišljajo kot človeka, ki izvaja in obenem nadzoruje jezikovno politiko; strokovnjaki pa dvomijo, da bi bila funkcija s takimi zadolžitvami lahko učinkovita, saj morata biti izvajanje politike in nadzor v različnih rokah. Afriška unija pripravlja okvirni predlog zakona o jezikovni politiki Beban Sammy Chumbov je zelo prijeten človek; prav nič nadutosti ni v njem, čeprav bi si jo lahko privoščil. Njegov življenjepis je 30 strani dolg in je ves osredotočen na vprašanja povezana z izobraževanjem in jeziki. Doma je iz Ka-meruna, kjer poučuje na univerzah že skoraj 40 let, bil je rektor treh univerz, nekaj časa tudi generalni direktor na ministrstvu za izobraževanje, kjer se je ukvarjal z univerzitetno reformo, njegova zadnja prizadevanja pa so usmerjena predvsem v oblikovanje okvirnega predloga zakona za jezikovno politiko po nalogu Afriške unije, ki se prav sedaj resno loteva vprašanja jezikov, saj afriški jeziki počasi izumirajo, ker se vlade in prebivalci afriških držav čedalje bolj usmerjajo v velike, nekdaj kolonialne jezike, predvsem v angleščino in v francoščino. In ta svoj predlog je Chumbov predstavil na mednarodni konferenci o jeziku in pravu, ki je potekala v Bloemfonteinu v Južni Afriki. Kje je pravzaprav problem. Chumbow ugotavlja, da lahko odnos afriških držav do jezikov razdelimo v tri skupine; v prvi skupini so države, ki do jezikov nimajo nikakršnega odnosa, kot na primer Mauritius, kjer se uporabljajo angleščina, francoščina in kreol-ščina brez vsakršne pravne podlage; v drugi skupini, v katero sodijo predvsem nekdanje francoske kolonije, so države, ki sicer imajo določila o uradnih jezikih v ustavi ali v kakem zakonu, niso pa sprejele nikakršne zakonodaje o jezikih, ki bi opredeljevala vlogo posameznih jezikov in predvsem določala postopke za njihovo rabo in poučevanje; v tretji skupini pa so (redke) države, ki so z zakonom uredila status jezikov, njihovo rabo in poučevanje v javnem šolskem sistemu in ki torej že izpolnjujejo usmeritve, ki jih je oblikovala Afriška unija. Zakaj je potrebna posebna zakonodaja? Na to vprašanje profesor Chumbow odgovarja, da mora vsaka država izdelati smernice v zvezi z rabo jezikov, določiti odnose med posameznimi jeziki ter oblikovati jasna stališča glede jezikovnih pravic. Prepričan je namreč, da so jezikovne pravice sestavni del človekovih pravic, kar izhaja iz raznih dokumentov Združenih narodov in Unesca. Seveda pa je oblikovanje ustrezne zakonodaje zelo zahtevna naloga, kajti zakoni o rabi jezikov morajo ustrezati dejanskim potrebam in ne smejo biti v nobenem primeru zgolj deklarativnega značaja, kar ne bi koristilo ne državi in prav tako ne jezikom oziroma ljudem, ki te jezike govorijo. Taka zakonodaja mora izhajati predvsem iz ustave. Prav vsaka država ima v ustavi, običajno v njeni preambuli, zapisana načela, ki poudarjajo njene kulturne in zgodovinske značilnosti, včasih celo jezikovno raznolikost. Kot primer je Chumbow navedel Kamerunsko ustavo, ki vsebuje poudarek na ponosu jezikovne različnosti in na izročilu angleščine in francoščine. Temeljni namen zakona o jeziku je usposobiti državo, da lahko učinkovito ohranja in promovira svojo jezikovno raznolikost. Za udejanjenje tega namena je treba doseči kar nekaj splošnih ciljev, ki gredo od dejanske rabe vseh jezikov do spoštovanja maternega jezika slehernega državljana, od spodbujanja učenja in rabe jezikov do vrednotenja domorodnih jezikov tudi s tem, da so ti jeziki čim dlje učni jeziki v šolah. Tu je Chumbov postregel z zelo zaskrbljujočim statističnim podatkom, iz katerih med drugim izhaja, da veliko število Afričanov rojenih v 80. letih prejšnjega stoletja ne pozna nobenega afriškega jezika, ker so jih starši usmerili v francoščino ali angleščino, države pa so to dopustile. Tu se seveda - in to je po Chum-bovem predlogu prvo poglavje, ki ga mora obravnavati zakon - postavlja načelno vprašanje definicij: kaj je nacionalni jezik, kaj uradni jezik, kaj mater-ni jezik, kaj jezik okolja... Država mora imeti do teh jezikov natančno izdelan odnos, sicer njena jezikovna politika ne more biti učinkovita. Tu se torej postavlja vprašanje statusa jezika in nje- gove funkcije: kateri jezik bodo uporabljali v izobraževanju in koliko razredov kot edini ali prevladujoč učni jezik, v katerem jeziku bodo pisani zakoni, v katerem jeziku bo poslovala državna uprava, pri čemer je seveda možna komplementarnost nekaterih funkcij. Drugo poglavje mora vsebovati dejanske ukrepe v korist jezika oziroma jezikov. Gre za nekakšno »družbeno in-ženirstvo«, kot ga imenuje kamerunski profesor. Tu je potrebna vrsta ukrepov, začenši s kampanjo osveščanja in s spodbujanjem sprememb dosedanjih odnosov do jezikov, potreben je dvosmerni pristop: ukrepi države, torej z vrha navzdol, pa tudi osveščanje ljudi, da bodo sami vrednotili svoj jezik, torej od spodaj navzgor. Potrebna je prava »psihološka vojna proti neoliberalizmu v korist tradicionalnemu afriškemu podjetniškemu duhu,« je z dobršno mero ironije poudaril profesor Chumbow. Revitalizacija maternih jezikov bo možna samo z njihovo vključitvijo v šole, kjer morajo zadobiti vlogo učnih jezikov. Tu Chumbow predlaga zanimiv model večjezične šole, ki temelji na ma-ternem jeziku, s katerim bi sre odnos do maternega jezika spremenil. Če so danes ti jeziki obravnavani kot nekaj nekoristnega, bi ob taki zakonodaji postali koristno sredstvo tudi za učenje drugih jezikov. Večjezičnost je torej vrednota in ne ovira, zanjo pa so potrebni standardizacija maternih jezikov, učbeniki in drugi učni pripomočki, ustrezna metodologija in primerno izobraževanje učiteljev. Veliko dela bodo imeli tudi raziskovalci, predvsem pri pripravah učnih načrtov in pri izobraževanju učiteljev. Naslednje, tretje poglavje bi moralo biti osredotočeno na uveljavljanje jezikovnih pravic kot temeljnih človekovih pravic. Za rabo jezikov je treba usposobiti državne aparate, treba je poskrbeti za izobraževanje učiteljev, jezike je treba uvesti tudi v kompleksne sisteme, kot je na primer sodstvo. Temeljni pogoj pa je, da javni uslužbenci dobro obvladajo te jezike. Skratka, kar se otroci naučijo v šoli, mora biti tudi koristno za življenje, sicer bo zakon neučinkovit. Vse to predpostavlja seveda ustrezna finančna sredstva in tu je profesor Chumbow zelo jasen: stroški še zdaleč niso tako visoki, kot trdijo tisti, ki dejansko nočejo zaščititi maternih jezikov; znašali naj bi pol odstotka letnega državnega proračuna, ker je po njegovi oceni vzdržno za vsako državo. To vprašanje naj bi zakon obravnaval v četrtem poglavju, medtem ko bi bilo peto in zadnje poglavje namenjeno predvsem institucijam in partnerjem: država se mora ustrezno opremiti, ustanoviti mora posebno agencijo za jezikovno politiko, ki bo nekakšna jezikovna centrala ter bo koordinirala dejavnosti in svetovala vladi pri sprejemanju ukrepov. Postopek pa ne sme sloneti samo na državi, ampak mora vključevati tudi druge institucije in organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delujejo v državi. Jezikovna politika bo uspešna samo, le bodo vanjo vključeni vsi dejavniki. Toliko o okviru zakona, ki naj bi ustrezal načelnim smernicam Afriške unije. Chumbov pa je temu dodal še en stavek, ki jasno opredeljuje njegov odnos do jezikov. Dejal je: »Spoštovanje jezikovnih človekovih pravic ne sme biti opcija za nobeno državo.« (bbr) 18 1 4 Nedelja, 6. februarja 2011 NEDELJSKE TEME / PRIMORSKA POJE 2011 Prireditev Primorska poje 2011 se nam naglo približuje. 27.februarja je na sporedu prvi med 33 koncerti, ki so predvideni za 42. izvedbo. Razpis je letos potekal po internetnem portalu www.zpzp.si, kamor se je prijavilo nad 200 zborov iz celotnega območja Primorske in kjer lahko zbori sledijo novim spremembam na programu. Soorganizatorice revije Primorska poje so tudi letos Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica. Na teh straneh na-javljajo spored koncertov revije, ki se bo odvijala na širšem teritoriju, od Benečije tja do koncerta v Reki. nedelja, 27.februar ob 17h SV.PETER, Kulturni dom MoPZ Napev, Batuje Lovski pevski zbor Zlatorog, Vipava MoPZ Pobje, Črni vrh nad Idrijo ŽeVS Danica, Vrh Komorni zbor Iskra, Bovec MePZ Vrtojba petek, 4.marec ob 20h Grad Dobrovo MePZ DU Bukovica, Volčja draga ŽePZ DU in DI Večernica, Ajdovščina MoPZ Mirko Filej, Gorica Oktet Vrh, Branik MoPZ Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu MePZ Postojna sobota, 5.marec ob 20h BILJE, Dom krajanov VoS Unica, Planina ŽePZ Justin Kogoj, Dolenja Trebuša ŽePZ Rože, Nova Gorica MoPZ Justin Kogoj, Dolenja Trebuša ŽePZ Stu ledi, Trst Dekliški pevski zbor Plejade, Ajdovščina ŽePZ Ivan Rijavec, Črni vrh nad Idrijo sobota, 5.marec ob 20.30 TRST, Marijin dom Ulica Risorta 3 Nonet Godovič MePZ Sežana MoPZ Jezero, Doberdob MoPZ Tabor, Lokev MePZ Slavec, Solkan ŽeAPZ Pedagoške fakultete Koper nedelja, 6.marec ob 17h PIVKA, Osnovna šola MoPZ Kraški dom, Repentabor MePZ Sv.Lucija ŽePZ DU, Idrija MePZ Ahec, Jasen MePZ Triglav, Split ŽePZ Prosek Kontovel, Idrija ŽeVS Vinika, Dobrovo nedelja, 6.marec ob 17h BRANIK, Kulturni dom MePZ Alojz Kocjančič, Puče-Koštabona MoVS Lig, Lig Slovenski lovski zbor Doberdob, Repentabor MePZ Trnovo ŽePZ Prem, Ilirska Bistrica Društvo Portoroški Zbor ŽeVS Korala, Koper petek, 11.marec ob 20h IZOLA, Kulturni dom MoPZ Tabor, Opčine MoPZ Slavnik, Hrpelje MoPZ Vesna, Križ pri Trstu MePZ Planinska roža, Kred MoPZ Šempeter MePZ Cominum, Komen petek, 11 .marec ob 20.30 BOLJUNEC, Cerkev SvJanez Krstnik (sakralni) Združeni zbor ZCPZ, Trst MePZ Podgora Dekliški zbor Kraški slavček, Nabrežina MePZ Obalca, Koper sobota, 12.marec ob 20h PODBRDO, Osnovna šola Simona Kosa MePZ Starši ensemble in mali romjanski muzikanti, Ronke ŽePZ Miren Orehovlje MePZ Žaga MoPZ Franc Zgonik, Branik ŽeVS Deve, OŠ Koper MePZ Zdravko Munih, Most na Soči nedelja, 13.marec ob 17h GRAČIŠČE, Dvorana Gračišče ŽePZ DI Piran MoPZ Jagodje-Dobrava ŽeVS Žene z Dornberka MeVS Studenec, Pivka ŽeVS Kalina, Koseze MoPZ Lijak, Vogrsko petek, 18.marec ob 20.30 ŠTANDREŽ, Cerkev Sv.Andreja (sakralni) MoPZ Janez Svetokriški, Vipavski križ MePZ Coro tre valli/Tri doline, San Leonardo MePZ Lipa, Šempas MePZ Frančišek Borgija Sedej, Števerjan Komorni zbor Ipavska, Vipava sobota, 19.marec ob 20h IDRIJA, Osnovna šola MoVS Vasovalec, Rečica CeVS Dekleta s Škofij MePZ Justin Kogoj, Dolenja Trebuša MoPZ Triglav, Trenta MePZ Haliaetum, Izola MePZ Ciril Silič, Vrtojba MePZ Jacobus Gallus, Trst sobota, 19.marec ob 20h REKA, Dvorana HKD (Hrvaški kulturni dom) MePZ DU Avgust Šuligoj, Ilirska Bistrica MoVS Slavna MoPZ Fran Venturini, Domio MePZ Jože Srebrnič, Deskle ŽePZ Znamenje, Volče MePZ Hrast, Doberdob nedelja, 20.marec ob 17h HRVATINI, Kulturni dom Pevska skupina Društva kmečkih žena, Ilirska Bistrica Oktet Rožmarin, Temnica MePZ Košana, Pivka MePZ Skala Slovan, Gropada MePZ Slovenski dom, Zagreb MoPZ Pergula, Sv.Peter MePZ Tabor Kalc 1869, Knežak nedelja, 20.marec ob 17h GORICA, Kulturni center Lojze Bratuž ŽePZ Devin MoPZ Srečko Kumar, Kojsko MePZ Igo Gruden, Nabrežina MePZ Encijan, Pulj Moška pevska skupina Lipa, Bazovica Dekliški pevski zbor Mavrica, Postojna MePZ Obala, Koper nedelja, 20.marec ob 14.30 UKVE, Kulturni dom Košanski oktet MePZ Naše vasi, Tipana Dekliška vokalna skupina Bodeča neža, Vrh Sv.Mihaela nedelja, 20.marec ob 17h DOLINA, Cerkev Sv.Martina (ljudski) Ljudske pevke FS Skala, Kubed Skupina pevk ljudskih pesmi KD Mandrač, Koper MoVS Kantadore, Gračišče ŽePZ Ivan Grbec, Škedenj Oktet Prfarci, Spodnja Idrija ŽeVS Bistrške škuorke, Ilirska Bistrica MoVS Hrušiški fanti, Hrušica Zbor Gruppo vocale Farra sobota, 26.marec ob 20.30 BRIŠČKI, Kulturni dom MePZ Kraški šopek, Sežana MoPZ Skala, Gabrje MoPZ Vinograd, Vrtovin MePZ Rupa Peč ŽeVS Drežnica VoS Chorus 97, Miren Oktet Aljaž, Sv.Anton MoVS Dornberški fantje sobota, 26.marec ob 20h POSTOJNA, Kulturni dom MePZ Pod lipo, Barnas-Špietar MoPZ Sv.Jernej, Opčine ŽePZ Okarina, Podbrdo MePZ Bazovica, Reka MePZ Primorje, Ajdovščina MePZ Adriatic, Hrvatini petek, 1 .april ob 20h VIPAVA, Kulturni dom MoPZ Dragotin Kette, Ilirska Bistrica MePZ Faros, Piran MePZ Fran Venturini, Domjo ŽePZ Univ.za 3. življenjsko obdobje, Nova Gorica MoPZ Fantje izpod grmade, Devin MePZ Rado Simoniti, Dobrovo sobota, 2.april ob 20.30 BAZOVICA, Cerkev Sv.Marije Magdalene sakralni Duhovni MePZ Anton Martin Slomšek Slovenski dom, Zagreb Župnijski zbor Sv.Urbana, Godovič Mešani cerkveni pevski zbor Sv.Jernej, Opčine Mešani mladinski pevski zbor Trst Idrijski oktet Nonet Primorsko, Mačkolje sobota, 2.april ob 20h VRTOVIN, Osnovna šola VoS VAL, Piran MePZ Slovenec-SIavec, Boršt-Ricmanje ŽePZ Spodnja Idrija ŽePZ Cerklanke, Cerkno MoPZ Kazimir Nanut, Kanal Lovski zbor Dekani sobota, 2.april ob 20.30 JAMLJE, Kulturni dom Kvartet Vemm, Postojna ŽePZ Tuščak Bač ŽeVS Elum, Postojna ŽeVS Grlica, Budanje DekIiška pevska skupina UbeIjsko, Veliko Ubeljsko MoPZ Matajur, Klenje MoVS GoIdinar, Postojna nedelja, 3.april ob 17h OPČINE, Prosvetni dom MoPZ Kromberški Vodopivci, Kromberk Fantovska vokaIna skupina Anton KIančič, Miren MePZ MaestraI, Koper MoPZ PoIjubinj MoPZ Anton KIančič, Miren MePZ Štandrež nedelja, 3.april ob 17h CERKNO, Osnovna šola MoPZ Fantje spod KarIovice, Pregarje MoPZ Golobar, Bovec ŽVS Jezero-Doberdob Komorni zbor Musica viva, Tolmin Komorni dekliški zbor Vox Ilirica, Ilirska Bistrica MoPZ Provox, Renče Župnijski mešani pevski zbor Šempeter sobota, 9.april ob 20.30 PROSEK, Kulturni dom MoPZ Upokojencev iz Brega Združeni MePZ Repentabor MoPZ Lipa, Ravnica Nonet VasovaIci, Gore MePZ Gorjansko Nonet Bača, Podbrdo MePZ Lojze Bratuž, Gorica sobota, 9.april ob 20h KUTEŽEVO, Osnovna šola MoVS Zgun, Šmihel pri Pivki ŽePZ Sožitje Podmelec, Kneža ŽePZ Korte MoPZ Pivka Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Padriče nedelja, 10.april ob 17h BORŠT, Cerkev Sv.Antona (sakralni) MePZ MačkoIje MePZ župnije Zavratec, Idrija MePZ Sv.Anton, Kobarid MePZ Dr.Frančišek Lampe, Črni vrh nad Idrijo nedelja, 10.april ob 17h KOMEN, Osnovna šola MePZ Jazbine Plešivo MoPZ Kras, Opatje selo MePZ Duri Col ŽePZ Pristan, Koper Mladinski pevski zbor Tončka Čok, Lonjer MoVS