K a J ▼ e t J1 slovenski dnevnUs t Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
list siovenwab delavce? v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. BC 75:000 Readers.
TELEFON. 2876 CORTLANDT	Entered a5 Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.		TELEFON: 46S7 CORTLANDT,
NO. 69. — ŠTEV. 69.	NEW YORK, FRIDAY, MARCH 24, 1922. — PETEK, 24. MARCA, 1922.		VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
ZA PREPREČENJE PREMOGARSKE STAVKE
ANTRACITNI DELODAJALCI IN UNUSKI VODITELJI SO SE SESTALI NA KONFERENCI. KLJUB TEMU PA JE OPAZITI LE MALO UPANJA NA MIR. ZASTOPNIKI DELODAJALCEV SLUTIJO IZID POSVETOVANJA.
Arbitracijski komite j antracit-niJi premogarjev in .delodajalcev :1 >i> sestal danes za zaklenjenimi durmi v Union Leajrue klubu v Zadnjem poskusu, da se ustavi pi iprave za splošno narodno stavko v prcmogarski industriji.
Komitej bo sestavljen iz osmih H"iž, štirih delodajalcev in štirih zastopnikov premogar iev. S tem vred bosta zborovala tudi dva nevtralna, ki ne bosta imela pra-vice <lo glasu. to je načelnik komiteja in en tajnik. .John L. Lewis, prtdsednik United Mine Workers bo načeloval delegaciji premogar-jev in prvojrovornik delodajalcev bo S. O. AVarriner. Lehigh Coal and Navigation Company.
Od izida današnje konference bo odvisno, ee naj se 209,000 an-t raci t ii ill premogarjev pridruži 400.000 tovarišem v'bituminoznih premogovnikih. ter se pripravi, da odlože svoje orodje dne 1. aprila. d«.<"'im so bo razmišljalo o njili devetnajstih plačilnih zahtevali.
Zastopniki premogarjev bodo prišli na današnjo konferenco le ■/. majhnim pričakovanjem, da bi bil») mogoče doseči kak dogovor.; ki bi preprečil stavko.
Seveda imamo upanja, — je r -Uel Lewis.
Nam bi bilo mogoče skleniti tiil: d«»gov«»r v teku štiridesetih; r-iiiut. Kiij takega bi so lahko pripetilo. Spominjam so. tla so s« v!jčne plačilne arbitracije v prej-j sii li letih vršile od štirih tednov i do več mesecev.
— Nobenega tehtnega dvoma ;
t e more biti. tla l»o splošna stav-j kn uveljavljena <lrie 1. aprila.
Zastopniki delodajalcev so orl-j kl«»nili vsako napovedovanj^ glede j takega ali takega izida konference 1 I shajali so še'nadalje pri strogi tajnosti glede programa, tikajoče- j ga se skrčenja plač katerega 7»o- j do ponudili kot temelj za nov' kontrakt. v nasprotju s plačilnimi /.ih t eva m i premogarjev.
delegati, ki so bili izbrani vfe- 1 raj. dii prisostvujejo sestanku narodnega splošnega političnega ko-n iteja v ('Ievelandu, se priprav-I jo na odpotovanje iz tega me-Ob« tie m s skoto dvesto deTc-

gati iz unij mehkega premoga bodo določili porazdelitev 10.000 mož, ki bodo ostali v rovih, da zavarujejo lastnino delodajalcev tekom stavke.
Na sestanku v Clevelaiidu se bo. tudi razpravljalo o vprašanjih financiranja stavke ter o načrtih za razdelitev stavkarskib podpor.
Vouitelji domnevajo, da sta dva miljona dolarjev že na razpolago takozvanemu "vojnemu skladu**.
Mr. Lewis je objavil, da so F. Mine Workers še vedno priprav-Ijeni sestati se z lastniki rovjv v kateremkoli gibanju, da se določi novo plačilno lestvico. Njegova organizacija je v polA^m soglasju s poskusi administracije v Wash-ingtonu, da se "pozove deioda-jalee._naj izpremene svojo politiko absolutnega odklanjanja vsakega postopanja z unijami, — je reke!.
Delegacija Ameriške delavske federacije, katero je poslal semkaj predsednik Samuel Gorupers, se« je posvetovala do po polnoč! z 3Tr. Lewitfom ter nato objavila, da je zagotovila načelniku ameriških premogarjev. "da stoji orga- Trije mladi banditi so napadli nizirano delo na strani premogar- jgTocerja v Brooklynu in eden
Ameriški državni tajnik Hughes
DRŽAVNI TAJNIK HUGHES.
ima v svoji privatni pisarni brea žični telefon. Slika nam ga prikazuje pri aparatu.	i - m;jfr|
MLAD SE URI, KDOR HOČE BITI MOJSTER
VELIKA POPLAVA
V BENETKAH
jev in naj pride kar hoče". Delegacija. kateri je načel oval James Lovd. predsednik Mining depart-menta v federaciji, sj je nato zjutraj vrnila v Washington, da nudi predsedniku Gompersu najbolj avtentične informacije.
Glede položaja v mehkih premogovnih poljih je rekel Mr. Lewis, da so premogarji še vedno pripravljeni sestati se z delodajalci ob kateremkoli času. da sklenejo dogovor glede nove plačilne 1|-st \ ice.
med njimi je oddal tri strele.
USPEŠNOST AVSTRIJSKIH TOVARN JE MAJHNA.
Dunaj, Avstrija. 23. marca. — Zveza avstrijskih izdelovalcev je dobila sporočila, ki kažejo, da znaša produkcija tvornic le 55
Policija v New Yorku išče tri mlade band it e. ko jih eden je ustrelil in ubil John Brunsa v groceriji slednjega na št. 85 Johnson St.. Brooklyn iz nobenega drugega razloga kot je bil ta. da je mladi bandit izgubil svojo glavo.
Tako povsem neprovoeiran je bil umor. kajti Brun s ni nudil nobenega odpora, da sta oba tovariša morilca pnoklinjala slednjega. ko sta bežala, ne »da bi skušala oropati prodajalno.
Bruns je ravno hotel zapreti >vojo prodajalno ob osmih v sredo zvečer, ko so vstopili trije mladiči. Dva sta šla proti mizi. dočim je ostal tretjj pri vratih. Prodajalec se je obrnil, da gre za mizo, ko je zapazil, da ima tretji mladič . pištolo v rokah.
Benetke je zadel morski val izvan-redne visokosti ni voda stoji na trgih tri čevlje visoko.
ČASNIKAR MALOVRH UMRL V LJUBLJANI
ITALIJA IN GENOVSKA KONFERENCA
ITALUA JE MNENJA, DA SO POLITIČNE RAZPRAVE NA KONFERENCI BISTVENO POT REBNE ZA NJEN USPEH. RUSKA DELEGACIJA BO IMELA ISTE DIPLOMATIČNE PRAVICE KOT DRUGE DELEGACIJE.
Rim, Italija, 23. marca. — Mne-. prave, odredil, da bo imela ruska nje večine v vladnih krogih je [ delegacija i-i" diplomatique pri-z'jl to, da se razširi cilj bodoče j vileglje kot druire delegacije in
mednarodne konference v Genovi tako, da bodo vključena v razprave tudi vprašanja politične narave. Italjanski uradniki so skej>-tičri glede uspeha kateregakoli načrta za ekonomsko rekonstrukcijo Evtope da bi s« na j prvo rešilo probleme vojnih odškodnin, mednarodnih dolge v. uravnan ja TISOČ MILIJONOV LIR PRI-državoih proračunov ter razoro-ženjs tako na morju kot na k.ij>-
da bo zanjo na razpolago p -"ben \Iak. dočim se bo mudila v Italiji. Vlada namerava sprejeti Ruse nepristranski, ker hoče. da I »do imeli primerno priliko pridružiti se <1 .-'Iti rekonstrukcije.
nem.
č'e se bo tozadevna vprašanja pripustilo. S3 bosta namen in cilj i sestanka razšiiJa tako. da bosta stopila na politično polje, v katerem slučaju se daje izraza upanju. da bo mogoče lotiti se tudi r.adaljnih važnih političnih problemov, vključno prizuanje sovjetske vlade v Rusiji.
Medtem pa je baron Avezzano, ki ima v svojih rokah predprl-
MANKLJAJA.
Italija, 23. marfja.
sail ju delavske odstotkov.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
mak* ftrrrtajej* P* mUti eeal, sapMljiT« la hitra. vfaraj — IBs arie mm rieiilu
Jugoilftvija: •M« fa Ixpfetoje 1r. p*ttnl Moral ' v I J^IJnl
$ 1.20	1,000 kron____ $ 3.80
S 1.60	5,000 kron____$18.50
$ 2.00	10,000 kron____$36.00
ministrstva n
300 kron 400 kron 500 kron
Mrl
m*m Urej Italija in zasedeno ozemlje:
50 lir......$ 3.10
100 lir......$ 5.70
300 lir......$16.50
Nejiika Avstrija:
odstotkov produkcije kot io icv^ __-	i
,	j -	. J -'Mves presenečen se je obrnil na-
lilo zaznamovati pred vojno. ToL^^^
je pripisovati trem uram manj T> e ,
delavnega časa na dan ter zmanj- J*™	svarila je pričel
e uspešnosti za 2J5 ;^i bandit streljati. Prva krog-Ija je zadela Brunsa v levo stran, druga v t rebuli, tret ja p;i v nogo.
H runs je padel na 'tla, a še p redno je izgubil zavest, je čul enega izmed onih dveh. ki st;i prišla bližje, reči proti tovarišu, ki je odda! strele: - You damned fool!
Vsi trijp s<> nato pobegnili. Brnns je imel J}Ci6r> v svojem že^ pu in $60 v blagajni.
•Sosednje, ki so čulf strele, so našli Brunsa nezavestnega. Odvedli s ga v Cumberland St. bol-nieo, kjer je prišel toliko k zavesti, da je povedal svojo povest. Rekel je. da je bandit, ki je streljal, oči vidno izgubil vso pamet od samega strahu. Noben teh treh banditov ni bil star več kot devetnajst let, po mnenju žrtve.
Bruns je živel nad prodajalno z ženo in otroci.
ka brzojftv
v Jugoslaviji edhiofte v dl- •
50Q lir......$27.50
1000 lir......$54.00
JSLS
__▼ Mala	Mial r inMV mm»
ancrikaoslte dolarje. Nate pristojbina n vsak« posemezno	da
«1«.— mate M centov; od	d» — p^ »L—; te m vetja
fcatila po 1 cente od doterjn.
Pod istimi pocoji izsUrljomo todi dolarske in rtike dolarje v Jugoslavijo in v Italijo.
V te ten ndn JT
teli v
te
Nf«)«. U Mi nib ko-
Mb Id m te nil m
Oortkandt *tn Vtw'Totk
SOVJETI PRIPUSTILI -VATIKANSKE DELEGATE
London, Anglija. 23. marca. —. Rimski poročevalce Daily Herald je izvedel da je ugodila ruska vlada prošnji papeža, naj bo Vatikan zastopan na mednarodni pomožni komisiji v Rusiji, kateri naeeluje dr. Nansen. Sedem pa-peških delegatov bo v kratkem odšlo v Rusijo in papež namerava poslati še svojega posebnega delegata v okraje ob Volgi.
London, Anglija. ?fj. marca. -V nekem sporočila iki Central Xews iz Benetk se <rl;usi. da je velikanski morski val tekom preteklega večera preplavil mesto in da je na nekatf-rih javnih trgih voda narasla do več kot ireli čevljev.
Čeprav se splošno domneva, da so Benetke plavajoče mesto, v katerem obstaja edini transportaeij-ski sistem v številnih kanalih, .ie dejanski najti več milj tlakovanih cest in ulic ter celo par trsov, ki so preplavljeni, kadar stopi voda neobičajno visoko.
Glede večjega dela pa so Benetke vodno mesto ter v zemljepisnem oziru eno najbolj čudnih In slikovitih mest na svetu. ^Icsto je postavljeno na 120 majhnih otokih. raztresenih po celi seriji Ta-gun. ki leže med izlivom reke Po in Piave. 0(1 odprtega morja pa je mesto ločeno s pomočjo dolge ■ n ozke črte nizkih ]>oščevin, ki •o ojačene z zidovjem.
V nekaterih lagunah se dvigne voda tekom plime za dva čevlja, dočim je v drugih lagunah voda. mirna. Mesto je izpostavljeno po gostim nalivom, a je kljub tenm priljubljeno kot zimsko bivališče radi mehkega podnebja.
Glavna med vodnimi cestami je takozvani Canal Grande, ki teče v vijugasti črti skozi srce mesta.
Na Canal Grande meje vse ve-l kc palače iz najbolj slavnih Časov beneške zgodovine.
Vsa poslopja počivajo Jia kolih,
katere so dobili Benečani na našem Krasu ter ga na ta način uničili.
Mest-o konj, vozov nT avtomobilov se rabi v mestu slikovite gondole. ki pa so se morale v zadnjem času že precej umakniti malim parnikora. Preko kanalov vodi približno 400 mostov, ki sf> zgrajeni večinoma iz kamena.
Bil je markantna osobnost v slovenski žurnalistiki. — Politik in romanopisec.
SOVJETI BODO NAJBRŽE PRIZNANI NA GENOVSKI KONFE-
London, Anglija, 21. marca. — Državni izvedenci so prišli do zaključka. da je najboljše, če.priznajo zavezniki sovjete. Najprej bo sklenjena z Rusijo splošna pogodba, zatem bo pa še vsaka dr|ava sklenila žnjo separatno pogodbo.
