VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 2011................................................................................................................. 3 Razvoj vremena v juniju 2011 ................................................................................................................... 24 UV indeks in toplotna obremenitev............................................................................................................ 30 Meteorološka postaja Zgornji Tuhinj ......................................................................................................... 34 AGROMETEOROLOGIJA 39 HIDROLOGIJA 45 Pretoki rek v juniju 2011 ............................................................................................................................ 45 Temperature rek in jezer v juniju 2011 ...................................................................................................... 49 Višina in temperatura morja v juniju 2011 ................................................................................................. 54 Zaloge podzemnih voda v juniju 2011....................................................................................................... 58 Hidrološka postaja Kubed na Rižani ......................................................................................................... 64 ONESNAŽENOST ZRAKA 69 POTRESI 78 Potresi v Sloveniji v juniju 2011 ................................................................................................................. 78 Svetovni potresi v juniju 2011.................................................................................................................... 80 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Topli in sončni dnevi v zadnji tretjini junija, ko je temperatura slovenskega morja že dosegla 25 °C, so privabili številne kopalce. Tako je bilo tudi na kopališču v Izoli. (foto: Tanja Cegnar) Cover photo: In warm and sunny days in the last third of June the Slovenian sea temperature had reached 25 °C. The bathing site in Izola. (Photo: Tanja Cegnar) 82 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Janja Turšič, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JUNIJU 2011 Climate in June 2011 Tanja Cegnar Z junijem se začne meteorološko poletje. Povprečna jutranja temperatura se v dolgoletnem povprečju do konca meseca dvigne za 2 °C, povprečna popoldanska temperatura pa za 3 °C. Sončni žarki dosežejo največjo moč, zato se moramo sredi dneva pred njimi zaščititi, še posebej moramo biti na njihovo moč pozorni v gorah. Vročinski valovi še niso tako izraziti kot v osrednjem delu poletja, so pa za občutljive ljudi lahko prav tako obremenilni, saj na začetku poletja še nismo vajeni vročine. 8 MURSKA SOBOTA KREDARICA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 8 4 0 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 -4 1 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 8 8 PORTOROŽ odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 0 -8 -8 4 0 -4 BILJE 4 0 -4 -8 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 3 5 8 8 KREDARICA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 4 4 0 -4 LJUBLJANA 4 0 -4 -8 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka junija 2011 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, June 2011 Junij je bil opazno toplejši kot običajno, presežek povprečne mesečne temperature je bil od 1,4 do 2,5 °C. Sonca je primanjkovalo na severozahodu države in v večjem delu Karavank; v Ratečah so zabeležili kar za četrtino manj sončnega vremena kot običajno. Pretežni del države pa je bil bolj Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sončen kot v dolgoletnem povprečju, ki so ga v Mariboru presegli kar za četrtino. Največ padavin je bilo v zahodnih Julijskih Alpah; v Logu pod Mangartom so zabeležili kar 302 mm. Najmanj dežja je bilo na Obali, namerili so komaj 48 mm. Dobra polovica ozemlja je bila bolj namočena kot običajno, presežek pa večinoma ni presegel četrtine običajnih padavin. Opazno je primanjkovalo dežja na Obali, Goriškem in ponekod na Dravskem polju. Kljub pogostim ploham in nevihtam junija nismo zabeležili kakšne večje vremenske ujme. Velika večina junijskih dni je bila toplejša kot običajno in v prvi polovici meseca so bile temperaturne razmere dokaj ustaljene, čeprav se je 9. junija najvišja dnevna temperatura skoraj povsod prehodno znižala. Bolj pestre so bile razmere v drugi polovici meseca, ko smo bili izpostavljeni hitrim prehodom iz toplega v hladno vreme in obratno. Dva izrazita in kratkotrajna prodora hladnega zraka sta ozračje ohladila 19. in 24. junija. 15 30 KREDARICA 25 20 15 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 10 5 0 -5 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna junijska temperatura 20,0 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. To je bil že šestnajsti junij zapored z nadpovprečno visoko temperaturo. Daleč najtoplejši je bil junij leta 2003, takrat je bila povprečna temperatura 23,5 °C, z 21,1 °C mu je sledil junij 2002, z 20,9 °C junija 2000 in 2007, junija 1998 pa je bilo v povprečju 20,7 °C. Daleč najhladnejši je bil junij 1962 s 16,0 °C, s 16,2 °C mu je sledil junij 1974, le malo višja je bila povprečna junijska temperatura v letu 1956 (16,3 °C) in nato v letih 1975 in 1989 (obakrat 16,5 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 14,7 °C, kar je 2,3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra junija 1962 z 10,3 °C, najtoplejša pa junija 2003 s 17,4 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 25,5 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Junijski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 29,9 °C, najhladnejši pa v junijih 1962 in 1975 z 21,8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil junij 2011 tudi v visokogorju opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 5,0 °C, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši doslej so bili juniji 2003 (8,9 °C), 2002 (6,8 °C) in 2000 (6,5 °C). Doslej najhladnejši je bil junij 1962 z 1,5 °C, 1,7 °C je bilo v junijih 1956, 1985 in 1989; v junijih 1969, 1971 in 1980 je bilo 1,9 °C, 2,0 °C pa leta 1975. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni junija po nižinah ni, na Kredarici so jih zabeležili 3. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. V Biljah so bili 4 taki dnevi, v Murski Soboti in Novem mestu po 2, po en tak dan so zabeležili v Portorožu in Mariboru, v Celju pa tako visoko temperatura ni segla. V Ljubljani sta bila 2 taka dneva (slika 3), kar 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ustreza dolgoletnemu povprečju. Od sredine minulega stoletja je bilo največ vročih dni leta 2003, ko so jih našteli 16, od sredine minulega stoletja je bilo 22 junijev brez vročih dni. V zadnjih dveh desetletjih so bili pogostejši kot v preteklosti. 30 20 LJUBLJANA LJUBLJANA število dni število dni 15 10 20 10 5 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 3. Število vročih dni v juniju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in June and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih dni v juniju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in June and the corresponding mean of the period 1961–1990 0 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Največ toplih dni je bilo v Biljah, in sicer 26, tri dni manj v Portorožu in na Bizeljskem. 22 toplih dni je bilo v Črnomlju, dan manj na Krasu. V Murski Soboti je bilo 19 takih dni, dan manj pa v Mariboru in Celju. Med kraje s skromnim številom toplih dni se uvrščajo Lesce (9), Slovenj Gradec (7) in Rateče (5). V Ljubljani so s 16 dnevi presegli dolgoletno povprečje, od sredine minulega stoletja v Ljubljani še ni bilo junija brez toplih dni; največ takih dni je bilo junija 2003, ko jih je bilo kar 26, najmanj pa junija leta 1989, bili so le štirje topli dnevi. 36 16 12 8 4 LJUBLJANA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 34 32 30 28 26 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) junijska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in June and the 1961−1990 normals V pretežnem delu države je bilo najhladneje 20. junija, v višjih legah je bila najnižja temperatura zabeležena že dan prej, v Postojni pa je bilo najhladnejše jutro 21. junija. Na Kredarici se je temperatura spustila na −2,1 °C; v preteklosti so junija na Kredarici že večkrat izmerili precej nižjo temperaturo, najnižja je bila junija 1962 z −9,6 °C. V Ratečah so izmerili 4,2 °C, v Slovenj Gradcu 7,3 °C, v Lescah 6,5 °C in v Postojni 7,2 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 9,0 °C, najnižja je bila minimalna temperatura v letu 1962, ko so izmerili 2,7 °C, leta 1977 (2,9 °C), v junijih 1949, 1955 in 2006 je bilo po 3,8 °C, junija 1948 pa 4,2 °C. Največji minimum so izmerili na Obali (11,6 °C), na Goriškem in Krasu je bilo 10,5 °C. Večinoma je bilo najbolj vroče 22. ali 29. junija, le na Obali 23. junija. Na Kredarici so izmerili 13,8 °C; opazno višja je bila temperatura v letih 2007 (16,9 °C), 2002 in 2003 (obakrat 16,7 °C) ter 2008 (16,4 °C). Najvišje se je temperatura dvignila na Bizeljskem, kjer so izmerili 32,4 °C. V Novem mestu in Črnomlju so dosegli 31,0 °C, v Biljah in Kočevju 30,6 °C, Murski Soboti pa 30,4 °C. Na 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo letališču v Portorožu so izmerili 30,3 °C. V Ljubljani so dosegli 30,5 °C; najbolj vroče je bilo v junijih 2003 s 35,6 °C, 2006 (35,1 °C), 2002 (34,9 °C) in 1965 (34,7 °C). 24 10 LJUBLJANA 8 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 6 4 2 20 18 16 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 24 26 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 22 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 22 20 18 16 24 22 20 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 18 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 24 24 CELJE 22 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) NOVO MESTO 20 18 16 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 6. Potek povprečne temperature zraka v juniju Figure 6. Mean air temperature in June Slika 7. Pikapolonica na cvetu kamilice, Grosuplje, 22. junij 2011 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Ladybug on camomile flower, Grosuplje, 22 June 2011 (Photo: Iztok Sinjur) 6 22 20 18 16 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 35 BILJE KREDARICA 10 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 5 0 25 20 15 10 -5 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 dan 35 25 27 29 19 21 23 25 27 29 19 21 23 25 27 29 NOVO MESTO 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 21 23 35 LJUBLJANA 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 dan dan 35 35 CELJE MARIBOR 30 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 19 dan 30 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 dan dan 35 35 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 30 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 15 17 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), junij 2011 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), June 2011 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna junijska temperatura je bila opazno nad dolgoletnim povprečjem, ki je bilo povsod preseženo vsaj za 1,4 °C. Doslej najtoplejši junij je bil leta 2003; najhladnejši junij je bil v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Celju in na Kredarici leta 1962, na Obali leta 1974. Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka junija 2011 od povprečja 1961−1990 Figure 9. Mean air temperature anomaly, June 2011 2°C 1°C Povsod po državi je bilo vsaj 1 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Najmanjši odklon je bil v Kočevju, kjer so dolgoletno povprečje presegli le za 1,4 °C. Na območju od Goriške, Postojnskega in vse do osrednje Slovenije ter v delu Dolenjske, Štajerske in Prekmurja je odklon presegel 2 °C. Največji je bil v Postojni, kjer je dosegel 2,5 °C. Slika 10. Poplavljeno kraško polje pod vasjo Travnik v Loškem potoku, 8. junij 2011 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. Flooded karst field below the village Travnik, 8 June 2011 (Photo: Iztok Sinjur) Največ padavin so namerili v Logu pod Mangartom, in sicer 302 mm. Pas s padavinami nad 220 mm je iznad skrajnega severozahoda države segal proti Trnovskemu gozdu; območje s padavinami nad 160 mm pa se je proti jugu raztezalo še vse do Snežnika in meje s Hrvaško. Najmanj padavin je bilo na Obali, Goriškem in večjem delu Štajerske ter Prekmurja, kjer je padlo do 100 mm. Izstopa predvsem Obala, saj je padlo komaj 48 mm, sledijo Bizeljsko s 70 mm, Lendava z 78, Maribor s 84 in Murska Sobota s 87 mm. Večji del Primorske je imel manj padavin kot v dolgoletnem povprečju, prav tako so za njim zaostajali na vzhodu Dolenjske, precejšnjem delu Štajerske in Prekmurja, v osrednjem delu Slovenije ter severnem delu širše Ljubljanske kotline. Največji presežek je bil v Ratečah, padlo je kar 72 % več dežja kot v dolgoletnem povprečju. V Logu pod Mangartom je bil presežek 46 %. Največji primanjkljaj padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem so zabeležili v Biljah, na Obali in na Bizeljskem, dosegli so le med 50 in 60 % dolgoletnega povprečja. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 11. Prikaz porazdelitve padavin junija 2011 Figure 11. Precipitation amount, June 2011 Slika 12. Višina padavin junija 2011 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation amount in June 2011 compared with 1961−1990 normals 350 KREDARICA PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) 400 300 200 100 300 250 200 150 100 50 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 350 350 NOVO MESTO 300 višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 250 200 150 100 300 250 200 150 100 50 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 13. Padavine v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in June and the mean value of the period 1961−1990 Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici, in sicer 18, dan manj so zabeležili v Kneških Ravnah. Tako kot po skromnih padavinah tudi po številu dni s padavinami izstopa Obala, imeli so le 4 take dneve. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 50 100 150 200 250 junij 2011 300 350 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm junija 2011 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in June 2011 and the 1961–1990 normals 25 Slika 15. Število padavinskih dni v juniju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza 20 številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj 15 kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in 10 June with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 5 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with preci0 pitation less than 1 mm (yel1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 low) število dni LJUBLJANA Junija je v Ljubljani padlo 145 mm padavin, kar je 93 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v juniju 1977, namerili so le 38 mm. Najobilnejše padavine so bile junija 1985 (328 mm), 264 mm je padlo junija 1982, 251 mm so namerili junija 1948, 245 mm pa junija 1974. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 350 Slika 16. Padavine v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Precipitation in June and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 300 LJUBLJANA 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, junij 2011 Table 1. Monthly meteorological data, June 2011 Postaja Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Žaga Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci NV Padavine in pojavi RR RP SD 601 384 740 650 487 353 263 752 722 515 730 345 195 194 127 225 302 242 263 161 254 195 155 144 78 102 88 84 115 146 117 108 69 98 129 109 115 89 105 13 10 15 16 14 12 13 17 12 16 13 9 9 LEGENDA: LEGEND: RR RP SD RR RP SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja junija 2011 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 17. Bright sunshine duration in June 2011 compared with 1961−1990 normals 100% 70% Na sliki 17 je shematsko prikazano junijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. V večjem delu države je bilo več sončnega vremena kot običajno. V Mariboru so dolgoletno povprečje presegli kar za dobro četrtino. Na severozahodu države in v Alpah ter večjem delu Karavank so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, na severozahodu kar za četrtino običajne osončenosti. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 80 16 BILJE 12 40 8 20 4 14 60 padavine (mm) 60 sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA 12 10 40 8 6 20 4 sončno obs. (ure) 80 Urad za meteorologijo 2 0 0 0 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 80 16 80 16 NOVO MESTO 12 40 8 20 4 0 padavine (mm) 60 sončno obs. (ure) padavine (mm) LJUBLJANA 0 1 3 5 7 60 12 40 8 20 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 80 16 16 60 MARIBOR CELJE 14 12 40 8 20 12 padavine (mm) padavine (mm) 60 sončno obs. (ure) 50 40 10 30 8 6 20 4 4 10 0 0 1 3 5 7 2 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 80 16 80 16 60 12 40 8 20 4 0 0 3 5 7 padavine (mm) PORTOROŽ sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 1 sončno obs. (ure) 5 sončno obs. (ure) 3 60 12 40 8 20 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 dan sončno obs. (ure) 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 18. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) junija 2011 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 18. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2011 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 18 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 400 400 NOVO MESTO KREDARICA 300 število ur število ur 300 200 200 100 100 0 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 400 400 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 300 število ur število ur 300 200 100 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja Figure 19. Sunshine duration 400 LJUBLJANA število ur 300 Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 20. Bright sunshine duration in hours in June and the mean value of the period 1961–1990 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 V Ljubljani je sonce sijalo 250 ur, kar je 13 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončen je bil doslej junij 2000 (318 ur), med bolj sončne spadajo še juniji 2002 (298 ur) in 2003 (283 ur), lani in leta 2001 je sonce junija sijalo 281 ur. Najbolj sivi so bili juniji 1975 s 151 urami, 1954 s 157 urami, 173 ur je sonce sijalo junija 1995, junija leta 1989 pa 180 ur. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, našteli so jih 10. 8 takih dni je bilo na Krasu, dan manj pa v Novem mestu. V Ljubljani je bilo 5 jasnih dni (slika 22), kar je dva dni več od dolgoletnega povprečja; le sedemkrat je bilo junija več jasnih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo osem junijev brez jasnega dneva, največ jasnih junijskih dni, po 8, je bilo v letih 2000 in 2002. Na Kredarici in v Biljah sta bila dva jasna dneva, v Mariboru pa le eden. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 17. V Ratečah so jih zabeležili 14, po 9 pa v Kočevju in Celju. V Ljubljani so bili 4 oblačni dnevi (slika 23); dolgoletno povprečje znaša 8 dni in pol; junija 2005 je bil le en oblačen dan, 16 pa jih je bilo v juniju 1954. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 21. Po koncu popolnega luninega mrka, Grosuplje, 15. junij 2011 (foto: Iztok Sinjur) Figure 21. After the end of a total eclipse of the Moon, Grosuplje, 15 June 2011 (Photo: Iztok Sinjur) Lunini mrki so bolj pogosti kot sončevi, a takšen, kot je bil junijski, se ne zgodi tako pogosto. Vremenske razmere so bile za opazovanje tega spektakularnega pojava ugodne. Luna je potovala točno skozi središče Zemljine sence, kar se je zgodilo prvič po 11 letih, naslednji takšen mrk bo šele leta 2018. Med popolnim mrkom je bila Luna rdečkasto-oranžne barve. Daleč največ oblakov je bilo nad gorami, največja povprečna oblačnost je bila zabeležena na Kredarici (7,6 desetin), najmanjša pa na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 4,3 desetine neba. Manj kot polovico neba so oblaki v povprečju prekrivali tudi na Krasu in v Črnomlju. 20 9 LJUBLJANA LJUBLJANA število dni število dni 15 6 10 3 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 22. Število jasnih dni v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of clear days in June and the mean value of the period 1961–1990 Slika 23. Število oblačnih dni v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 23. Number of cloudy days in June and the mean value of the period 1961–1990 Slika 24. Prva košnja na gorski kmetiji na Pernicah (1160 m) pod Košenjakom, 26. junij 2011 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. The first mowing on the upland farm on Pernice, 1160 m a. s. l., 16 June 2011 (Photo: Iztok Sinjur) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, junij 2011 Table 2. Monthly meteorological data, June 2011 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS TOD 17,6 1,5 5,0 1,8 15,8 2,0 21,3 2,1 21,6 1,5 19,5 1,9 17,9 2,5 17,4 1,4 20,0 2,2 19,9 2,1 19,8 2,3 20,2 1,9 19,0 1,5 20,0 2,1 17,7 1,7 19,8 2,2 TX 23,5 7,2 21,6 27,0 26,8 25,7 23,8 25,2 25,5 26,8 25,8 26,2 25,6 25,6 23,3 26,0 Temperatura TM TAX DT 12,2 27,9 22 2,8 13,8 29 10,0 29,4 29 15,2 30,6 29 16,2 30,3 23 14,6 30,0 22 11,8 29,3 29 11,3 30,6 29 14,7 30,5 29 14,5 32,4 22 14,1 31,0 22 13,1 31,0 22 12,8 29,9 22 14,7 30,1 22 12,0 29,8 29 13,7 30,4 22 TAM 6,5 −2,1 4,2 10,5 11,6 10,5 7,2 5,0 9,0 8,6 8,2 6,5 6,7 9,1 7,3 9,1 DT 20 19 19 20 20 20 21 20 20 20 20 20 20 20 20 20 SM 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 9 0 5 26 23 21 10 15 16 23 19 22 18 18 7 19 TD 10 450 10 0 0 0 8 9 0 0 0 0 9 31 9 0 Sonce OBS RO 192 127 77 150 75 241 101 274 101 245 215 102 250 113 239 107 228 271 203 258 103 127 97 115 Oblačnost PO SO SJ 6,0 8 3 7,6 17 2 6,5 14 4 5,7 7 2 4,3 4 10 4,8 5 8 5,3 8 6 5,4 9 4 5,4 4 5 5,6 7 6 5,2 6 7 4,9 6 6 5,8 9 4 5,7 3 1 5,8 8 4 5,1 4 6 RR 167 268 256 82 48 148 146 158 145 70 136 144 105 84 171 87 RP 121 126 172 58 53 110 99 109 93 57 107 118 77 98 121 88 Padavine in pojavi SD SN SG SS 15 8 0 0 18 8 20 22 14 4 1 0 8 11 0 0 4 9 0 0 8 4 0 0 12 11 0 0 8 4 4 0 13 12 1 0 10 3 4 0 11 13 4 0 9 11 0 0 10 14 1 0 11 9 0 0 13 9 3 0 9 10 0 0 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni pritisk (hPa) − povprečni pritisk vodne pare (hPa) SSX 0 150 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pritisk P PP 753,3 919,9 1008,3 1014,5 7,5 13,6 17,1 16,8 981,5 16,2 990,0 16,1 987,7 970,8 15,8 994,0 15,3 16,4 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanj kljaj − število ur son čnega obsevanja − son čno obsevanje v % od povprečja − povpre čna oblačnost (v desetinah) − šte vilo oblačnih dni − število jasnih dni − viši na padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, junij 2011 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, June 2011 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp 20,7 20,3 17,1 17,2 14,8 16,7 17,2 17,3 18,8 16,8 18,6 19,6 19,6 18,5 20,0 20,0 19,6 19,1 25,6 25,5 22,2 23,6 20,0 22,6 22,8 23,3 24,1 22,4 24,6 25,2 25,8 24,8 25,5 25,1 25,5 24,0 28,0 29,2 25,7 26,1 23,1 25,0 24,6 25,4 26,0 24,2 26,4 27,0 28,6 26,5 28,1 27,1 28,3 27,5 16,6 16,0 13,2 13,0 10,7 12,8 12,8 13,2 15,3 13,7 15,0 15,0 15,4 13,9 15,1 15,1 14,6 14,5 15,7 13,2 7,5 8,3 6,9 9,5 9,3 9,3 13,3 11,9 11,3 12,0 12,6 10,8 12,5 12,2 12,6 12,5 15,1 15,5 12,6 11,7 8,6 12,1 10,6 13,8 12,5 6,6 7,1 3,0 8,0 5,6 6,6 6,9 6,1 5,0 8,2 4,8 7,6 8,5 7,5 11,6 10,5 9,0 5,0 4,2 6,5 7,3 4,9 9,0 8,7 8,2 6,5 8,6 6,7 8,7 9,1 9,1 9,4 11,9 11,6 11,5 10,6 12,8 10,5 11,8 11,3 11,1 15,3 14,6 11,1 10,4 9,4 12,0 11,9 11,8 14,0 13,5 13,3 12,0 13,3 12,2 13,3 14,2 13,0 13,2 9,1 8,6 8,0 4,0 3,4 6,0 4,3 9,4 11,3 7,7 10,0 12,2 8,5 11,0 28,5 29,6 26,8 27,7 25,7 27,7 26,2 28,0 29,1 26,2 28,9 29,0 30,6 29,4 29,5 28,7 29,1 28,0 14,2 14,0 10,4 9,4 7,6 11,3 9,2 13,6 12,7 13,7 14,1 15,0 12,4 13,7 26,6 27,3 23,8 24,6 20,8 23,5 23,3 24,3 25,3 22,6 25,6 25,6 26,5 25,6 25,9 25,2 26,0 24,6 9,8 10,8 5,5 6,8 21,5 21,0 17,1 16,4 14,9 17,3 17,3 18,0 19,6 17,5 19,6 19,8 19,3 18,8 19,5 20,0 19,5 19,1 LEGENDA: Tmin5 T povp abs 22,6 22,6 19,4 18,7 17,6 18,8 18,5 19,6 21,6 19,1 21,2 21,2 20,8 19,6 14,6 20,7 20,4 19,8 Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 28,1 28,4 25,3 27,3 24,1 24,4 23,9 25,7 27,0 24,6 27,1 27,7 27,9 26,4 26,9 26,4 26,6 24,9 30,3 30,6 29,3 30,6 29,4 27,9 29,8 29,1 30,5 28,0 31,0 31,0 32,4 29,9 31,0 30,1 30,4 29,2 16,7 15,1 11,1 10,5 9,8 11,9 11,2 12,1 14,6 14,0 14,0 12,4 14,7 12,2 13,5 14,9 13,5 12,7 13,2 11,2 7,2 7,2 4,6 7,0 9,0 9,0 12,0 10,2 11,1 8,5 10,8 9,2 10,2 10,9 9,6 10,0 14,6 14,5 10,4 9,6 6,9 11,4 8,8 11,3 10,4 7,2 6,1 2,0 7,0 6,3 12,4 12,1 11,6 11,3 13,6 10,8 12,1 9,5 7,9 8,4 7,5 10,0 7,1 8,5 10,4 11,1 5,8 7,5 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − me an air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air t emperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T min povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air te mperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, junij 2011 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, June 2011 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2011 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2011 p.d. 6 8 7 7 9 9 9 8 9 9 8 9 8 8 6 5 6 6 p.d. 9 13 12 12 17 18 15 13 17 17 11 14 12 12 15 11 12 12 od 1. 1. 