Sraka, Štandrež MePZ Divača nedelja, 10.april ob 15.30 ZAVARH, Cerkev Sv.Florjana MePZ DU Cerkno MoVS Šumljak, Budanje MoPZ Lopar Oktet Sotočje, Črniče MePZ Sontius, Nova Gorica petek, 15.april ob 20h KNEŽAK, Osnovna šola MoPZ Ciril Kosmač, Koper Lovski oktet Javorniki MoPZ Štmaver ŽePZ Marjetice, Podkraj MePZ Stanko Premrl, Podnanos MePZ Lipa, Bazovica sobota, 16.april ob 20h HRPELJE, Kulturni dom ŽePZ Sinji galeb, Izola ŽeVS Šmihel pri Pivki Fantje spod velba, Goče MoPZ Vasilij Mirk, Prosek Kontovel MePZ Canto ergo sum, Tolmin MoVS Bori, Postojna Primorski APZ Vinko Vodopivec, Ljubljana nedelja, 17.april ob 17h TRENTA, Info center TNP ŽeVS Breginj Oktet Jasenski pevci, Jasen Barški oktet, Bardo-Lusevera MoPZ Izola MePZ Brnistra, Koper MoPZ Razpotje Col MePZ Devin-Rdeča zvezda, Salež Več na spletni strani www.zpzp.si glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 2/V Dan slovenske kulture 2011 Danes, 6. februarja ob 17.00 v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu Na sporedu: Slavnostni govornik - Ezio Gosgnach Podelitev priznanj ob Dnevu slovenske kulture ETNO - Jazzovske priredbe slovenskih ljudskih pesmi Koordinator: GLASBENA MATICA Prireditelji: Slovenska kulturno gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, Slovensko stalno gledališče, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Kulturni dom Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete in Inštitut za slovensko kulturo KDO JE KDO. EM v mh i »Vi vplive. Klasično petje je študirala pri Nadici Grozdanovi, jazzovsko petje pa pri Sheili Jordan, Nancy Marano in pri Cynthi Utterbach ter končala študij kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami: Simfoniki RTV- Slovenija, Big band RTV-Slovenija, Camerata Laba-censis, Big band slovenske vojske ter je bila do leta 2005 članica terceta Katri-nas. Aktivno nastopa tudi v muziklih. Lani je izdala svojo samostojno cd ploščo "Vzhod-Zahod", na kateri se predstavlja tudi kot avtorica in kitaristka. EZIO GOSGNACH (govornik) je časnikar, doma iz Matajurja v Benečiji. Že med študijem filozofije je sodeloval pri petnajstdevniku Dom in Radiu Trst A v PROGRAM Slovenec sem Siničja tožba Nmau čez izaro Čuk se je oženil Dajte,dajte Po jezeru bliz Triglava Da jora ta Banerina Venci vejli Marko ska-che aranžmaji: Tadej Tomšič, Izidor Leitinger, Marko Mozetič, Steve Klink, Jaka Pucihar BIG BAND RTV SLOVENIJA deluje neprekinjeno že od leta 1945 in je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. Za začetke njegovega delovanja je v največji meri zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič (1912-1995), ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi, 8. maja 1945, je začel zbirati razkropljene glasbenike in je ustanovil dovolj dober orkester, ki je imel svoj prvi javni nastop ob ponovni otvoritvi Postojnske jame, 27. junija 1945. Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL), kot se je orkester takrat imenoval, je Adamič uspešno vodil vse do začetka 60.-ih let. Leta 1961 je vodstvo prevzel mladi, izjemno talentirani Jože Privšek (1937 - 1998), ki je že pred tem pokazal veliko mero spretnosti na klavirju in vibrafonu. Njegove največje kvalitete pa so se pokazale na področju kompozicije, aranžiranja in vodenja orkestra. Plesni orkester Radia Ljubljana je popeljal v najvišji kvalitetni razred. Nje- gova dominacija v prostoru bivše Jugoslavije je bila nesporna, prav tako pa je bil PORL cenjen tudi zunaj državnih meja. Privškove priredbe - preko štiri tisoč jih je- so bile pisane glasbenikom na kožo. Tako so lahko prišli do polnega sijaja solisti, ki so desetletja predstavljali vrh slovenskega jazzovskega ustvarjanja. V tem času se je PORL tudi preimenoval v Big Band RTV Ljubljana, po osamosvojitvi Slovenije pa v Big Band RTV Slovenija. Po Privškovi upokojitvi leta 1992 je taktirko prevzel Lojze Krajnčan, poleg njega pa še Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk in drugi. Danes je Big Band RTV Slovenija močno pomlajen. Večina njegovih članov prihaja iz jazzovskih akademij v tujini in vsi so virtuozi na svojih inštrumentih. Umetniško vodstvo je leta 2002 prevzel Hugo Šekoranja, sicer dolgoletni saksofonist orkestra, Solisti, ki osvajajo srca ljubiteljev jazza tako doma kot v tujini, so zdaj Primož Grašič, Tadej Tomšič, Dominik Krajnčan, David Jarh, Blaž Jurjevčič, Matjaž Miku-letič, Ratko Divjak, Aleš Avbelj, Aleš Suša, Blaž Trček, Primož Fleischman, Aleš Rendla in drugi. Prvo trobento že od leta 1997 igra eden najboljših evropskih "screamerjev" Andy Pesen-dorfer. NAPOVEDNIK TADEJ TOMŠIČ (dirigent) je po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu na Akademiji za glasbo v Ljubljani - smer klarinet - opravil tudi sprejemni izpit za jazz saksofon na graški jazz univerzi, kjer je magistriral leta 1998 z najvišjo oceno. Ustanovil je kvartet saksofonov 'Saxtet' in sodeluje z različnimi jazz skupinami. V zasedbi kvarteta in tria zelo uspešno koncertira v Sloveniji in na tujem (EBU koncert v Karlowih Warih na Češkem, 40. Jazz festival v Križankah, Al-pe-Adria Jazz Festival Nagykanisza,...). Od leta 1996 je redno zaposlen kot prvi tenorsaksofonist - solist v Big Bandu RTV Slovenije, pri katerem je od leta 2004 redni dirigent, skladatelj, aranžer in solist. EVA HREN (solistka) spada med tiste mlade slovenske glasbenike, ki so zavestno odprti za različne glasbene TRST V torek, 8. februarja ob 18.00 v Veliki dvorani Narodnega doma Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture ŠPETER V soboto, 19. februarja ob 15.30 v župnijski cerkvi v Bardu Zimski nastop učencev Glasbene matice oddaji Nediški zvon. Nato je nastopil službo pri tedniku videmske nadškofije la Vita Cattolica, katerega je postal urednik. Nekaj člankov je objavil tudi v dnevnikih Osservatore Romano in Avvenire ter v tedniku Famiglia Cristiana. Leta 1999 so mu zaupali mesto odgovornega urednika nadškofijskega tednika in leta 2006 tudi Radia Spazio 103. V tem obdobju je večkrat predaval na posvetih in tečajih o medijih, ki jih je organizirala Italijanska škofovska konferenca. Od oktobra lani je glavni urednik Doma. Izdal je knjigo La mia terra, la mia gente (založba Most 2010) in uredil dokumentarna filma Noč, ki je izbrisala ta prekleti konfin (založba Most 2008) in Mons. Pa-skval Gujon, matajurski gaspuod nunac, zadnji Čedermac (založba Most 2009). prej do novice www.primorski.eu1 (lfJ glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it Iz Ukrajine nove spodbude za godalni oddelek Izpopolnjevanje in nadgrajevanje znanja učnega osebja in učencev je bistveno dopolnilo k redni šolski dejavnosti na vseh nivojih; za profesorje, ki so potrebni vedno ažuriranih prijemov, in za učence, ki jim drugačna navodila lahko odprejo nova obzorja. V ta namen se je prejšnji teden pričel v Gorici nov tečaj, namenjen violinistom vseh sedežev šole na deželnem teritoriju. Posebna pozornost do godalnega oddelka je vezana na splošni vpad zanimanja do teh glasbil med najmlajšimi, zato so profesorji violine združili moči pri skupni pobudi, da bi oddelek zaživel tudi z dodatnimi, spodbudnimi priložnostmi ovrednotenja. Začela se je tako serija petnajstih tedenskih lekcij, ki jih bo do konca šolskega leta vodil ukrajinski violinist Mykhaylo Madan, ki je tudi ravnatelj glasbene šole Nova Gorica. Glasbena matica od januarja tudi v Reziji V petek, 28. januarja je Glasbena matica prispela v Rezijo z novim tečajem klavirja in kitare. Slovenska glasbena šola ni bila do sedaj prisotna v Rezi-janski dolini, saj je bila širitev v videmsko pokrajino postopni proces, katerega najnoveša pridobitev je podružnica v Bardu, ki deluje že tretje leto. Novo sodelovanje s Slovenci, ki živijo v Reziji je nastalo s pomočjo društva Rozajanski dum in posebnost poskusnega tečaja je odprt značaj, saj se lahko vpišejo tako otroci kot odrasli. Vabljeni so tudi najmlajši, katerim so namenjena srečanja predšolske glasbene vzgoje. Klavir in kitara sta bila izbrana kot predmeta prvih petnajstih lekcij na osnovi povpraševanja s strani prvih zainteresiranih učencev. S prvim sklopom srečanj bo šola preverila zanimanje in torej možnosti razvoja pobude, ki naj bi z začetkom novega šolskega leta postala rednega značaja. Individualne in skupinske lekcije se odvijajo v prostorih Rozajanske kulturne hiše v Ravanci. Prešerni glasbeniki Narodni dom je kot bivši sedež Glasbene matice postal v zadnjih letih oder najbolj slovesnih šolskih prireditev. Med temi je vsakoletna februarska revija „Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture", ki se bo letos odvijala ravno na Prešernov dan, v torek, 8. februarja s pričetkom ob 18.uri. V veliki dvorani v pritličju Fabianijeve stavbe na ulici Fil-zi 14 bodo nastopili solisti in komorne skupine iz tržaške, goriške in špetrske šole, med katerimi bodo zastopani pianisti, violinisti, flavtisti in pevci oddelka za jazz in zabavno glasbo. Peli bodo člani otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Ne-da Sancin in mešani zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina. Št. 128 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu - iS 6. 1. 2011 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Občni zbor Slovenske prosvete Na terenu uresničevati zastavljene cilje v dobro celotni skupnosti Slovenska prosveta je s svojimi članicami naredila skupni obračun enoletnega delovanja na občnem zboru, ki je bil v petek 28.januarja v Peterlinovi dvorani. Uvodno poročilo je podal predsedk osrednje organizacije Marij Maver, ki je med drugim poudaril, da sloni vloga in delo Prosvete predvsem na sodelovanju z včlanjenimi društvi. V tem smislu je prisotne predstavnike povabil naj svoja društva čimprej vpišejo na deželni seznam, ki ga je pred kratkim ustanovila Dežela, ker bo to v prihodnje bržkone nujno potrebno za pridobitev deželnih prispevkov. Maver je v glavnih obrisih orisal delo in uspehe organizacij in ustanov, ki delujejo neposredno v okviru Prosvete od Društva slovenskih izobražencev, ki se lahko pohvali z rednimi ponedeljkovimi večeri in odmevno Drago, do Radijskega odra, ki z Vrtiljakom privablja veliko najmlajših v spoznavanje odrske umetnosti. Predvsem je opozoril, da revija Mladika vstopa v 55.leto izhajanja, medtem ko založba, ki bo letos s posebno izdajo praznovala petdesetletnico, še naprej krepi svoj položaj v manjšinskem prostoru in ga tudi prerašča. Ob tem je tudi govoril o uspehih literarnega natečaja, o nagradah Mladi oder ter nagradi Vstajenje. Predsednik je posebej podčrtal pomen Koroških kulturnih dnevov, glede katerih se je tudi pohvalno izrazil o sodelovanju včlanjenih društev, ki prevzemajo vlogo gostiteljev. Med pobudami za novo sezono velja omeniti še obeleženje stoletnice rojstva Jožeta Peterlina. O delu posameznih včlanjenih društev so poročali predstavniki Ro-janskega Marijinega doma, društvo Fin-žgarjev dom, Kulturno društvo Barko- vlje, Mladinski krožek Dolina, Mladinski dom Boljunec, Prosvetno društvo Mačkolje, Društvo Melanie Klein, Radijski oder, Knjižnica Dušana Černeta, ter Društvo slovenskih izobražencev. Slomškov dom Bazovica in Zbor Jacobus Gallus pa sta svoje poročilo poslali po pošti. Iz poročil je razvidno, da društva delujejo z veliko zavzetostjo, povečini tudi uspešno in da so prireditve v glavnem dobro obiskane. Na dan so prišli tudi problemi, ki so najbolj očitni na mestnem območju, kjer je čutiti upadanje slovenske prisotnosti, ponekod pa imajo probleme z vzdrževanjem društvenih sedežev. Posebno razveseljivo je, da prihaja vse bolj do izraza tudi sodelovanje med društvi in ustanovami, marsikje tudi v podporo krajevni šoli. Med razpravo je bil govor tudi o skupni Prešernovi proslavi ter o nekaterih skupnih problemih, med drugim pa je vzbudil posebno zanimanje predlog, da bi na pobudo Prosvete organizirali obisk pri slovenskih organizacijah v Argentini. Občni zbor je s pismenimi čestitkami pozdravil deželni svetnik Igor Gabrovec, Drago Štoka se je v imenu Sveta slovenskih organizacij pohvalno izrazil o opravljenem delu v korist celotne skupnosti, kar je najboljši odgovor na nekoristne diskusije o združevanju. Občinski svetnik Igor Švab pa je izpostavil nadvse pomembno in dragoceno delo mestnih društev zlasti tam, kjer ni več slovenske šole. Občni zbor Slovenske prosvete je dokazal, da so vsi dejavniki na terenu odločeni nadaljevati z delom in kljub problemom uresničevati zastavljene cilje v dobro celotni skupnosti. PD Vrh sv. Mihaela in ZCPZ-Gorica Zlata grla: 11. revija otroških in mladinskih pevskih zborov P. D. Vrh sv. Mihaela, v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, razpisuje 11. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov ZLATA GRLA 2011. Revijski del srečanja bo v soboto 9. aprila 2011 v Kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči ob 18h, tekmovalni del pa se bo odvijal v nedeljo 10. aprila 2011 ob 17h v Kulturnem centru Lojze Bratuž. V soboto, 9. aprila bo revijski del, kamor se lahko prja-vijo otroški in mladinski zbori, brez starostne omejitve. Program mora obsegati dve pesmi po lastni izbiri. Ena skladba naj bo slovenska umetna ali ljudska priredba. Tekmovalni del 11. revije Zlata grla bo v nedeljo, 10. aprila, kjer lahko nastopijo otroški zbori, v katerih so pevke in pevci rojeni od leta 2000 naprej (15% pevcev lahko presega starostno omejitev) in mladinski zbori, v katerih so pevke in pevci rojeni od leta 1995 naprej. Na tekmovalnem delu je treba predstaviti tri skladbe: slovensko umetno skladbo, priredbo slovenske ljudske pesmi in skladbo po lastni izbiri. Izvajanje je možno a cappella ali s klavirsko spremljavo. Dovoljena je poljubna instrumentalna spremljava ene skladbe (če je ta predpisana v izvirniku predložene partiture). Strokovna žirija bo ocenjevala intonacijo, ritem, dikcijo, prepričljivost izvedbe in zahtevnost tekmovalnega programa ter dodelila naslednja priznanja: zlato priznanje z odliko, zlato priznanje, srebrno priznanje in bronasto priznanje. Žirija bo lahko dodatno podelila še: priznanje za najboljši otroški zbor, priznanje za najboljši mladinski zbor, priznanje za najboljšo izvedbo slovenske umetne skladbe, priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, priznanje za najboljši izbor programa in priznanje za najboljšo klavirsko spremljavo. Prijava je možna najkasneje do 10. marca 2011 preko faksa (št. 0481-882964) ali na naslov elekronske pošte pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Za dodatne informacije je na razpolago Mirko Ferlan, telefonska številka +39 333 3461368 ali preko elektronske pošte pdvrhsvmi-haela@yahoo.it. Nagrajenci 39. literarnega natečaja Mladike Po temeljiti razpravi in oceni dospelih prispevkov (125 prispevkov v prozi in 99 ciklusov pesmi) je Komisija literarnega natečaja Mladike podelila sledeče nagrade: PROZA Prva nagrada: novela Vse Vasilijeve zime, avtorica je Mira Ribič iz Maribora. Druga nagrada: novela Popotovanje z Almo, avtor je Roman Kukovič iz Trbovelj Tretja nagrada: novela Dedijeva hruška, avtor je Janez Jurič iz Bukovja pri Dravogradu. Komisija priporoča za objavo še novele: Formula nevidnosti Igorja Pisona iz Trsta; Tanka, mehka, čudovita vezenina (neznani); Presenečenje Jasne Jurečič iz Saleža pri Trstu; Lipka (neznani); Domov Marije Mercina iz Nove Gorice; Kšeftarca Darinke Kozinc iz nove Gorice; Literarni večer Davida M. Terbižan iz Ljubljane; Fil Neže Kravos iz Ricmanj pri Trstu; POEZIJA Prva nagrada: cikel pesmi Nade Lomovšek iz Domžal. Druga nagrada: ciklus pesmi Naši ljudje Marije Švanjcer iz Maribora. Tretja nagrada: ciklus pesmi Trenutki za spomin Davida Bandlja iz Gorice. Komisija priporoča za objavo še cikel pesmi Ide Semenič iz Podna-nosa; cikel pesmi Tatjane Križmančič iz Bazovice in cikel pesmi Žalostna setev Borisa Pangerca iz Doline. Podelitev nagrad bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 20.30 na Prešernovi proslavi Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev v Pe-terlinovi dvorani, Donizettijeva ulica 3, Trst. Kulturno-verski list Dom Strip o kaplanu Martinu Čedermacu V najnovejši številki Doma, se 15. stran predstavlja bralcem z novo pripovedovalno podobo. Po zgodovini Nediških dolin, ki je od Velikenoči leta 2006 do Božiča lanskega leta spremljala bralce, druga številka Doma, v novem letu 2011, uvaja novo zgodovinsko, tragično obdobje za Beneške ljudi. Preko stripov Morena Tomasetiga, ki je, skupaj z Giorgiom Bankičem, avtor pripovednega besedila, Dom povzema roman »Kaplan Martin Čedarmac«, v katerem znani slovenski pisatelj France Bevk (Zakojca 1890 - Ljubljana 1970) opisuje težko stanje slovenskih duhovnikov, ko so jim leta 1933 fašistične oblasti prepovedale rabo slovenskega jezika v cerkvi. Bevkovo pripovedovanje je sad domišljije, čeprav slovenski pisatelj zelo realistično opisuje nelahko življenje takratnega beneškega ljudstva in upor domačih duhovnikov proti fašistični prepovedi ter njihov trud, da bi ohranili krščansko vero v močni povezavi s slovenskimi jezikom in kulturo. Protagonist ilustriranega pripovedovanja Doma ter Bevkovega romana je duhovnik Anton Kufolo, ki je služboval v vasi Laze, v Nadiški dolini. Kufolo, ki je bil doma iz Plestišč v občini Tipana in je živel med leti 1889 in 1959, je Bevku posredoval informacije in ga seznanjal, kako so fašistične oblasti preganjale in zasliševale domače duhovnike, ki v tamkajšnjih grozotnih okoliščinah niso doživeli prepotrebne in primerne podpore s strani cerkvenih oblasti. Kufolova podoba uteleša pravo podobo beneških duhovnikov, ki so bili izobraženi ljudje, korenito vezani na slovensko domačo kulturo in obenem z odprtim pogledom na slovanski in latinski svet. Vse to bo prišlo postopoma na dan med izhajanjem Doma. Na koncu vsakega nadaljevanja je kratek povzetek v italijanščini, namenjen zvestim bralcem Doma, ki ne poznajo slovenski jezik. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it / DNEVNE NOVICE Nedelja, 6. februarja 2011 21 EGIPT - Dvanajsti dan protestov potekel razmeroma mirno Prvi stiki opozicije z vlado za časten odstop Mubaraka Odstopilo vodstvo vladajoče stranke, a ne predsednik - Gospodarska škoda hitro raste KAIRO - Množični protivladni protesti v Egiptu so 12. dan odnesli vrh vladajoče egiptovske Narodne demokratske stranke (NDP), ki je z odstopom želel nekoliko pomiriti protestnike. Protesti so se sicer nadaljevali, saj opozicija vztraja pri odstopu predsednika Hosnija Mubaraka. Na mirnih demonstracijah v Kairu se je zbralo več deset tisoč ljudi.Arabska televizija Al Arabija je sprva poročala, da je odstopil tudi predsednik Hosni Mubarak, in sicer s položaja vodje stranke, a se je pozneje izkazalo, da to ni res. Se je pa položaju odpovedal predsednikov sin Gamal, ki je vodil politični odbor stranke. Med tistimi, ki so odstopili, so še generalni sekretar Safvat al Šerif, ki je veljal za člana stare garde NDP, in tesna sodelavca predsednika Mubaraka Sakarija Asmi in Mufid Šehab. Gamala Mubaraka in al Šerifa je na položaju nasledil Hošam Badravi, ki pripada reformnemu krilu stranke. To predvidoma ne bo zadovoljilo opozicije in protestnikov, ki so na osrednjem trgu v Kairu vztrajali že 12. dan. Protesti so sicer potekali mirno. Egiptovski premier Ahmed Šafik je v govoru, ki ga je predvajala egiptovska državna televizija, ocenil, da se v državo vrača stabilnost. Prepričan je tudi, da je rešitev iz krize dosegljiva tudi brez takojšnjega odstopa predsednika Mubaraka. Kot je pojasnil, lahko vlada zaduši proteste in doseže dogovor z nasprotniki tudi brez odstopa predsednika, ki državo s trdo roko vodi že tri desetletja. Šafik se je pred tem sešel z voditelji protestov. Kot je povedal eden od udeležencev pogovorov, so razpravljali, kako Mu-baraku olajšati odhod s položaja. Kot eno od možnosti je omenil, da bi Mubarak predal pooblastila podpredsedniku Omarju Sulejmanu in nato odstopil. Mubarak pa se je pogovarjal z nekaterimi novimi ministri in guvernerjem egiptovske centralne banke. Gre za prvo srečanje, potem ko je predsednik minuli teden v poskusu, da bi pomiril protestnike, razpustil prejšnjo vlado. Novoimeno-vanemu ministru za finance Samirju Rad-vanu in guvernerju centralne banke Fa-ruku Al Okdi so se na srečanju z Muba-rakom v predsedniški palači v Kairu pridružili še ministri za nafto, trgovino in socialno varnost ter premier Šafik. Nekatere države so v minulih dneh izrazile bojazen, da bo v Egiptu prišlo do islamske revolucije, kakršna se je zgodila leta 1979 v Iranu, a je največja egiptovska opozicijska skupina Muslimanska bratovščina to zavrnila in zagotovila, da pri političnih nemirih v Egiptu ne gre za islamsko vstajo. Po njihovih navedbah gre za mno- Oranžni demonstranti z maskami arabskih voditeljev, katere pozivajo k umiku ansa žične proteste proti krivičnemu diktatorskemu režimu, ki so zajeli vse družbene sloje in vse veroizpovedi. Medtem je na severu Sinajskega polotoka včeraj ob zori na plinovodu blizu meje med Egiptom in Izraelom odjeknila eksplozija, po kateri je območje zajel ogenj. Oblasti so potrdile, da je bila po eksploziji prekinjena dobava plina v Jordanijo in Izrael. Egiptovska državna televizija je poročala, da za napadom stojijo saboterji, ki so izkoristili napete razmere v državi. Napad se je zgodil po tem, ko je Izrael izrazil zaskrbljenost, da bi demonstracije proti egiptovskemu režimu lahko ogrozile dobave egiptovskega plina Izraelu. Zaradi politične krize je egiptovsko gospodarstvo do zdaj utrpelo za 3,1 milijarde dolarjev (2,3 milijarde evrov) škode, izhaja iz poročila, ki ga je pripravila investicijska banka Credit Agricole. Ta je namreč izračunala, da nemiri državo dnevno stanejo 310 milijonov dolarjev (230 milijonov evrov).Protesti zoper režim Hosni-ja Mubaraka so se začeli 25. januarja, zaprli pa so vrata številnih podjetij, bank in borze ter povzročili odhod na tisoče turistov. Banke so zato znižale napovedi o rasti egiptovskega bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem letu. Pred izbruhi na ulicah egiptovskih mest so državi napovedovale 5,3-odstotno gospodarsko rast, po novem pa le še 3,7-odstotno. Hkrati ocenjujejo, da bo se bo vrednost egiptovskega funta znižala za do 20 odstotkov. (STA) MUENCHEN Konferenca še naprej v znamenju Egipta MUENCHEN - Razmere v Egiptu so zasenčile druge teme tudi drugi dan 47. varnostne konference v Munchnu. Ob robu konference sta si ZDA in Rusija izmenjali ratifikacijske listine novega sporazuma Start, potekalo pa je še srečanje bližnjevzhodne četverice. Največ pozornosti so udeleženci enega najpomembnejših mednarodnih srečanj o varnosti v svetu namenili Egiptu. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon se je zavzel za demokratične spremembe, nemška kanclerka Angela Merkel pa je dogajanje v Egiptu primerjala s padcem komunizma v Vzhodni Evropi. Poudarila je, da je proces tranzicije dolgotrajen in zato Egipčane pozvala k potrpežljivosti. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je arabske voditelje pozvala, naj kljub tveganju za kratkotrajno nestabilnost sprejmejo demokratične reforme, ki so nujne za okrepitev arabskih narodov. SRBIJA - Mirne protivladne demonstracije Srbska opozicija zahteva razpis predčasnih volitev BEOGRAD - Predsednik Srbske napredne stranke (SNS) Tomislav Niko-lic je včeraj na mirnih protivladnih protestih v Beogradu pozval oblasti, naj v dveh mesecih razpišejo predčasne volitve, v nasprotnem primeru pa zagrozil s stalnimi protesti. Protestov se je po ocenah organizatorjev udeležilo okrog 70.000 ljudi, po ocenah policije pa 55.000.Demonstracije, na katerih so opozorili tudi na težke socialne in gospodarske razmere v Srbiji, so se začele opoldne pred parlamentom v središču Beograda in trajale približno dve uri. Na njih so vodje Srbske napredne stranke (SNS), Nove Srbije, Gibanja socialistov in Gibanja moč Srbije, ki organizirajo proteste, poudarili, da je razpis predčasnih parlamentarnih volitev nujen. Redne volitve so predvidene za maj 2012. Govorci so državljane pozvali, naj se, če vlada v prihodnjih dveh mesecih ne bo izpolnila zahtev opozicije, znova zberejo in ne zapustijo beograjskih ulic, dokler vlada in njen predsednik ne bosta odstopila. Po zgledu »ljudske vstaje v Tuniziji in Egiptu« kjer so demonstranti voditeljem držav poslali sporočilo, naj prisluhnejo svojemu ljudstvu. Tudi Srbija je revna, celo najrevnejša država v Evropi, kjer se umira od lakote, so dejali vodje protesta. Protestniki so nosili številne transparente. Na enem od njih je pisalo: »Srbija hoče volitve, življenje ne more več čakati«. Središče srbske prestolnice so že nekaj ur pred demonstracijami zaprli za promet in uvedli poostrene varnostne ukrepe. Kljub svarilom strokovnjakov za varnost, da bi lahko težave povzročale skupine nogometnih navijačev, so demonstracije minile mirno in brez incidentov. Policija je po demonstracijah prijela kakih 20 navijačev, ki so vzklikali protivladna gesla. Najnovejša javnomnenjska raziskava je pokazala, da z vlado premiera Miroslava Cvetkovica ni zadovoljnih kar 70 odstotkov Srbov, več kot 60 odstotkov pa jih meni, da država ne gre v pravo smer. Ljudi med drugim jezijo letošnje podražitve osnovnih živil. (STA) ITALIJA - Proti Berlusconiju in njegovi nedemokratični politiki Civilna družba dviguje glas V Milanu 10 tisoč ljudi s Savianom - Demokrati končali skupščino s »programom za Italijo« MILAN - V Italiji je bila včeraj vrsta protestnih dogodkov proti pre-mierju Silviu Berlusconiju. V Milanu se je zbralo skoraj 10.000 premierjevih nasprotnikov, med njimi intelektualci in umetniki, kot Umberto Eco, Roberto Saviano in Moni Ovadia. »Tukaj smo, da branimo čast Italije in svetu sporočimo, da nismo vsi Italijani enaki,« je dejal Eco, medtem ko je Saviano poudaril, da je Berlusconi vzel demokracijo za talko. V Firencah se je demonstracij proti premierju in za ohranitev časti žensk udeležilo kakih 3000 ljudi. »Italija ni bordel,« so med drugim poudarjali protestniki. V preiskavi zaradi zlorabe oblasti in pomoči pri prostituciji je prišlo medtem do novih zapletov, kot je bil včerajšnji, ko je fotograf Fabrizio Corona prijavil vdor v svoj ateleje, kjer naj bi neznanci iskali fotografije golega Ber-lusconija. Corona je zanikal, da bi imel take posnetke. Milansko tožilstvo namerava prihodnji teden na sodišče vložiti zahtevo za hitro sojenje Silviu Ber-lusconiju, o začetku procesa pa bo nato odločala preiskovalna sodnica. Kot se je izvedelo včeraj, bodo preiskovalci jutri ali v torek zelo verjetno zahtevali takojšen proces samo zaradi izsiljevanja, medtem ko bodo za prekršek mladoletne prostitucije nadaljevali postopke za reden sodni proces. Berlusconi je včeraj v novem video prenosu znova zagotovil, da niti približno ne misli na odstop. Nasprotno, vlado je okrepil z vstopom Storacejeve skrajne desnice, ki bo dobila podtajniško mesto za poslanca Nella Musumecija. Premier je tudi napovedal nove reforme za okrepitev gospodarske rasti, kajti predčasne volitve bi bile v tem trenutku »huda škoda« za državo. »Nadaljevali bomo federalistično reformo, pospešili gospodarstvo, relansirali stanovanjski načrt,« je napovedal in dodal: »V Italiji smo lahko vsi vohunjeni, nismo svobodni, zato bo vlada v parlament kmalu poslala ukrepe za omejitev prisluškovanja.