V splošni pogodbi bo priznana sovjetska vlada kot de jure vlada.
7. marca popoldne ob 4. je umrl v umobolnici na Studencu pri Ljubljani odlični slovenski žur-nalist in mnogoletni glavni urednik "Slovenskega Naroda?' Miroslav Malovrh.
* * *
Malovrh je bil rojen dne 17. oktobra 1861 v Ljubljani. Dovršil je ljubljansko realko, potem se je pa posvetil slavistiki. Ker n? imel gimnazijalnih študij, je iiil vpisan kot izreden slušatelj, iz prva v Gradcu, pozneje v Zagrebu pri znanem slavistu Geitlerju.
Po dovršenih študijah se ni mo-jrel posvetiti profesuri. ampak so je zato raje posvetil žurnalistiki. Leta 1350 je raje v Novem mesti* začasno urejal "Dolenjske Novice", potem je odšel v Trst in tam urejal nek:. slovenski humorističm list. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil nekaj časa zaposlen v odvetniški pisarni dr. Tavčarja, kmalu pa je vstopil v redakcijo "Slovenskega Naroda*', Čegar glavno uredništvo je potem pre-\zel in obdržal do leta 1917, ko je odšel v pokoj.
Znan pa. j«* postal s svojim t romani, ki so izhajali v "Narodovem'' podlistku. Pri o oče v al jih je z raznimi psevdonimi (Fr. Ke-ni'c. ZvMiiuiir Spetavec itd.) Ti roman si: Zgodovinska povesr "Kralj Matjaž*', zgodovinski roman "Ljubezen Končano ve Kla-rr ", "Zadnji rrdovino Benalja", "Opatov praporščak", "Pod no-vim orlom"'. "Zmagovalci dveh kron", novela "Premaganci", povest "Na devinski skali", slika "Koristka". 1 jubljanska povest "V študentovskih ulicah" vesela povest iz ljubljanske preteklosti ' Zaljubljeni kapucin" in za svojo dobo uprav senzacijonalna, čeprav nedolžna šaljiva povest "Skušnjave Tomaža Krmežljav-čka".
Pozor potniki!
Parnik "Argentina", ki je imel 29. aprila odpluti v Trst, je preklican. 20. maja pa bo odplul v Trst parnik
"President Wilaon".
III. razred do Trsta £102^0; II. razred $160.00 in £5.00 vojnega davka.
Vsa .pojasnila daje tvrdka , Frank flakier State Bank, 82 Cortkfcndt St., New York, N. Y.
SREČNA DEDIČA MILIJONOV.
Dva možka, živeča v ne velik i
Rim,
Upravitelji Banca Italiana di Sconto. ki je prišla pred kratkem v finančne težkoče, so objavili sedaj svoje likvidacijske predloge. Izkazalo se je, da znaša primanjkljaj banke tisoč milijonov lir.
Upniki banke s«» razdeljeni v dve kategoriji, kojih prva obsega depozite v znesku manj kot pet tisoč lii* in druga depozite več kot pet tisoč lir. Prvi bodo dobili 67 odstotkov svojih depozit ev v dveh obrokih, drujri pa 62 odstotkov v petih obrokih. Sedem odstotkov od »Iva in-
Xeznanei so vdrli včeraj ]>ono<M v newyoi'sko trgovino muzikalij
Schubert a j.redslav-M' dolarja lKlllC-
razdalji ckI New Yorka. sta da- Šestdesetih pa bodo pridržali tines za par milijonov bogatejša pravit el j i za stvorjenje nove bau-kot pa sta bila včeraj. Eden teh ke. veteran iz Državljanske vojne. I
ki je bil navezan na vladno pen- TATOVI SO UNIČILI DRAGO-zijo, je sedaj vreden kako deset	CENF ROKOPISE
milijonov m drugi manager treh' malo znanih rokoborcev ali pre-! tepaeev, bo dobil približno dva i milijona dolarjev.
William McCarthy je živel v!	& Harlel. KaztreliJi s«,
neki majhni hiši na Eailroad' jno ter pn leni uničili veli), » Avenue v New Rochclle. Včeraj dragocenih rokopisov Brethov, -je vrgel pro5 neodprto neko dol- n Wagnerja. Bach; go pisnio, katero mu je prinesel 'M drugih. Rokopi.si fK>štn i se!. To je bil na jI) rž kak ljali vrinlnost dvrijs-t cirkular in cirkuiarji so pomenili ." v. le malo v življenju veterana iz' O storil« h nima p Državljanske vojne. McCarthy-ja.i i.vg ■ sh-dii.
Kljub temu pa je sklenil po-' zneje odpreti pismo ter se ni ke- ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN sal. da je storil to. V njem je| IZGUBLJEN V SREDOZEM-bilo namreč pismo nekega od vet-1 SKEM MORJU, nika v Spokane, Wash., ki «ra ie	__
obvestil, d* mu je njegov brat.' London, A»slijM. 2:i. marca-Timotej McCarthy, k, je umrl AllItWki	čo!„
iebruarja meseca,zapustil četrtino svojega premoženja, katero se ceni na štirideset milijonov dolarjev.
Približno v istem času, ko je prišel McCarthy zopet k sebi od kom manevrov, presenečenja, jo prišel Tim O' Connell. ki živi .v Elizabeth, N. J. k svoji materi, stanomiči v Brouxu.
Mati mu je povedala, da pri šlo pismo z dolgo kuverto, da ga pa ni odprla, ker je založila očala. Tim je odprl pismo ter či-tal s presenečenjem, da bo z materjo in svojimi brati, užival četrtino premoženja brata svoje matere, zamrlega McCarthv-ja.
Dve drugi sestri McCarthv-ja. ki živita v Corku na Irskem, bosta dsbili po eno nadaljn^ četrtino. Neki brat, Danici, ki tudi živi na Irskem, bo dobil le pet dolarjev, ker je bogat in ne potrebuje denarja.
TRI BOMBE VRŽENE V BEL-FASTU.
Belfast, Irska, 23. marca. —-Tri bombe so bile vržene v Bel-fastu tekom pretekle noči. Dve ženski sta bili ranjeni od ene teli bomb, ki je eksplodirala na poreu neke katoliške cerkve. Obe ostali bombi pa nista ranili ali poškodovali nikogar.
W JtOJAKl. NA&OČAJTE BE HA "GLAS NARODA" NAJ. VK0JI MOTOMLi DNXV. V XDR. DBŽAVAH.
je bil izgubljen z vsemi lia krovu v Sredozemskem morju. — se giasi v neki brzojavki iz Gibraltarja na Exchange Telegraph. Kolidiral je z nekim ruših r-m le-
Pošiljateljem denarja na znanje,
Prj kr. poštnem čekovnem uradu v Ljubljani smo izposlovali, da dobimo vbodeče za vsako naše nakazilo izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenca ali njegovega pooblaščenca.
Sporazumno s tem ne bomo r,a-naprej več razpošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo dneva, ko je bil odposlan denar Ljubljane m zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsako denarno pošiliate^, ki smo jo prejeli dne decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenca oziroma njegovega pooblaSčenc-a.
Te vrste potrdila pa prehajajo večkrat lo počasi £ zadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, lčjer se zbirajo in šele nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drugiK možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila šele v približno devetihi tednih od dneva, ko smo izdali p reje mn o potrdilo oziroma kakorhi« tro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačan enako hi« tro in pod istimi pogoji lot do sedaj.
Frank Sakser State Bank,
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
Owned and Published by
81ovenic Publishing Company
(A Corporation)
F WAN K »AKSER, President	LOUIS BEN EDI K, Treasurer
Kdo je povzročil nesporazum pri Zvezi Jug. Pevskih
Društev?
Place o« Business of the Corporation and Addresses of Abova Officers: «2 Cartlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
"Glas Naroda"* Izhaja vsaki dan Izvzsmil nedelj In praznikov.
Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ........ »7.00
In Canado ..........»€.00	ca pol leta .......... »3.50
Za pol lete ........................ »3.00 Za Inozemstvo za celo leto.....w. »7.00
Za četrt leta ...................... »1.50	za pol leta .......... »3.50
OLAS NARODA
(Volcr otf the People) Issued Every Day Except Sunday* and Holidays. Subscription Yearly »6.0C
Advertisements on Agreement.
Dopisi brez podpira, in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po-illjatj po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preJBnJo blvaJiSfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York, N. Telephone: Cortlandt 287»
Y.
Po<l tem naslovom je bil objavljen dne 27. februarja v "Glas Naroda" članek, ki ga je podpisale članstvo Slov. Pevskega Društva Jugoslavija. Johnstown. Pa.
V splošnem bi. rekli, da je to klobasa, v kateri so vsakovrstne stvari. V nji je to. kar spada vanjo, in kar ne. Pisec navaja vzr®-ke nesporazuma ter poje v dveh kolonah slavo upravnikom Zveze.
Zgodovine {Zveze od ustanovitve pa do tedaj ni bilo mogoče citati lepše kot po koncertu in konvenciji v Hrvatskem Glasniku, katero je napisal neki naš član.
Na to se pa ne bonio ozirali,
V tej točki bi pa pisec onega dopisa rad sedel na dva stola, ve-doč. da je bilo res tako. Ko je podpisano društvo to izprevidelo. je poslalo protest in poziv ostalim društvom zveze. Odzvalo se je ve? društev in prišla bi tudi bratska društva iz Clevelanda. ki so pismeno odobrila naš protest. če bi ne imela tistega dne svojega koncerta. Društva go v veliki večini glasovala, naj se koncert vrši. ne-oziraje se na predsednikov odlok.
Nam nikakor ne gre v glavo, kaj je privedlo pisca onega članka ,da dela razliko med Slovenci in Hrvati, ko vendar dobro ve.
ampak želimo samo korigirati pis-1 da sta bili prvi predsednik kakor-ea, da je bil ustanovitelj zveze tudi glavni pevovodja Slovenca.
TRAGEDIJA.
Evropa je danes pred nevarnostjo vse uničujoče kuge in sicer v prav tako veliki meri kot je bila v srednjem veku, — soglasno z zdravstvenim depart-mentom Lige narodov.
Deset milijonov ljudi, ki nosijo kali strašnega le-garja v sebi, pritiska na zapadne meje Evrope, in 110-beiui meja, katero morejo zgraditi evropski narodi, ne bo mogla zadržati povodnji človeških, bitij, ki se vliva preko meja.
Ob 2800 milj dolgi ter slabo zastraženi meji so vstanoviH postojanke, da svare pred prihodom armad kmetov, ki beže iz peklii lakote in smrti na stepali.
Na Poljskem se je ta varnostna meja že porušila. Slavni "sanitetni kordon" ni mogel preprečiti preplav-Ijenja iztočne Galicije, kamor je prišlo približno šest sto tisoč Rusov, ki so bili vsi v strašnem stanju vsled lakote, bolezni in velikanskih težkoč, katere so morali prenesti na svojem potovanju skozi severno rusko zimo.
Pot in devetdeset tisoč žensk in otrok je že pomrlo, odkar se je pričelo to |)otovanje v obljubljeno deželo. Žrtve so počepale ob cestah, potem ko so prekoračile s praznimi želodci na stotine in stotine milj.
Pot od iztoka pa do Kijeva je posejana s trupli, med njimi tisočih žensk z dojenčki na pršili. Kar se tiče stradalnih okrajev iztočno od Moskove, niso v njih pokopali mrtvih. Zakaj bi skušal pokopati svojega brata, če lahko pri tem sam poginem i
Ukrajina, skozi katero je korakala ta žalostna procesija človeških okostnjakov, je ruska žitnioa. Deli Ukrajine pa so imeli v preteklem letu le pičlo letino.
Kmetje kijevskeg okraja so na najboljšem v celi Rusiji, z izjemo onih v Dobrudži. Kjerko,li pa se je pomikal neskončni sprevod beguncev je vse opustošenj kot od tornada ali hurikana. Cele vasi so bile pokošene od neodoljive sile teh človeških mas.
Val preti sedaj ne le Galiciji, temveč tudi Madžarski, (Vhoslovaški, Riumuiski in s tem tudi celi ostali Evropi. Umetne meje, zastražene od uradnikov z, zlatimi ovratniki, so se izkazale le kot slamnate bilke vspri-čo tega navala. Nobena človeška sila ne more ustaviti lega modernega izseljevanja, na kojega čelu ni dosedaj še nobenega Mojzesa.
Izvedenci pravijo, da bi ta armada Rusov lahko potisnila prav do Atlantika, če bi imela na čelu izkušenega in smotre nega voditelja. Zavojevala in premagal? bi ialiko narode edinole s silo svojega števila ter skrajne potrebe. Preplavila bi lahko cel kontinent.
Mr. Ilude, tedaj pevovodja tudi pri podpisanem društvu, po koje-sra inieijativi je bila tudi Zveza osnovana.
Na konvenciji Zveze leta 1920 v Youngstownu je bilo zaključeno. da se priredi koncert Zveze leta 1921 v Pittsburgh!! zaeasa konvencije N. II. Zajednice.
Že meseca aprila leta 1921 se je bil pojavil precLsednik Zveze Mr. Mladineo v Pittsburghu po svojem opravku. Stopil je v stik » pittsburškimi pevskimi zbori 'Prešeren', 4'Bratska Sloga" in "Javor", izbral se je odbor (zanesljivih mož), ki naj bi priredil vse potrebno za koncert in konvencijo. On je osebno vprašal za sobe v hotelu Fort Pitt in za Carnegie Music Hall. Ob tej priliki nas je obiskal ter povedal kako je napredoval s predpripravam!.