2011 RR 231 395 502 508 577 503 450 385 448 392 344 435 248 323 284 183 246 244 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. junija 2011 600 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 47,0 57,4 105,1 104,3 87,3 108,2 76,3 80,4 99,2 99,3 101,0 136,4 56,7 54,5 39,8 30,2 48,9 46,1 Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 0,7 2 0,2 1 47,9 1,2 3 23,2 2 81,8 38,6 4 2,5 1 146,2 51,2 4 2,2 1 157,7 154,2 6 14,5 2 256,0 46,3 6 12,8 3 167,3 65,6 3 28,8 3 170,7 15,9 2 30,5 3 126,8 27,0 6 18,4 2 144,6 49,3 6 6,2 2 154,8 34,6 3 0,0 0 135,6 7,3 4 0,5 1 144,2 12,5 3 0,3 1 69,5 24,2 2 26,3 2 105,0 31,1 5 4,4 4 75,3 38,3 3 15,7 3 84,2 29,7 4 8,1 2 86,7 33,4 3 22,8 3 102,3 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) LJUBLJANA 400 200 0 1.jan 17 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 6.7 % 4.8 % NNW 1.6 m/s Kredarica 4.5 % N 1.3 m/s 4.6 % 6.5 % NNW 1.3 m/s NNE 1.2 m/s 3.5 % NW 1.3 m/s 1.9 % ENE 3.2 % 9.0 % 1.4 m/s 7.4 % W 1.9 m/s NNE E 1.5 m/s ESE 6.5 % 1.5 m/s 28.6 % WNW 1.6 m/s 7.1 % 3.2 % SSE 11.7 % 3.2 % 1.4 m/s E 1.1 m/s WSW 0.9 m/s ESE 20.2 % WNW 5.0 m/s ENE 12.8 % 21.8 % 3.2 % 1.4 m/s E 4.7 m/s 1.6 % ESE SE 1.6 m/s 0.5 % SSW 2.0 % 1.2 m/s 8.2 % SSE SE 2.1 m/s 8.5 % 2.0 m/s 0.3 % S 2.1 m/s SSW 2.2 m/s Portorož – letališče 0.0 % SSE 0.3 % 0.9 m/s Bilje 0.8 % 4.0 % 0.8 % NNE 1.4 m/s 3.1 % 5.6 % ENE 10.3 % 8.1 % 1.6 m/s 8.5 % WSW 1.1 m/s ESE 8.2 % 4.1 % SW 1.1 m/s SE 1.3 m/s SSE 7.4 % 1.1 m/s 1.5 % 7.6 % ENE 4.9 % E 1.5 m/s W 2.8 m/s 3.7 % 1.2 m/s WSW 2.7 m/s ESE 3.4 % 5.3 % 4.5 m/s 5.8 % 3.5 % 3.2 % SSE W 1.7 m/s 26.7 % 3.0 m/s WSW 1.7 m/s 4.2 % 3.2 m/s 18 21.8 % ESE 6.3 % 3.2 % SW 1.7 m/s SE 1.2 m/s 7.3 % SSW 2.6 m/s 3.8 % S 2.3 m/s Figure 25. Wind roses, June 2011 6.4 % 1.5 m/s E 1.9 m/s 5.9 % S 3.3 m/s Slika 25. Vetrovne rože, junij 2011 ENE 5.3 % E 3.4 m/s SE 3.0 m/s SSW 4.7 m/s S 1.1 m/s NE 1.7 m/s WNW 2.0 m/s 16.8 % SW 4.1 m/s 3.0 % NW 1.7 m/s 3.8 % 2.1 % 1.7 % NNE 1.3 m/s 3.5 % NE 4.3 m/s WNW 3.4 m/s N 1.2 m/s NNW 1.4 m/s 4.1 % NW 4.0 m/s 6.0 % W 1.1 m/s 0.6 % NNE 3.9 m/s 12.2 % NE 1.6 m/s WNW 1.0 m/s 1.1 % N 3.0 m/s NNW 2.2 m/s 7.1 % NW 1.1 m/s 9.0 % 1.0 % SW 2.8 m/s 2.8 % 1.5 m/s 15.4 % 5.5 m/s S 0.0 m/s N 1.1 m/s 10.8 % 4.4 % 3.2 m/s 8.0 % SW 0.8 m/s 2.6 % SSW 2.0 m/s NE 2.2 m/s WSW 6.7 m/s Novo mesto 1.5 % 3.3 % NW 4.3 m/s S 1.5 m/s NNW 1.0 m/s 1.3 % NNE 2.1 m/s W 4.9 m/s 5.4 % 6.4 % N 1.8 m/s 3.8 % W 1.8 m/s SE 1.4 m/s SSW 1.5 m/s 3.5 % 1.8 m/s ENE 1.3 % 9.2 % SW 2.1 m/s 3.5 % NNW 2.9 m/s NE 1.2 % 6.5 % WSW 2.2 m/s 1.5 % 3.1 % 2.0 m/s 9.2 % NW 1.2 m/s 16.2 % NE 1.2 m/s WNW 1.3 m/s N 2.0 m/s SSE 3.6 % 2.2 m/s 19.8 % 1.7 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, skupaj z jugovzhodnikom jima je pripadlo 44 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 19. junija dosegel 17,7 m/s, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 7 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 19. junija dosegel 17,4 m/s. V Biljah sta vzhodjugovzhodnik in vzhodnik skupno pihala v 42 % vseh terminov. Najmočnejši sunek 14,3 m/s so zabeležili 24. junija, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je jugozahodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 22 % primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 32 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 1. junija 14,9 m/s; v 9 dnevih je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 10 dnevih presegel hitrost 20 m/s, od tega v dveh 30 m/s. V sunku je 18. junija dosegel hitrost 35,7 m/s. Vzhodjugovzhodniku in vzhodniku je pripadlo 37 % vseh primerov, zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pa 45 % vseh terminov. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 45 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa četrtina terminov. Sunek vetra je 30. junija dosegel 15,6 m/s, bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 47 % primerov, vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema pa v 21 % vseh terminov. Največja izmerjena hitrost je bila 14,4 m/s 19. junija, bili so 4 dnevi z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je bilo 18 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega 2 dneva s preseženo hitrostjo 20 m/s, 8. junija je hitrost dosegla 21,8 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 9 dni z vetrom nad 10 m/s, 24. junija so izmerili 17,8 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961–1990, junij 2011 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, June 2011 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 2,0 2,4 3,0 2,3 2,2 1,8 2,3 1,9 2,2 1,6 2,2 2,4 2,8 2,1 3,1 2,7 2,9 2,7 Temperatura zraka II. III. M 2,2 1,9 1,5 1,9 1,9 2,1 1,9 2,5 2,5 0,7 1,3 1,4 1,3 2,4 2,0 1,3 1,4 1,5 1,5 1,3 1,7 1,7 1,8 1,8 2,0 2,3 2,2 1,6 1,5 1,6 2,3 2,4 2,3 1,7 1,6 1,9 1,7 1,9 2,1 1,4 0,9 1,5 1,9 1,6 2,2 2,2 1,6 2,1 2,0 1,6 2,2 2,0 1,3 2,0 I. 124 111 179 205 172 214 166 142 177 191 241 329 166 118 111 75 170 162 Padavine II. III. 3 1 2 58 76 7 100 5 315 30 110 29 141 59 31 72 48 42 102 15 72 0 16 1 28 1 53 58 81 12 100 31 83 25 94 70 M 53 58 99 109 172 121 121 84 93 109 107 118 57 77 68 98 88 105 I. 67 68 64 Sončno obsevanje II. III. M 112 121 101 107 123 101 121 118 102 48 61 110 75 68 103 116 97 83 127 128 113 68 127 123 107 77 117 112 103 110 86 140 133 131 123 127 115 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prva tretjina junija je bila povsod toplejša od dolgoletnega povprečja. Pozitivni odklon je bil v Sevnem le 1,6 °C, v Staršah pa kar 3,1 °C. Na pretežnem delu ozemlja je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 2 do 3 °C. Padavine so bile najobilnejše v prvi tretjini meseca, z izjemo Maribora je bilo dolgoletno povprečje preseženo, v Črnomlju so namerili kar več kot 3-kratno običajno količino padavin. Več kot dvakratne običajne padavine so bile v Novem mestu, Lescah in Kočevju. Sončnega vremena je bilo povsod opazno manj kot običajno, v Ratečah niso dosegli niti polovice dolgoletnega povprečja, le v Mariboru je sonce sijalo desetino več časa kot običajno. Tako kot prva je bila tudi osrednja tretjina junija nadpovprečno topla, presežki so bili večinoma med 1 in 2 °C. Najmanjši presežek je bil v Kočevju (odklon 0,7 °C), največji pa v Novem mestu z 2,3 °C. Padavin je bilo trikrat toliko kot običajno v Ratečah, dosegli ali nekoliko presegli so dolgoletno povprečje v Kočevju, Lescah, Mariboru, Slovenj Gradcu in Sevnem. Večina ozemlja je bila slabše namočena kot običajno, na Goriškem in Obali ni bilo omembe vrednih padavin. Z izjemo Rateč, kjer je sonce sijalo le tri petine običajnega časa, je bilo dolgoletno povprečje povsod preseženo, najbolj v Mariboru, kjer je bilo sončnega vremena dve petini več kot običajno. V zadnji tretjini junija je bila povprečna temperatura večinoma 1 do 2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najmanjši odklon je bil v Celju (0,9 °C), največji pa v Postojni (2,5 °C). Padavin je bilo povsod opazno manj kot običajno. V Portorožu, Novem mestu, Črnomlju in na Bizeljskem padavin praktično ni bilo. Na Brniku in v Velikih Dolencih so dosegli sedem desetin običajnega dežja. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno; v Ratečah so običajno osončenost presegli za desetino, v Mariboru pa za tretjino. 500 KREDARICA višina (cm) 400 300 200 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 150 cm, kar je opazno pod dolgoletnim povprečjem in manj kot lani. Junija 1978 so namerili 422 cm debelo snežno odejo, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juniju. Med bolj zasnežene spadajo še juniji 1984 (415 cm), 1970 (371 cm) in 2001 (355 cm). Najtanjša je bila snežna odeja junija 1958 (13 cm), malo snega je bilo tudi v junijih 2007 (30 cm), 1966 (31 cm) in 1964 (41 cm). Slika 26. Največja višina snega v juniju Figure 26. Maximum snow cover depth in June 250 KREDARICA višina (cm) 200 Slika 27. Dnevna višina snežne odeje v juniju 2011 Figure 27. Daily snow depth in June 2011 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Na Kredarici je bila snežna odeja junija 2011 prisotna 22 dni, najvišja je bila na začetku meseca, zadnjih 8 dni meseca pa snežne odeje ni bilo. Odkar so pričeli z merjenji, je sneg najmanj dni obležal v junijih 2003 in 2007, le po 4 dni. dan Junija in julija so nevihte običajno najpogostejše. Podatki kažejo, da je bil letošnji junij precej bolj nevihten od lanskega. 14 dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili v Celju; le dan manj v Novem mestu. V Ljubljani je bilo 12 takih dni, kar je dan več kot v dolgoletnem povprečju. Kar 21 takih dni so v Ljubljani zabeležili junija 1979, sledi junij 1971 z 19 dnevi, 16 nevihtnih dni je bilo junija 1966, po 15 pa junija 1954 in 2003. Le po 3 take dni so zabeležili junija 1958, 1961 in 2010. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Čeprav so bile nevihte razmeroma pogoste, junija nismo zabeležili ujme, ki bi povzročila škodo večjega obsega. 25 25 LJUBLJANA NOVO MESTO 20 število dni število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 25 25 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 RATEČE MURSKA SOBOTA 20 število dni število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juniju Figure 28. Number of days with thunderstorms in June Slika 29. Srna z mladičem na ljubljanskem Rožniku, 7. junij 2011 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Deer with offspring on Rožnik, 7 June 2011 (Photo: Iztok Sinjur) Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil tako kot lanskega junija le en dan z meglo, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja so bili štirje juniji brez opažene megle, v junijih 1951, 1953 in 1954 pa je bilo po enajst dni z meglo. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Slika 30. Število dni z meglo v juniju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 30. Number of foggy days in June and the mean value of the period 1961–1990 število dni LJUBLJANA 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na Kredarici so zabeležili kar 20 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Po 4 dni z meglo so imeli v Kočevju, na Bizeljskem in v Novem mestu, le dan manj pa so zabeležili v Slovenj Gradcu. 24 995 pritisk vodne pare (m b) zračn i pritisk (m b) LJUBLJANA 985 975 LJUBLJANA 20 16 12 8 965 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan Slika 31. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare junija 2011 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in June 2011 Na sliki 31 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca je naraščal in 3. junija dosegel 986,8 mb, sledilo je nekajdnevno upadanje in 8. junija je bila dosežena najnižja vrednost, in sicer 972,7 mb. V naslednjih dneh je zračni tlak naraščal vse do 15. junija. Ob približevanju vremenske fronte je sledilo nekajdnevno padanje in 18. junija je bilo dnevno povprečje 975,6 mb. Po prehodu vremenske fronte je že 19. junija zračni tlak ponovno naraščal, le ob prehodu hladne fronte se je 23. junija prehodno nekoliko znižal. 25. in 26. junija je bil dosežen junijski vrh z 988,4 mb. V naslednjih dneh je zračni tlak vse do izteka meseca padal. Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečni dnevni tlak vodne pare je na začetku meseca naraščal in 4. junija z 19,5 mb dosegel najvišjo vrednost. Sledilo je postopno upadanje vse do 11. junija, ko se je spustil na 13,9 mb. Po nekajdnevni ustalitvi se je vsebnost vodne pare v zraku ob sončnem vremenu opazno znižala 20. junija (12,2 mb). Sledil je hiter nekajdnevni porast in ponovno hiter padec na 11,4 mb 25. junija. Že naslednji dan je bilo v zraku spet več vodne pare, zadnje dni pa se je vsebnost vodne pare v zraku ustalila. SUMMARY June was noticeably warmer than normal, temperature anomaly ranged from 1.4 to 2.5 °C. In the first half of June the temperature conditions were fairly stable. More diverse conditions were in the second half of the month, which led to rapid transitions from hot to cold weather and vice versa. Two distinct, but brief episodes of cold weather were observed, respectively on 19 and 24 June. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Less sunny weather than on the normals was reported in the northwest part of the country and in large part of Karavanke. In Rateče was recorded a quarter less sunshine than normal. The major part of the country was sunnier than on long-term average, which was exceeded in Maribor by a quarter. Most precipitation was concentrated in Western Julian Alps, at Log pod Mangartom 302 mm were reported. On the other hand, in Portorož, on the Coast, only 48 mm were registered. More than half of the territory was wetter than on average in the reference period; the anomaly was mostly less than a quarter of normal rainfall. Drought was pronounced on the Coast and partly on the Dravsko polje. Despite frequent showers and thunderstorms in June we haven’t seen any weather event causing extensive damage. On Kredarica the deepest snow cover (150 cm) was observed on 1 June, only 22 days with snow cover were reported. Slika 32. Toplo vreme s pogostimi padavinami je vzpodbujalo bujno rast buč, Gortina, 24. junij 2011. Jurček na ljubljanskem Rožniku, 23. junij 2011 (foto: iztok Sinjur) Figure 32. Warm weather with frequent rainfall has promoted abundant growth of pumpkins, Gortina, 24 June 2011. Mushroom on Rožnik, 23 June 2011 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature <0 °C − number of days with max. air temperature (25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 23 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation (1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a.m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JUNIJU 2011 Weather development in June 2011 Janez Markošek 1.