« Največja opozicijska stranka pa je včeraj v Rimu končala svojo nacionalno skupščino z okrepljenim prepričanjem v svojo sposobnost, da poskrbi za konec »Berlusconijevega desetletja«. Tokratna je bila tretja skupščina za izdelavo »programa za Italijo«, ki je torej zdaj nared in Demokratski stranki omogoča, da vsem opozicijskim silam, vključno s tretjim polom, predlaga »vladno agendo«, ki ne bo samo »proti Berlusconiju«, ampak za čas po njem. te DIME ■U.lia libera « ^ Roberto Saviano na prireditvi, s katero so premierja pozivali k odstopu ansa per ur d ^fiiHJofi r i J Srž kritike demokratov do vladne koalicije torej ni več premierjev življenjski stil, ampak »stečaj berlusco-nijevskega desetletja«, je dejal sekretar Bersani, medtem ko je DAlema do- dal, da je bilo to desetletje »nične gospodarske rasti«. Z Bersanijevi zaključki dvodnevnega zasedanja so se v glavnem strinjale vse struje v stranki, vključno z Veltronijevo. Z izmenjavo ratifikacijskih listin začel veljati novi Start MUENCHEN - Zunanja ministra ZDA in Rusije, Hillary Clinton in Sergej Lavrov, sta si včeraj ob robu Munchenske varnostne konference na krajši slovesnosti izmenjala ratifikacijske listine novega sporazuma o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve Start. S tem je novi Start tudi uradno začel veljati.Clintonova je ob tem povedala, da gre za sporazum, ki zmanjšuje jedrsko nevarnost za Rusijo in ZDA in ob tem tudi za ves svet, Lavrov pa je pohvalil načela enakopravnosti in nedeljive varnosti, ki veljajo v sporazumu, in poudaril, da bo ta prinesel povečanje mednarodne stabilnosti. Po njegovih besedah sporazum pomeni trden temelj za sodelovanje med ZDA in Rusijo na mnogih področjih. Fiat v Detroit? Marchionne zanika selitev TURIN - O možnosti, da bi se družba Fiat po združitvi s Chryslerjem v teku treh do štirih let preselila v Detroit, se je vnela ostra polemika s sindikati in turinskim županom v prvi vrsti. Prvi mož avtomobilskega koncerna je tako včeraj v telefonskem pogovoru z ministrom za delo Sacconijem to možnost zanikal, češ da je govoril le o hipotezi. Marchionne je ministru povedal, da reorganizacija družbe še ni bila odločena, tako kot tudi ne selitev vodstva kocerna iz Turina. Atene in Skopje se spet lasata za simbole ATENE - Rokometašice Ariona so po priporočilu grške rokometne zveze odpovedale včerajšnjo prvo tekmo osmine finala evropskega pokala challenge z makedonskim Žitom iz Prilepa. Grke je zmotil grb na dresih makedonske ekipe s 16 sončnimi žarki. Grki grb, ki simbolizira vse Makedonce na svetu, imenujejo »zvezda iz Vergine«, Makedonci pa »zvezda iz Kutleša«. Makedonci so ob osamosvojitvi - zaradi grškega pritiska - že morali zamenjati zastavo in grb s simboli Filipa II. Makedonskega, očeta slovitega makedonskega kralja in vojskovodje Aleksandra Velikega. O razpletu grško-makedonskega dvoboja bo odločala tekmovalna komisija pri Evropski rokometni zvezi (EHF). Ta je v minuli sezoni odpovedano tekmo med grškim Megasom in Žitom iz Prilepa registrirala v korist makedonske ekipe. 22 Nedelja, 6. februarja 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Pri kralju galebov 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumentarec: Muzika od Trsta do Trbiža; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik 7.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik - L.I.S. 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua im-magine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnev-nik/Focus 14.00 Variete: Domenica in 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Nan.: Fuoriclasse 23.35 Aktualno: Speciale Tg1 0.40 Nočni dnevnik 1.05 Aktualno: Applausi - Teatro e arte 2.20 Glasb.: Sette note Rai Due Rai Tre 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Variete: L'almanacco del Gene Gnocco 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: Telecamere 1.35 Vremenska napoved U Rete 4 7.05 Nan.: Avvocato Porta 9.20 Dok.: Sar-degna - Da Tavolara a capo Caccia 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Piane-ta mare 13.55 Aktualno: Donnaventura 14.45 Nan.: Suor Therese 16.30 Film: Su-garland Express (dram., ZDA, '75, r. S. Spielberg, i. G. Hawn, B. Johnson) 18.55 Dnev- nik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Film: Il comandante Florent - Vendetta pri-vata (polic., Fr., '04, r. M. Perrotta, i. C. Tou-zet) 23.30 Šport: Controcampo 1.25 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Nan.: Le regole dell'amore 10.30 Film: Io e zio Buck (kom., ZDA, '89, r. J. Hughes, i. J. Candy, A. Ma-digan) 11.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.45 Resničnostni show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domeni-ca 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Fi-lippi) 0.45 Aktualno: Terra! 1.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.15 Variete: Striscia la domenica O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Variete: Cartoon flakes Weekend 7.20 Aktualno: Art Attack 9.00 Nan.: Karku 9.25 Nan.: Unfabulous 10.10 Atualno: A come Avventura 11.00 Variete: Ragazzi c'e Voyager 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che...apettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Variete: Crazy parade 19.05 Nan.: Il puma 19.55 Variete: Crazy Parade 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita anticrimine 21.45 Nan.: Castle 22.35 Šport: La dome-nica sportiva 1.00 Dnevnik 1.20 Aktualno: Protestantesimo 1.50 Vremenska napoved 7.00 Nan.: La vita secondo Jim 7.45 Risanke 10.45 Film: Scooby-Doo e il terrore del Messico (ris., ZDA, '03) 11.40 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Nan.: Sms - Squadra molto speciale 14.14 Film: Odissea (zgodnt., ZDA, '97, i. A. Assante) 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.40 Nad.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.15 Film: Amore a prima svista (kom., ZDA, '01, i. G. Paltrow, J. Black) 20.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.25 Film: Tutti pazzi per l'oro (kom., ZDA '08, r. A. Tennant, i. M. McConaughey, K. Hudson) 20.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.35 Variete: Saturday Night Live 1.40 Po-ker1mania ^ Tele 4 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.40 Nan.: La grande vallata 8.30 Film: I motorizzati (kom., It., '62, i. N. Manfredi, U. Tognazzi) 10.10 Nan.: Agente Pepper 11.00 Aktualno: Tgr Estovest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Teleca-mere, Racconti di vita, Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Dnevnik, In 1/2 h 15.00 Dnevnik -kratke vesti L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle fal-de del Kilimangiaro 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Presadiretta (v. Riccardo Iacona) 7.00 Aktualno: A casa dell'autore 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Aktualno: Salus Tv 8.15 Aktualno: Musa Tv 8.25 Aktualno: Italia economia e prometeo 8.35 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 9.30 Dok.: Splendori d'Italia 10.35 Variete: Mukko Pal-lino 11.00 Dok.: Borgo Italia 11.25 Šport: Ski magazine 11.55 Dok.: Italia magica 12.25 Variete: Chef a sorpresa 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Domenica e sempre domenica 13.10 Aktualno: Qui Slovenia 13.15 Aktualno: Musica, che passione! 13.55 Variete: Camper Magazine 14.30 Attenti al cuoco, finale 16.35 Dok.: Cavallo... che passione 17.35 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik in športne vesti 22.30 film: La sera da ballo (kom., '88) 0.10 Talk show: A tambur battente 1.20 Film: complotto a Cremlino (triler, '89) La l Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Spet doma 21.45 Intervju: Ciril Zlobec 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.20 Mini serija: Sherlock 0.55 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 0.30 Zabavni infokanal 8.15 Skozi čas 8.25 Globus (pon.) 9.10 Brasscussion, mednarodni trobilni in tolkalni ansambel 9.55 Hinterstoder: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. vožnje 10.45 Pod klobukom (pon.) 11.25 Pomagajmo si 12.55 Hinterstoder: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. vožnje 13.45 Oberstdorf: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki - ekipno, prenos 15.55 Presque Isle: SP v biatlonu, zasledovalno (m), prenos 16.45 Oberstdorf: SP v nordijskem smučanju: smučarski skoki - ekipno, 2. serija, posnetek 17.55 Presque Isle: SP v biatlonu, zasledovalno (ž), prenos 19.50 Žrebanje lota 20.00 ARS 360 20.15 Dok. serija: Veliko, večje, največje 21.05 Nad.:Junak našega časa 22.00 Na utrip srca - Glasb. film: Moč usode 22.50 Janez Gregorc-Vla-sto Dedovič: Nori malar, tv priredba baleta SNG Opera in Balet Ljubljana (pon.) 23.45 Nad.: Nujni primeri (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Tedenski pregled 8.30 Dokumentarna oddaja 10.20 21.05 Žarišče 12.0016.40 Na Tretjem... 13.30 Poročila TVS1 14.15 Dok. odd.: Dosje organizacija TIGR 17.30 Poročila TVS1 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Slovenija in Evropa 20.50 Zrcalo tedna 22.15 Dok. odd.: Izginjajoči moški Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Euronews 14.15 Tednik 14.45 »Q« -trendovska oddaja 15.30 Sredozemlje 16.00 Jararaja - glasbena oddaja 16.45 Dok. odd.: City folk 17.15 Potopisi 17.45 Vsedanes -Svet 18.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premier 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.00 Koncert: resna glasba 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik 0.50 Čez-mejna Tv - TDD "i Tv Primorka 16.00 0.15 Videostrani, Tv prodajno okno 16.30 Kmetijska oddaja 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Koncert tolkalske skupine Rhytm Xing v Ajdovščini 22.30 Veliko platno 23.20 Velenje, mesto rocka: Res Nullius LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 3.20 Dok.: La7 Doc 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Jag - Av-vocati in divisa 16.00 Film: Bugsy (dram., ZDA, '91, r. B. Levinson, i. H. Keitel) 19.05 Resničnostni show: Chef per un giorno 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Tuono blu (akc., ZDA, '83, r. J. Badham, i. R. Scheider) 0.00 Dnevnik 0.15 Super Bowl: Green Bay Packers - Pittsburgh Stelers (f" Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.25 Pustolovščina na otoku 9.55 Sv. maša 11.00 Izvir(n)i 11.25 Ozare (pon.) 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! 14.30 Slovenski magazin 15.00 NLP s Tjašo Železnik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lo-rello Flego 15.40 Športne novice z Anžetom Bašljem 15.50 Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom 16.25 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglasi 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 NLP s Tjašo Železnik 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 pop Pop TV 8.00 Jagodka (ris.) 8.25 Winx klub (ris.) 8.50 YooHoo in prijatelji (ris.) 9.05 Radovedni Jaka (ris.) 9.15 Rori, dirkalnik (ris.) 9.25 Medved Rupert (ris.) 9.35 Ben 10 (ris.) 10.00 Bakuganski bojevniki (ris.) 10.25 Športni magazim 11.30 Slastna gospodična (dok. serija) 12.05 Mamice na preizkušnji (dok. serija) 13.05 Prenova z Debbie Travis (dok. nan.) 14.05 Film: Martha Stewart za rešetkami (drama, ZDA, '05) 15.45 Življenje ni šala (krim. nan.) 16.40 Film: Dekleta iz visoke družbe (rom. kom., ZDA, '03) 18.20 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Na morju (kom., ZDA/Kanada, '97) 21.55 Eli Stone (hum. nan.) 22.50 Ure do večnosti (drama, ZDA/VB, '02) 0.55 Plovba v Avstralijo (dramska serija, VB, '05) 2.40 24UR, ponovitev, Novice 3.40 Nočna panorama (reklame) Kanal A 8.05 10.45 Malezijske želve (dok. drama) 9.05 Dinotopija (pust. serija) 9.55 Pustolovščine Shirley Holmes (mlad. nan.) 10.25 Dežela pred časom (anim. film) 11.55 Nova Heidi (mlad. serija) 12.25 Šola za de-skarje (drem. serija) 12.55 Princ z Bel Aira (hum. serija) 13.25 Merlinove pustolovščine (pust. nad.) 14.20 Peklenski teden (hum. nan.) 14.50 Kako sem spoznal vajino ma- mo (hum. nan.) 15.20 Film: Poletni ulov (rom. kom.) 17.10 Teksaški mož postave (akc. nan.) 18.05 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.35 Skrita kamera 19.10 The Big Game (zabava) 20.00 Film: Poslednji skavt (akc., ZDA, '91; i. Halle Berry) 21.55 Film: Nebotičnik v plamenih (akc., ZDA, '74) 0.55 Balkan Inc. (krim. nan.) 1.55 Kralji (dram. serija) 2.45 Love TV (erotika) 3.35 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mala Cecilijanka 2010; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: skladatelj in prirejevalec Danilo Bučar; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat: dekliška zasedba Plejade iz Ajdovščine; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservato-rio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Det-to tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.3015.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.10 Hinterstoder, veleslalom za moške, 1. vožnja; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.05 Hinterstoder, veleslalom za moške, 2. vožnja; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 13.45 Oberstdorf, smučarski skoki, ekipna tekma; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 17.45 Morda niste vedeli; 18.00 Hokej, Olimpija-Dunaj; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.00 Mozartine, prenos; 13.05 Arsove spominčice; 13.05 Evroradijski koncert; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica no-ster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Zaradi ljubezenskih težav boste v prihodnjih dneh slabe volje. Ne iščite tolažbe v družbi prijateljev, ampak naj bo prihodnji teden vaša prva skrb, da boste popravili odnose s partnerjem. m^l BIK 21.4.-20.5.: V prihodnjem tednu boste glede nekaterih stvari preveč negotovi. Odločno zagovarjajte svoje odločitve, saj si boste le tako lahko povrnili samozavest. Ljubezen: dobro! jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem tednu boste brez prave volje. Poskušajte se razvedriti in preživite več časa v družbi prijateljev in družine ter manj pozornosti namenite službi. RAK 22.6.-22.7.: V prihod«« njem tednu se lahko zgodi, da se bodo vaši odnosi z družinskimi člani poslabšali. Bližnjim se oddolžite za konec tedna in jih odpeljite na izlet ali dobro kosilo. Denar: dobro! LEV 23.7.-23.8.: Bližajoče se (^^r obdobje bo za vas zelo stresno, zato se boste za nekaj časa oddaljili od družine in prijateljev ter se posvetili svojim obveznostim. Ljubezen: čakajo vas lepi trenutki! DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu vas lahko čaka prepir s sodelavcem, zaradi katerega bo padla vaša produktivnost in izgubili boste delovni zagon. Poskušajte se motivirati. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V ^ ^ službi se bodo izboljšali odnosi med vami in vašim nadrejenim, zato boste bolj produktivni in bolj polni delovne vneme. Pazite, da vam tega ne bodo očitali sodelavci. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Poskrbite zase in za svoje zdravje ter se z vitamini dobro pripravite na hladno vreme. V prihodnjem tednu boste lahko spoznali osebo, s katero lahko postanete dobra prijatelja. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Oseba, ki ste jo v preteklosti pustili na cedilu, vam je napake verjetno že odpustila. Pokličite jo in se o tem pogovorite z njo. S prijatelji se boste odlično ujeli. KOZOROG 22.12.-20.1.: Primanjkovalo vam bo energije, zato si na delovnem mestu ne nalagajte preveliko obveznosti. Bolj kot pridne roke, vam bo tokrat koristila iznajdljiva glava. Ljubezen: srednje. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Vaše počutje bo precej spremenljivo, odvisno od tega, kaj boste trenutno počeli. V slabo voljo vas bodo spravljale predvsem misli na posel. V službi se boste kmalu počutili bolje. RIBI 20.2.-20.3.: Planeti so vam večinoma naklonjeni. Svoje odločitve boste izpeljali taktno in dosledno. Včasih boste vendarle nekoliko preveč zamišljeni in zasanjani ter zaradi tega manj učinkoviti. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 6. februarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.00 Prenos Prešernove proslave iz Cankarjevega doma v Ljubljani, sledita Deželni TV dnevnik in Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in focus 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Caccia al re - Le narcotici (It., i. Raffaella Rea) ^ Rai Due V" Rai Tre 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Il trasformista (kom., It., '02, r.-i. L. Barbareschi) 23.10 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuori orario K Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nad.: Hamburg Distretto 21 16.15 Film: Cocoon - Il ritorno (fant., ZDA, '88, i. D. Ameche) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amo-re 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film:True Lies (akc., ZDA, '94, r. J. Cameron, i. A. Schwarzenegger) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.20 Film: Driven (akc., ZDA, '01, i. S. Stallone) 2.05 Nočni dnevnik Canale 5 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Premio Lavoro 2011 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque 9.55 Dnevnik - Ore 10 10.00 Resničnostni show: Grande Fratel-lo Pillole 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 14.10 Nan.: Cen-toVetrine 14.45 Resničnostni show: Uo-mini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milio-nario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.00 Variete: Stri-scia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Resničnostni show: Grande fratel-lo (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.05 Nan.: Zorro 9.30 Aktualno: Protestante-simo 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Nan.: Close to home 0.10 Dok.: Rai 150 anni - La Storia siamo noi 1.00 Dnevnik - Parlament 6.35 Risanka 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: Beautiful - Una vita da miss (kom., ZDA, '00) 11.15 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ri-stretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Tras-format 21.10 Nan.: CSY: NY 23.00 Nan.: Fringe 0.45 Nan.: Saving Grace 1.35 Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Re-gione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone note-voli 9.05 Aktualno: Agora, sledi Agora Brontolo 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario Italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (5. februarja 2011) Vodoravno: lokostrelec, enostavnost, Vera, Tacit, Isere, Č. I., et, T. K., R. S., Jaro, met, makadam, Napolitano, gin, ratar, P. N., partizan, mandatar, amaro, gulag, Erato, rapir, Edi, Eil, Cam, dno, Gorica, Ojnik, odrnik, Sedan, Ajax, Natko, Tjaša, tara; na sliki: Giorgio Napolitano. Mala križanka, vodoravno: 1. strah, 6. KROMA, 7. logar, 8. opora, 9. pivot, 10. Ni, 11. Nolte, 14. Avari, 15. teror, 16. O. C., 17. Te. 7.05 Dnevnik 7.35 Variete: Domani si vedra (pon.) 8.05 Šport: Ski Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Nan.: La saga dei Mc Gregor 11.55 Variete: Camper Magazine 12.45 Dok.: Wild Adventure 13.10 Aktualno: Videomotori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Rivediamoli 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Musa TV 19.10 Aktualno: Italia economica e Prometeo 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Udinese a giochi fatti 21.45 A tambur battente 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Nogometna tekma: Triestina - Empoli La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: L'avventurie-ro (pust., It., '67, r. T. Youg, i. A. Quinn) 15.55 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: Mac Gyver 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Dnevnik 0.00 Nan.: N.Y.P.D. 2.00 Film: Il fiacre n. 13 - Delitto (dram., It., '48, i. M. Herrand) Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna 6.55 Tv prodaja, napovednik 7.00 Poročila 7.00-9.00 Dobro jutro, Poročila 10.00 Poročila 10.10 Ris.: Prihaja Nodi - Škrat Toni (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetlični-ki (pon.) 10.30 Besedi na sledi - Simon Gregorčič 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.30 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 18.35 Risanke 16.10 Otr. odd.: Nočko - Najdiptiček 16.20 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Dieta iz davnine 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Prešernova proslava, prenos iz Cankarjevega doma 21.10 Prešerno po Prešernu 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.30 Glasbeni večer 23.30 Prešeren v glasbi in plesu 0.00 Jani Golob: Krst pri Savici, televizijski balet 0.40 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 0.45 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 9.30 Gremo na smuči (pon.) 10.00 Dobro jutro 12.35 Sobotno popoldne 14.50 Izvir(n)i (pon.) 15.20 Ars 360 (pon.) 15.40 Umetni raj (pon.) 16.05 Slovenci v Italiji (pon.) 16.35 Kaj govoriš?=So vakeres? (pon.) 16.50 Posebna ponudba 17.15 To bo moj poklic (pon.) 17.40 Nad.: Umazani ples (pon.) 18.05 slovenski magazin (pon.) 18.30 Prvi in drugi (pon.) 19.00 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo 19.30 Univerza 20.00 Aritmija 20.50 Dok. serija: Čudoviti svet Alberta Kahna 21.45 Bleščica 22.15 Film: Pet krat dva 23.45 Dok.: Alahove neveste (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.1012.15 Tedenski pregled 8.00 Novice 9.00 Novice 11.1016.15 Slovenija in Evropa 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Črno beli časi 15.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Parasomnija - Nemogoče spanje Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom -vsestranska ustvarjalnost 15.30 Koncert: resna glasba 16.10 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione - magazin 21.00 Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Špor-tel 23.00 Primorska kronika 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv -TDD Tv Primorka pop pop TV 7.20 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 TV prodaja, Reklame 9.20 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.10 TV prodaja, Reklame 10.40 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 11.35 TV prodaja, Reklame 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 15.55 Sebična ljubezen (dramska serija) 17.00 24UR po- poldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.55 Film: Dvojčka (kom., ZDA, '88) 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10Vitez za volanom (fant. serija) 0.05 30 Rock (hum. serija) 0.35 Policista (krim. serija) 1.25 24UR, ponovitev, Novice 2.25 Nočna panorama, Reklame Kanal A 6.559.30 Družina za umret (hum. serija) 7.30 ŠKL, Športni magazin 8.30 11.05, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.00 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.30 23.40 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.0016.10 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 12.50 TV prodaja, Reklame 13.20 Film: Morilec za volanom (drama, ZDA, '84) 15.05 Nora Pazi, kamera! 17.05 Na kraju zločina: New York (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Danes boš umrl (akc., ZDA, '05) 21.40 Film: Ubila bom bila 1 (triler, ZDA, '03) 0.10 Film: Dva Ja-kea (kom., ZDA, '90) 2.00 Love TV (erotika) 2.50 Nočna ptica (erotika) 9.00 Videostrani, Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 12.00-15.00 Novice in videostra-ni 11.05 23.30 Tv prodajno okno, video-strani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Kultura: Predstava »Sovražnik ljudstva« v SNG Nova Gorica 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Objektiv 21.00 In line hokej: Emok.si Mufloni - Piščanci Postojna 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Valentina Smej Novak - Vsakdanje pomembno, 1. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 20.00 Prenos Prešernove proslave iz Cankarjevega doma v Ljubljani, sledi zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.33 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Prenos državne proslave ob Kulturnem prazniku; 21.15 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.0014.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.0019.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glo-cal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.02, 11.00 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar an- kete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Tel-star; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat - Matjaž Ambrožič o dogajanju v Londonu; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zuccato; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.00 Na predvečer slovenskega kulturnega praznika - pogovori z letošnjima Prešernovima nagrajencema in nagrajenci Prešernovega sklada; 20.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 4 Nedelja, 6. februarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - A-liga Udinese melje kot stroj Matri prebudil Juventus V Vidmu tudi 100. zadetek Di Nataleja za videmski klub Udinese - Sampdoria 2:0 (2:0) Strelca: Sanchez v 18. in Di Natale v 40. min. Udinese (3-5-): Belardi 7, Bena-tia 6, Zapata 6,5, Coda 6; Isla 6, Abdi 6 (od 80. Pinzi), Inler 7, Asamoah 6, Armero 6 (od 89. Domizzi); Sanchez 7,5, Di Natale 6,5 (od 46. Denis 5). Sampdoria (4-4-): Curci, Lucchi-ni 5,5, Volta 6, Martinez 6, Ziegler 6; Dessena 5 (od 75. Mannini 6), Palom-bo 5,5, Tissone 5 (od 58. Guberti 6), Koman 5,5; Biabiany 6, Maccarone 5 (od 51. Macheda). VIDEM - Po delnem spodrsljaju proti Bologni je Udinese v vnaprej igrani tekmi A-lige spet ubral pravo pot. Po zimskem prestopnem roku oslabljena Sampdoria mu na stadionu Friuli ni bila kos. Prvi polčas je bil pravi monolog gostiteljev, skoraj vse najnevarnejše akcije pa je navdihnil ali sam vodil Čilenec Sanchez v sodelovanju z zdaj že živo legendo videm-skega kluba Di Natalejem. Prvi zadetek je padel po prostem strelu »Toto-ja«, ki ga je Sanchez z glavo preusmeril v mrežo, lepši pa je bil drugi zadetek pri katerem sta si napadalca zamenjala vlogi. Sanchez je krasno podal v globino, Di Natale pa je s spretnim dotikom dosegel svoj 100. gol v dresu videmskega prvoligaša. Demoralizira-ni gostje so bili brez moči, Maccaro-ne in Biabiany nista imela uporabnih žog, obramba pa je naredila celo vrsto napak. V drugem polčasu je Sampdoria pokazala nekaj več. Vratar Udineseja Belardi, ki je nadomestil poškodovanega Handanoviča, je mojstrsko odbil prosti udarec Zieglerja, gostje pa so sedem minut pred koncem zadeli prečko z Manninijem. Vendar niso pokazali dosti. Po tekmi je Di Natale, ki je v A-ligi 18 zadetkov dosegel tudi za Empoli, dejal, da cilja zdaj na rekordnih 144. golov Montelle. Cagliari - Juventus 1:3 (0:1) Strelci: Matri v 20., Acquafresca (C) v 51., Matri v 75. in Toni v 82. min. Juventus je prekinil niz neugodnih rezultatov (trije zaporedni porazi) s pomembno zmago v Cagliariju. K njej je zagotovo pomemben delež prispeval novi (in tokrat večji del tekme tudi edini) napadalec Alessandro Ma-tri, ki je dosegel dva gola in pokazal precej več kot je v dresu turinskega kluba doslej pokazal Amauri. Res pa je tudi, da je vratar Cagliarija Agazzi naletel na slab dan. Juventus je pokazal napredek tudi glede igre, šele čas pa bo pokazal, ali lahko govorimo o preobratu. Piko na »i« je sedem minut pred koncem postavil Toni, s čimer je pokazal, da tudi on ne želi biti le rezerva. VRSTNI RED: Milan 48, Napoli 43, Inter in Lazio 41, Udinese 40, Roma 39, Juventus 38, Palermo 37, Ca-gliari 32, Chievo 30, Fiorentina 28, Sampdoria in Genoa 27, Bologna 26, Parma 25, Lecce 24, Catania 23, Ce-sena 21, Brescia 19, Bari 14. DANES: ob 15.00 Bologna - catania, Brescia - Bari, Genoa - Milan, Lazio - Chievo, Lecce - Palermo, Na-poli - Cesena, Parma - Fiorentina, ob 20.45 Inter - Roma. 100. »videmski« gol, proslavljanje in rumeni karton za Di Nataleja ansa NOGOMET Edi Reja: »S pogodbo se ne mudi« NEAPELJ - Čeprav je predsednik Lazia Lotito že dejal, da želi obnoviti pogodbo z Edijem Rejo, strokovnjak iz Ločnika tega še ni potrdil. »Dobro me poznate, nikoli rad govorim o pogodbi sredi sezone. To ne pomeni, da ne želim več trenirati Lazia. Nasprotno, z upravo kluba smo že govorili o smernicah, vendar zdaj o pogodbi nočem razmišljati. V moji karieri je bilo vedno tako,« je dejal Reja, ki ve, da ga v Rimu čakajo težki časi. Začetek sezone je bil (nerealno) sanjski, po novem letu pa je ekipa zelo popustila in navijači so nazadnje celo začeli protestirali, žvižgali so tudi Reji. Poleg tega se ekipa med prestopnim rokom ni okrepila. »Škoda, nekaj svežih zamenjav, bi potrebovali,« je priznal Reja včeraj. Lazio bo danes igral proti Chievu. NOVAKOVIČ - V tekmi 21. kroga nemške nogometne bundeslige je Bayern iz Münchna doživel v Kol-nu prvi poraz po 15 letih. Bavarci so po prvem polčasu že vodili z 2:0, Koln pa je v drugem polčasu dosegel tri gole. Junak tekme je bil slovenski repre-zentant Milivoje Novakovič, ki je v 17. minuti dosegel gol za 2:2, enajst minut kasneje pa je postavil končni izid. V bundesligi premočno vodi Bayern iz Leverkusna, Bayern München je tretji, Kol pa se bori za obstanek. ZAMENJAVA - Argentinec Marcelo Bielsa je potrdil, da predčasno zapušča selektorski stolček Čila. Po lanskem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki je podaljšal pogodbo do leta 