Naenkrat je bil pa koncert od-goden, baje zastran slabih razmer, češ. da bi ne uspel. Tako Je zaključil glavni odbor Zveze.
Ko je bil vprašan odbor o tem zaključku, so glavni tajnik, glavni p°dpredsednik fo glavni blagajnik javno in odkrito izdavili, da niso glasovali za tak zaključek.
Potemtakem sta to sklenila samo predsednik in pevovodja, ki pa še ne predstavljata odborove večine.
Ce bi bil gospod Kogoj še dane;* predsednik, bi gotovo ne prišlo do tepra nesporazuma.
Sam pisec priznava, da je bila dvorana premajhna jn da je koncert sijajno uspel.
Nadalje stavi j a javno vprašanje glede povrnitve petnih stroškov.
"Rodoljub" ni dobil povrnjenih potnih stroškov in ni vpraša! zato.
Vsledtega ni bila deviza Hrvatov: Napravimo tako. da Kranjci ne bodo ničesar dobili — Ta napad je podel in pisec o j ga moral preklicati. Izza pMa je lahko metati blato.
Kar se tiče tega "obračuna", naj pisec vpraša gosp. predsednika in odbor, ki ga je sam imenoval, pa bo izvedel. Mi smo rav-notako radovedni kot pisec, toda mi ne nosimo v javnost onega, kar bi zamogij razdreti slogo. Požrtvovalnost in rcrfoljubje ne obstoji v kričanju in blatenju, pač pa v delu in požrtvovalnosti.
►Se to: Po zaključku lanskega koncerta in konvenciji je rekel g. predsednik: "Vseeno sem moralno SEiagal". Morda je v to j zmagi vsebovan tudi "obračun'*.
Toliko <ia danes, da slišimo odgovor.
Hrv. Prosvetno Dr. "Rodoljub", Johnstown, Pa.
Peter Zgaga
Otroci so največji čudež božji.
Dasiravno majhni in otročji, so včasih pravi modrijani. Njihova modrost je naravna, nepriučena m naravnost občudovanja vredna. —
Zadnjič sem v Downtownu poslušal dva taka malčka, ki sta sena jprej lepo pomenkovala —- kot se modrijanu spodobi — in se sled njič grdo skregala — kot je nerad a modrijanov.
In v svetem ogorčenju jo zabeli prvi drugemu:
— Kaj boš ti. ki še očeta nimaš !
Napadeni nri jo je pa brez najmanjšega premisleka zasolil:
— Več jih imam kakor ti . . . * * *
Nobeno mesto na vsem božjem svetu nima take uprave kot jo ima mesto New York. Vse gre točno kot ura.
Mesto ima neštevilno oddelkov, in vsak oddelek ima svoj delokrog.
Po poglejmo, ee ne verjamete.
Za odpravo odpadkov, smeti in drugega umazanca skrbi pometa-ski department.
Za odpravo snega skrbi policija.
Samo irlede- umazanega sneira si

SugnBbnrartflka
Ustanovljena L 1598
1
2£alnL dlrhturta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI Uy.KD v ELY. MINN


Iz Slovenije.
Smrt in poroka.
1/ Mekinj poročajo: Neaiado mestna izguba je zadela našo župnijo Mekinje: 4. februarja je izgubila enega najplemenitejših mladeniče v, kar jih je kdaj rodila naša far a, Jožefa Hočevarja iz ugledne "Kovačeve" rodbine, kovaškega mojstra po poldicu. Rajni je bil v vsakem oziru izreden vzor, kakor prikazen iz drugega sveta. Neumorno delaven doma, v cerkvi, v izobraževalnem društvu, v slednjem zlasti, odkar je bil njegov predsednik, ves vnet in delaven za Orla, lepo petje, tambu-
zvonov, ki so se po drugih far a h že zopet začeli oglašati. Zato smo se tudi pii nas začeli zanimati, da bi napravili nove zvonove pri fari in pri podružnicah. Pričakovati je, tla bodo farani z isto požrtvo-valnosjo, kakor so si zgradili lepo farno cerkev, tudi šli na delo za potrebne nove zvonove, vsak pr svojih močeh. Ne bilo bi lepo, da bi ostali za drugimi.
Iz Starega trga pri Rakeku.
Volitev zastopnika v okrajni šolski svet v Logatcu se je vršila dne 14. febr. v Ložu. Izvoljen jt
Ta armada pa nima nikakega poveljnika ter nil[ZT 77 T,L|bil
, t	,	~	,	" veliko let, ni kadil, v dobre name-
vsled tega armada, temveč le drhal, ki šteje deset mi-\ne daroval silno veliko.	I^
" lijonov duš in ki napada ranljivo mejo na sto in več raz- Dne 6. febr. sta se v tukajšnji'!. T
lir n ili točkah.
Strašnost tega položaja bi zadosiovala že sama-posebi. Poročilo Lige narodov pa dostavlja še naslednje: — Od prebivalstva 33,000,000 v stradalnih okrajih je več milijonov obsojenih na smrt.
Strašnost tega ugotovila je razvidna iz statistik, ki	wiaveK m
kažejo, da bo znašala pričakovana umrljivost vsled la-', Iz Preserja pri Ljubljani
JosiP fdovič, poslovodja v
eni trgu, za njegovega na-
mestnika pa Ivam Turk, posestnik
....	, Ložu. Volile so občine Stari
zupni cerkvi istočasno poročna j	-n j»j0]-e
brat in sestra Anton iu Frančiška
Krt iz Delavčeve hiše na Podjei-
šah. To je pri nas tekom enega le-!.	, „	, —
«„ - i : i - • i . i	zanaprei	plačevala 35 odjtot-
ta ze drugi siueaj, da sta se brat!, , ' ,*'	' " ..	.
J Kov doklade	na hisiionajemmnski
i davek, 50 odstotkov na zemljiški
(davek in 85 odstotkov na ostalr
Ljubljanska mestna občina
in sestra obenem poročila.
, , • , . ,, ... , .	t ..,	i v x - i i	* » i • "Tvkc. Obiskovalci gOKtiln bodo
kote ni legarja v Rusiji v teku osemnajstih mesec vecj	zalostna Pot na Zalostniipiača!i no 9 uri zvečer 2 kroni
kot pa je znašalo skupno število ubitih na bojnih poljih!?" J* doblla štari no,ve	obiskovalei "kavam l K i<n-alci
tekom svetovne vojne.	irj?"	^ v javnih prostorih pa /k.
r/ . .	„	1	|z Jesenic na lepo okrašenih saneh.
— Zaloigra tega je se večja, kot pa zaloigra vojne, z doma so jim šli naoroti do Ljub-ker si žrtve ne morejo pomagati, — je izjavil pred kratkim dr. Nansen, slavni raziskovaee in človekoljub. — Mi na zapadli ne spoznavamo tega, ker nismo bili sami prizadeti. Prišel pa bo dan, ko bo odmev liiske nesreče občutiti pri vsakem ognjišču Evrope. ~ - — - -
Z izjemo Ukrajine je bilo v Rusiji leta 1919-20 več kot en milijon in četrt slučajev legarja in mrzlice. Lega r se je najprvo pojavil na deželi ter se nato razširil tudi v mesta. Tekom decembra preteklega leta je bilo v Moskvi in Petro gradu 1800 slučajev kuge.
O p 9 S
Farrell, Pa.
V tukajšnji pločevinami ali Tin Mil!, kjer se je dosedaj vrtilo izmed 30 parov valjarjev ali i*ol-lov 20, so ta teden pomnožili število na 26. Ko b**lo zakurili še
r-'llski Jugoslovani in Italjani s polno paro obratujejo. Tudi pri ("arnegiejevih napravah so par peči zakurili. Zdi se. da bo treba še čak at i. p redno bodo vsi zaposlen L
štiri peči in pcntrnali še štiri pare j Pozdrav vsem rojakom! valjarjev, bom dal vedeti, da far-	A. §im&ič..
ljane, da je bilo lepše in vesrlejše.	ze V021'
V nedeljo dne 26. februarja smol Iz GornJ> Radgone poročajo: jih blagoslovili ob 10. uri.	j Vendar je enkrat izpolnila že-
ji ja tisoče v obmejnih Slo-vencev: Novice iz Šmartnega pri Litiji. I Tranzitni promet med Mariborom Dne 20. febr. se je poročil Ou.|in ^^^^"leror.i je zopet vpostav-stav Kokalj iz Za gorice, pred voj-l^011' Koliko čask bo težkozaželje-no priden član našega izobraže- Ul v1ak AoziL 5e 110 ve- že,lerti valnega društva in cerkveni pe- -ic da bl vozl] stalno- kcr sicer J^ vec, ki se je pa tudi po dolgolet- ' olje- da s" takoi vs>tavi-nein vjetnistvu v Rusiji poprijel	1",ak	vpeljal na go-
zope z veseljem dela v društvu. ;re»jski železnici, bi sicer odhaja Poleg veselili novic imamo pa;iz WMjan«* 0\> i uri 40 min. pop. tudi žalostne. Oglaša se pri nas i
lK>manjkaaije in pa bolezen, špan- Novo industrijsko podjetje.
ska in druge. Zadnji čass je bila V Suiolniku pri Rušah je začela smrt kaj pridna, marveč pri *4ta-| poslovati nova jeklama <JKolum-rih ljudeh. TTmrl je med drugimi bus", las* Otmarja Ilablerja. večletni strežaj pri ranjkem kne-
zoškofu Vidmarju. Jožef Rajnec iz I'stja: takoj drugi dan je umrla pa njegova žena.
Ob teh žalostnih in veselih dogodkih pa kaj zelo pogrešamo
Velikodušen dar.
Jajfoh Fošinger. trgovec a* Mariboru, je poslal koroškim slovenskim akademikom v Zagrebu dar v . znesku 10,000 kron.
Ghwnl
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 93b E. 18Mb 8L. OreUnO, a Podpredsednik: LOUIS. BALAN^, Box 106 Pearl At«l, L&rain, O. Tajnik: JOSEPH PISHIER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BiOZlCB, Elr; Minn.
Blagajnik neizplača-ili smrUiin: JOH N MOVERN, 614 N. 2nd Are* W. DolUtll, Min«
Vrhovni tdnraik:
Or. JOS. V. GBAHEK, 843 E. Ohio litreet, S. S.. Plttifcurgh, Pa.
Nidaml «A«v:
MOHOR MLADIC, 2603 So. Law^aale Av, Chicago, UL FHANK SKRABEO, 4822 Washington Street, Denver. Oolo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK. Box 480. ElT- Minn.
GREGOR J. PO RENTA, JJ112 Iieacoli Ave., .SHRtlle, Wash. t'JLVNK Z O RICH, *fccl7 St. Clair Ave., Cleveland, u.
Združevalni odbor: VALENTIN P IRC. 619 Meadow Ave.. Rockdale. JoUet, DL PAULINE ERMENC, 63» — 3rd Strret, La Salle. Ill JOSIP STEELE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Cola ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegan, I1L —- Jednotlno ara dno gluailo: "Glaa Naroda". ----»
Tae stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poiflja-tvo naj -e pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na prt-Jsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniška spričevala naj ae pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katollfika Je^taota ae priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor iell postati član te organizacije, naj se zglaal tajnika blJUbega droStva J. S.. K. i Za ustanovitev novih društev ■e pa obrulte na gL tajnika. Novo druftvo se lahko vstanovl i 8 dani ali članlcamL
■>e niso na jasnem.
Umazan sneg leži po ulieali in koteli do zgodnje spomladi.
-s-
*
Slovenska cerkev v Xew Yoi-ku sr; bo kmalu iznebila Plevela. Odstranil se bo eisto samovoljno, '»rez vsakega pritiska.
Moj Bog. koliko plevela bo podalo na tukajšnjem kolodvoru'debatiral v italjanskem jeziku o t-jegovem odhodu v slovenski cer- P»a°go lvxtnikov na prihod vlaka raznili zadevah, eesar doslej ni-'	} iz Pod huda. Vlak je pravočasno bili vajeni. To je ljdlo narav-
pri vozil, potniki so iztopili, vlaknat v|»liva.nje .na glasovanje, če-
Jugoslavija irredenta.
_ — f
ČJudne razmere na italjanskih že- pravnemu od«*ku, tia zadevo ]>r<>-leznicah.	|uei in svojedobno poroča o njej
1/. Sv. Lucije na Goriškem jmi- "hrinskeniu sveiu. Splošno ]>ozor-ročajo o naslednjem p red pustne m m^t j<» vziuulilo, da se je cevilni dogodku: Dne febmarja je ea-' komisar vdek-žil div^lej vseh sej in
kolodvoru, debatirj
Tex Riekard je bog ameriških športnikov. Xo. kdo pa ni športnik v Ameriki.
Tex Riekard ima o športu posebne ideje. Lotil se je stvari o
katerih so vsi domnevali, da ne bodo uspele.
pa*se je odpeljal par sto metrov sar obe. svet ne sme dalje trpeti, dalje, da se preskrbi s potrebne
vodo za stroj. A kako siao os-t r- Demonstracija fašistov pred za-
pori v Trstu.
Kakor poroča "Edinostje 14.
moli. ko je vlak mahoina zapustil postajo in se odpeljal proti G-ori-
ei. pusttivši na postaji vse potnike^ lebruarja ponoči pred zapori v u-vlakovodjo in .sprevodnike. Post;«- !i<*i Coroneo prihrumelo okoli 70 jonaeebiik je takoj telefoniral na fašistov, da "pozdravijo" svoje Predno je aranžiral fajt med opstajo Avče. naj se vlak vrne v tovariše, ki ;v> zaprti radi p rot i-D«mpseyem in Carpentierjem. so Sv. Lnei.io po potidke in sprevod- postavne nošnje orožja. Fašisti so mu vsi govorili:	ii.il:('ez dobro uro se je vrnil pričeli na uliei razgrajati iu vpiti:
Ne in ne!	vlak in s polarugonmo zamudo "DoM z ravnaiteljemVy itd. Voja-
Fajt se je vršil, in Riekard je <:mo Sfl Pa^em rKl|>eljali proti r.o- ška straža jih je opozorila, naj se spravil stotisoeake v s"oj žep jiie;. Predpu*»t i*1 vplival tudi na odstranijo, a zaman. Pričeli so se Njegova šport ljubeča duša je,naš	Vrnmet.	jeelo prerekati z vojaki in vrhu te-
pa še višje hrepenela. Kljub od- i govarjanju svojih.prijateljev je z
velikanskimi stroški iz premeni J Spedicijska delniška družba-uostI' velikanski newyorski ZMatlison Square Garden v kopališče. Tn alej posrečilo se mu .je. Tisočake je spravil.	I
j _*-a ustrelili park rat proti zap<>-[ rom. Ker to bili vojaki v nevar-orožje
Parobrcdna zveza Trst—Odes*\
i raliili orožje in odda!i Ker so se med-	strelov. Pet 1'ašistov je bilo
Rusijo z bolj- l)ri tei" ^»U«*!"!«. edeai težko v • trebuh. Vsi ranjenci so bili takoj
''(>ment"' poroča: narodni odnošaji z itnsijo .sa!i iu zlasti v južni Rusiji vlada
mir, bo poskusil "Lloyd Trie^ti- ^,el>el-ia!li v holnieo. Seveda s<
pa še višje hrepenela. V svoje
iili na vse
zavohali strani.
,T.	^ ,. , v , „ . no" ih» večmesečnem prekinjeuju■ krabri tasist«. I<
Njegova sport ljubeča duša le „	. ■ /vl	' smodnik razors
zopet z vožnjo v Odeso. Koncem
J Teb ni a rja jt^ odolol poseben par-si an o v an je je spravil ;niW v O(jt,so (V bo ta vožnja d«.-' Za župana v Spodnji Idriji
iiil izvoljen slovenski navxl
jniK v Odeso, i e ho ta vožnja po-pel štirinajstletnih deklet, ki so kiU!a|il( ;la inožnost in poireba
gole plesale prtAl njim.	|zveze dana. prične zopet rednii»Uak,
Sedaj sedi pred porotniki, in!promet med Ti-stom in Od<
ves New York pravi: Posrečilo se j--
mu bo priti na prosto — ker ima Iz občinskega sveta postojnskega j
denar.
izvoljen
posestnik Valentin (iro«eij.
I Komunistična manjšina se jtr v/.'lr-I
žala <_d;isovanja.
Cegaretovo glasilo je objavilo, članek, da je na "Črni tabli".
No. na prav posebno beli še nikdar ni ImTo.
* * *
Nevarno je imeti pijačo doma, ako ima človek dosti prijateljev.
Ali ga naznanijo, ali mu jo pa iz pijejo . . .
V * * *
Ženska sramežljivost raste v tej deželi.
Vedno večja in višja je. Prej je segala do členkov, sedaj pa se--,ra že do kolen.
, , .	. . .. . Aretacija atentatorja na Zanello.
Iz Postojne poročajo: -Vi zad-l	:.	. , . .
' \ noei na !•{. febmarja je reiska
nji seji občinskega sveta v Postojni je bila na dnevnem redu zahteva civilnega komisarijata, da --e morajo naipraviti novi krajevni naiuis« v vseh krajih, in sicer na prvem mestu v italjanskem jeziku! Civilni komisarijat trdi, tla so se začeli krajevni napisi obnavljati ter napravi jati tuc.i" v(___
nemškem jeziku. Kaj takega ni	fc| (j. o,(iskuvali samQ f||rn|or.
nikomu znano in je tudi p<-polno- ^.fcilj privlaf-nepi. Doi.ri »lelavei ina neverjetno, da bi }>ri obnovi i;.iiko napravijo sto dolarjev :»li »«•«'• napisov kdo rabil nemščino. Ker ^ teden. Svota vašega zasluška je je ukaz civilnega k.,misanjata	«tevilli	*»"nerjev.
. ,	,	. ,	l'-j*,ito v ancleSC-ini ali vprašajte ki p«f-
sinatrati kot izdan od nekompe-i ov<jr
div.avna jmlifija aretirala atetita-torja n-i predsednika Zanello. ki so um karabinjerji laki-at omogočili. da j'1 po atentatu pobegnil. Atentator je eden izmed voditeljev fašistov, ki so se radi aretacije maščevali potem z naskokom iiii reški ma!ri*?tra^.
lent ne oblasti, se je n-sevanje te-j ga dopisa odložilo in naročilo
.Mr. Kttiner. Third Floor, 10 West :U Street, New York.
—Advt.
5
c"vsak dan proč vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenih v enem letu $18.25, ali v petih letih $91,25 -
zakar bi med tem dobili v samih obrestih $10,95,
l>5. naloženih pred 1. aprilom na naš "Special Interest Account" tekom enega leta po 4%, bo prineslo $—.20.
$ 50.	naloženih pred	1.	aprilom	bo prineslo $ 2.	na	leto.
•t 100.	naloženih pred	1.	aprilom	bo prineslo $ 4.	na	leto.
$ 500.	naloženih pred	1.	aprilom bo prineslo $ 20.	lia	leto.
$1000.	naloženih pred	1.	aprilom bo prineslo $* 40.	na	leto.
$5000.	naloženih pred	1.	aprilom	bo prineslo $200.	na	leto.
Delati, Paziti in Varčevati — to pospešuje vašo neodvisnosti! Pričnite z vašimi vlogami
TAKOJ DANES—$5—in pošljite jo po pošti
6lavm zastopstvo: JADRANSKE BANKE
Frank Sakser State Bank
82 Cortlaitft Street, Ne« Yorfc, N. Y.
r
Vladimir Levstik:
GADJE GNEZDO.
Povest iz dni trpljenja in nad.
I.
V »bra/ v,* klanjajo gospej. za hrbtom hvalijo vražjo babnico, in
sladko smejo čez vrtni plot; ko-zelci, hlev, skedenj, svinjaki in kašče objemajo dvorišče v podkvi iii zdi se. kakor bi vsako posebe
Kustelki
odzdravlja košato na i škripalo od obilja.
desno iu levo. Marsikdo gre vdovi rajši s poti nego naproti; nihče ne zine o nji zlega Vves dobrega. To je dovolj pri naših kmetih, ali premalo >a Kastelk'n nadelo-\cški t^yd.
Premalo • Ona ima druge reči. ki jo ves«'Le n r svetu.
Recimo poletno jutro takrat i-d veliko vojno. Gospodinja t a ne prva v hiši: ali že leze soln-iz/.ii Sevikejra briba ? 3n solne«*, dremavo kuka čez borovce. ♦ streže njen trdi pogled ter s* priliniP:
Dobro jutro, gospa, dobro jutro! podvizam se, n»č ne kolni-te. mati t Ves dan bom sijalo brez preneha, le »anesite se nune. —
—	Toda Kast elk a renči;
—	Da te satan! Ako danes ne bo dežja, naj kar vse skupaj budi" odnese!
In že je zrastla na rumenem nebu siva pika ter leze bliže in bilje.
Stara jo n/eže moških korakov v dekelsko kamro:
—	Krišku, pokore, zberite grešne kosti! Za lirčanje vas nimam, če se ponoči z dedci pečate, meni nW mnr: alo. Katra, Jera. Micon! Da ne vidim sledi na vrtu. kamor
postavljali prešustniki les^v in kopita; marš! ... Ta ti. Polona. ki si v drugem, tla se mi spraviš o Šmarnu: tvojo zalego bo vr:.g posluial. ne jaz!
Brez usmiljenja grabi za gola bed resa ter meče za-spanke z ležišč; dekle ne godejo, zaka i vdo-' in i žgane i plavajo, v masti, pla-č" » dobre, novoletni darovi o-bilni,
Kast.-lk-i ^e umiva, prha ko de-iiiviii k<>ti j in natiče grobo o^ekn. l.ev^ka ie zdaj na sak ramensko sušo. /ilaj na prekleto kravo, kateri j" že pred tednom potekel čas. fdai na ljudi, ki jih je malo prida; kadar odmoli vse blagoslov. je čisto sveža in polna ko-rajže. Prežimo kaže pest nadlo-prm :
—	Ampak pri moji duši!
Ampak pri njeni duši je hujši
od nebes in pekla.
Kave in belega kruha ne zajtrka. nego korarec britijevca s ees-njem in ječmenjakom ; to daje zdrav j«* in moč.
—	Ozrla bi se krog hiše. . .
Ko stopi na prag, razogtava. moško pal'co \ roki. samolastno iskro v sivih očeh, glavo pokonci. ie/o ;«-t uprto v bok. se ji n ia nih i>«d k rižev prav nič ne poznp
Se vrab i i:a žlebu, sanice tepki \reš<"e glasneje, ko sj r» >k /f - Svillfj.* se morami !.T<tča-1.' mislijo rosne kaplje v J'*vi t~*r -11.1 ji'.p; pisane žarke, da !.»<.-bo.iumr.e marjetice komaj izteza i? vi At /i\ljenje kipi s pod o c-no s;|c. <!«•!<» gre j>o nitki, pri * kn-1 r l • .-e 1.1 v.dno upiral sam !•< g »if^vai
t'rni petelin pri hlevih komandir« že zdaleč; — Pozor, prtlačel Mati gredo, nihče naj ne dela Škandala! — Modro stoji živina pri jaslih, trzaje s svetlo kožo: naj vidi gospa, živ krst se ne zmeni za nas. In jeznih oči leze vdo-vu p o prstih k Siranovi postelji, tiho vzdigne palico ter jo spusti, ne za šalo. na hlapčevo zadnjo plat.
— Xažrt, mrcina žganjarska* Da bi se žtr pogreznil in da bi ti
s frakijem zobe izbijali do sodnjev ga dne!
Pijani Himen. ki ga ne smeš kri-vo pogledati. skoči na noge ter
—	Spodnja okna so siara, —-pomišlja Kastelka, — zgornja so moja. veliki kozelc je moj, kašče. svinjaki so moje delo; vse drugo sem prenovila. Glejte kose v vr->ii. motike in lopate in stroje na skednju; v hlevu dva para težkih konj in par lehkih. vmes dve breji kobili, žrebe. sedmero krav, pat volov, in prešičev — koliko jih je pravzaprav? Sh-ambe so polne, grunt brez dolga, v hranilnici leži tisočak j>ri tisočaku, trije sinovi študirajo. . . Kaj bi bilo? da nisem jaz garala?
Da, gospodarila je bolje, ko kdaj kak Kastelec; zgrabilai je v»i<ga za rep, ko je zasadil kremplje v grunt in ga hotel odnesti. Kastelčevina raste iž njenih trdnih tal. iz neugasnjenega ognja v njeni glavi, noge ji segajo se-dera sežnjev globoko v to rodovitno zemljo; po njenem je šlo. kljub vsemu! Trda volja v njenih
0	p;. 1 j enih črtah se riše globlje in
v zagrizeni strasti; nko bi ji napotoval Sevški hrib. gotovo bi uknzala; Premekni se! -n znorela od ]>resenečenja. če bi ostaT.
—	Kako se človek prelevi! — mrmra stopaje med travniki ter misleč na leta. ko je prelivala solze ob Prešernovih pesmih.
N* i polju prihaja vdovi n obraz mehkejši; pogled ji plava božaje ]"> «osto zaraščenih njivah, in \časih se skloni v razgonu. vzame, grudo. joJehta na dlani kot liubo in drago reč ter je zamišljeno zm.mc v pšenico.
Težko in trdo stopa domor. Zs 1.rastjem, na krajo neba se kade fabrike v trgu ; porogljivo uhaja oko Kast elk i v to stran, kjer žive premogovi Judje, potujčeni tr-trovei. pijavke in oderuhi, jara dr-hal. ki se šemi po nemško. Vdova
1	h besno sovraži; od njih je prišla vsa njena nesreča, ves boj. ki je mladi dušo izpil. Tn kadar jo motijo neeimumQ misli, je prvi med njimi ponos, da je zabila v svojem bogastvu jez pred njih nakane.
A' takih trenotkih lista rada po knjigi svojega življenja.
Starši, pnemož. Kranjci, so jo bi p i pred petindvajsetimi leti nag-
prl Savici", Jurčičevih romanov in Tavčarjevih novel ter r. zgovornim rodoljubjein onega časa. — Vzgojena v pokorščini in strahu božjem, se ni ustavljala volji roditeljev; nehala je čakati sreče po svojih mislih ter spoznala zakonsko ljubezen v postelji tujega moža
Toda Kastelec je bil tikanil tasta. ki je menil, da moži Manlco z zdravo korenino, pa je dal hčer pjancu in razuzdancU; neizkušena je pristala čez noč mtičenica, ki je vsako jutro stTahom.i vstajala 1 v novi dan. Potrpljenja in upor sta bila enako bob v steno; ob večnih psovkah in tepežu je tem hitreie dojokala za dekliškimi sa-rjami. ker ie spoznala z bistrim očesom že prve mesece, kam plove dom pod takim gospodarjem.