2015. ODBOJKA - Srednjeevropska liga: ACH Volley - Salonit 3:0; 1. ženska DOL: Hit Gorica - Luka Koper 3:1. KOŠARKA - A1-liga: Sassari -Teramo 89:69. Liga NLB: Krka - Rad-nički 88:73, Cibona - Crvena zvezda 86:78. Priložnosti so, strelcev pa ni Empoli dvakrat zadel z isitm igralcem, gostitelji pa so v nasprotnikovem kazensme prostoru povsem neučinkoviti - Požrtvovalnost ni dovolj NOGOMET - Triestina vse bolj tone Triestina - Empoli 1:2 (1:1) STRELCA: v 23. in v 30.dp Coralli, v 35. Antonelli TRIESTINA (4-4-2): Colombo 6; DAmbrosio 6, Cottafava 5,5, Malago' 5,5, Longhi 6; Antonelli 6,5 (33.dp Della Roc-ca 5,5), Lunardini 6 (21.dp Dettori), Gissi 6, Miramontes 5,5 (23.dp Bariti 6); Testini 6, Marchi 5. Trener: Salvioni. EMPOLI (4-3-1-2): Handanovič; Vinci, Mori, Stovini, Gorzegno; Musacci; Saponara (1.dp Fabbrini), Moro, Valdifio-ri (44.dp Soriano), Forestieri (29.dp Nar-dini); Coralli. Trener: Aglietti. SODNIK: Baratta iz Salerna 5,5; IZKLJUČITEV: trener Triestine Salvioni v 25.; OPOMINI: Antonelli, Gissi, Gorzegno, Musacci, Handanovič; GLEDALCEV: 4.000. Zdaj pa bo res trda. Triestina je morala včeraj priznati premoč Empolij in se je po tem porazu znova znašla na repu lestvice. Sicer je bila povsem enakovredna go- stom, a v nogometu običajno prevlada ekipa, ki doseže večje število golov oziroma razpolaga z igralci, ki znajo zadeti. Empo-li ima Corallija, Triestina nikogar. IZBIRE - Nova nakupa Dettori in Taddei sta sedla na klop za rezerve, saj je Salvioni raje zaupal »starim znancem«. V napadu je pevladala dvojica Marchi-Testi-ni, medtem ko je na levem pasu igral Mi-ramontes. Longhi je le okreval in zagotovil svoj običajen doprinos v obrambi. Trener gostov Aglietti je postavil Musaccija pred obrambo, edinemu napadalcu Co-ralliju pa je v fazi napada pomagala dvojica napadalnih vezistov Forestieri-Sapona-ra. Zlasti Forestieri je bil stalen trn v peti obrambe Triestine. O TEKMI - V prvih petih minutah tekme je Triestina dvakrat poskušala z razdalje (Miramontes in nato Marchi) in zlasti drugi poskus je bil sila nevaren: ko ne bi žoga švignila za nekaj centimerov mimo vrat, bi bil Handanovič primoran pobrati »Virtualni« predsednik Fantinel, ki ga uprava Triestine prejšnjič ni dovolili vnesti v stadion, je včeraj kraljeval pred njim kroma žogo iz mreže. Po nevarnem strelu Fore-stierija (odločilno je posegel Malago') je Triestina še dvakrat zapretila: najprej s Cot-tafavo (visok strel z glavo), nato s Testini-jem (po dolgi podaji Antonellija se je Testini lepo obrnil in streljal, a Handanovič je le posegel). V isti minuti, 23., je Empoli Triestino kaznoval. Na sredini igrišča sta igralca gostov trčila, eden od dveh je obležal, a sodnik ni zažvižgal, Empoli je igral dalje in presenetil domače, ki so čakali na prekinitev. Tako je Saponara čisto sam pobegnil po desnem pasu in podal do Coralli-ja, ki je žogo le položil v prazna vrata. Domači igralci so dolgo časa protestirali tako z igralci Empolija kot s sodnikom, razjarjenemu trenerju Triestine pa je povprečen Baratta pokazal pot do slačilnice. Salvioni je komaj prestal tri kroge kazni, čaka pa ga najbrž nova kazen, saj je proti Barattove-mu pomožnemu sodniku Tommasiju izrekel kar nekaj nespodbunih besed (in nekateri celo trdijo, da ga je pljunil!). Triesti- na je vsekakor na »nepravico« reagirala in še pred koncem polčasa izenačila. Mira-montes je pobegnil po levi in podal proti sredini kazenskega prostora, tu je bil Marchi, ki pa je videl, da je za njim Anto-nelli v boljšem položaju, tako da mu je prepustil strel in domača številka 9 je bila neizprosna. V nadaljevanju je bila Triestina manj učinkovita in Empoliju ni prišla do živega. Gostje so v bistvu le branili neodločen izid, s katerim so se navsezadnje tudi zadovoljili. Po 25 dolgočasnih minutah pa je Ba-riti takoj po vstopu razživel tekmo. Na levi je preigral dva nasprotnika in krasno podal v sredino kazenskega prostora, kjer je Marchi žogo z glavo preusmeril proi golu, a na črti je žogo odbil Stovini in tako rešil svoje pred kapitulacijo. Pet minut kasneje je Triestino čakala ledena prha. Strela Val-difiorija se je z glavo dotaknil Coralli in tako ukanil Colomba. Tržačani so poskušali še drugič nadoknaditi zaostanek, a v 20 minutah so ustvarili le eno nevarno priložnost z Della Rocco, ki pa je z volejem ciljal rahlo previsoko. V 94. minuti je poskušal celo vratar Colombo, ki se je podal v napad a njegov strel z glavo je »kolega« Handanovič dvignil nad prečko. PA ŠE TO - Med kupoprodajno borzo Triestina ni kupila napadalcev. Najbolj »odmeven« prihod je bil polšpica Brescie Taddei, ki je celo tekmo spremljal s klopi za rezerve. Gre temu kaj dodati? JE ŠLO - Kot običajno so se igralci trudili in potrosili do zadnje kapljice energije. Top: Longhi je bil pozoren v obrambi in stalno pomagal soigralcem v napadu, Antonelli pa najnevarnejši v napadu. NI ŠLO - Brezvezno je stalno ponavljati iste zadeve, ampak je Empoli ustva- ril tri priložnosti in Coralli jih je vnovčil dve, Triestina precej več, a ni nikogar, ki bi jih izkoristil. Flop: Miramontes je bil na desni nekonstanten in neučinkovit, Marchi pa enostavno ne sodi v B-ligo. V 90 minutah preteče ogromno kilometrov, a žal nogometna tekma ni Bavisela... Iztok Furlanič B-LIGAlZIDIReggina - Padova 1:1, Ascoli - Piacenza 3:1, Atalanta - Pescara 1:0, Cittadella - Siena 0:0, Grosseto - Novara 0:1, Modena - Crotone 1:1, Portogruaro - Frosinone 0:1, Torino - Sassuolo 1:2, Triestina - Empoli 1:2, Varese - Albinoleffe 3:0, jutri ob 20.45 Livorno - Vicenza Atalanta 25 15 5 5 32:18 50 Novara 25 13 9 3 45:21 48 Siena 25 13 9 3 41:21 48 Varese 25 11 10 4 31:16 43 Padova 25 8 11 6 38:30 35 Livorno 24 9 8 7 34:30 35 Reggina 25 9 8 8 29:27 35 Torino 25 9 8 8 29:31 35 Empoli 24 7 12 5 28:23 33 Pescara 24 8 8 8 26:26 32 Vicenza 24 9 4 11 26:30 31 Grosseto 25 8 7 10 26:30 31 Crotone 25 6 12 7 24:27 30 Modena 25 6 12 7 26:32 30 AlbinoLeffe 25 7 7 11 31:42 28 Cittadella 25 6 9 10 28:32 27 Sassuolo 25 7 6 12 26:30 27 Piacenza 25 5 10 10 31:40 25 Portogruaro 25 6 7 12 22:37 25 Ascoli (-6) 25 7 9 9 26:31 24 Triestina 25 4 11 10 19:31 23 Frosinone 25 5 8 12 24:37 23 PRIHODNJI KROG: 11.2 ob 20.45 Atalanta - Siena, 12.2. ob 15.00 Crotone - Albinoleffe, Empoli - Ascoli, Frosinone - Cittadella, Modena - Reggina, Padpova - Triestina, Pescara -Varese, Piacenza - Grosseto, Portogruaro -Livorno, Vicenza - Sassuolo, 14.2. ob 20.45 Novara - Torino / ŠPORT Nedelja, 6. februarja 2011 25 SMUČARSKI TEKI - V Ribinsku Slovenki prva in druga na tekmi za svetovni pokal Vesna Fabjan zmagala pred Katjo Višnar - Petra Majdič ni nastopila RIBINSK - Vesna Fabjan in Katja Višnar sta poskrbeli za zgodovinski uspeh slovenskega smučarskega teka. Na prostem sprintu svetovnega pokala v Ribinsku je Fabjanova zmagala, Višnarje-va pa je bila druga. Tretje mesto je osvojila vodilna v skupnem seštevku, Poljakinja Justyna Kowalczyk. Ekipni uspeh je dopolnila še Alenka Čebašek z uvrstitvijo v četrtfinale, na koncu je bila 13. Kljub nekoliko okrnjeni konkurenci v Ribinsku, nekatere najboljše, vključno s Petro Majdič, so oddaljeno rusko prizorišče zaradi bližnjega svetovnega prvenstva raje izpustile, pa uspeh slovenskih tekačic na smučeh ni zato nič manjši. Fabjanova je ponovila lanski uspeh s tega prizorišča, kjer je prav tako zmagala, le nekaj centimetrov za njo je zaostala Višnarjeva, do prvih točk svetovnega pokala pa je prišla še Čebaškova, ki ji je za uvrstitev med najboljših dvanajst zmanjkala le stotinka sekunde. V finalu so se za končno zmago ob Višnarjevi in Fabjanovi udarile še Italijanke Magda Genuin, Marianna Longa in Follisova ter vodilna v skupnem seštevku Kowalczykova. Slovenki sta uprizorili hiter start, stopili na čelo kolone in v ospredju tekli tudi na strmem vzponu in spustu. Iz ozadja je napadala Ko-walczykova, ki je poskušala prehiteti tudi v ciljni ravnini. A sta bili Fabjanova in Višnarjeva pripravljeni na njen napad, uspešno sta ga odbili in si priborili zgodovinski uvrstitvi v karieri. »Resnično sem vesela, to je res krasno. Tukaj v Ribinsku vedno rada nastopam, tudi danes pa mi bo še kako ostal v spominu. Ponovila sem lansko zmago, za zgodovinski uspeh pa je z drugim mestom poskrbela še Katja. Slovenke smo glede na to tekmo, Vesna Fabjan in Katja Višnar kroma sploh ob odsotnosti Petre Majdič, že prava velesila tega športa. Res pa je, da je bila današnja tekma zame zelo težka. Pred samim startom sem bila zelo nervozna, ker sem potrebovala neko potrditev, da sem sposobna priti nazaj po vseh teh težavah z boleznijo. Upam, da se bo do svetovnega prvenstva forma še malo dvignila,« je po tekmi povedala Fabjanova. »To je vsekakor eden najlepših dni v mojem življenju,« pa je po tekmi dejala Višnarjeva. V moški konkurenci je zmagal Rus Aleksej Petuhov pred Norvežanoma Olo Vignom Hattestadom in Andersom Gloeerssnom. (STA) PRIMORSKI SMUČARSKI POKAL SK Devin ekipno drugi na 2. tekmi v Cerknem Na Cerknem je bila včeraj, v organizaciji SK Kalič iz Postojne, druga tekma Primorskega smučarskega pokala, ki je veljala tudi za 3. Miškotov pokal. Nastopilo je okrog 280 smučarjev iz Slovenije in zamejstva. Na društveni lestvici je absolutno zmago dosegel SK Kalič (4.730 točk) pred SK Devin (3.957) in SK Javornik (2.589). ŠD Mladina je bilo sedmo (1.206 točk), SK Brdina pa trinajsti. Najboljši čas je na tekmi med moškimi dosegel Matej Škerk (Devin, 38,94), med ženskami pa Katja Pivk (Javornik). ROKOMET Za Trst so zmagali mladi igralci Principe Trieste - Mestrino 29:27 (14:13) PRINCIPE PALL.TRIESTE: Modru-šan (14 obramb), Zaro (1); Carpanese 2, Nadoh 8 (3), Lo Duca 5, Visintin 3, Leone, Di Nardo 1, Dapiran, Pernic 1, Anici 2 (1), Radojkovič 4, Oveglia 3. Trener: Bozzola. MESTRINO: Danieli (10 obramb), Palmieri; Fabbian 5, Tavric 5, Allegro, Fol-li 3, Dal Monte 1, Tonini, Pegoraro, Luc-carini, Damian, Sirotic 5, Padrin, Vukoši-čic-Česo 8 (1). Trener: Česo. IZKLJUČITVE: Pall. Trieste 4 min, Mestrino 0; 7-METROVKE: Pall. Ts 4 (4), Mestrino 3 (1). Tržačani so se morali resnično potruditi, preden so strli odpor žilavega nasprotnika, a zelo pozitivna je novica, da gre za zmago mladih. Zgovoren je namreč podatek, da so zadnjih šest golov za domačo ekipo dosegli Oveglia (3), Anici (2) in Pernic (1). Očitno so Bozzolijevi varovanci občutili dolgo obdobje prekinitve prvenstva, saj so v napadu začeli zelo nepovezano. Po prvih tridesetih minutah so belordeči vodili le z golom prednosti, čeprav je Mo-drušan zbral kar pet obramb več od Da-nielija (9 proti 4). V napadu je bil učinkovit le Marco Lo Duca (štirje goli iz petih poskusov). Ko imajo pri Tržačanih težave zunanji igralci pa ni nikogar, ki bi v vlogi krožnega napadalca zagotavljal neko alternativno pot do gola. V tej vlogi sta se trudila najprej Carpanese in nato Pernic, a prvi se je tej vlogi le prilagodil, drugi pa nima še dovolj izkušenj za igranje na tej ravni. Največjo prednost so tržaški rokometaši imeli v 23. minuti (11:8), a Mestrino je po zaslugi Follija do prvega zvoka sirene znižal zaostanek na 14:13. Hrvaški strokovnjak Česo je svojo ekipo dobro postavil na igrišče, Mestrino pa je bil zlasti učinkovit na krilih. V drugem polčasu se je Mestrino razigral in po sedmih minutah vodil 18:16. Bozzola je poklical na klop tokrat neučinkovitega Radojkoviča in zaupal mladim. Odločitev se je kmalu obrestovala. Anici se je razigral in z asistencami in goli omogočil preobrat, ki ga je 40 sekund pred drugim zvokom sirene v protinapadu zajam-čil Pernic. (I.F.) RUGBY - Pokal šestih narodov Vedno nedorečeni Italijani proti Irski niso igrali slabo, a so na koncu le ostali praznih rok RIM - Italijanska reprezentanca v rugbiju je pričakovala, da bo v prvi tekmi Pokala šestih narodov premagala Irsko. Pokazalo se je, da so bila pričakovanja realna, toda računica se ni izšla in Irci so po »dropu«, ki so ga dosegli tik pred koncem tekme, na stadionu Flaminio v Rimu zmagali s 13:11 (3:6). Za Italijo je bil poraz še posebno pekoč, če vemo, da so po-vedli pet minut pred koncem, ko je točko - po res lepi akciji, dosegel McLean. Tekma je bila sicer zelo izenačena. Italija je že po nekaj minutah zaradi poškodbe izgubila Gorija. V prvem polčasu so »azzur-ri« stalno napadali, vendar se nikoli niso približali osnovni črti. Kljub temu se je polčas končal z vodstvom Italije s 6:3 po dveh uspešno izvedenih prostih udarcev Ber-gamasca. Takoj na začetku drugega polčasa je Irska z O'Driscollom dosegla točko in vodila vse do 35. minute, ko je pritisk gostiteljev obrodil točko McLeana. Prihodnjo soboto bo Italija v gosteh igrala proti Angliji, spet pa si uspeh lahko obeta na domači tekmi proti Walesu, ki bo 26. februarja. Čeprav Italija proti Irski ni igrala slabo, pa še vedno ostaja šibki člen pokala in se ji nikakor ne uspe tudi rezul-tatsko polnopravno vključiti med evropske velikane tega športa. Kritike že dalj časa letijo tudi na račun južnoafriškega selektorja Nicka Malletta, morda pa so v resnici pričakovanja preprosto prevelika. Pokal FED: Avstralija - Italija 1:1 HOBART - V dvoboju svetovne skupine pokala Fed. je po dvoboju posameznic stanje med Italijo in Avstralijo 1:1. Četrta igralka sveta, Francesca Schiavone, je morala nepričakovano priznati premoč Jarmili Groth, komaj 31. igralki na lestvici WTA,. V naslednjem dvoboju je peta igralka sveta Samantha Stosur, izgubila proti 16. igralki z lestvice WTA Pennetti. Bergamasco in Canale ustavljata Wallacea ansa Super Bowl, »kolosalne« številke ARLINGTON - Današnji finale lige NFL, tako imenovani Super Bowl, 45. po vrsti - je v ZDA dogodek leta. Pri nas ga bodo od 0.30 dalje v neposrednem prenosu predvajale TV postaje La7, Dahlia in Espn America, to je kanal 214 Sky. V Arlingtonu se bosta spopadli ekipi Pittsburgh Steelers in Green Bay Packers. Letos bo med Super Bowlom po napovedih največ zapravila ameriška avtomobilska industrija, ki se na vse pretege trudi izvleči iz krize. Zato je pripravljena za 30-sekundni oglas med tekmo odšteti med dva in pol ter tri milijone dolarjev. Sama gledanost tekme bo tudi sicer velika. V živo prek televizijskih ekranov naj bi si letos tekmo ogledalo rekordno število gledalcev, v ZDA pričakujejo, da bodo