Častihlepni mož je rad popival s tržani ter spravljal njih besedo za suho zlato. Nekaj pr.Vl poroko* so bili zgradili usnjarsko tovarno in zavohali kmalu, da ne bo ime-jla sape; najprej so le šušljali med . seboj, nato so čisto drugi ljudje j začeli nabirati bogate okoličane v družbo, ki naj bi jo kupila. Nem-škutar. Petsrhnig je bil venomer na Kastelčevem, kakor da se ie nehal meniti za kotenino in bičnike v svoji štacuni. Vse pomenke je obdajala skrivnost; ali ko je Mana ležala za prvim sinkom, je K"a-sfelec vinjen prilomastil v zimski noči ter povedal, da je podpisal delivc za desettisoč goldinarjev. To je bilo več od dote. s katero je revesta podprla grunt; in Kastelka je klela prvikrat, v svojem življenju.
Komaj je vstala, je vzela breme gospodarstva nase, da ne vidi, kako raste otroku beraška palica Mož se je klatil in popival, vozil se s kolesi jem " inšpieirat" ter se vračal pijan in obigran. Urezal se je tu in tam, zakaj Petsehnig ge je spremljal kakor senca; brc« njega bi bil zdavnaj v neprilikali. Imetje se je krhalo in lezlo narazen ; ko je povila Mana za Jožkom Tončka in Janka, je usnjarna za-prmela, Petsehnig pa j? prišel v menicami naravnost povedat, d i* je glavni upnik in misli kupit: grunt z vsem, kar je. Da bi bila mera polna, je ležal gospodar za pljučnico in bledel.
— Kdaj ? — je vprašala Kastel-
loma primožili na Kastelcevo. Bi-jky. bleda ko prt.
bi je lepa rjavolaska s sanjavimi j _ Kako kdaj ? Elia te£c v ne_
ocir.i; študentje domačega kraja , ,	-	, -
» M „ ■»■ . • .	. - del jo. druga cez mesec dni
.n posili berivo, kar ga je rast
lo tiste dni
po naših logih. Med kuhalnico in srpom si je polnila s'-ce s poetičnimi ideali "Krsta
Podaljšanje? Skoda besede! Kjer ni prave roke, tudi zaupanja nI. (Dalje prihodnjič, i
Kako je Tino dvakrat ušel vislicam.
Poroča Paul Gottlieb.
V zadnjem mesecu leta 1909 je bil Sabatino de Masi, navaden de-1;:vec iz južne Italije, živeč v Phi-h.delphiji, spoznan krivim umora ter obsojen na vislice. V pričetku leta 1910 pa se je vršil na priziv nadaljni proces in Sabatino je bli zopet spoznan krivim. Odvedli so' j:a v Iztočno kaznilnico, da izvr-še tam nad njim smrtno obsodbo.
Tresel se je in bledel, prevzev od firoze. kajti ljudje ne gledajo ravnodušno na krvnika in naj s» I npoveduje o teni še_tako romantične ppvesti. Tino. kot so ga imenovali njegovi prijatelji, je protestiral. Bil je presenečen in še več kot to. Nikogar ni ubil in nikdar ni niti mislil na uboj. On je le de-p j lal. se potil ter skušal spraviti na
- ..4______i_ _ • j____r_ »/.i__• L: .
ko ni dobro norcev briti. sam Bog
švigne pokorno po delu: s Kastel- stran nekaj denarja. Zakaj bi mo-
ve da ne.
Kose se bliskajo, hlapci pokajo z bič.', voz za vozom drdra po cesti, dekle hite s penečimi žehtar-ji. gnoj leti na kopico, kot bi držalo po sedem rok za sleherne vile. Kidaj je zajtrkal. ne ve niličc izmed služinčadi. saj komaj utegne prijeti za žlieo in jo položiti iz rok. Dobro je biti pri vdovi, toda pot lije v potokih, in red se ne omaje leto in dan.
Na razpot ju pred domom se go-spp ne pozabi ustaviti, da izmeri bogastvo z očmi. Dolga bela hiša s prizidanim nadstropiem in podstrešnimi kamrami gleda prijazno izmed hrušk in orehov, rozm grmi z slatorrcalnimi kroglami ae ustreliti niti zajca.'
ral umreti?
Jetniški warden je slišal take p »vesti že preje in pogosto. Ostro si je ogledal Tina de Masi ter se čudil. Kljub temu pa ni bil to njegov posel. Sodišče ga je spoznalo krivim umora in naloga wardena je bila spraviti dotičnega s sveta ob določenem času.
Neki morilec, ki je Tudi čakal na smrtno obsodbo, je cul jadiko-vr.nja in molitve nesrečnega Ita-Ijana. Pričel je govoriti z njim ter cul njegovo povest.
— Ta Italjan ni nikdar nikogar ubil. — je rekel morilec jetniske-mu kaplanu. — On bi ne mogel
Na ta način je pričei prevladovati utis, da je Tino mogoče nedolžen človek. Seveda je bilo to komaj vrjetno. kajti sodišča so vendar nezmotljiva. Nekaj poseb-nfkaj in vznemirljivega je bilo na tem Italjanu ir to je bilo, kar je vznemirjalo jetniške uradnike. Dan eksekucije pa *e bil še daleč in jetniški uradniki so m tolažili z mislijo, da se bo med tem časom
gotovo nekaj zgodilo.
• « *
Par tednov nazaj, po preteku dvanajstih let. pa je bil Tino izpuščen iz ječe. Izkazalo se je, da ui nikogar ubil, da pa je bil kljub temu ivakrat obsojen na smrt ter preživel celih dvanajst let v ječL Presenetljivo na celi stvari pa seveda ni bilo. da se je postava motila in da je bil nedolžen človek
ineseea leta 1909 ,ie prišel v salon nekega Quinna. na vogalu Broad in Lycoming St. v Philadelphijt oborožen bandit. Bartender in eden izmed navzočih gostov sta m; upirala in bandit je oba ustrelil. nakar je pobegnil, ne da bi ga zasledovali preplašeni ostali gostje. Morilec je bil maskiran in vsled tega tudi ni bilo mogoče dobiti njegovega natančnega popisa. Vse. kar so mogli navzočr 'zjavit', je bilo. da je bil bandit srednje postave in rdečelas. Cfle-de rdečih las so soglašale vse prl->*e in okoliščino si je treba predvsem zapomniti.
Polieija je aretirala nekega Mihaela Comporto. Sieilijana. ter ga obdolžila, da ve za umor. kate-iega je baje izvršil njegov sokrivec. Comporto je zanikal s^ako s .vdelcžbo ter ni hotel prLfiati ničesar.
Na dan po umoru pa je prišla na policijski glavni stan neka pritožba iz nekega italjanskega boarding-lioiisa. Neki Sabatino de Masi. ki je stanoval v dotični hi-
je izginil in z njim je izginilo tudi nekaj obleke nekega drugega sostanovalca. Polieija, vedno sledeča stvari, izrabljeni poti. je takoj spravila obe zadevi v stik ter pričela iskati de Ma-i-ja. Dva dni pozneje je prišlo neko pismo od tega človeka. Rekel je. da je odšel v Jersey City ter navedel tudi naslov s prošnjo, na j, se mu posije pisma tjakaj. Obenem pa je tudi obljubil, da se bo v kratkem vrnil v Pliiladelphijo.
Dva dni pozeje je bil de Masi zopet v Philadelpliiji. — a v ječi. Tormalno je bil obdol/en tatvine, ker je baje odnesel obleko iz svojega prejšnjega stanovanja, a dejanski se ga je obdolžilo umora dveh ljudi ali vsaj sokrivde pri njili umoru.
De Masi. ki je domneval, da mu ni treba pojasniti ničesar drugega kot to, zakaj se je polastil obleke svojega tovariša, je povedal policijskim uradnikom svojo po vest. Kekel je, da je igral karte s par drugimi na večer umora, to je na večer pred njegovim odpo tovanjem in da se je eden njego vlh tovarišev zadolžil p>*i igri za $40. Ta denar je de Masi potre boval. kajti naslednjega dne je šel v New York, da se sestane s svojo ženo. ki je ravnokar prišla iz Italije. Dolžnik pa ni hotel plačati de Masiju in slednji, ves je-1 zen radi nepoštenosti svojega pri-jr tel ja. se je polastil obleke slednjega ter jo zastavil. Spoznal je. da je vzel postavo v svoje lastne roke. a je bil prisiljen storiti to. On ni bil nikak tat. Vzel je enostavno lastnino svojega dolžnika.
To ugotovilo je bilo podano še predno je de Masi le slutil, da se ga spravlja v st^k s kakim umorom in to si je treba dobro zapomniti. Treba je nadalje povdariti. da bi vsak pameten sodnik opustil obtožbo tatvine, kakorhitro bi čut njegovo povest. Resničnost te povesti je potrdil pozneje človek, kojega obleko je vzel d.? Masi.
Pol:eijski duh pa je združil de Masi-ja in Com porta z dvojnim umorom v salonu Quinna in nobenega dvoma se ni pustilo na površje. De Masija in Comporta se je konfrontiralo. a opaziti ni bilo robenega znamenja, da se poznata. Neinteresiran opazovalec b! najbrž izjavil, da. se ta dva človeka ne poznata, a polieija je bila (■♦•ugačnega mnenja. Odvedli so Comporta v neko drugo sobo ter pričeli z inkvizicijo.
— Kaj koristi lagati se? — jc rekel eden izmed policistov. — De Masi je priznal .da si ti ubil ona dva človeka.
Comporto se je izprva smejal trditvam policistov, a slednji so mu pričeli mahati pod nosom neki dokument ,o katerem so izjav-
Siavljen je bil pod obtožbo in sodišče je imenovalo zanj zagovornika, kajti on ni imel sredstev, da bi plačal svojega lastnega zagovornika. Slučaj je hotel, da je bil na ta načiti imenovani zagovornik neki Charles J. Ronev, mlad. odločen in razborit človek.
Ronev je vrjel od prvega trenutka. ko se je sestal s svojim kli-jentom. da so njegove iz.iave glc-le nedolžnosti resnične. Sel je na sodišče z iskrenim prepričanjem, da zagovarja moža. ki je popolnoma nedolžen. Malo dvoma je imel glede izida obravnave, kajti de Masi jf lahko dokazal svoj alibi za vsjiki trenutek časa. tekom katerega je bil izvršen umor. * * •
Zadeva je pršla kmalu pred sodišče in državno pravdniŠtvo je navedlo izjavo Comporta. nekaj nadaljnih izjav slednjega ter par dejstev, ki so navidezno podpirala obtožbo. Dejstvo, da je vzel de Masi obleko svojega sostanovalca ter odšel naslednjega dne v y(.w York, je imelo odločilni upliv na poroto, ki je sprejela teorijo državnega pravdništva. da je najti v tem begu priznanje krivde.
Obramba de Masija je obstajalo v izjavi, katero je podal policij., še predno je vedel, da se ga sumi roparskega napada ter umora. Poklical je kot pričo svojega delodajalca, ki je potrdil, da je bil de Masi dober in veren delavec. ki je bil nji delu od osmih zjutraj pa do petih zvečer, na dan. ko je bil izvršen umor. Štirje delavci, Italjani. s katerimi je igral de Masi karte na večer umbra, so prišli na sodišče ter pričali. da se je nahajal obtoženi v njih družbi brez prestanka in da ni mogel biti v salonu Quinna ob času. ko je bil izvršen roparski umor.
Odvetnik Ronev je obrnil prav posebno pozornost porote na dejstvo. da je imel morilec, soglasno z vsemi izjavami, rdeče lase. dočim so bili lasje de Masija črni.
De Masi je pojasnil tudi svoje potovanje v New York. Pričakoval je svojo ženo, ki bi morala priti s pamikom na dnn po igri v boarding-nousu. Vsled tega je vzel obleko onega tovariša, jo zastavil tet se odpeljal v New York. Ladja se je zakasnila ter je izvedel. da bo prišla šele tri dni pozneje. <To dejstvo se je dognalo sodnijskim potom.) Ker ni imel denarja, je pričel de Masi iskati službo v Jersey City ter jo tudi dobil. Tam je ostal ter čakal na prihod svoje žene. Pisal je tudi na svoje prejšnje stanovanje v Pliila-delphiji. kajti on se ni prav ni? bal da bi se ga zasledovalo radi tega, ker je vzel obleko svojega tovariša, dočim se mu ni niti sanjalo. da se ga spravlja v stik z roparskim napadom in umorom dveh ljudi. Izjavil je. da bi gotovo ne pisal v Philadelphijo, če bi se bal postavo
Vse to pa ni nič pomagalo. Porota je razsodila, da niso priče, ki so pričale o alibiju de Masi-ja, zanesljive. Mogoče so pripadale isti tajni družbi ter bile vsaki trenutek pripravljene prisegi po kri-v-m. De Masi je bil * sled tega
Sokolska razstava
\
o priliki I. jugoslovenskega vse-sokolskega zleta v Ljubljani 12.—15. avgusta 1922.
so bila pozitivna in vsled tega je odpotoval v Italijo, kjer je nabral \es potrebni materijal. Izkazalo se je, da je bil takrat obsojeni pri vojakih.
Zagovornik se je vrnil v Ame-r:ko. predložil governerju ves do- O priliki I. ju gosi o venskega kazilni materijal in governer je j vsesokolskega zleta v Ljubljani se nato izpremenil smrtno." obsodbo i priredi tudi sokolska razstava, kana dosmrtno ječo. Ni pa se po-|1ei*e se udeleži celokupno jugoslo-srečil dokaz, da ni bil de Masi h'ensko Sokolstvo. Razstava naj prizadet pri roparskem napadu 1,0 verna slika razvoja jugoslo-iii umoru v salonu Quinna.	venskega SokoLstva. V to svrho jt
Ronev se je lotil dela s podvojeno eneržijo. kajti hotel je pre-
sestavljen pri Jugoslovenskem So-
koKkeni Savczu poseben razstavili
T-i	i • i -ir , i< dsek. ki ima nalogo, da zbere ves
pričati oblasti, da je de Masi po-1 .	, .. . ,	..
r ,	, „	„ (n^zaiieven marterijal ter ga uredi
ivilnnmn t, ot\ I /t^n \ 11 11 OCrAl' A Tk., 1
v eno celoto.
polnoma nedolžen. Na nesrečo prt jc zbolel ter umrl.
Njegova žena se je lotila posla in posrečilo se ji je konečno izvabiti iz Comporta priznanje, da je lagal in da ni bilo resnično to. kai je govoril o de Mas;ju.
Comporto je bil aretiran in posebna komisija izvedencev ga je proglasila blaznim. ..
Po dvanajstih letih ječe je bil ubogi de Masi izpuščen i« dobrodušni ljudje so mu preskrbeli delo.	- -
Hujskanje proti Jugoslaviji v Milanu.
Pri tej razstavi je določen po-*eb:»n oddelek ju<gosl o venskemu Sokolstvu v Ameriki. Poživljamo vsled tega vsa bratska društva, da nas pri tem delu podpirajo ter zbirajo tozadeven materijal. ki ga naj pošljejo Jugoslovanskemu So-k-dskemu Savczu v Ljubljani. Za razstavo bodo zlasti primerne razne slike iz življenja in delovanja inaroslovenskega Sokols.tva. v Ameriki. razni znaki, zastavice itd. Pošljite slike raznih za Sokoktvo zaslužnih bratov in sester itd. itd. Z ainei*ikanskim oddelkom razstave hočemo našim bratom in sestram pokazati vaše življenje in delovanje preko oceana. Vsi pred-! "neti se bodo na zahtevo vrnili. Razstava se vrši meseca avgusta t. 1 , vsled t-1 ga naj se vse pred-J mete čim]»reje pošlje.
Zdravo!
FT7X. tajnik.
ANDTilf'KY f(\ zast. Jug. Sok. Zupe na .Pac. (2x 24&30—
DELO NA FARMI!
Katerega veseli delo na farmi, naj takoj piše na : J. Mani, Box Dorloo. New York.
obsojen na smrt. Take stvari se dogajajo precej pogosto. Ni treba j ^ij da je pj^o jn podpisano
imeti preveč dober spomfi, da se človek spomni na ducate slučajev, ki so do skrajnosti notorični. Čudno je le to, da je ta Italjan brez prijateljev ušel in da se pojavil pravočasno dvom o njegovi krivdi.
Oni. ki imajo neumrljivo vero v to. kar se imenuje postavno vlado, bo4p gotovo našli nekaj hrane za dvom v slučaju Tino de Masija in radi tega se tudi izplača navesti njegovo povest.
Pozno v neki noči, septembra
priznanje de Masija. Comporto ni /nal čitati, a v svojem srdu je po dal "priznanjeda ni osebno ubH onih dveh v salona Quinna. ;>ač pa stal na cesti, dočim je dejanski ropar ustrelil oba človeka v salonu. Rekel je. da je bil de Masi dejanski morilec.
De Masija so takoj obvestili o priznanju Comporta., a on je zanikal vsako stvar ter prisegal, da ni še nikdar videl Comporta in da ni bil Se nikdar v salonu Quinna. Vse to pa ni nič pomagalo.
Nacijonalno-fašistovska stranka I v Milanu se je zopet pečala z Tve-1	Izložbeni odbor:
ko in Dalmacijo. Sklicala je shod j ftCDOLF VESEL. Dr. in. z nova je hujskala proti Jugo- .	načelnik,
slaviji. Poročila pravijo, da so fašisti sprejeli resolucijo, ki povdar-ja absolutno potrebo, d i Italjani obdrže ša nadalje okupacijo tretje cone v Dalmaciji in da zaeno r.e izpuste iz svojih rok fcaroškega pristanišča, kateremu so dali že italjansko ime "Porto Sauro". Izvajajo, da mora biti italjansko postopanje tako vsled dejstva, da Jugoslavija noče nič slišati o jamstvih v prilog Italjanom-v smislu rapallske pogodbe. Potem menijo, da je. mednarodni položaj ob Dunavu in na Balkanu precej negotov, kar tudi priporoča gorenji sklep. Nato' je zborovalo še Narodno društvo za Dalmacijo, ki je sprejelo dolgo resolucijo, katera se obrača v prvi vrsti proti o-nim, ki baje iščejo prijateljstva z Jugoslovani in so pripravljeni mnogo žrtvovati v to svrho. Društvo pretirava dogodke v Splitu in kaže na italjansko politično pot proti Orijentu preko Balkana ter svari pred nevarnim oportimiz-niom.
Tako ne poteče skoro niti eden dan. da ne bi čuli iz Italije hujskanj proti Jugoslaviji. Potem pa se čudijo, da pišejo, naši listi ostro o Italiji in da jugoslovanski državniki naglašajp krivdo na ita-Ijanski strani, da se vedno bolj odr.ljujejo zbliževalne poti med
VABILO
Ne pozabite na 23. aprila 1922!
Jugoslovanska godba v New Vorku bo priredila v nedeljo 23". aprila svoj prvi godbeni koncert v Srbskem Domu na 44.'} zapadna cesta v New Vorku. Iver smo se reorganizirali kot Jugoslovanska godba v New Vorku med našim troimenim narodom, zato vas vse Slovence in Slovenke naj-vljudnejše vabimo na našo prvo prireditev dne 23. aprila. Najprej se priredi koncert, po koncertu pa bo prosta zabava ples in r;iz-ličue šaljivosti. Natančnejši vspo-red bo pravočasno objavljen. Za obilen poset se priporoča
Jugoslov. godbeni odbor.
Vaše telo mora imeti železo.
Ali veste, da tie morete živeti l>rez >:«'lcza v vašem telesu? Brez zadostnega železa v vašem telesu ne morete i'iti dobrega zdravja. Tisoecri ljudje iHilagoma umirajo, ker nimajo železa. Pistanejo sabotni in ui>adli. izgubljajo ia»»e. živahnost, težo, mišice otrpnejo.
spoznan krivim umora ter obso-] stični gonji tako mračeni. da ne
obema državama. Italjani vedo. [ n'majo volje, zavžita brana jim ne da Jugoslovane hudo peče italjan-ska okupa 'ija tretje dalmatinske cone in vedo. da je baroško vprašanje pravzaprav že rešeno, ali bas zato vedno in vedno drezajo v Dalmacijo in Reko. Zaeno sanjajo o svoji ekspanzivnosti proti Orientu. par-n po svoji nacijonali-
jen par dni pozneje na vešala.
Zagovornik Ronev je takoj vlo-žil prošnjo za novo obravnavo ter poslal na višje sodišče priziv. Nova obravnava je bila dovoljena in kmalu pozneje je stal de Masi p -ed novo poreto. ki ga je zopet lipoznala krivom. V drugič je bif obsojen na smrt ter poslafl, v kaznilnico. kjer naj bi se izvršilo nad nj»m smrtno obsodbo.
Tekom teh obravnav je pričal Comporto. da je poznal de Masija že dolgo časa in da je zakrivil še preje več umorov. To je bilo bilo obrekovanje, ki je imelo svoj u^odepolni učinek na porotnike. Par let pop'*e je bilo izvršenih v Towanda. Pa. par nepojasnjenih umorov ter se je takrat domnevalo, da so bili ti umori najbrž posledica italjanske krvne osvete. Comporto pa je izjavil ,da je de Masi izvršil to zločine in ravno pretiranost njegovih obdolžitev je rešila življenje de Masija.
Ronev, ki je bil popolnoma nver
torl dobro, postanejo slabi, nervozni in ]H.>biti. Kdina pot, da zopet dosežejo zdravje, moč in živahnost je, da spravijo v telo več železa. Železo napravi kri bogato, rdeeo in ožlvljajočo.
\uffli-Tone, velik gradilee zdravja, .ie bogat na železu. Vrsta železa v Niiga-Tone je lahko prebavljiva, vsled fesa r je večje vrednost i kot dru^e vrste železa. Ni boljšega železnega zdravila na svetu kot je Nuga-Tone.
Vsledtega dobivajo tisoeeri ljiiflje tako vidijo, kako si te sanje sami spro- čudovite uspehe z jemanjem Nuga-
ti podirajo. Italjanska bodočnost T""v >"*>sa-Tone je še »dem drugih T ,	.	sestavin, ki dajejo zdravje in min".
na Jadranu in njeni dobri oduc- Vsle(ltepi jp to eno IUiJbolj51h z<lraviI. š;s j i z Jugoslavinjo se n* Titrde ne manili zdravniški znanosti. Nuga-Tone z milanskimi in ne z rimskimi huj-1-14' popolnoma garantiran, da bo po-
vilnoma zadovoljil, ali pa denar na-z:tj. Polno mesečno zdravljenje Ktane
skarijami. Italjani ne bodo mojrli nikdar ravnati z nami kakor s ka-k*m ponižnim narodom, ki išče milosti. Do tega spoznanji bi bili že lahko prišli, Prilike smo jim dali že dovolj za to.
ri.00. Prodijajo ga vsi dobri lekarnarji nli ^a vam po sprejemu $1.00 po-naravnost po pošti, poštnina pla-čxiia. National Laboratory, * 1018 S. Wabash Ave., Chicago.
—Adv.
ZAVEDNO SI ZAPOMNITE
Jako nevarno je, eksperimentirati prizadeto.
z novimi zdravili, če je vaše zdravje
Mi ne poznamo nobenega zdravila, ki bi enačilo glede uioei v uravnanju čreves, čiščenju ledic. sla jen ju želodca ali čiščenju in bogatenju krvi kot
BOLGARSKI KRVNI ČAJ
To čisto želiščno zdravilo je preneslo železno preiskušujo Časa. Bo-
rož; vzeti Bolgarski
gati soki skuhani iz želišč, skorij, korenin, listov, jagod iu vreli pred počitkom, pomagajo naravi hitro odpraviti prehlad, jen o lažnjivosti Comporta, je šel Krvni Čaj je priljubljeno družinsko zdravilo v miljonih srečnih domov, k državnemu governerju ter mil Zdravuiki in lekarnarji ga prisrčno priporočajo. Prodajajo ga vsi lekar-rekel. da je bil de%Masi v Italiji 'narji, ali po pošti, poštnina plačana, en velik družinski zavoj za $1.23; v času, ko SO bili izvršeni dotlSm'ali zavoji za |3.13 aH 6' zavojev za $3 23. Analov II. II. Yon SJchlfck, umori. Njegova pričevanja pa ni- President, 9 Marvel Building, Pittsburgh, Pa.
m
JL
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN.
Spini Emile Gsborlsm,
i -
'Olss Narod«" prove! O.
G9
(Nadaljevanje.)
—	To se pravi govoriti. — je vzkliknil zdravnik, polu navdu-fctiija.
Tudi vsi drugi s<i se tresli od navdušnja. Čutili so, da se je boj i«, vnuku! vnel. Brez czira na utis. katerega je napravil, pa je go-spod Ko I ga t ruitlaljeval:
—	Tukaj v Sovterju bi bila nalogd bolj težavna. V slučaju irvp#ha pa bi bile posb diee tudi bolj odločilne, da/, bi privedel s se-I o; iz Pariza eenga onih prevejapib detektivov, ki so napravili umetnost i/, svoje profesije .11 jaz l>i >ed !. kako laskati se mu ter ga spraviti do sk>*ajniL naporov. On l»i seveda moral vedeti vsako stvar, :clo imena. Njegova ž»-lja. da uspe. velikost l-agrade in celo njegova profesijoualnr« uečimurnost --- vse to bi predstavljalo našo !a-tno varnost. Prijel bi semkaj tajno, našemljen kot tak in tak ter j»i"č«'l takoj s preiskavo, ki 1;; gotovo ne koristila gospodu Galpi-i"j. Ali bi kaj naš<' in izsledil? 1,'pajmv. da. Poznam detektive, ki >o r manjšim nmiei ijalom. ki jim je bil na razpolago razrešili večji skrivnosti kot je ta.
Stari ><V Sandore. gospotl Senešal. zdravnik in celo ^lagloar so r.iravnu»t uži.ali besede, katere je govoril pariški odvetnik.
—	Ali je vse. gospod je ■* — je nadaljeval. — Nikakor. Vsled svoje velike izkušenosti je dr. Sej u ko takoj prvi dan uganil, kdo je n: ;bolj važna oseba v tej skrivnostni drami.