znova izboljšali rekord, ki ga ima lanski finale med New Orlean-som in Indianapolisom (106,5 milijona gledalcev). Super Bowl 45 bo «kolosa-len» tudi po zaslugi številnih težkokategornikov na zelenici. Kar 26 igralcev v obeh moštvih namreč tehta več kot 135 kilogramov. Za primerjavo - zmagovalna ekipa Green Baya izpred 45 let v moštvu ni imela igralca, težjega od 120 kilogramov. V glasbenem smislu pa bo precej «lažji» znameniti program med polčasoma. Zbrane na stadionu bo zabavala skupina Black Eyed Peas, himno pred začetkom tekme pa bo zapela Christina Aguilera. ALPSKO SMUČANJE - Moški veleslalom Reichelt zmagal po skoraj treh letih HINTERSTODER - Zadnji superveleslalom za svetovni pokal pred svetovnim prvenstvom je minil v znamenju dvojne avstrijske zmage. Najhitrejši v Hin-terstodru je bil Hannes Reichelt, drugo mesto je z zaostankom 34 stotink sekunde zasedel Benjamin Raich, tretji pa je bil Američan Bode Miller (+0,93). Vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala Hrvat Ivica Kostelič je s petim mestom (+1,19) prednost pred prvim zasledovalcem Švicarjem Silvanom Zurbriggnom, ki ni bil na startu, povišal na 520 točk. Tridesetletni Reichelt je zadnjič zmagal marca 2008 na superveleslalomu v Bormiu. »Azzurro« Werner Heel je bil osmi (+1;31) Edini dobitnik točk v slovenski ekipi je bil Andrej Šporn, ki je odprl tekmo s startno številko ena in se uvrstil na končno 22. mesto. V Hinterstodru bo danes še veleslalom. Včeraj odpovedani ženski veleslalom v nemškem Zwieslu bo danes, ko naj bi se prva vožnja začela ob 9.15, finale pa ob 12.15 uri. Tina Maze bo odpotovala na SP LJUBLJANA - Slovenska alpska smučarka Tina Maze, ki je zaradi bolečin v stegnu po slalomu v Zwieslu odpovedala nastop na veleslalomski tekmi na istem prizorišču, je v Ljubljani v petek že opravila zdravniške preglede. Kot so sporočili s Smučarske zveze Slovenije, so ji zdravniki dali protibolečinsko injekcijo in bo danes potovala v Garmisch-Partenkirchen, kjer bo od jutri do 20. februarja potekalo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Martin Koch v Nemčiji najboljši v poletih OBERSTDORF - Avstrijec Martin Koch je zmagovalec tekme za svetovni pokal v smučarskih poletih v Oberstdorfu. Koch je z najdaljšima skokoma obeh serij (214,5 in 210,5 metra) za skoraj 22 točk prehitel drugouvrščenega Norvežana Toma Hildeja (192,5/209,5/406,6), tretji pa je bil Avstrijec Gregor Schlierenzauer (198,0/208,5/404,5). Od Slovencev je do točk prišel le Robi Kranjec, ki je bil 15. Juriju Tepešu in Jerneju Damjanu se ni uspelo prebiti v finalno serijo. Danes bo v Oberstdorfu še ekipna tekma. Ruzzier začel sezono z veteranskim rekordom DUNAJ - Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je zelo uspešno začel letošnjo tekmovalno sezono. Na tekmi odprtega grand prixa Avstrije za člane v kraju Hollenburg am Kreus, nedaleč od Dunaja, je namreč na razdalji 10 km na cesti zmagal z odličnim rezultatom 47 minut 28 sekund, kar je hkrati italijanski in slovenski rekord v veteranski kategoriji M55. »Že pet let nisem bil na tej razdalji tako hiter,« je po tekmi povedal Ruzzier, ki ga je čas presenetil bolj kot zmaga, ki jo je dosegel v konkurenci 17 atletov iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Tekma se je odvijala ob bregovih Donave. Motil jo je rahel veter, toda razmere so bile idealne, saj je bil dan sončen, temperatura pa okoli 8 stopinj. 26 Nedelja, 6. februarja 2011 NOGOMET / PROMOCIJSKA LIGA - Konec 12. krogov dolge pozitivne serije Nesrečna številka trinajst Za Vesno usodne napake Gostitelji povedli, nato pa preobrat - Moštvi z zelo mladima postavama Vesna - Trieste Calcio 1:3 (1:0) Strelci: La Fata v 46. iz 11 -m, Solaia v 59. in v 72. iz 11-m ter Cannone v 89. min. Vesna: E. Carli, De Bernardi, Dalle Aste, Pipan (od 76. Monte), Cheber, De-grassi, Kerpan, J. Čok (od 64. Leone), Cano, La Fata, Pin. Trener: Massai. Trieste Calcio: Akik, DAlesio, L. Del-moro (od 78. Parovel), Vescovo (od 92. Ca-vallini), S. Marchetti, Kočič, Solaja, Romano (od 82. M. Del Moro), Cannone, Gher-baz, Kurdi. Trener: Sambaldi. Rdeč karton: De Bernardi v 72. min. Nismo vraževerni, ampak številka trinajst ni srečna. Predvsem za kriško Vesno, ki je morala po dvanajstih zaporednih pozitivnih rezultatih priznati nasprotnikovo premoč. Za trenerja Andrea Massaia je bil to prvi poraz, odkar je 19. oktobra zamenjal trenerja Novico Nikčeviča. V Križu sta si včeraj stali nasproti najmlajši moštvi v promocijski ligi. Srednja starost Vesnine začetne postave je bila 23 let, nasprotnika pa šele 19. Pred začetkom tekme je Vesnin predsednik Robert Vidoni podelil priznanje igralcema Riccardu Ber-tocchiju (11. sezona v Križu) in Emilianu Leoneju, ki sta odigrala 200. in 150. prvenstveno tekmo v Vesninem dresu. Začetek tekme je bil izenačen in prve resne priložnosti smo videli okrog 25. minute, ko je Edvin Carli ubranil močan strel strel tržaškega Srba Solaje. Pri Vesni se je poznalo, da v sredini igrišča ni bilo Saše Gu-liča, ki se je poškodoval na petkovem treningu. Vesna se je prvič nevarno približala gostujočim vratom v 30. minuti, ko je čvrsti La Fata s strelom z glavo zaposlil solidnega vratarja Akika (letnik 1993). Deset minut kasneje je vratnico zatresel Kerpan, ki ni najbolj spretno izkoristil vratarjevo odbito žogo. Ko je vse kazalo, da bo prvi del končal brez golov, je sodnik dosodil Vesni najstrožjo kazen. Gostujoči branilec se je v kazenskem Vesnini igralci Nicola Pin (v ozadju), Gianluca La Fata in Jan Čok kroma prostoru dotaknil žoge z roko. Z bele točke je bil natančen La Fata. Drugi del ni šel po Vesninih načrtih. Gostitelji so sicer začeli dobro in v 11. minuti bi lahko sodnik še drugič dosodil enajstmetrovko Vesni (prekršek nad Canujem). Štiri minute kasneje epizoda, ki je spremenila potek srečanja. Vesnini branilci so s prekrškom zaustavili nasprotnikovega igralca pred kazenskim prostorom. Prosti strel, žoga pod ali vmes živega zidu in gol. Borbeni gostje so se tako opogumili in v 72. minuti nepričakovano povedli. Hitri Kurdi je v kazenskem prostoru izsilil prekršek, sodnik je neroden poseg De Bernardija kaznoval z najstrožjo kaznijo in rdečim kartonom za Vesninega branilca. Trieste Calcio je povedel. Vesna je reagirala in se izena-čujočemu golu najbolj približala v 86. minuti, toda Leonejev prosti strel so gostje odbili v kot. Minuto pred koncem pa hladna prha. Cannone je lepo preigral Vesnino obrambo in poslal žogo za Carlijev hrbet. IZJAVI PO TEKMI: Vesnin trener Andrea Massai: »Naredili smo nekaj usodnih napak in jih tudi drago plačali. Ta teden smo žal slabo trenirali in to se je tokrat poznalo. Kljub temu bi bil bolj pravičen neodločen izid, saj nasprotnik ni bil boljši od nas.« Trener Trieste Calcia Fabio Sambaldi: »»Pohvaliti moram svoje fante, ki so dokazali, da so dobra ekipa. Srednja starost ekipe je bila 19 let. S to ekipo lahko še veliko napredujemo. V prvem polčasu smo igrali dobro, v drugem pa smo prevladali, ker smo bili bolj borbeni. Igrali smo s srcem. Zmaga je bila na koncu povsem zaslužena.« (jng) Kras Repen še ob 14.30, ostali pa od danes ob 15.00 Nogometne tekme deželnih amaterskih lig bodo od danes začele ob 15. uri. Kras Repen pa bo v državni D-ligi še naprej igral ob 14.30 (vse do 27. marca). VČERAJ ŠE - Promocijska liga: Union 91 - Lumignacco 2:0, Aquileia - Pro Gorizia 1:0; 1. AL: Domio - Muglia 1:0; 2. AL: Fiumicello - Gradese 0:1. 1. AL - Hud poraz Azzurra »povozila« Sovodenjce Azzurra - Sovodnje 3:0 (2:0) Sovodnje: Burino, Trampus, E. Kogoj, Pacor (od 45. Milenko-vic), Tomšič, Pohlen (od 45. Figelj), Peteani, Bernardis, S. Kogoj (od 75. Skarabot), Reščič, Nasser. Trener: Vitulič. V sovodenjskem taboru je bilo razočaranje po tekmi veliko. »Odigrali smo bržkone najslabšo tekmo v letošnji sezoni,« je priznal sovodenjski predsednik Zdravko Kuštrin, ki je bil precej zaskrbljen: »Položaj na lestvici se je poslabšal, ker je Domio zmagal in nas prehitel. V nedeljo bo treba proti tekmecu za obstanek Esperii nujno zmagati.« Prvi polčas je bil pester, čeprav so Sovodenjci igrali »bolj klavrno«, kot je priznal predsednik Sovodenj. »Slovanska« napadalna dvojica Az-zurre Bečirevič-Čatič je gostom povzročala precej preglavic. Azzur-ra je prvič povedla v 20. minuti. Drugič pa je sovodenjsko mrežo zatresla šest minut pred koncem polčasa. Začetek drugega polčasa je bil še kar obetaven, nato pa se je začetni zagon polegel. Sovodenjci so popustili in gostitelji so še tretjič kaznovali Burina. Na včerajšnje gostovanje v Stražicah bo treba tako čimprej pozabiti. DRŽAVNI MLADINCI Kras v Oderzu z zvrhano mero smole Opitergina - Kras Repen 1:1 (0:0) Strelec: D' Agnolo Kras: Paulich, Papapico, Bertocchi, D' Aliesio (Dolliani), Visca (Martini), Zeriali, Fronzo, D' Agnolo, Nardini (Carli), Janko-vič, Pečar. Trener: Kragelj. Kras je osvojil le točko proti Opiter-gini. Mladinci so z borbenostjo in povezano igro gospodarili celih 93 minut. Prava lekcija nogometa za domače igralce, ki so nastopili plaho in nezbrano. Na velikem igrišču Opitergum v Oderzu so Krasovi igralci začeli s pravim pristopom. V napadu so bili nevarni, v obrambi pa odločilni in nepopustljivi. Žoga je dobesedno postala last gostov, ki so jo preusmerjali kamor so hoteli in tako ustvarjali priložnosti za gol. V prvem polčasu je ekipa večkrat poskušala prodor po desnem boku s Fronzom in Pa-papicom. Za prenos igre sta bila zadolžena D' Agnolo in Jankovič. Prvi je bil uspešen v 3. minuti drugega polčasa, ko se je, po prostem strelu, žoga znašla za vratarjevim hrbtom. Kras se ni zadovoljil z golom in tako poskušal povečati prednost. Proti koncu je le taktično branil rezultat. Izenačenje v 93. min je bila hladna prha za vse igralce, ki so mislili, da je tekme že konec. IZJAVA PO TEKMI Trener Marino Kragelj: »Zadovoljen sem z vsemi igralci, žal pa nam je tudi pri mladincih sreča obrnila hrbet. Igrali smo agresivno, v zaključku napada pa nismo bili dovolj zbrani in tako nam ni uspelo povečati prednosti. Nasprotnik je imel v bistvu le dve priložnosti za gol.« (mip) Ostali izidi: Chioggia - Pordenone 2:4, Concordia - Sanvitese 5:1, SandonaJesolo -Torviscosa 4:1, Tamai - Montebelluna 2:3, Treviso - Belluno 1:1, Union Quinto - Unio-ne Venezia 0:1. Vrstni red: Pordenone 42, Unione Venezia, Union Quinto, Concordia 34, Montebelluna 33, Kras 29, Belluno, SandonaJesolo, Opitergina 28, Treviso 25, Sanvitese 20, Tamai 13, Chioggia 9, Torviscosa 8. Prihodnji krog: Kras - Treviso. DEŽELNI MLADINCI - Izidi: Sistia-na - Monfalcone 0:1, San Giovanni - San Lui-gi 0:1, Ronchi - Muggia 1:0. NAJMLAJŠI: Ponziana - Kras 2:1. 1. ZIMSKI NOGOMETNI POKAL ZSŠDI - Za starostno kategorijo U10 Prijateljstvo in zabava Nogomet, požrtvovalnost in predvsem zabava ter prijateljstvo. V takem sproščenem in prijetnem vzdušju je minil 1. zimski nogometni pokal ZSŠDI za ekipe U10 (cicibani), ki ga je organiziral NK Kras v sodelovanju z ZSŠDI in pod pokroviteljstvom Občine Repentabor ter ZKB. V občinski telovadnici v Repnu je nastopilo enajst ekip naših društev (Ju-ventina, Primorje, Mladost, Sovodnje, Vesna, Kras in Zarja Gaja, upravičeno je bil odsoten le Breg), ki so bile razdeljene v štiri skupine. Finalni del je bil v glavnem domena goriških ekip. Poleg Juventine, Mladosti in Sovodenj se je v »final four« uvrstila še Vesna. Končno prvo mesto je pripadlo štandreški Juventini, druga je bila Vesna, tretji Sovodenjci pred Mladostjo. Rezultati in končni vrstni red pa niso pomembni. »Pomembno je bilo, da so se vsi zabavali in se maksimalno potrudili,« je dejal predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, ki je skupaj s predsednikom Krasa Goranom Kocmanom in odbornico za šport občine Repentabor Roberto Škabar nagradil vse otroke. Odgovoren za mladinski sektor pri Krasu Srečko Breganti je pozitivno ocenil turnir: »Vse je steklo v najlepšem redu«. Napovedovalec in Krasov odbornik Maurizio Vidali je bil navdušen: »Lep športni praznik. Zahvaliti se moramo tudi Slogi, ki upravlja telovadnico in s katero odlično sodelujemo. Upam, da bo turnir postal stalnica.« Navdušen je bil tudi predsednik Juventine Marko Kerpan, ki si je skupaj z Juventininim »štabom« ogledal vse tekme: »Lepo je bilo, ker so se prvič zbrala vsa slovenska društva. Vsi smo bili zadovoljni, tako otroci kot starši in odborniki. Že prihodnje leto moramo turnir ponoviti, mogoče pri nas na Goriškem.« (jng) več fotografij na WWW.primorski.eu Juventina A: Daniele Bigaj, Nicolo Osso, Alessandro Zoggia, Kevin Kerpan, Matija Marassi, Alessandro Famea, vodji ekipe: Maja Peterin, Luciano Collenz. Juventina B: Thomas Deganutti, Davide Copetti, Luca Zoggia, Daniele Santoriello, Matteo Solinas, Anthony Devetak, vodje ekipe: Maja Peterin, Luciano Collenz, Francesco Famea. Kras A: Jakob Bitežnik, Nicolo Curri, Marko Vidali, Nikolaj Malalan, Samo Tomasetig, Thomas Breganti, vodja ekipe: Srečko Breganti. Kras B: Jakob Bitežnik, Ivan Smotlak, Florjan Suppani, Loris Carli, Nik Calzi, Matija Pipan, vodja ekipe: Srečko Breganti. Mladost: Michel Zago, Filip Juren, Danjel Lavrenčič, Juri Ocretti, Johnatan Faidiga, Martin Trevisan: vodja ekipe: Emanuela Trampuz. Primorje: Daniel Ciacchi, Kevin Milic, Michele Bukavec, Vladyslav Bilovol, Gaia Orel, Daniel Golfetto, vodja ekipe: Giampaolo Tomasi. Sovodnje A: Kevin Reja, Erik Pintar, Luca Predan, Peter Soban, Mirko Liut, Manuel Lakovič, vodja ekipe: Simon Feri. Sovodnje B: Aljaž Juren, Andrea Ožbolt, Emanuel Pahor, Samuel Vettorello, Patrick Sambo, Alex Briz, vodja ekipe: Venčeslav Edi Konič. Vesna: Andrea Bartolomei, Andraž Štoka, Gabriel Vattovaz, Gabriele Dekovic, Albert Zudek, Nedir Nabergoi, Alessio Giovannini, Aleksei Matuchina, vodja ekipe: Darco Maganja. Zarja Gaja A: Gabriel Cenci, Daniel Emerik, Luka Tomsich Caruso, Massimiliano Di Donati, Renè Matassi, vodja ekipe: Vojko Križmančič, Walter Kalc. Zarja Gaja B: Martin Cufar, Alex Savi, Niko Kovacic, Alice Tognetti, Ivan Devetak: vodji ekipe: Vojko Križmančič, Walter Kalc. / ŠPORT Nedelja, 6. februarja 2011 27 NAMIZNI TENIS - Proti Novari so krasovke dosegle pomembno točko A1 -liga: V Zgoniku je bil odločilen slovenski derbi V napeti osmi tekmi Miličeva premagala Bržanovo - Se Kras lahko bori celo za »play-off«? Kras ZKB - Regaldi Novara 3:3 Carli - Irrera 0:3 (4:11, 3:11, 10:12), Milič - Wan Yu 0:3 (8:11, 4:11, 5:11), Yuan Yuan - Bržan 3:0 (11:5, 11:8, 11:6), Crismancich - Wang Yu 0:3 (4:11, 6:11, 10:12), Yuan Yuan - Irrera 3:0 (11.(, 11:7, 11:6), Milič - Bržan 3:1 (13:11, 14:12, 2:11, 11:8) Sinoči se je nasprotnikova ekipa Regaldi po pričakovanjih predstavila v zgoniški telovadnici v popolnem sestavu. Tekma proti Krasovim A-1 ligašicam je namreč tudi za piemontske igralke bila ključnega pomena za čim-boljšo uvrstitev na lestvici. Krasov trener Liang Feng je obrnil postavo in upal tako na presenečenje. V prvem dvoboju sta si stali nasproti Eva Carli in nevarna Ileana Irrera. Celotno tekmo je Eva odigrala premalo prepričljivo, poleg tega pa je Irrera še malo grešila in pokazala večjo voljo do zmage. Za mizo je nato stopila Martina Milič proti močni Wang Yu. Nerodno je začela prvi niz (0:7), nazadnje pa jo skoraj dohitela. Na začetku drugega seta je Martina le pokazala agresivnejšo igro, Wang pa je na koncu le pokazala boljšo pripravljenost in Regal-diju prinesla drugo točko. Za njima sta se srečali Kraso-va Kitajka Yuanin bivši krasovka Ani Bržan. Bili smo priča lepim udarcem in visokemu ritmu igre. Yuanova je pokazala res solidno formo, Bržanova pa ji je dobro kljubovala. Njeno zasledovanje pa na koncu ni prineslo zaželje-nih sadov in Yuan je Krasu ZKB priborila prvo točko. Feng je nato zaupal Mateji Crismancich, ki se je Wangovi dobro upirala, kljub manjšemu številu treningov. Bila je blizu osvojitvi tretjega seta. Škoda, saj bi si ga tudi zaslužila. KOŠARKA - Deželna C-liga Pri izidu 3:1 za Regaldi se je Yuan v prvem setu morala potruditi proti trdoživi Irreri. Po nekaj minutni prekinitvi zaradi netopirja v telovadnici, je Yuan nazadnje prinesla Krasu drugo važno točko. Odločilna je bila tako tekma med Miličevo in Bržanovo. Dvoboj se je začel v znamenju previdnosti in zasledovanja. Prva niza je z minimalno razliko osvojila Martina. V tretjem setu je Ana igrala brezhibno in set tudi osvojila. Zelo izenačen je bil tudi četrti set, ki se je po dobri igri obeh, zaključil v korist Miličeve. Nova točka na lestvici pomeni za zgoniško ekipo ko- Martina Milič je odločilno točko dosegla proti Ani Bržan kroma rak naprej na poti ne le do obstanka, temveč morebiti celo do uvrstitve v play-off. (R) Ostal izidi 8. kroga: Castelgoffredo - Libertas Siena 4:0, Zeus - Sandonatese 0:4, Norbello - Molfetta n.p. Vrstni red: Sandonatese 15, CastelGoffredo 12, Zeus 11, Kras ZKB 8, Norbello 7, Regaldi Novara 6, Libertas Siena 3, Inottica Molfetta 0. Prihodnji krog (19.2.): Molfetta - CastelGoffredo, Siena - Kras ZKB, Sandonatese - Norbello, Regaldi Novara - Zeus. Pričakovani zmagi v Vidmu Toda Bor je hitri CBU ukrotil šele v zadnji minuti, Breg pa se je proti Geattiju preveč prilagodil igri nasprotnikov 83:84 CBU Videm - Bor Radenska (21:24, 39:42, 63:71) Bor Radenska: Bole 17 (2:2, 6:12, 1:2), Madonia 15 (6:11, 3:3, 1:3), Creva-tin 4 (-, 2:5, 0:3), Štokelj 4 (2:2, 1:1, -), Ba-bich 11 (2:2, -, 3:6), Burni 5 (1:2, 2:3, 0:3), Zanini 9 (7:11, 1:3, 0:1), Pipan n.v., Zani-ni 9 (7:11, 1:3, 0:1), Fumarola 19 (5:9, 7:9, -), Celin n.v., Devčič n.v., trener Popovič. Borovci so na gostovanju v Vidmu dosegli svojo 10. zaporedno zmago. Vi-demčani naj bi bili na papirju lahek plen borovcev, pokazalo pa se je, da svarila trenerja Popoviča pred tekmo niso bila odveč. Mladi igralci CBU so bili hitri, dobro jim je šlo od rok, tako da so začeli igrati agresivno in samozavestno, zaradi česar so se gostom uspešno upirali do zadnje minute, ko so bili tudi na robu zmage. Bor je pokazal običajno dobro skupinsko igro, kljub 15 izgubljenim žogam je bil v napadu dokaj učinkovit, slabše pa se je odrezal v obrambi, kjer so si nekateri njegovi igralci kmalu nabrali veliko število osebnih napak. Tekma je bila ves čas izenačena, čeprav so se vse četrtine končale z vodstvom Bora, vendar je njegova prednost znašala največ le osem točk, dosegli pa so jo ob koncu tretje četrtine po treh zaporednih trojkah Babicha. CBU je v zadnji četrtini napel vse moči, da bi ujel borovce, svoje pa sta prispevala tudi slaba sodnika, ki sta v tem delu tekme dosodila Boru kar dve tehnični napaki. Prva, ki si jo je prislužil trener Popovič, je gostiteljem navrgla kar šest točk, druga Burniju, po kateri je CBU v finišu povedel z 83:80, pa štiri točke. K sreči pa gostje niso izgubili živcev in so na koncu s prostimi meti in koši Burnija in Madonie in tudi po napakah naivnih igralcev CBU le izborili težko, a izjemno dragoceno zmago. Zelo dobro so igrali Bole, Madonia in Fumarola. Geatti Basket Time - Breg 64:79 (19:25, 34:53, 51:65) Breg: Grimaldi 18 (1:1, 7:10, 1:4), Schillani, Ferfoglia 7 (1:2, 3:5, 0:2), Samec n.v., Nadlišek, Giacomi 14 (6:6, 1:1, 2:8), Moschioni 8 (-, 1:5, 2:4), Semec 14 (2:2, 6:7, -), Richter 18 (2:2, 4.6, 4:5), Visciano (-, 0:5, 0:1) Za Breg je bila zmaga proti šibkemu nasprotniku pričakovana, z igro pa predstavniki dolinske občine tokrat niso zadovoljili. »Točke so dobrodošle, na vse ostalo pa je treba čimprej pozabiti,« je bil kritičen po tekmi trener Tomo Krašovec. Miran Bole je v Vidmu igral zelo dobro kroma Breg se je prilagodil igri nasprotnikov, ki pa so dali vse od sebe. H grdi igri sta svoj delež prispevala tudi sodnika z zelo slabim sojenjem. Ze v 3. minuti sta po nepotrebnem izključila najboljšega posameznika Geattija Michelicha, v nadaljevanju tekme pa sta vsaki ekipi podelila še po dve tehnični napaki. Zmaga Brega vsekakor nikoli ni bila pod vprašajem, saj si je že v prvem polčasu priigral 20 točk prednosti. Krašovec je centra Štefana Samca pustil na klopi za rezerve, saj je ocenil, da bi lahko plastična tla telovadnice v Vidmu ogrozila njegovo zdravje. Ostali izidi: Roraigrande - Servo-lana 75:93, Venezia Giulia - UBC 75:79, Tolmezzo - Romans 72:55, Cervignano -Ardita 60:76 MOŠKA D-LIGA Kontovel zmagal v drugem polčasu Kontovel - Goriziana 81:40 (18:11, 36:29, 58:40) Kontovel: Paoletič 18 (-, 3:4, 4:5), Križman 10 (-, 5:7, 0:1), Lisjak 4 (-, 2:2, 0:1), Hrovatin 6 (-, 3:5, 0:1), Šušteršič 21 (5:6, 2:2, 4:8), D. Zaccaria 6 (0:4, 3:5, -), Švab 4 (2:4, 1:5, -), Regent (-, 0:2, -), Gan- tar 6 (2:2, 2:3, -), Godnič 4 (2:3, 1:2, 0:1), J. Zaccaria 2 (-, 1:4, -), trener Brumen. SON: 18. Po porazu v prejšnjem krogu v go-steh proti Foglianu so si Kontovelci kaj kmalu opomogli in doma zanesljivo premagali neposrednega tekmeca za končnico D lige, ekipo Goriziane, ki jo vodi nekdanji Borov trener Andrea Mura. Po prvem polčasu nič ni kazalo, da bi Brum-novi varovanci tako zlahka in visoko zmagali. Gostje so se namreč v prvem polčasu kar enakovredno borili in gostitelji so imeli precej težav, da so zaustavljali razigranega Calzolarija, ki je bil predvsem nevaren v prodorih na koš. Kontovelci so imeli nekaj težav tudi proti conski razvrstitvi gostov. Vseeno pa so bili gostitelji v tem delu igre vseskozi v vodstvu in sklenili polčas s 6 točkami prednosti. V drugem polčasu so gostje iz minute v minuto popuščali tako v napadu kot v obrambi. Po drugi strani so se Kon-tovelci razigrali, predvsem s Šušteršičem in Paoletičem, ki sta bila dokaj uspešna pri metih za tri točke. Kontovelova prednost se je postopoma večala: v 27. minuti 44:35, v 28. min. 51:35 in ob koncu tretje četrtine za 18 točk (58:40). V zadnji četrtini so gostje povsem odpovedali, prednost Kontovelcev se je skokovito večala (60:40, 66:40, 71:40, 75:40). Trener Brumen je ta- ko lahko poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, ki so visoko prednost brez težav ohranili, gostom pa niso dovolili, da bi v zadnjih 10 minutah dosegli niti ene točke. V Kontovelovem taboru si tako lahke zmage gotovo niso nadejali. Trener Goriziane Andrea Mura je bil po tekmi precej razočaran: »V prvem polčasu smo še zdržali, v drugem delu pa smo povsem popustili, ne samo fizično, temveč predvsem mentalno. Res je, igrali smo nekoliko okrnjeni in predvsem se je poznala odsotnost Marinija, ki bi lahko bil zelo koristen pod košema, vseeno pa nisem pričakoval takega poraza. Po tem porazu se bojim, da smo že odrezani od boja za play-off.« (lako) Ostali izidi: Don Bosco - Perteole 84:61, Monfalcone - Fogliano 74:79, San Vito - Santos 69:87 PROMOCIJSKA LIGA Sokol - CUS 72:52 (20:12, 36:28, 50:32) Sokol: Umek 9, Rogelja 6, N. Sossi 4, Semolič 10, Hmelajk 11, Piccini 16, J. Sossi 5, Sedevčič 2, Zavadlav 2, Hrovatin 2, Košuta 5, trener Emili. Tri točke: Umek 3, Hmeljak 1, Košuta 1, J. Sossi 1. SON: 19. Z dobro skupinsko igro je Sokol brez težav premagal tržaško ekipo CUS, ki je s štirimi točkami pri dnu lestvice, in se z novim uspehom pomaknil proti vrhu lestvice, ki omogoča nastop v končnici prvenstva. V prvem polčasu so se "vse-učiliščniki" še kar enakovrdno upirali gostiteljem, v drugem delu tekme pa so popustili. Nabrežinsko moštvo je v tretji četrtini poostrilo tempo igre, si priigralo zanesljivo prednost 18 točk in jo nato v zadnji četrtini brez težav obdržalo. Za novi točki si vsa ekipa zasluži pohvalo, predvsem pa Erik Piccini, ki je dobro vodil igro ekipe in bil s 16 točkami tudi najboljši strelec, ter Ivan Semolič, ki je uspešno igral v napadu in dal 10 točk. V obrambi sta se izkazala Jan Umek (12 skokov in 2 "banani") in požrtvovalni Marko Hmeljak. V prihodnjem krogu bo Sokol spet igral doma, v petek proti neposrednemu tekmecu za play-off, ekipi Sa-lesianija. (lako) Jadran danes Tekmo 20. kroga državne C-lige bo Jadran odigral danes v Oderzu (ob 18.00). Včerajšnji izid: Spilimbergo - Montebel-luna 77:72. Domači šport Danes Nedelja, 6. februarja 2011 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Oderzu: Oderzo -Jadran Qubik UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 v Spilimbergu: Spilimbergo - Jadran ZKB UNDER 13 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Ul. Locchi: Basketrieste - Kontovel NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Opitergina PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Valnatisone 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - San Giovanni 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Sistiana; 15.00 v Dolini: Breg - Mossa; 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Mariano 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Lucinico NARAŠČAJNIKI - 8.45 na Opčinah: Roianese - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Ogleju: Aquileia - Juventina ODBOJKA DEŽELNI POKAL MOŠKE C-LIGE - 10.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - VBU Videm, finalna faza od 15.00 dalje DEŽELNI POKAL MOŠKE D-LIGE - 10.30 v Gorici, Špacapan: Olympia Ferstyle - Travesio, finalna faza od 15.00 dalje 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea S. Vito - Sokol 1. MOŠKA DIVIZIJA - 12.00 v Trstu, šola Rossetti: Volley club - Soča Lokanda Devetak UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj, Ul. della Valle: OMA - Bor Kinemax UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča - Millenium UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Eurovolleyschool UNDER 13 ŽENSKE - 15.30 na Proseku: Kontovel - Coselli; 16.00 v Trstu, Suvich: RGB - Bor HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 18.00 v Trstu, na Čarboli: Edera Belletti - Polet ZKB Kwins Jutri Ponedeljek, 7. februarja 2011 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Trstu, Ferrini: Ponziana - Vesna; 19.00 v Pierisu: Fincantieri -Juventina □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 13. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje se zaključi v soboto, 12. februarja, ob 13.00 uri. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme, v nedeljo, 13. februarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Sabina 3488012454; www.skbrdina.org;info@skbrdina.org. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BREG organizira smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo 27.2.2011. Za podrobnejše informacije pokličite Martino 348 4718440, Gioio 335 8445365 ali Davida 333 2208272. SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSSDI telefon 040/635627. ŠPORTEL V družbi Micheleja Leghisse Nogometaš Michele Leghissa, ki je bil pred kratkim imenovan za najboljšega nogometaša na mivki v Italiji za leto 2010, bo glavni gost Športela (po TV Koper ob 22.30). Ob pogovoru si bodo gledalci lahko ogledali tudi nekaj arhivskih izjav o nogometašu iz Medjevasi. Ker bo oddaja ravno na dan slovenske kulture, so sodelavci pripravili na to temo tudi anketo med športniki. Sodelavci bodo za jutrišnjo oddajo pripravili šest prispevkov, in sicer o finalu deželnega odbojkarskega pokala moške C-lige in D-li-ge, o nogometnih tekmah Krasa Repen in Vesne ter prvem zimskem pokalu ZSŠDI za kategorije U10 ter o Krasu ZKB, ki bo odigral prvi krog povratnega dela namiznoteniške A1-lige. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej me v oči. Športnik, ki »vas gleda« uporablja pri športnem udejstvovanju palico. Nedelja, 6. februarja 2011 VREME DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.18 Dolžina dneva 9.57 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 8.18 in zatone ob 21.02 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 0.12 najvišje 39 cm, ob 6.15 najnižje -20 cm, ob 11.29 najvišje 29 cm, ob 17.38 najnižje -38 cm. Jutri: ob 0.34 najvišje 34 cm, ob 6.50 najnižje -17 cm, ob 12.06 najvišje 14 cm, ob 18.01 najnižje -28 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Piancavallo............50 Vogel.................100 Forni di Sopra.........90 Kranjska Gora.........50 Zoncolan . . Krvavec................75 Trbiž...................80 Cerkno................90 Osojščica..............80 Rogla..................60 Mokrine..............120 Mariborsko Pohorje . .45 Podklošter............55 Civetta...............130 Bad Kleinkirchheim . . .90 _ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri se bo nadaljevalo stabilno vreme. V hribih bo jasno s temperaturnimi inverzijami po kotlinah. Po nižinah in ob morju se bodo verjetno pojavljale meglice ali megla. Na območjih kjer bo megla bodo temperature precej nižje.