—	Kokole'
—	Da Kok »b-. Naj j«- na- topil kot dejanski igralec, zaupnik priča, on ic.:a 0'"iv:itn0 v .svojih rokah ključ k tej skrivnosti. Ta
ključ moramo \>ak način uobiti od njega. Zdravniški ir. vede ne i so ga ravii'-kai pro^lusdi idij« in, l mi protestiramo proti temu. Mi tp'liino, da je .ijegov ustrajm molk le prevara. Ce je imel dosti inteligence, da priča proti nam. zakaj bi ne imel ravno toliko inteligenc«'. da pojasni iilevo ter pove resnico.' Mi trdimo, da molči se-•laj prav tako kot je irovoril v oni noči. — namreč na povelje. Oe ! i bil njegov mulk nanj dobe-kanosen za državno prevdništvo, bi gotovo našli sredstva, tla ga zlomijo. Mi bomo zahtevali, tla se pokliče osebo, k>. je imela preje toliko Moči nad njim. da mu je razvoz-lja!a jezik n da ta oseba vnovič preiskusi svoj eksperiment. Zahte-ali borno preiskavo izvedencev. Mi ne moremo v štiri in dvajsetih lrah dognati, kakšno je resnično duševno stanje človeka, posebno če je rnaiio. d;: je dotični človek slepar. Zahtevali .pa bomo predvsem, da bodo no,-, zdravniški izvedenci v resnici usposobljeni Ijtidje.
Dr. Sejnbo .se j* naravnost ti t sel od razburjeuja. Slišal je svoje I'.'stnci tleje. p "»rovi jene na energičen in določen način.
—	Ha, — ,:e vzkliknil. — tako j<_- treifa storiti. Dajte mi polno-tvi in \ manj kot Šliiiuajstih dneh bo Kokole razkrinkan.
Manj razburjen kot ostali pa je odlični odvetnik iz So ver terja !e -ii>uil roko gosjxxia Folgat ter rekel:
- Vi vidite s tUi., da je tieba zadevo gospoila de Uoaskorana I overiti \aui saiunu.
M la d i odvetnik ni ničesar Moril v protest. Ko je pričel govoriti, ,}e bil njegov oklep že storjen
—	Vs«*, kai je človeku mogoče storiti. bom storil jaz, — je odvrnil .— Posvetil bom zadevi \>t_ s\ t,je zmožnosti ter celo >vojo du-š.». Cstrajam t a pri svoji zahtevi tej- lutli hočem, da se to javno objavi. nainr. e <h- bo gt»pod Magloar še nadalje zastopal de Uoaskorana in «la bom posloval .jaz le kol iijegov tovariš in namestnik.
—- Dobro. — je rekel gospod Magloar.
—	Velja. Kedaj bova obiskala de Boaskorana.
—	Jutri zjutraj.
.Jaz >eveti i ne morem storiti nikakih korakov, dokler ga ne
vidim.
—	Da a vas nt bodo spustih v ječo brez posehiega dovoljenja od stran go*poj:i (ialplna. -Jaz pa »Svomiui. da bi mogel še danes dobiti to dovoljenje.
—	To je slabo.
Nikakor. Naš čas je times ze porabljen. Pregledati morava v>fc uradne akte, katere mi je izročil sodnik.
Dr. Sej bo ,!•• b 1 strašno razburjen. Vzkliknil je: Na delo na delo. "rosjirt! odvetnik Po.dimo.
Ar so odhajali / .v>bet ko jili je |x>klical stari Saudore nazaj s kretnjo. Reke! je:
Uospodjc. dostuaj smo mi>i:K le na Ži.ka. Kaj pa z Dioni-
zijo?
Ozrli ko s«* vanj, polni presenečenja.
—	Kaj naj ji rvein, če u*» bo vprašala, kakšen je bil uspeh pogovora gospoda Magloar z Zakoni .n kaj naj odgovorim na njeno vprašanje. /ak:j ni fcioelo ničesar objaviti v njeni navzočnosti?
Na to vprašanje si je tir. Sejnbo že večkrat sam odgovoril, kajti no ni bil nikak prijatelj prikrivanja.
—	Povedati ji morate resnico. — se je glasil njegov nasvet.
—	Kaj. povedali ji, tla j«* bil Žak de Boa>koran ljubimec grofice Klodijeir?
—	To bo izvedela preje a L pozneje. Diouizija je hrabra in pametna deklica.
—	Da. a gospodična Diouizija je tudi nedolžna kot augelj, — se j. oglasil Kolgat. — in razventega ljubi de Boaskorana. Zakaj bi vznemirjali čistost njenih misli in njene sreče? Ali ni dosti nesrečna .* Uospod tb» Boaskoran ni več ^ Gmotni celici. Videl bo svojo zaročenko in če *e uiu x<ti primemo, jo bo tudi obvestil glede dejanskega položaja. Ediuolc on sam ima pravico storiti kaj taJkega. Jaz, za svojo ost-ho, pa bi mu ne svetoval kaj takega. V kolikor poznam, značaj gospodične Sandore. s.-ni prepričan, tla 1 i se ne znala obvladati v navzočnosti grofice Klodijez.
—	Gospod de Sandore ji nt sme povedati ničesar, — je rekel Magloar na odločen način. — Dosti je že to. da je treba obvestiti markizo o dejanskih zadevah Ne smete pozabiti, gospodje, da bi najmanjša niti iskreč i ja uničila vw delikatne načrte gospoda Folgat.
Glede tega so \*i soglašali. Stari Saudore pa je rekel samemu stfci:
—	Prav imajo, a kaj naj storim jaz sam?
Kazmišljal je o tem. ko je prišla neka služkinja ter mu povedala. da ga hoče videti gospodična Dionizija.
—	Takoj pridem. — je rekel.
S težavo je šel po stopnjieah navzgor ter skušal spotoma prikriti vsa različna čustva, ki so divjala v njem. Obe teti sta odvedli Dionizijo in markizo v ueko sobo v prvem nadstropju. Tam je na-«
ter Dionizijo, ki je hodila goi in dol. nemirna ter blestečili oči. Ka-korliitro je vstopil, ga je vprašala z ostrim povdarkom:
—	No. kaj je? Mislim, da ni nobenega upanja.
—	Več upanja kot kedaj poprej, — je odvrnil on ter se skušal nasmehniti.
—	In zakaj nas je gospod Mcgloar pognal proč ?
Star gospod je imel dosti časa, da se pripravi na odgovor.
—	Ker nama j* moral povedati neko mučno stvar. Zak bo namreč mor^l nastopiti pred sodiščem.
Markiza planila kvišku tei vzkliknila;
—	Kaj, moj sir. r red poroto Boaskoran pred poroto !
Omahnila je lmznj na stol. Na licu Dionixije pa se ni izpreme-
n!la niti ena poteza. Rekla je s čudnim, žalostnim glasom:
—	Bili sem pripravljena na.nekaj hujšega. Človek se lahko izogne poroti.
S temi besedami je zapustila vrata ter zaprla vrata za seboj tako trdno, tla sta takoj obe tet. pohiteli za njo. Tedaj pa se je tudi gospodu de Sandore zedlo. da lahko prostejše govori. Stopil je preti markizo ter dal tlušk.i oni svoji strašni jezi, ki se je že dolgo časa kuhala v njeni.
—	Vaš sin, — je zakričal, —- vaš Žak bi moral biti mrtev že tisočkrat. On ubija mojega otroka. Saj vidite, kako ga ubija.
Brez vsakega usmiljenja ji je povedal celo povest o Žaku in o grofici Klodij« z Markiza je bila vs«; iz sebe. Prenehala j* celo stokati ter ni ini"la dosti moči. da ga bi prosila, naj ima usmiljenja z njo. Ko je končal, je zamrmrala vase, z izrazom velikanskega trpljenja :
—	Prešeštvo. moj Bog. kakšna kazen!
(Dalje prihodnjič.)
Pismo s Kitajskega.
Priseljevanje v Združene države.
Predhodno dovoljenje izključeno.
(Jugoslovanski oddelek F. L. I. S. New York.) Da li priseljenec s jie priti v Združene države ali ne, je odvisno prvotno od odločitve priseljeniških oblasti v pristanišču, kjer se izseljenec izkrca. Predhodno dovoljenje se. nikomur ne daje, tako da ni mogoče vnaprej za-gotoviti pristop nobenemu inozemcu. Vsak inozemec. predno je za konito pripuščen v Združene države, se mora podvreči preiskavi s stkani priseljeniških oblasti, ki ga morejo prepustiti ali pa izključi-«ti.
Sorodniki »-loveka. ki se hoče priseliti v Združene države, hočejo dostikrat vedeti, kaj naj storijo, da zagotovijo njegov prihod. —. Ni ničesar. k;;r bi mogli storit« pred prihodom priseljenca samega, razen morda, t«a pošijejo priseljeniškim oblastim izjave (affidavits^ s katerimi naj izjavijo, da moieje in da so voljni skrbeti za dotične-ga priseljenca. Dostikrat se dogaja, d ase poedinci, ako dvomijo o oripustljivo^ti kakega njihovega rojaka — n. p:\ v slučaju slepca aP gluhonemca — obračajo na Delavski department ali na General Commissioner of Immigration za informacijo, da li dotičn-k sme priti. Na vsa ta vprašanja se daje vedno isti odgovor, namreč da ni mogoče določiti to pred njihovim prihodom v Ameriko. V posebnih slučajih ima delavski tajnik pravico pripustiti takega priseljenca pod jamščino. ali niti tega koraka ne sme storiti, dokler ni priseljene.? prišel na pi iseljeniško postajo in se tam podvrgel redni preiska-Kadi tega ne preostaja v vseh teh dvomljivih slučajih drugega, kot priti sem m j»oskusiti svojo tree o.
Vsakega priseljenca pregleda i-ajprej zdravnik otl I". S. Public Health Ser- it e. nato ga pa izprašujejo priseljeniški nadzorniki. — Ako ni takoj pripuščen. bodisi radi zdravstvenih ali drugih vzrokov ura izprašujoči nadzornik pritlržuie zri nadaljno preiskavo, ki jo vr ši Board of Special Inquiry, obstoječ iz treh članov. Ako ga ta Board izključi, ima priseljenec večinoma pravico do priziva na Delavskega tajnika, ki more potiditi ali ovreči odločbo Boarda ali pa pripustit* piiseljenca pod jamščino ali drugo garancijo, predno je slučaj pri-zivnim potom prišel pred Delavskega tajnika.
Kdo je inozemec?
Pod besedo "alien" -.'mozemecl s< razumeva vsaka os^ba, ki m ameriški državljan potom rojstva aH naturalizacije. Priseljeniški zakoni se nanašajo enako na vse prihajajoče inozemce, naj potujejo v kabini ali v tretjem razredu. Priseljeniški zakoni pa se ne tičejo ameriških državljanov, ali njihovih žen. ker so iste tudi ame-( riške državljanke. Kar se tiče otrok naturaliziranega državljana, ki se nahajajo v starem kraju i ft hočejo priti v Združene države, je treba razlikovati med deco. rojeno pred naturalizacijo, in ono. rojeno po naturalizaciji. Otroci, ki so se rodil i potem, ko je njihov oče postal ameriški državljan, se smatrajo za ameriške državljane potom rojstva, in ako potujejo v (Združene države, dobijo ameriški potni list. Otroci pa. ki ?o se rodili jvi očetovi naturalizaciji in ki še vedno stanujejo v starem kraju. se smatrajo za inozemce in. — ako potujejo v Združene države, s? imajo posluževati inozemskega potnega lista. Ako so oni ponten-c.alni državljani Združenih držav t. j. ako pridejo v Združene države predno so dovršili enoindvaj-seto leto starosti, postanejo avtomatično ameriški državljani, efm so stopili na ameriška tla in zaT'no stal no tu stanovati. Kar se tiče njihovega pripusta v zemljo, so taki otroci poti vržen i vsem zahtevam priseljeniških zakonov, razen da se zakon o kvoti ne razteza na-r je. ako niso Še dosegli starosti lft let. Oseba, ki je vzela prvi državljanski papir, a ne se drugega, s? smatra še vedno za inožemca.
Potni list in vizum.
V.si inozemei. ki nameravajo pi iti v Združene države, si morajo nabaviti potni list od oblasti o. ne države, h kateri spadajo po državljanstvu. nato pa si morajo preskrbeti vizum ameriškega konzula. Edine osebe, ki smejo priti brez potnega lista in vizuma, so državljani Kanade in dragih b1i2-
šel gospod de Sandore zbrane vse, — markizo, bledo in onemoglo, .njih angleških in francoskih po-
sesti. kakor tudi angleški in francoski državljani, ki v istih stanujejo. Tudi ako bi se kak potnik b«*ez vizirartega potnega lista vkrcal na pot v Ameriko, a ne bo pripuščen v to zemljo, ako njegov pas po rt ni v redu. Bilo je celo slučajev. ko so inozemei imeli potni list. na katerem je bil vizum ameriškega konzula ponarejen. Tud." ako v teli slučajih nameravani priseljenec ni bil osebno kriv, vendar ni bil pripuščen.
Mnogokrat se pripeti, da kak inozemec skuša priti v Združene države ne kot redni potnik, marveč kot "stowaway", t. j. človek, k; se je pred odhodom parnika vtihotapil na brod in hoče priti skrivaj čez morje. Tekom minulega fiskalnega leta je prišlo v ameriške luke 3539 takih ljudi. Ty tihotapce držijo na priseljeniški postaji na posebnem oddelku. — Odvedejo jih preti Board of Special Inquiry, ki jih izprašuje. Le v slučaju sklepa, da dotičnik, ako ne bi bil *'stowaway", bi imel pravico priti, je mogoče, da ga pripustijo. drugače je izključen. Ogromna večina takih nepravilnih potnikov je takoj deportirana nazaj. odkoder so prišli.
Posebne odredbe obstojajo glede prihoda mornarjev, ali ker oni spadajo v posebno vrsto priseljencev, bomo o njih razpravljali v enem prihodnjih člankov.
O POTOVANJU.
Zrn potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je dragi razred na prekoceanskih" paroikih že več meseosv naprej razprodan. Že sedaj je ležko dobiti prostore drugega razreda za junij in druge mesece. Le malo prostorov je še pa razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v dragem razredu, naj nam takoj na-rnani, da mu preskrbimo prostor.
ftteto
Gotovo v tem času, ko so se dogajali svetovni dogodki prve vrste, ko so se podirali prestoli starih dinastij, nihče ni pogrešal kitajskih pisem • Kitajci so nam bili deveta briga. V vojski, svetovni vojski, ko so se mogočne države uničevale med seboj. Kitajci skoraj niso prišli v poštev; pa so bili tudi tako pametni, da se niso vsiljevali. -četudi so po številu prvi narod na svetu. A danes je druga če. Nastopajo zavestno in nosijo glavo neustrašeno po koncu. To be je videlo posebno v Washingto-nu, kjer so bili zbrani zastopnikr najmočnejših držav, da se posvetujejo o razorožitvi in drugih važnih zadevah. Kitajsko zastopstvo zahteva, da se jim vrnejo vsi po tujih državah zasedeni kosi njih zemlje. Japonci da jim vrnejo Port Artur in Dalni, potem —-Tsingtau z zaledjem; Angleži naj se umaknejo iz "Weihaiweija, ■— Francozi pa iz Kwangdžoua. Tn ksk je odgovor na te odločne zahteve? Morda zaničevalen posmeh? Nikakor. Vsi so pripravljeni dati Kitajski nazaj, kar so si po aili prilastili; seveda za gotove trgovinske predpraviee. Fretl vojsko na kaj takega še misliti nr» bilo. Od kod ta prijazna popust 1 jivost ?
Za beračevo prijateljstvo" se nili če ne poteguje A Kitajska je bo gata; gotovo ena najbogatejših držav na svetu. Seveda vlada, kitajska vlada, je revna kot cerkvena miš. Živi, životari od samih bogih majhnih posojil. Večje vsote in na daljši obrok ji nihče neče posoditi. Ko se najde mož in postavi trdno, zmožno vlado na krmilo, pa bo vse drugače. Taki vladi. ki bi ji ljudstvo zaupalo, bi nikakor ne bilo težavno najeti potrebno posojilo doma. Bogatašev je dovolj in priprosti narod bi tudi spravil lepe vsote skupaj. Naravna bogastva Kitajske pa so ogromna, takorekoč še nedotaknjena. Blagor državi, ki bo zana-prej v prijateljskih trgovskih od-nošajih s Kitajsko. Tega se zave dajo vsi narodi, zlasti Japonci in Francozi, najbližji sosedje Kitajske. Da ne dosežejo s silo. z grda pri Kitajcih nič, ampak imajo se pri tem ogromno škodo, to so izkusili Japonci lansko leto dovolj. Kitajski bojkot proti Japoncem ;e bil za te skoraj uničevalen. In ta bojkot so Kitajci solidarno u prizorili edinole radi Šantunga in Tsingtaua.
Iz Amerike na Kitajsko sem se vozil z japonsko ladjo. V prvem I razredu je bilo nas samo 14 pot-nikov: sami Japonci razen enega angleškega inženirja in mene Evropejca. Bili so to sami trgovci alf višji uradniki. Celih 14 dni od Se-attlea do Jokohama sem imel do-volj prilike občevati ž njimi in spoznati njih mišljenje glede na Kitajce. Vsi so bili trdnega pre pričanja, da se mora Tsingtau in Santung Kitajcem vrniti, kajt dokler se to ne zgodi, bodo imeli vedno Damoklejev meč kitajskega bojkota nad svojo glavo. Da je to naziranje čisto pravilno in popolnoma pametno, sem se pre-pričal kmalu potem, ko sem stopil na kitajska tla. V Ilengdžou. večjem mestu province Ilunan, globoko v osrčju Kitajske, sem videl impozanfeno demonstracijo proti Japonski. Udeležilo se je te prirediti^ dijaštvo vseh učnih zavo dov v mestu. Udeležencev je biTo gotovo tritisoč; še dijakinj je bilo več stotin. Vs^ v uniformah. — Tiho. a ponosno so korakali po dva in dva po cesti. Nosili so napise: 4Proč z japonskim blagom!* 'Nazaj Šantung!' — 'Nobeno zrno riža Japoncem!' — Več nego petdeset je bilo teh napisov. De monstracija je bila na obletnico, ko se je lansko leto napovedal bojkot.
Izprevideli so torej tudi Japonci. da s silo pri Kitajcih nič ne o-pravijo, da sila rodi le protisilo. ki je tem hujša in nevarnejša, čim večji je narod, ki trpi silo in krivico.	*
Evropske države in tudi Japonska so se vsled vojske pogreznile v neizmerne, dolgove. Kitajski, ki je bila pred vojsko v primeri z drugimi državami tudi precej zadolžena. svetovna vojska ni Naprtila .posebnih dolgov. Zato pa ona lahko dih ain samozavestno nastopa: ona ni več beraeica med kraljicami! Prej prezirani. st, *e-daj vse dobrika in prilizuje. . . O. Veselko Kovač,
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odpluje jo is New Torka.
ROCHAMBEAU	28	marca	. — Havre	zeeland	29	aprila —	Cherbourg
YORK	n	marca	— Bremen	n. amsterdam	29	aprila —	Boulogne
ORSITA	ii	marca	— Hamburg	aquitania	2	maja —	Cneroourg
HUDSON	1	aprila	— Bremen	la savoie	•	naja —	Havre
OLYMPIC	i	aprila — Cherbourg		noordam	6	maja —	Boulogne
KROONLANO	i	aprila	— Cherbourg	york	10	maja -	- Bremen
NOOROAM	1	aprila	— Boulogne	france	10	maja	— Havre
LA LORRAINK	i	aprila	— Havre	lapland	13	maja —	Cherbourg
MAURETANIA	4 aprila — Cherbourg			ORBITA	12	maja —	Cherbourg
PARIS	a	aprila	— Havre	HUDSON	13	maja —	Cherbourg
LAPLAND	8 aprila — Cherbourg			ROTTERDAM	13	maja —	Boulogne
rotterdam	e	aprila	— Boulogne	MAURETANIA	16	maja —	Cherbourg
AQUITANIA	11	aprila — Cherbourg		MAJESTIC	ft maja —		Cherbourg
SEYDLITZ	T2	aprila	— Bremen	RYNDAM	so	maja —	Boulogne
FRANCE	12	aprila	— Havre	AMERICA	20	maja —	Cherbourg
ORDUNA	14	aprila	— Hamburg	pres. wilson	to	maja	— Tr»t
RYNDAM	15	aprila	— Boulogne	aquitania	23	moja —	Cherbourg
america	15	aprila	— Cherbourg	PARIS	24	maja	— Havro
FINLAND	22 aprila		— Cherbourg	orduna	26	maja	Cherbourg
olympic	22	aprila	— Cherbourg	FINLAND	27	maja —	Cherbourg
POTOMAC	22	aprila	— Cherbourg	RCRENGARIA	30	maja —	Cherbourg
MAURETANIA	25	aprila	— Cherbourg	N. amsterdam	3	Junija — -Roulogne	
ARABIC	25	aprila — Genoa		OROPESA	g	junija —	Harrburg
HANOVER	26	aprila	— Bremen	rotterdam	17	■unija —	Brutogno
PARIS	26	aprila	— Havre	MAJESTIC	17 Junija —		Cherbourg
ROCHAMBEAU	27	aprila	— Havre	berengaria	20 Junija —		Cherbourg
OROPESA	28	aprila	— Hamburg				
ADVERTISEMENTS.
By ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAM2>A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SDR. DRŽAVAH.

Najhitrejši "lodernl parnlkl na •vetu. Izborna postrežba potnikom.
V	vaiem mestu ali bližM?! Je lokal-
ni agent.
V	Jugoslavijo, Bolgarsko, Rumensko in Madžarsko,
Preko Cherbourg*:
Mauretania
4. aprila - 25. aprila
Aquitania
11. aprila - 2. maja
Parobrodni listki $100. Davek Železnica do 1-Jubljane $10-
rnSNCH LINI?
| COHFAGKIE GENERALE TRAK5ATLAH71Q-JE K
*	1'cclil Scl-VK«	iH
Direktna Bloiba ▼
Jugoslavijo
preko Havre
* velikimi parniki nr\ 3 in S vijake
KOCBAMlJEAi: LA LORRAINE
"^S. niarc.i 1. aprilu
Izburno uilobnosii tri-tjen.i r.izrt-tta. Kabine r. umivalnico in taktno vodo. zn, 2- 4 in 6 oseb. Posebna, je-tlilnlca, suba za kajenje, bara m brivnlea na nizpolngi* jtotnikom tretjega razredi*. Vinu in pivo brezplačno. Za n.tOaljnc ixxlrobnoKti vprašaji.? pri lokalnih zastopnikih IFrench I.me.	_
Električni lonci za lim
Električni lonec za lim, ne segreje lima preveč, ampak sa obdrži pri tern-jieraturi 140-150 stopinj Fahrenheita. Ta toplota zadaja limu "lepilno moč'. Nt. more se strditi ali sežgatL pač je p!i v pravilnem stanju za dobro delo
Da se prepričajte o uspešnosti elektri-či.ega lonca za iirn v svoji tovarni, dovolite, da vam mi napravimo skus. Telefonirajte ali oglasite se v naši Heating pisarni.
The N e\v York Ed ison c o m pan v
) our Service
Cier.eral Officcs: Irving Place and 15th Street
Pouruinite
kjer se razkazuje in razsta.vlja električne lulpr.iv« za udobnusL občinstva.
10 Norfolk St 10 Irving Plat e
1=4 West ^id St 151 East 86th St 15 ta t 125th St
East '49th
Trenior.t Av.
Znižanje cene za 40°jo.
—Najnovejša 14K. čisto zlata— ZAPESTNA URA
za žene In dekleta, na 15 rub" fino kolesje, do-
kite danes «a $29.50 pri IVAN PAJK,
24 MAIN STREET
CONEMAUGH, PA.
POTOVANJE IZ EVB0PE.
Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga 7amorete sedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pri ameriškem konzulu! r. amerikanskim denarjem in ravno tako morajo na Eilis Islandu svoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih.
Olede denarnih pošiljatev v U. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin (affidaritov") in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slovensko tvrdko:
Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. T.
Podpisani bi rad izvedel, kje nahaja JANEZ (ŽAN) URČ-MAN. star 39 let, doma sš Police pri Višnji gori na Dalenjskem. Najbrže se nahaja v okolici Olevelanda. Vljudno prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njega, da mi -blagovoli naznaniti njegov naslov, ali pa naj se sam oglasi. — Jakob Moliar. posestnik na Poliei pri Višnji gori. Slovenia. Jugoslavia.
SLOVENSKA SANKA
Zakrajšek & Cešarek
70 — »th A.'^.. NEW YORK, N.Y (med IS. in 16. ceeto)
pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo Itš; — prodaja vozno Uotko za *m valnojio črte; — Izvršuje notarok« pooJe, klaovsvozl o tiari m krajem. — Ceno vodno med aoJnlžJUnl. — Telefon Wdtklna ntf
.♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦V;
Dospelo je no vo :; suho grozdje.
Maskatel *elo sla«lke debele j a- * l jrmJc, boksa .»0 funtov .. $6.50 ** ('iirar crozdje največje in naj-slnUkej.še JaK<xJe, boksa u') fun- J*
tov ......................$7.50 <»
Malo črno gr>ko grož«Ije, »>lo .. eladko, lw»ksa r>0 funtov .. $6.50 ^ Ces[>lje fant i>o 10 «*«»ntov. Za < ► večja naročila inise'joo cene. | * PoMjlte tS. no rafiun raako boka* .» ki noročlto in poslali bomo takol. • ►
BALKAN IMPORTING CO. ^ ' 51-53 Cherry »treet	;;
New York, N. Y. oo»+»+»♦+»♦o»+»*ooi
Dr. Koler
slovenski zdravnik
639 Pen Av*. Pitftbnrgh, Pa.
P?. Volar |»
otarojil alOTODOki ■drtrnlk *»iN> ttot v J»ittaba ki ima M-iotM r MimvUo-
____m ix-
ri aditTl a fU-lo iMinel «r. pr^C. o«wO« Mhr-▼ 01a. «r»o<ta->3o Um. pr!5iu trn MMU M Ifo Sokajto. ktt to fco-
"_ po o-
Kohr* hitre «tdto ■drovjo. n*
Jm fui bom ■opot ^<naH-	^^
Kyrowto UlTodnokJJo oMUovtar
m vmataatu roOo. sm
—Ujtn}^ ioMlao o-tkrrttm u Gram* ko-
f m^Hrt^WwI fcratkoa iui
ai?CTBlkl rob«So W-vmo rtnmtja Jmm ««■
i». «mssa k**, mto iu tSSl
■toowl«. kot m ruutu dorm^. IftratfM uro: oŠ Mov*tk& u« t o% oodouofe o« » iir