–9. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in krajevne nevihte Nad južno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, obsežen anticiklon pa je bil nad osrednjim delom Evrope. V višinah je nad naše kraje od vzhoda pritekal precej vlažen zrak. V drugi polovici obdobja je bilo ciklonsko območje nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem. Nad nami so prevladovali južni do jugozahodni vetrovi, še vedno je pritekal precej vlažen zrak (slike 1–3 in 4–6). V celotnem obdobju je prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme. Pojavljale so se krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Obilnejši dež po vsej državi je bil v noči na 8. junij. Takrat je ponekod v Posavju in ponekod v jugozahodni Sloveniji padlo več kot 50 mm dežja. Obdobja vsaj delno jasnega vremena so bila do 4. junija na Primorskem, takrat je tam občasno pihala večinoma šibka burja. Temperature so bile letnemu času primerne. 10. junij Čez dan delne razjasnitve, popoldne v notranjosti Primorske posamezne plohe Ciklonsko območje, v višinah pa obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka, je bilo nad severozahodno Evropo. Nad naše kraje je prehodno pritekal bolj suh zrak. Zjutraj je bilo še zmerno do pretežno oblačno, čez dan se je delno razjasnilo. Popoldne so bile v notranjosti Primorske kratkotrajne, krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26 °C. 11. junij Na severozahodu oblačno, plohe, nevihte, drugod delno jasno Plitvo ciklonsko območje je iznad severozahodne Evrope segalo do Alp. Vremenska fronta se je zadrževala nad zahodnimi Alpami. V severozahodni Sloveniji je bilo ves dan oblačno, tam so se pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. Drugod je bilo pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile na območju Julijskih Alp okoli 20, drugod od 23 do 26 °C. 12. junij Ob morju pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo in Alpami je nastal šibak anticiklon. Ozračje nad nami je bilo še vedno dokaj nestabilno. Ob morju je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile na območju Julijskih Alp okoli 21, drugod od 23 do 28 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13.–14. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte, ponoči občasno dež Nad zahodno in srednjo Evropo je bil šibak anticiklon. Ozračje nad nami je bilo še vedno dokaj nestabilno (slike 7–9). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, predvsem sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in posamezne nevihte. V noči na 14. junij pa se je prek Slovenije pomikala oslabljena vremenska motnja. Takrat je bilo pretežno oblačno, občasno je deževalo. Drugi dan je bilo nekoliko hladneje, najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26, na Primorskem do 28 °C. 15. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, kratkotrajne krajevne plohe V šibkem anticiklonu je nad naše kraje pritekal topel in nekoliko bolj suh zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne je nastalo nekaj kratkotrajnih krajevnih ploh. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 16. junij Pretežno jasno, čez dan ponekod spremenljivo oblačno, popoldne posamezne plohe in nevihte Nad Alpami in Balkanom je bil šibak anticiklon. V višinah je od zahoda pritekal topel zrak. Pretežno jasno je bilo, čez dan je nastalo nekaj kopastih oblakov in popoldne so bile posamezne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 30 °C. 17. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte, jugozahodnik Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je od zahoda bližala Alpam. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 29 °C. 18.–19. junij Pretežno oblačno, dež, nevihte, jugo, nato burja in delne razjasnitve, hladneje Nad severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je v noči na 19. junij pomikala prek Slovenije. Za njo se je nad Alpami krepil anticiklon (slike 10–12). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe so se pojavljale le v severozahodni Sloveniji. Ob morju je pihal jugo. Zvečer in v noči na 19. junij se je dež z nevihtami razširil nad vso Slovenijo. Dež je drugi dan dopoldne ponehal, popoldne se je delno razjasnilo. Na Primorskem je zapihala burja. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 13 do 18, na Primorskem do 25 °C. Padlo je večinoma od 10 do 35 mm dežja, na Koroškem lokalno do 70, v Gornjesavski dolini pa kar do okoli 140 mm dežja. 20.–22. junij Pretežno jasno, postopno topleje Anticiklon je bil nad južno polovico Evrope. Vremenske fronte so se proti vzhodu pomikale severno od Alp. Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Zadnji dan je ponekod zapihal jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, 22. junija so bile najvišje dnevne temperature od 26 do 32 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23. junij Zjutraj na zahodu in severu krajevne plohe in nevihte Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, zjutraj se je prek Alp proti vzhodu pomikala vremenska fronta in oplazila tudi naše kraje. Zjutraj so bile v zahodni in severni Sloveniji krajevne plohe in nevihte. Čez dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, pihal je jugo, drugod je bilo spremenljivo oblačno. Več oblačnosti je bilo v severni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 31 °C. 24. junij Oblačno s padavinami in nevihtami Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, še ena vremenska fronta se je ob zahodnih do jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Alp in vplivala tudi na vreme pri nas (slike 13–15). V noči na 24. junij se je pooblačilo, začele so se pojavljati krajevne plohe in posamezne nevihte. Dopoldne je bilo v večjem delu Slovenije oblačno s padavinami in nevihtami, popoldne je občasno ponekod še rahlo deževalo. Ves dan suho je bilo v Gornjesavski dolini in v jugovzhodni Sloveniji. V pasu od severne Primorskem do Koroške je padlo od 20 do 40 mm dežja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23, ob morju do 26 °C. 25. junij Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno, burja Nad zahodno in srednjo Evropo se je krepil anticiklon. Prek srednje Evrope in Alp se je ob močnih severozahodnih višinskih vetrovih proti vzhodu pomikala topla fronta, ki je s svojo oblačnostjo vplivala tudi na vreme pri nas. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Na Primorskem je pihala večinoma šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24, na Primorskem do 27 °C. 26.–29. junij Pretežno jasno, prva dva dni občasno ponekod zmerno oblačno Anticiklon je iznad severne Evrope segal proti Alpam in severnemu Sredozemlju. V višinah je pritekal topel in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, prva dva dni je bilo občasno ponekod še zmerno oblačno. Predvsem v vzhodni Sloveniji je pihal severni do severovzhodni veter. Postopno je bilo topleje, zadnja dva dni obdobja so bile najvišje dnevne temperature od 26 do 30 °C. 30. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad južno Skandinavijo je bilo plitvo ciklonsko območje, vremenska fronta je od zahoda dosegla Alpe in naše kraje. Drugo ciklonsko območje je bilo severovzhodno od nas, zato se je vremenska fronta dlje časa zadrževala nad našimi kraji in počasi slabela (slike 16–18). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Močan naliv je bil v Črnomlju. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 30 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 6., 2011 Slika 2. Satelitska slika 1. 6., 2011 ob 14. uri st ob 14. uri Figure 2. Satellite image on June 1 , 2011 at 12 GMT st Figure 1. Mean sea level pressure on June 1 , 2011 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 6., 2011 ob 14. uri st Figure 3. 500 mb topography on June 1 , 2011 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5. 6., 2011 Slika 5. Satelitska slika 5. 6., 2011 ob 14. uri th ob 14. uri Figure 5. Satellite image on June 5 , 2011 at 12 GMT th Figure 4. Mean sea level pressure on June 5 , 2011 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 5. 6., 2011 ob 14. uri th Figure 6. 500 mb topography on June 5 , 2011 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13. 6., Slika 8. Satelitska slika 13. 6., 2011 ob 14. uri th 2011 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on June 13 , 2011 at 12 GMT th Figure 7. Mean sea level pressure on June 13 , 2011 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 6., 2011 ob 14. uri th Figure 9. 500 mb topography on June 13 , 2011 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18. 6., Slika 11. Satelitska slika 18. 6., 2011 ob 14. uri th 2011 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on June 18 , 2011 at 12 GMT th Figure 10. Mean sea level pressure on June 18 , 2011 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 6., 2011 ob 14. uri th Figure 12. 500 mb topography on June 18 , 2011 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 6., Slika 14. Satelitska slika 24. 6., 2011 ob 14. uri th 2011 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on June 24 , 2011 at 12 GMT th Figure 13. Mean sea level pressure on June 24 , 2011 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 6., 2011 ob 14. uri th Figure 15. 500 mb topography on June 24 , 2011 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 6., Slika 17. Satelitska slika 30. 6., 2011 ob 14. uri th 2011 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on June 30 , 2011 at 12 GMT th Figure 16. Mean sea level pressure on June 30 , 2011 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 6., 2011 ob 14. uri th Figure 18. 500 mb topography on June 30 , 2011 at 12 GMT 29 UV INDEKS IN TOPLOTNA OBREMENITEV UV index and heat load Tanja Cegnar UV indeks N a Agenciji RS za okolje redno objavljamo vrednosti UV indeksa na osnovi izračunov Nemške meteorološke službe (DWD − Deutscher Wetterdienst) v Offenbachu v Nemčiji. Ta dnevno pripravlja napovedi UV indeksa v dogovoru s Svetovno meteorološko organizacijo za potrebe regije VI Svetovne meteorološke organizacije. Objavljamo najvišjo dnevno vrednost tako za gorski svet kot tudi za nižino. Ob jasnem vremenu je UV indeks najvišji okoli 13. ure po lokalnem času. UV indeks je brezdimenzijska mednarodno sprejeta mera za moč sončnih žarkov. Lestvica se začenja z 0 in višje vrednosti pomenijo večjo možnost, da bo UV sevanje škodilo koži in očem ter prizadelo imunski sistem. Slika 1. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 5., 15. in 25. junija 2011 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi th th th Figure 1. Total ozone on 5 , 15 and 25 of June 2011 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Environment Canada, Meteorological Service of Canada Na moč UV sončnega sevanja pri tleh vpliva debelina zaščitne ozonske plasti, zato smo povzeli slike debeline ozonske plasti nad severno poloblo po Kanadski meteorološki službi, saj pri nas debeline zaščitne ozonske plasti ne merimo. Običajne vrednosti UV indeksa za ta letni čas so ob jasnem vremenu sredi dneva v visokogorju okoli 10, po nižinah 9. Že v začetku junija je UV indeks v gorah dosegel vrednost 9,5, večino dni v prvi polovici meseca pa se je gibal okoli 9. V drugi polovici meseca je bil večinoma 10, 22. junija je dosegel vrednost 10,5. Nihanja vrednosti UV indeksa so predvsem posledica odklonov debeline zaščitne ozonske plasti od dolgoletnega povprečja. Seveda pa ima največji vpliv na dejansko moč UV sevanja, ki prodre do tal, oblačnost. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Osnovni zaščitni ukrepi pred UV sončnimi žarki so: • • • • • • • omejimo izpostavljenost sončnim žarkom v času, ko so le-ti najmočnejši, poiščemo senco, nosimo obleko, ki nas ščiti pred sončnimi žarki, nosimo pokrivalo, ki ščiti oči, obraz, vrat in ušesa pred sončnimi žarki, nosimo sončna očala, ki varujejo oči tudi ob straneh, uporabljamo kreme z ustrezno zaščito pred UV sončnimi žarki, zelo pomembna je zaščita dojenčkov in otrok. UV indeks in priporočila Pri UV indeksu 10 in več se med 11. in 15. uro (pri občutljivi koži med 10. in 16. uro) ni priporočljivo zadrževati na soncu; če se temu ne moremo izogniti, uporabimo vsa zaščitna sredstva; pri vrednostih med 7 in 9 je potrebno normalno občutljivo kožo sredi dneva zaščititi pred soncem, saj je izpostavljenost velika. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom, kremo z zaščito pred UV žarki, obleka naj bo iz dovolj goste tkanine, da ne bo prepuščala sončnih žarkov. Upoštevanje zaščitnih ukrepov je najpomembneje v visokogorju oziroma takrat, ko naša koža nima naravne zaščite (porjavelosti) pred sončnimi žarki. UV indeks 5 in 6 pomeni srednjo izpostavljenost, normalno občutljiva koža pordi v 1 uri, občutljiva v pol ure. UV indeks 3 in 4 pomeni nizko izpostavljenost; pri indeksu 0, 1 in 2 je izpostavljenost minimalna. Solariji sploh niso tako neškodljivi, kot se morda zdi, predvsem pa ne zagotavljajo dovolj dobre zaščite za izpostavljanje naravnemu soncu. S posledicami prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom se srečujejo zdravniki, ki so 15. junij izbrali za dan zaščite pred soncem. Zagorelost kože je znamenje in posledica njene poškodbe. V Združenju slovenskih dermatovenerologov so se zaradi vedno bolj zaskrbljujočih podatkov o pogostosti raka kože in drugih sprememb, kot so sončne opekline, sončne alergije in staranje kože, ki jih na koži pušča prekomerno izpostavljanje soncu, lani odločili za projekt »Dan zaščite pred soncem«. Ob tem dnevu so tudi letos izpeljali kar nekaj ozaveščevalnih akcij. Slika 2. Spletna stran in logotip dneva zaščite pred soncem Figure 2. Web site and logo Toplotna obremenitev Vročinski val na začetku poletja težje prenašamo kot na višku poletja, saj na vroče okolje še nismo prilagojeni. Junija smo imeli prve epizode poletno vročega vremena. Na srečo vročina ni trajala dlje časa nepretrgoma, kar je znatno prispevalo k njenemu boljšemu prenašanju. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V večini krajev smo povečano toplotno obremenitev občutili v drugi polovici meseca. Skoraj povsod je obremenitev dosegla prag opozorilne vrednosti za dejavnosti na soncu in prag hitrejšega nastopa utrujenosti pri dolgotrajnejših naporih v senci med 16. in 17. junijem, nato med 21. in 23. ter med 27. in 29. junijem. Na Obali se je prvo vroče obdobje začelo že 14. junija, na Goriškem pa je bil za dan zgodnejši začetek drugega vročega obdobja. Celo v Ratečah so bile toplotne razmere obtežilne 28. in 29. junija. Ponekod na Štajerskem se je kratkotrajna velika toplotna obremenitev pojavila že kmalu na začetku meseca, in sicer 4. in 5. junija. Za občutljive ljudi, kot so starostniki, kronični bolniki in dojenčki, se je toplotna obremenitev občasno pojavljala že tudi v prvi polovici meseca. Iz izkušenj vemo, da nekateri prenašajo vročino bolje kot ostali, nekaterim pa že zmerna vročina povzroča težave. Zato se povprašamo po objektivnih kriterijih za določanje toplotne obremenitve. Znanstveniki so odgovore pridobili s preizkusi v klimatskih komorah, v katerih so prostovoljce izpostavljali različnim toplotnim razmeram in beležili njihove občutke. Večina prostovoljcev je za najugodnejše izbrala razmere, v katerih je bila oddana in prejeta toplota telesa uravnotežena, vendar pa je bilo tudi nekaj takih, ki jim je najbolj ugajalo nekoliko pretoplo ali prehladno okolje. Na povprečne rezultate teh poskusov so uglasili različne mere za ocenjevanje toplotnega ugodja oz. obremenitve. V strokovni literaturi najdemo preko 100 različnih indeksov in modelov za ocenjevanje toplotnih razmer, če upoštevamo tudi manjše variacije, število preseže 200, kar zveni kot prava »poplava« različnih indeksov in modelov. V preteklosti so uporabljali le enostavne mere (npr. ekvivalentno temperaturo), ki so zajele sočasni učinek dveh meteoroloških elementov in s tem le enega izmed načinov toplotne izmenjave z okolico. Večino indeksov so razvili v specifičnem podnebnem okolju in so uporabni le v razmerah, za katere so jih razvili. Zadnja desetletja znanstveniki razvijajo modele, ki poskušajo izmenjavo energije med telesom in okolico opisati kar najbolj natančno. Želja mnogih znanstvenikov je, da bi se prav njihov model uveljavil povsod po svetu po zgledu UV indeksa. Toplotno izmenjavo med telesom in okoljem opisujejo z enačbo energijske bilance, ki zajema vsoto vseh energijskih tokov, ki jih telo sprejema ali oddaja, energijskih virov in ponorov. Tak pristop naj bi bil objektiven in naj bi zagotovil neposredno prevajanje fizikalnih razmer v fiziološko relevantno mero občutka toplotnih razmer. Vendar ocenjevanje toplotnega ugodja ni odvisno zgolj od fizikalnih spremenljivk, ampak tudi od subjektivnih dejavnikov, ki jih modeli težko opišejo oz. se za njihov opis v večji ali manjši meri poslužujejo povprečnih značilnosti človeškega telesa. Naprednejši modeli opišejo tudi potek prilagajanja ob prehodu v drugačne toplotne razmere, saj vemo, da pregreto telo sprva lažje prenese zelo mrzlo okolje in obratno. Poleg meteoroloških razmer imajo pomembno vlogo tudi izolacija, ki jo nudi obleka, notranje sproščanje toplote v telesu v odvisnosti od njegove aktivnosti, teža, površina telesa, kondicija, čustva, pričakovanja, prilagojenost na dane toplotne razmere, zdravstveno stanje, motivacija, nekatera zdravila, starost, spol, lega telesa, ustrezna prehrana in zadostna količina zaužite tekočine, potrebne za nadomeščanje s potenjem in dihanjem izgubljene vode. Marsikaterega od teh vplivov lahko naprednejši modeli upoštevajo, kar močno širi področje njihove uporabnosti. Meteorološke spremenljivke, ki določajo toplotno (ne)ugodje, so: temperatura in vlažnost zraka, veter, kratko in dolgovalovno sevanje. V poletni vročini je za telo najbolj učinkovit način oddajanja toplote izhlapevanje potu, zato je poleg temperature bistvena vlažnost zraka, saj omejuje izhlapevanje. Prav izhlapevanje potu nam omogoča, da lahko preživimo tudi v okolju z višjo temperaturo, kot je v jedru telesa. Vročini se lahko prilagodimo in izboljšamo počutje na več načinov, omenimo le nekatere: uživanje lahke hrane in pitje zadostnih količin tekočine (odsvetujemo kavo, alkohol in zelo sladke pijače), primeren izbor dejavnosti in njihova razporeditev čez dan, primerna lahka in zračna obleka svetle barve, uporaba sončnikov in drugih zaščit pred neposrednimi sončnimi žarki, hlajenje prostorov in umik v naravo ali na večjo nadmorsko višino. Izkoristimo razmeroma sveža jutra, takrat temeljito prezračimo 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo prostore, čez dan soncu z zunanjim senčenjem preprečimo, da bi sijalo v prostore. Posebej nas izčrpa vročina, ki traja več dni zapored in ne popusti niti ponoči, tako da se ne moremo dovolj odpočiti. Toplotna obremenitev je v mestu večja kot na podeželju. V pretoplem okolju se hitreje utrudimo, naša zbranost hitreje popusti in odzivni čas se nekoliko poveča, pri mnogih ljudeh popusti potrpežljivost ali pa se poveča agresivnost. Sončni žarki močno segrejejo na soncu parkirane avtomobile, zato jih moramo pred začetkom vožnje temeljito prezračiti. Pijemo zadostne količine osvežilnih brezalkoholnih pijač. V času, ko vozila še niso bila opremljena s klimatskimi napravami, je bil med daljšo vožnjo potreben večkratni počitek v senci. Klimatska naprava zraku poleg tega, da ga ohladi, odvzame odvečno vlago in s tem zagotavlja ugodnejše počutje. Ob tem pazimo, da ne pretiravamo s prenizko temperaturo hlajenja. Slika 3. Živali na paši morajo imeti dostop do sence in pitne vode Figure 3. Animals on pasture should have access to shade and drinking water Posebno pozornost moramo v času poletne vročine nameniti domačim živalim. V času vročine potrebujejo še več pitne vode kot sicer in možnost zatočišča v senco, hlevi pa morajo biti prezračeni. Tudi na pašniku mora živina imeti dostop do sence in pitne vode. Znaki vročinskega udara pri psih in mačkah so: intenzivno dihanje, povečano slinjenje, pospešeno dihanje, cianotične ali močno pordele vidne sluznice in v hudih primerih nezavest. Pravilnik o zaščiti hišnih živali določa minimalne pogoje za zaščito hišnih živali, v njem so predvidene tudi visoke denarne kazni za kršitelje. 33 METEOROLOŠKA POSTAJA ZGORNJI TUHINJ Meteorological station Zgornji Tuhinj Mateja Nadbath V Zgornjem Tuhinju je padavinska meteorološka postaja. V občini Kamnik so poteg te še padavinski postaji Črnivec in Kamniška Bistrica, samodejna meteorološka postaja z elektronskim registratorjem v Volčjem Potoku, v Kamniku pa je samodejna hidrološka postaja. 1 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja in Interaktivni atlas Slovenije ) 1 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja and Interaktivni atlas Slovenije ) Meteorološka postaja je na nadmorski višini 589 m. Pluviometer je na dvorišču, 15 m severozahodno od hiše. Severno od opazovalnega prostora je še ena hiša, jugozahodno pa manjši gospodarski objekt. V okolici so cesta, travnik, zelenjavna gredica in gozd. Po zbranih ohranjenih zapisih za obdobje maj 1897–junij 2011 so zabeležene štiri večje in dve manjši premestitvi opazovalnega prostora: od maja 1897 do 1933 je bila lokacija opazovalnega prostora pri šoli, v času 1933–1941 je bila pri župnišču, od 6. januarja 1947 do 15. januarja 1992 je bila zopet pri šoli, v tem obdobju smo pluviometer 21. maja 1976 premestili na rob šolskega igrišča; od 15. januarja 1992 je meteorološka postaja pri opazovalkinem domu, kjer smo 7. oktobra 1994 pluviometer prestavili za nekaj metrov vzhodno. Srečko Malenšek je bil prvi meteorološki opazovalec v Zgornjem Tuhinju, opazoval je v obdobju od maja 1897 do septembra 1917. Z meteorološkimi opazovanji je nadaljeval januarja 1919 S. Schubert (kot je zapisano v arhivih), opazoval je do julija 1920, od julija 1921 do leta 1924 je delo opazovalca 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2006 / ortofoto from 2006 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo opravljal Jurij Mayer, D. Kavčič pa v času januar 1925 –november 1929. Stane Svete je bil opazovalec na meteorološki postaji v času od decembra 1929 do junija 1933, Ivan Burnik v obdobju julij 1933– 1937, od 1937 do 1941 pa Anton Stanovnik. Po drugi svetovni vojni je januarja 1947 z meteorološkimi opazovanji začel Melhior Dacar, septembra 1950 je s tovrstnim delom nadaljevala Vida Drovenik in ga je opravljala do oktobra 1981. Oktobra 1981 je delo meteorološke opazovalke prevzela Marija Žavbi, 15. decembra 1991 pa je z meteorološkimi opazovanji začela sedanja opazovalka Iva Bajde. Z meteorološke postaje Zgornji Tuhinj imamo neprekinjen niz podatkov od januarja 1947. Pred tem so tri prekinitve v nizu podatkov, to je od septembra 1917 do januarja 1919, od julija 1920 do julija 1921 ter od leta 1941 do 1947. Vsi podatki pred letom 1961 so še vedno v papirnatem arhivu in jih je potrebno digitalizirati. Meritve na padavinskih postajah opravljamo zjutraj ob 7., v poletnem času pa ob 8. uri; merimo višino padavin in višino snežne odeje ter novozapadlega snega. Opazovanja potekajo preko celega dne, opazujemo pa Slika 2. Opazovalni prostor v Zgornjem Tuhinju, junija atmosferske pojave in beležimo čas začetka 2011 (arhiv ARSO) ter konca vseh vrst padavin in pojavov. 2009 2007 2005 2003 2001 1999 1997 1995 1993 1991 1989 1987 1985 1983 1981 1979 1977 1975 1973 1971 1969 1967 1965 1963 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1961 mm Figure 2. Observing site in Zgornji Tuhinj in June 2011 3 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2010 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) 3 Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2010 and mean reference value (1961–1990, green line) V Zgornjem Tuhinju in bližnji okolici je 1455 mm padavin letno povprečje v referenčnem obdobju (1961–1990), 1433 mm je letno povprečje v obdobju 1971–2000, 1427 mm pa v obdobju 1981–2010. Letno povprečje zadnjih dvajsetih let 1991–2010 je 1437 mm. 3 V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi, to je od leta 1961. Meteorological data used in the article are measured and already digitized. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Poletje je v Zgornjem Tuhinju najbolj namočen letni čas, v referenčnem obdobju (1961–1990) je povprečje 455 mm padavin; zima je običajno najmanj namočena, referenčno povprečje je 249 mm (slika 4, črni stolpci). V obdobjih 1971–2000, 1981–2010 in 1991–2010 je v primerjavi z referenčnim obdobjem opazen porast padavin jeseni in njihov upad spomladi; v obdobju 1991–2010 se je jesensko povprečje izenačilo s poletnim. Poleti in pozimi pa so pripadajoče vrednosti v vseh obdobjih blizu referenčnim (slika 4). 500 1961–1990 1981–2010 2011 Kredarica Rateče Lisca Šmartno pri Sl.Gradcu Ljubljana Bežigrad Zgornji Tuhinj Novo mesto Brnik Maribor Celje Murska Sobota Bilje Cerklje Portorož 1971–2000 1991–2010 mm 400 300 200 100 0 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter 4 Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih 4 Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods 1961–1990 180 268 256 172 171 145 143 136 127 122 105 87 82 68 48 0 50 100 150 200 250 300 mm Slika 5. Mesečna višina padavin junija 2011 na izbranih meteoroloških postajah in v Zgornjem Tuhinju Figure 5. Monthly precipitation in June 2011 on chosen meteorological stations and in Zgornji Tuhinj 1971–2000 1981–2010 1991–2010 2011 mm 150 120 90 60 30 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D Slika 6. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in višina padavin v prvih šestih mesecih leta 2011 Figure 6. Mean monthly precipitation per periods and precipitation in the first six months of year 2011 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Junij je s povprečjem 167 mm padavin v referenčnem obdobju 1961–1990 najbolj namočen mesec leta. V istem obdobju je s povprečjem 74 mm najbolj suh mesec leta februar. V obdobjih 1971–2000, 1981–2010 je najbolj namočen mesec leta še vedno junij s povprečjem 174 oz. 169 mm, v povprečju zadnjih dvajsetih let 1991–2010 pa je to postal september. Najbolj sušna meseca v obdobjih 1971– 2000, 1981–2010 in 1991–2010 sta januar in februar (slika 6). V povprečjih obdobij 1971–2000, 1981–2010 in 1991–2010 v primerjavi z referenčnim je prav v vseh opazno zmanjšanje padavin v prvih petih mesecih leta, ter porast padavin septembra, oktobra in decembra, v ostalih štirih mesecih je vrednost blizu referenčnim vrednostim. Junija 2011 smo v Zgornjem Tuhinju namerili 143 mm padavin (slike 5, 6 in 7), kar je 86 % referenčnega povprečja. V obdobju 1961–2011 je bilo najmanj junijskih padavin leta 2006, 64 mm, največ pa smo jih namerili junija 1985, kar 267 mm. 300 250 mm 200 150 100 2007 2009 2011 2003 2005 1997 1999 2001 1993 1995 1987 1989 1991 1981 1983 1985 1977 1979 1971 1973 1975 1967 1969 0 1961 1963 1965 50 Slika 7. Junijska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2011 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) Figure 7. Precipitation in June (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2011 and mean reference value (1961–1990, green line) Največ padavin v enem dnevu smo v Zgornjem Tuhinju namerili 19. septembra 2007, kar 171 mm (slika 8). V obdobju 1961–junij 2011 je bila najvišja dnevna višina padavin še šestkrat višja kot 100 mm. V prvi polovici leta 2011 je bila najvišja dnevna višina izmerjena 16. maja in sicer 65 mm. 180 171 160 140 mm 120 128 117 100 95 80 60 92 86 68 65 62 73 73 67 40 20 Junija 2011 je bila najvišja dnevna višina padavin izmerjena 8. v mesecu in sicer 28 mm. V obdobju 1961–junij 2011 je bila junijska najvišja dnevna višina padavin izmerjena leta 2002, 73 mm. 5 0 J F MA M J J A S O N D mesec / Month 5 Slika 8. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1961–junij 2011 5 Figure 8. Maximum daily precipitation available data in 1961–June 2011 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock AM and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 37 število dni / number of days . cm Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 100 80 60 40 2003 2005 2007 2009 1995 1997 1999 2001 1987 1989 1991 1993 1979 1981 1983 1985 1969 1971 1973 1975 1977 0 1961 1963 1965 1967 20 6 Slika 9. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2010 6 Figure 9. Snow cover duration (curve) and maximum snow cover depth (columns) in 1961–2010 V Zgornjem Tuhinju je v povprečju referenčnega obdobja na leto 53 dni s snežno odejo, 44 dni je letno povprečje za obdobji 1971–2000 in 1981–2010 ter 40 dni je povprečje za zadnjih dvajset let (1991–2010). Leta 2010 je snežna odeja ležala 76 dni. Prvi sneg običajno zapade novembra, v obdobju 1961–2010 je snežna odeja obležala trikrat že oktobra in sicer za dan ali dva v letih 1970, 2003 in 2007. Najpogosteje je zadnja snežna odeja v aprilu, v zadnjih 50-ih letih pa je bil po dan s snežno odejo še maja v letih 1969 in 1985. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških parametrov v obdobju 1961–junij 2011 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters in the period 1961–June 2011 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm) maximum depth of fresh snow (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover leto / datum year / date najmanj minimum leto / datum year / date 1754 1965 1102 2003 395 oktober 1964 0 januar 1964, 1989 171 19. september 2007 0 — 85 16. januar 1987 0 1989 75 10. februar 1999 0 — 103 1969 0 1989 SUMMARY Meteorological station Zgornji Tuhinj is located at elevation of 589 m, in the central part of Slovenia. It has been established in May 1897. On the meteorological station precipitation and snow cover have been measured and meteorological phenomena have been observed. Iva Bajde has been meteorological observer on the station since December 1991. 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow. 38 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V večjem delu Slovenije je bilo junija od 15 do 17 deževnih dni. Mesečna količina padavin se je gibala od 120 do 150 mm v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem in na Štajerskem. Na Obali in na Goriškem je bilo padavin več kot polovico manj, le slabih 50 mm, na skrajnem SV države do 90 mm, največ okoli 250 mm pa v hribovitih predelih SZ Slovenije. V večjem delu države je bil najbolj deževen dan 7. junij, ko je količina padavin v osrednji Sloveniji presegla 50 mm. Skupna mesečna količina padavin se je precej približala dolgoletnemu povprečju, razen na Obali in v Vipavski dolini, kjer je v primerjavi s povprečjem padlo le okoli 50 % padavin. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, junij 2011 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, June 2011 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Rateče-Planica Planina pod Golico Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Preddvor Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Sevno Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci pov. 4,0 3,7 3,1 2,7 2,8 2,7 2,9 2,9 2,8 2,6 3,4 2,7 2,8 3,0 3,0 2,6 3,3 2,6 3,2 3,0 3,1 3,1 3,6 3,2 4,0 3,7 3,3 2,8 4,0 3,9 I. dekada max. Σ 4,6 40 6,1 37 4,5 31 4,1 27 3,6 28 3,3 27 4,0 29 3,7 29 3,8 28 3,2 26 4,0 34 3,0 27 4,0 28 4,1 30 4,1 30 3,3 26 3,9 33 3,8 26 4,4 32 3,6 30 4,2 31 3,6 31 4,5 36 4,1 32 4,6 40 4,7 37 4,0 33 3,5 28 5,7 40 4,7 39 pov. 5,2 4,7 3,8 2,8 2,8 2,9 3,3 3,6 3,6 3,5 4,2 3,6 3,8 3,8 3,8 3,7 4,3 3,7 4,4 3,9 4,1 3,9 4,3 3,8 4,5 3,9 3,8 3,5 4,7 4,5 II. dekada max. 6,4 6,2 4,8 3,6 4,2 4,4 4,1 4,6 5,7 4,3 5,5 4,4 4,7 5,0 4,6 5,0 5,3 4,6 5,6 5,5 5,2 4,8 5,3 5,1 5,3 5,1 4,8 4,5 5,6 5,6 Σ 52 47 38 28 28 29 33 36 36 35 42 36 38 38 38 37 43 37 44 39 41 39 43 38 45 39 38 35 47 45 III. dekada pov. max. Σ 6,1 7,4 61 5,2 6,0 52 4,3 5,0 43 4,0 5,4 40 3,8 4,8 38 3,8 4,9 38 3,8 4,9 38 4,3 5,4 43 4,6 7,1 46 4,0 5,4 40 4,8 6,1 48 4,1 5,0 41 4,3 5,2 43 4,2 5,0 42 4,8 6,3 48 4,0 5,8 40 4,8 6,1 48 4,2 5,7 42 4,7 6,2 47 4,3 5,9 43 4,5 5,7 45 4,1 5,4 41 4,7 6,0 47 4,3 5,9 43 4,9 6,2 49 4,2 6,1 42 3,9 5,4 39 3,5 4,6 35 4,9 6,8 49 4,6 6,2 46 mesec (M) pov. max. Σ 5,1 7,4 153 4,5 6,2 136 3,7 5,0 112 3,2 5,4 95 3,1 4,8 94 3,1 4,9 93 3,3 4,9 100 3,6 5,4 107 3,7 7,1 110 3,4 5,4 100 4,1 6,1 124 3,5 5,0 103 3,6 5,2 110 3,7 5,0 110 3,9 6,3 116 3,4 5,8 104 4,1 6,1 124 3,5 5,7 105 4,1 6,2 123 3,7 5,9 112 3,9 5,7 116 3,7 5,4 111 4,2 6,0 125 3,8 5,9 113 4,5 6,2 133 3,9 6,1 119 3,7 5,4 109 3,3 4,6 98 4,5 6,8 136 4,3 6,2 130 Povprečno je na dan izhlapelo od 3,5 do 4,5 mm vode, v Portorožu in na Goriškem od 4,5 do 5 mm (preglednica 1). Mesečna količina izhlapele vode je v večjem delu Slovenije presegla količino padavin. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Vodna bilanca za mesec junij (levo) v primerjavi s povprečjem 1971–2000 (desno) Figure 1. Water balance in June (left) compared to the average 1971–2000 (right) Slika 2. Voda v tleh (globine 10 cm, 20 cm in 30 cm) in padavine v Murski Soboti od aprila do junija 2011 Figure 2. Soil water recorded at 10 cm, 20 cm and 30 cm depths and precipitation in Murska Sobota in the period from April to June 2011 Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca in vodna bilanca v vegetacijskem obdobju (april–junij 2011) Table 2. Ten days and monthly water balance and vegetation water balance from April to June 2011 Vodna bilanca [mm] v juniju Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec Bilje 20 −45 −28 −18 −188 Ljubljana Bežigrad 65 −15 −29 46 −39 Novo mesto 68 −9 −48 45 −22 Celje 19 −19 −20 −10 −93 Maribor – letališče 27 −5 −33 −36 −112 Murska Sobota 9 −17 −41 −50 −150 Portorož – letališče 7 −52 −61 −105 −352 40 v vegetacijskem obdobju (1. april–30. julij) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Murska Sobota Portorož Slika 3. Potek vodne bilance v Murski Soboti (zgoraj) in v Portorožu od 1. 4. do 30. 6. 2011) Figure 3. Course of soil water balance in Murska Sobota and Portorož in the period from 1 April to 30 June 2011 Mesečna vodna bilanca je bila v skrajnem zahodnem delu države, v Posavju, delu Štajerske in v severovzhodni Sloveniji negativna, v večjem delu osrednje Slovenije in zlasti v njenem severozahodnem delu pa pozitivna. Primanjkljaji junijske vodne bilance so bili primerljivi z dolgoletnim povprečjem, presežki v SZ Sloveniji pa so bili večji kot povprečne vrednosti (slika 1). Vodna preskrba tal je bila ves mesec kritična na Obali in v višjih predelih Slovenske Istre. V drugi polovici meseca je postala voda v tleh vse težje dostopna tudi na Krasu, Goriškem in Vipavskem in v SV Sloveniji (slika 2). Postopno so se sušne razmere stopnjevale tudi v drugih delih države. Vegetacijski primanjkljaj vode je na Obali dosegel vrednosti 352 mm (preglednica 2) in presegel vrednosti primerljivega obdobja iz leta 2003, ko je vso državo prizadela huda suša. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, junij 2011 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, June 2011 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 21,8 22,5 18,9 19,7 20,2 20,4 20,8 20,7 22,2 21,4 22,6 18,6 19,6 20,4 20,6 20,6 20,6 22,2 28,8 31,7 30,0 25,9 27,7 26,8 29,6 27,1 32,0 26,6 30,6 27,8 25,6 26,1 25,7 27,2 25,7 31,4 18,8 18,7 13,3 15,7 16,8 17,2 16,8 16,6 17,0 19,1 19,0 14,0 13,5 17,2 17,2 17,3 16,8 16,8 24,5 25,9 19,7 20,1 21,2 21,3 21,8 21,3 23,4 24,0 25,7 19,7 20,1 21,1 20,9 21,7 21,4 23,4 33,8 35,8 31,6 28,5 33,9 29,9 33,7 31,4 33,8 30,6 34,1 29,0 27,6 32,2 28,3 30,1 29,6 33,4 18,6 20,0 11,3 12,9 14,7 15,9 14,0 10,2 15,6 18,8 19,9 11,8 13,3 14,9 16,1 14,5 15,1 16,2 27,2 26,6 20,7 21,1 23,0 22,5 22,4 22,2 23,4 26,1 26,1 20,2 20,9 23,1 22,4 22,0 22,1 23,4 38,6 36,3 35,0 30,9 35,4 30,0 35,2 31,8 33,6 33,3 34,9 31,0 29,2 33,0 28,9 30,2 30,3 33,4 20,0 18,2 12,1 15,9 16,4 17,3 15,4 16,4 16,6 20,2 18,8 12,6 16,1 16,8 17,7 16,3 16,6 16,8 24,5 25,0 19,8 20,3 21,5 21,4 21,7 21,4 23,0 23,8 24,8 19,5 20,2 21,5 21,3 21,4 21,4 23,0 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −ma ksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −m aksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 4. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, junij 2011 Figure 4. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, June 2011 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, junij 2011 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, June 2011 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C 207 203 171 172 148 167 172 173 188 168 186 194 196 185 200 195 193 196 191 216 210 171 164 149 173 173 180 196 176 196 198 193 188 197 200 191 195 191 226 226 194 187 176 188 185 196 216 190 212 213 208 196 207 207 200 204 198 649 639 536 522 473 528 530 549 600 534 595 604 598 570 604 602 584 596 580 42 62 74 42 60 42 51 54 65 48 71 55 65 44 71 66 48 66 61 157 153 121 122 98 117 122 123 138 118 136 144 146 135 150 145 143 146 141 166 160 121 114 99 123 123 130 146 126 146 148 143 138 147 150 141 145 141 176 176 144 137 126 138 135 146 166 140 162 163 158 146 157 157 150 154 148 499 489 386 372 323 378 380 399 450 384 445 454 448 420 454 452 434 446 430 42 62 74 42 60 42 51 54 65 48 71 55 65 44 71 66 48 66 61 107 103 71 72 48 67 72 73 88 68 86 94 96 85 100 95 93 96 91 116 110 71 64 50 73 73 80 96 76 96 98 93 88 97 100 91 95 91 126 126 94 87 76 88 85 96 116 90 112 113 108 96 107 107 100 104 98 349 339 236 222 174 228 230 249 300 234 295 304 298 270 304 302 284 296 280 42 62 72 41 54 41 50 54 64 47 71 55 64 44 70 65 48 66 61 2175 2101 1566 1489 1265 1561 1496 1584 1886 1705 1803 1807 1798 1684 1802 1833 1747 1737 1772 T ef od 1.1. > 5 °C > 10 °C 1346 1303 910 861 702 935 900 965 1196 1036 1124 1135 1123 1035 1137 1165 1092 1095 1115 737 722 414 377 293 453 423 474 640 487 579 593 584 511 602 622 570 571 573 LEGENDA: I., II., III., M −dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1951–94) Tef > 5 °C, * −ni podatka Tef > 10 °C 43 −vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna mesečna temperatura zraka je bila v večjem delu Sloveniji med 19 in 20 °C, na Obali med 21 in 22 °C, kar je vsaj 2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Nadpovprečne temperature zraka so prispevale tudi k višji skupni vsoti mesečne akumulacije efektivne temperature zraka. Ta je po vsej državi presegla dolgoletno povprečje (preglednica 4). Temperature razmere so bile za rast rastlin ugodne, razen v zadnji tretjini junija, ko so se najvišje dnevne temperature zraka večkrat povzpele nad 30 °C. Kmetijske rastline je tedaj poleg sušnega stresa prizadel še vročinski stres. Problematičen je bil junija tudi temperaturni stres, ki so ga nekaterim kmetijskim rastlinam občasno povzročile za ta čas prenizke nočne temperature zraka pod 15 °C. To je bilo neugodno za plodovke, predvsem za buče, kumare in papriko. Oplodnja cvetov je bila motena, iz severovzhodne Slovenije so poročali tudi o odpadanju cvetov in mladih plodičev. Za žita pa so bile vremenske razmere v drugi polovici junija izjemno ugodne. V SV Sloveniji in v Vipavski dolini je potekala žetev ječmena, drugod so žita prehajala v polno dozorelost. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period – 1st April to the end of the current month Vm LTA declines of monthly values from the averages (°C) long-term average I., II., III. M decade, month SUMMARY In the first half of June wet and rainy weather prevailed while in the second half of June mostly dry weather and high air temperatures increased evapotranspiration and resulted in negative soil water balance in the whole country. On the Littoral permanent soil water shortage continued from May to June. Drought seriously affected agricultural areas in Slovene Istra where no irrigation facilities are available. The lack of soil available water hindered fruit production and crops development in Goriška region and Vipava valley and in the north east of Slovenia. In the last ten days of June drought stress was intensified also by temporal heat stress. That was on the other hand a benefit period for wheat ripening. Harvest of barley was performed in the most favourable weather conditions. 44 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JUNIJU 2011 Discharges of Slovenian rivers in June 2011 Igor Strojan J unij je tretji zaporedni hidrološko suh mesec. V povprečju so bili pretoki junija 15 % manjši kot navadno. Vodnatost je bila prostorsko dokaj neenakomerno porazdeljena. Bolj izrazito sušno stanje so preprečevali občasni manjši porasti pretokov rek. Časovno spreminjanje pretokov Prve dni junija so bili pretoki rek mali. Sledilo je povečanje pretokov v večjem delu države. Največji pretoki so bili veliki. Do konca junija so se pretoki še nekajkrat povečali. Povečanja so bila večinoma lokalna in manjša. Vodnatost rek je bila v tem obdobju mala ali srednja. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki rek so bili 21 % manjši kot v dolgoletnem obdobju (slika 3 in preglednica 1). Visokovodne konice so bile večje od dolgoletnega junijskega povprečja na Dravi, Savi v Hrastniku, Krki v Podbočju in Vipavi v Dolenjem. Pretoki so bili največji 8. in 9. junija. Srednji mesečni pretoki so bili v večini primerov manjši kot navadno. Največ vode je junija preteklo po koritih rek Drave, Save v srednjem toku, Krke in Kolpe. Na omenjenih rekah so bili srednji mesečni pretoki večji kot navadno. Najmanj vode je preteklo po reki Dravinji (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši mesečni pretoki rek so bili v povprečju 26 % manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3 in preglednica 1). Pretoki so bili najmanjši prve in zadnje dni junija. SUMMARY June was after the April the third hydrological dry month. The river discharges were on average 15 % lower if compared with the long-term period. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja GORNJA RADGONA 0,83 VIDEM RADOVLJICA 0,47 0,71 BORL+FORMIN 1,27 SUHA 0,72 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,83 1,14 VELIKO ŠIRJE 0,55 RAKOVEC SOLKAN 0,91 0,72 MOSTE 0,85 PODROTEJA PODBOČJE ČATEŽ 0,45 0,59 DOLENJE 0,76 1,00 CERKVENIKOV MLIN 0,66 RADENCI 1,16 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek junija 2011 in povprečnimi srednjimi junijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the June 2011 mean discharges of Slovenian rivers compared to June mean discharges of the long-term period 1000 80 900 70 800 PRETOKI (m3/s) 3 PRETOKI (m /s) 60 700 600 500 400 300 50 40 30 20 200 10 100 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 GORNJA RADGONA 11 13 15 17 19 RAKOVEC 700 21 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 180 160 600 PRETOKI (m3/s) 3 PRETOKI (m /s) 140 500 400 300 200 120 100 80 60 40 100 20 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 29 1 31 450 160 400 140 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 PODBOČJE 120 PRETOKI (m /s) 300 3 3 5 SUHA 350 PRETOKI (m /s) 3 ČATEŽ 250 200 150 100 80 60 100 40 50 20 0 0 1 3 5 7 9 SOLKAN 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 1 PODROTEJA 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek, junij 2011 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers, June 2011 46 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJA PRETOKOV 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M OS TE DO LE NJ E PO DR CE O RK TE VE JA NI KO V M LI N Qvk junij 2011 RA D EN CI PO D BO ČJ E SU HA ČA TE Ž HR AS TN IK ŠE N TJ AK OB RA KO VE C RA D OV LJ IC A ŠI RJ E VI DE M V EL IK O GO RN JA BO RL +F OR M IN RA D GO N A 0,0 Qvk junij 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI KO V M LI N Qsr junij 2011 RA D EN CI SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA K OV EC RA DO VL JI CA ŠE NT JA KO B ŠI RJ E VE LI KO VI DE M BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qsr junij 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E RA D EN CI D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI KO V M LI N Qnp junij 2011 SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA K OV EC RA DO VL JI CA ŠE NT JA KO B ŠI RJ E VE LI KO VI DE M BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qnp junij 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki junija 2011 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in June 2011 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki junija 2011 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in June 2011 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA RADOVLJICA SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SAVA ČATEŽ SORA SUHA KRKA PODBOČJE KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA RADOVLJICA SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SAVA ČATEŽ SORA SUHA KRKA PODBOČJE KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN Qnp Junij 2011 m3/s dan nQnp sQnp vQnp Junij 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 118 351 1,9 11,0 2,1 15,0 44,0 68,0 97,6 3,6 15,0 16,0 11,0 21,0 2,4 1,8 0,2 101 144 1,04 8,7 0,8 13,9 25,8 44,7 65,9 2,9 8,8 5,1 9,3 20,2 1,9 1,5 0,5 155 234 3,9 18,4 1,9 32,0 55,8 74,9 151 7,3 19,5 11,6 20,7 52,8 3,2 2,1 1,4 277 329 8,7 38,4 5,7 63,6 111 126 243 13,8 38,9 21,3 39,3 95,7 5,6 2,9 4,1 Qs nQs sQs vQs 184 486 4,2 25,3 5,3 40,5 78,7 136 203 12,0 56,7 38,3 39,4 92,9 7,7 3,9 3,2 119 240 1,9 13,4 1,3 21 29,5 51,2 84,5 3,8 11,7 6,8 13,1 38,0 3,3 1,8 1,06 221 382 9,1 45,9 7,4 57,4 95,4 120 267 16,7 42,8 33,1 46,4 102 7,7 6,5 4,8 423 563 31,9 124 37,4 102 170 195 449 38,6 99,1 74,5 86,9 186 18,1 14,9 13,7 3 3 29 1 2 30 1 4 2 1 30 28 5 1 30 1 2 Qvk MURA G. RADGONA DRAVA BORL+FORMIN DRAVINJA VIDEM SAVINJA VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA RADOVLJICA SAVA ŠENTJAKOB SAVA HRASTNIK SAVA ČATEŽ SORA SUHA KRKA PODBOČJE KOLPA RADENCI LJUBLJANICA MOSTE SOČA SOLKAN VIPAVA DOLENJE IDRIJCA PODROTEJA REKA C. MLIN nQvk sQvk vQvk 391 899 15,2 67,0 19,8 142 280 375 20 20 8 8 9 8 8 9 138 338 7,66 21,5 2,0 44,3 48,1 76,4 451 816 52,8 293 40,4 159 307 293 1145 1517 138 666 154 300 617 659 572 57,0 161 99,0 151 385 35,0 29,0 34,0 8 19 9 8 8 8 8 8 8 141 9,4 19,4 9,4 23,4 96,2 14,6 2,5 2,8 779 102 132 194 158 431 33,0 56,5 34,7 1631 300 280 432 296 1007 82,5 285 97,2 48 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu – opazovana konica Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju dis- sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu – srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge – daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu – srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly charge - daily average dis- nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V JUNIJU 2011 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in June 2011 Peter Frantar J unija je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 13,4 °C, od maja se je temperatura zvišala za 1,1 °C. Povprečna mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila v juniju 15,9 °C, Blejskega jezera pa 20,6 °C. Temperatura rek junija je bila v primerjavi z dolgoletnim obdobjem nižja za 0,1 °C, vode Bohinjskega jezera so bile toplejše za 1,8 °C in Blejskega jezera za 0,7 °C. Glede na prejšnji mesec se je voda na jezerih ogrela, Bohinjsko jezero je bilo toplejše za 2,4 °C, Blejsko jezero pa je bilo toplejše za 3,3 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v juniju Temperatura vode rek je bila v prvih dveh tednih junija ustaljena ali je celo počasi upadala. Okrog 17. junija je nekajdnevna otoplitev povzročila povišanje temperature vode v rekah, že 20. junija pa se je voda spet ohladila na raven pred otoplitvijo ali še celo nekaj stopinj nižje. Od ohladitve do konca meseca je temperatura vode na večini rek zlagoma narasla za skoraj 5 °C z vmesno manjšo ohladitvijo 25. junija. Temperaturi vode Kamniške Bistrice in Idrijce pri Podroteji sta bili tudi v juniju zaradi velikega vpliva krasa zelo enakomerni čez ves mesec, in sicer od 8 do 10 °C. Najvišjo temperaturo vode sta imeli v juniju Krka v Podbočju z 19,8 °C in Savinja v Širju z 20,8 °C, najnižjo temperaturo vode pa je imela Idrijca pri Podroteji s 7,5 °C. Temperatura vode obeh jezer je vse do konca meseca ostajala na podobnem nivoju, v zadnjih nekaj dneh pa se je voda v obeh jezerih ogrela za 3 do 5 °C. Temperatura Blejskega jezera je imela na koncu meseca tako 23 °C, Bohinjskega jezera pa 20 °C. Slika 1. Kamniška Bistrica na izviru 1. junija (foto: Peter Frantar) Figure 1. River Kamniška Bistrica at the spring st on 1 of June (Photo: Peter Frantar) 49 Urad za hidrologijo in stanje okolja 25 20 TE M PERATU RA (o C) TEM PERATU RA (o C) Agencija Republike Slovenije za okolje 20 15 10 5 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 SAVA - RADOVLJICA SAVINJA - V. ŠIRJE o 10 5 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 SAVINJA - NAZARJE K. BISTRICA - KAMNIK SAVINJA - LAŠKO 20 TEM PERATURA ( C) 20 o o TEM PERATURA ( C) IDRIJCA - PODROTEJA 15 10 5 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 LJUBLJANICA - MOSTE LJUBLJANICA - MOSTE SOČA - SOLKAN 20 SOČA - SOLKAN o TEMPERATURA ( C) 25 o TEMPERATURA ( C) SAVA - ŠENTJAKOB 20 TEM PERATURA ( C) 15 o TEM PERATURA ( C) MURA - G.RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 15 20 15 10 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 REKA - CERKVENIKOV MLIN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 BLEJSKO J. - MLINO BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7.00, v juniju 2011 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in June 2011, measured daily at 7:00 a. m. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v juniju so bile primerjavi z obdobnimi povprečji na isti ravni. Najnižja temperatura Bohinjskega jezera je bila 19. junija (13,8 °C) in je bila za 2,6 °C višja kot v obdobnem povprečju, najnižja temperatura Blejskega jezera pa je bila z 19,4 °C za 1,8 °C višja od povprečja. Najnižje temperature obeh jezer so bile v začetku junija. Najnižje temperature rek so bile od 7,5 °C (Idrijca pri Podroteji) do 12,8 °C (Mura v Gornji Radgoni). Največje negativno odstopanje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Krki pri Podbočju in sicer za −1,3 °C, največje pozitivno odstopanje pa na Savi pri Šentjakobu za 1,6 °C. Slika 3. Cerkniško jezero 15. junija (foto: Peter Frantar) Figure 3. Cerknica Lake th on 15 of June (Photo: Peter Frantar) Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 7,8 °C na Idrijci pri Podroteji in 9,6 °C na Kamniški Bistrici (postaji s pomembnim vplivom krasa) oz. od 11,3 °C na Savi pri Radovljici do 17,3 °C na Savinji v Velikem Širju. Povprečna temperatura rek je bila 13,4 °C, kar je za 0,1 °C nižje kot v dolgoletnem povprečju. Pri jezerih je bila povprečna temperatura Bohinjskega jezera 15,9 °C, kar je za 1,8 °C topleje od dolgoletnega povprečja, Blejsko jezero pa je bilo primerjalno z 20,6 °C za 0,7 °C toplejše od obdobnega povprečja. Največje negativno odstopanje od dolgoletnega povprečja je bilo na Krki pri Podbočju in sicer za −2,2 °C, največje pozitivno odstopanje pa je bilo 1,4 °C na Savi pri Šentjakobu. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje za 0,3 °C nižje in so segale od 8,5 °C na Idrijci pri Podroteji (vpliv krasa) oz. od 13,6 °C na Savi pri Radovljici do 20,8 °C na Savinji v Velikem Širju. Najvišja mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila 29. junija 20,0 °C, kar je za 2,8 °C več, Blejskega pa istega dne 23,0 °C, kar je 0,8 °C več od dolgoletnega povprečja. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Reki pri Cerkvenikovem mlinu in sicer za −2,5 °C, največje pozitivno odstopanje pa je bilo na Kamniški Bistrici v Kamniku za 0,8 °C. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek v juniju 2011 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers in June 2011 and characteristic temperatures in the multiyear period Legenda: Explanations: TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES MERILNA REKA / RIVER MURA SAVA SAVA SORA K. BISTRICA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA SAVINJA KRKA SOCA IDRIJCA REKA POSTAJA/ Junij / June MEASUREMENT 2011 STATION Tnk G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB SUHA KAMNIK MOSTE NAZARJE LAŠKO VELIKO ŠIRJE PODBOCJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Junij / June nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C 12,8 8,9 12,1 10,8 8,6 11,8 9,5 11,6 12,2 11,9 10,0 7,5 12,3 20 8 21 20 20 14 20 20 20 10 10 10 10 10,2 6,1 7,2 7,8 5,1 10,4 7,1 8,3 10,0 10,0 5,0 8,0 9,6 12,3 8,6 10,5 10,3 7,9 12,3 9,2 11,4 12,5 13,2 10,2 8,7 12,9 15,7 13,2 15,1 14,8 10,2 16,8 13,5 17,7 19,6 20,3 13,2 9,7 20,0 nTs 13,2 8,4 11,2 11,1 7,1 12,8 9,7 13,0 13,4 13,1 10,9 8,5 13,6 sTs 15,2 10,8 12,9 13,0 9,4 14,8 11,5 15,3 16,6 17,0 12,2 9,2 16,8 vTs 19,0 14,9 15,9 18,0 12,0 20,0 16,7 21,1 23,8 23,5 15,0 10,4 20,9 nTvk 15,2 10,2 13,2 13,3 8,2 14,2 10,8 15,6 15,9 16,0 12,6 8,6 16,4 sTvk 18,2 12,9 15,0 15,5 11,2 17,0 14,0 18,9 20,5 20,6 14,4 9,5 21,1 vTvk 21,7 16,2 18,5 20,2 14,4 21,7 19,5 24,0 26,3 26,0 18,0 10,9 26,2 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA SAVINJA KRKA SOCA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO VELIKO ŠIRJE PODBOCJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Ts 15,5 11,3 14,3 13,6 9,6 13,7 12,2 16,1 17,3 14,8 12,5 7,8 15,0 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA SAVINJA KRKA SOCA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO VELIKO ŠIRJE PODBOCJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Tvk 17,0 30 13,6 30 15,6 30 15,6 30 12,0 19 16,2 30 14,1 18 18,7 30 20,8 30 19,8 30 14,0 19 8,5 19 18,6 30 Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data obdobje/period 52 Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7. uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 a. m. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Nizke, srednje in visoke temperature jezer v juniju 2011 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 2. Low, mean and high temperatures of lakes in June 2011 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ Junij / June Junij / June 2011 Tnk obdobje/period nTnk sTnk vTnk MEASUREMENT STATION BLEJSKO J. BOHINJSKO J. BLEJSKO J. BOHINJSKO J. BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH °C dan °C °C °C 19,4 13,8 1 19 Ts 14,8 7,3 nTs 17,6 11,2 sTs 19,6 17,8 vTs 20,6 15,9 17,7 10,9 19,9 14,1 22,8 21,5 Tvk nTvk 20,0 13,0 sTvk 22,2 17,2 vTvk 24,2 23,9 MLINO SVETI DUH MLINO SVETI DUH 23,0 20,0 29 29 Slika 4. Srednje mesečne temperature vode rek in jezer v juniju 2011 na izbranih vodomernih postajah Figure 4. Mean monthly river and lake temperature in June 2011 SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in June was 13.4 °C which is 0.1 °C lower than in the multi-annual average. The temperature of Lake Bohinj was 1.8 °C warmer and of Lake Bled was 0.7 °C warmer as in the long period average. Averag e June 2011 temperature of the Lake Bohinj was 15.9 °C and of the Lake Bled 20.6 °C. 53 VIŠINA IN TEMPERATURA MORJA V JUNIJU 2011 Sea levels and temperature in June 2011 Igor Strojan S rednja mesečna višina morja je bila junija 9 cm nad dolgoletnim povprečjem. Višina morja je bila povišana predvsem v osrednjem delu meseca od 6. do 21. junija. Junija morje ni poplavljalo, a največja višina morja 296 cm je bila 14 cm višja od dolgoletnega povprečja. Srednja mesečna temperatura morja 21,1 °C je bila podobna običajnim srednjih junijskim temperaturam morja. Višina morja Časovni potek sprememb višine morja. V prvih dneh meseca se višina morja ni mnogo razlikovala od prognoziranih astronomskih višin morja, ki so odvisne od položaja nebesnih teles (slika 1). V naslednjih dneh do 21. oz. 24. junija so bile višine morja povišane, nato pa so se ponovno manj razlikovale od običajnega plimovanja. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juniju 2011 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of June 2011 and the reference period Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper jun.11 jun. 1960 - 1990 SMV NVVV NNNV A Legenda: cm min cm sr cm max cm 224 296 153 142 206 260 105 155 215 282 137 145 224 320 154 166 NVVV NNNV A 20 srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude 30,0 Odkl. višin morja (cm) 10,0 0,0 0 -10,0 -10 Odkl. zrač.pritiskov (mb) 20,0 10 Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v juniju 2011 od povprečne višine morja v obdobju 1960–1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels in June and the mean sea level for the period 1960–1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period -20,0 1 3 5 7 9 11 Odkloni višin morja 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Odkloni zračnih pritiskov Primerjava višin morja z obdobjem. Srednja mesečna višina morja 224 cm je bila 9 cm višja kot v primerjalnem obdobju. Najvišja višina morja 296 cm je bila višja od dolgoletnega povprečja, prav tako najnižja višina morja 153 cm, ki je bila 16 cm višja od dolgoletnega povprečja (preglednica 1). 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Najvišje in najnižje višine morja. Najnižja gladina morja 153 cm je bila izmerjena 3. junija ob 4. uri zjutraj, najvišja 296 cm pa 7. junija ob 14:30 (preglednica 1 in slika 2). Residualna višina je ob najvišji višini presegla 40 cm. 320 280 240 Višina (cm) 200 160 120 80 40 0 -40 1 3 5 7 9 11 13 15 Hmer 17 Ha 19 21 23 25 27 29 1 Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja junija 2011 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in June 2011 and the difference between them (Hres) 40 360 30 300 20 0 180 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Vv dP Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) junija 2011 Figure 3. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in June 2011 55 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 4. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v avgustu 2011 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in August 2011 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v juniju Povprečna mesečna temperatura morja je bila junija 21,1 °C. V prvih dneh junija se je morje ohladilo iz 21 na 16 °C. Od 3. junija dalje, ko je bilo morje najbolj hladno 14,5 °C, se je z nekaterimi odstopanji morje postopno segrevalo in bilo najtoplejše zadnji dan junija 25,5 °C (slika 5, preglednica 2). 30,0 400 2 300 Globalno sevanje (W/m ) 25,0 Temperatura (°C) 20,0 15,0 200 10,0 100 5,0 0,0 0 1 3 5 7 9 11 Temperatura morja 13 15 17 19 Temperatura zraka 21 23 25 27 29 31 Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja, junij 2011 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature, June 2011 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juniju 2011 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in Junij 2011 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Junij 2011 Junij 1981–2010 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 14,5 16,0 17,7 19,5 Tsr 21,1 20,2 20,9 22,0 Tmax 25,9 22,6 23,5 24,6 SUMMARY Sea level was 9 cm higher if compared with the long-term period in June. Mean sea temperature 21.1 °C in June was similar to the mean long-term s ea temperature. 57 ZALOGE PODZEMNIH VODA V JUNIJU 2011 Groundwater reserves in June 2011 Urška Pavlič S tanje zalog podzemnih voda se junija v aluvialnih vodonosnikih ni mnogo razlikovalo od stanja v maju, saj so bile večinoma izmerjene nizke in običajne gladine. Zelo nizko vodno stanje je bilo zabeleženo v vodonosniku Vipavske doline ter na večini merilnih mest Kranjskega, Sorškega in Brežiškega polja. Kljub temu se je junija trend zniževanja gladin v vodonosnikih spodnje Savinjske doline, doline Kamniške Bistrice ter Ljubljanskega, Čateškega, Šentjernejskega in Murskega polja ustavil zaradi večjega padavinskega napajanja vodonosnikov v primerjavi s preteklimi meseci. Zaloge podzemnih voda na območju dinarskega krasa so bile junija v območju običajnih količin. Na alpskem krasu so junija prevladovale visoke gladine podzemnih voda. Na območju aluvialnih vodonosnikov je junija ponekod padlo manj padavin kot običajno, mestoma pa je bilo doseženo dolgoletno junijsko padavinsko povprečje. Najmanj, le polovico običajnih padavin, so zabeležili v Vipavsko-Soški dolini. Padavinski primanjkljaj je bil izmerjen tudi na območju Ljubljanske in Murske kotline, vendar le-ta ni znašal več kot tretjino normalnih junijskih vrednosti. Povprečje padavin je bilo doseženo na območju vodonosnikov Krško-Brežiške in Dravske kotline. Na območju kraških vodonosnikov je junija padlo nekoliko več dežja, kot je običajno. Največ so ga zabeležili v zaledju izvira Podroteja, kjer je presežek znašal približno eno tretjino normalnih vrednosti. V zaledju izvira Veliki Obrh je padlo za nekaj odstotkov dežja več, kot znaša junijsko padavinsko povprečje. Največ padavin, ki so se sicer pojavljale pretežno v obliki ploh in neviht, je padlo v prvi polovici meseca. Slika 1. Izvir Pšate na obrobju Kranjskega polja v juniju 2011 (P. Frantar) Figure 1. Pšata spring at the fringe of Kranjsko polje aquifer in June 2011 (P. Frantar) 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Junija je v aluvialnih vodonosnikih prevladovalo zniževanje gladin podzemnih voda. Največji upadi so bili zabeleženi na Kranjskem polju z maksimumom v Mostah, kjer so izmerili 153 cm oziroma 10 % manj kot v mesecu maju. Veliko znižanje je bilo s 152 cm oziroma 8 % razpona nihanja zabeleženo tudi v Cerkljah na Kranjskem polju. Kljub nizkim zalogam podzemnih voda se je stanje mestoma izboljšalo v vodonosnikih Murskega polja, spodnje Savinjske doline, Čateškega in Šentjernejskega polja, doline Kamniške Bistrice in Ljubljanskega polja. Vzrok za dvig podzemnih voda je večja količina padavin glede na pretekle mesece. Največji dvig je bil izmerjen v Preserjah v vodonosniku doline Kamniške Bistrice in je znašal 195 cm oziroma 15 % glede na razpon nihanja gladine na merilnem mestu. V Klečah na Ljubljanskem polju je bil dosežen maksimalni junijski dvig glede na relativne vrednosti. Znašal je 17 % razpona nihanja podzemne vode na merilnem mestu. Slika 2. Vokliški tip kraškega izvira – Divje jezero na visokem dinarskem krasu; junij 2011 (P. Frantar) Figure 2. Vauclase type of karstic spring – Divje jezero, spring at high dinaric karst; June 2011 (P. Frantar) Zaloge podzemnih voda na visokem dinarskem krasu so bile junija v območju normalnih količin. Gladine podzemnih voda so se v primerjavi z mesecem majem nekoliko dvignile zaradi nadpovprečnega deleža padavin, padlih v zaledju izvira. Najvišje gladine so bile zabeležene ob koncu prve dekade meseca. Tudi na nizkem dinarskem krasu so se zaloge podzemnih voda junija glede na stanje v preteklih mesecih nekoliko obnovile, saj so gladine nihale v območju normalnih vodnih količin. Stanje vodnih zalog na območju visokega alpskega krasa je bilo junija že vse od konca aprila nad običajnimi vrednostmi zaradi postopnega odtekanja raztaljenih snežnih zalog vode iz zatišnih visokogorskih leg. Glede na stanje zalog junija pred enim letom je bilo letos stanje primerljivo z lanskim. Tudi pred letom je v aluvialnih vodonosnikih prevladovalo nizko in običajno vodno stanje z lokalnimi odstopanji, kjer so bile zabeležene nadpovprečne gladine podzemnih voda. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lipovci - Prekmursko polje 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 2008 2009 2010 2011 2007 2008 2009 2010 2011 2007 Trgovišče - Ptujsko polje 100 75 75 50 50 50 25 25 25 % 100 75 0 0 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 2008 2009 2010 2011 2007 Skopice - Krško polje 2008 2009 2010 2011 2007 100 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 % % 0 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011 2007 SOV Meja - Sorško polje 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 % % 0 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 2008 2009 2010 2011 2010 2011 2007 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2011 0 -25 2007 2009 Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 0 2008 -100 2007 Britof - Kranjsko polje 2011 0 -25 -100 2010 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice 0 2009 0 -25 2007 2008 Levec - sp. Savinjska dolina 100 % % 0 -25 Tezno - Dravsko polje % % 0 2007 % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje 2011 2007 2008 2009 2010 2011 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v juniju glede na maksimalni junijski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in June in relation to maximal June amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 100 178 200 177 300 400 176 200 245 300 400 500 600 600 243 241 Čateško polje - Čatež Ljubljansko polje - Hrastje AMP 0 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 200 300 400 Padavine (mm) 100 500 jan.08 mar.08 maj.08 jul.08 sep.08 nov.08 jan.09 mar.09 maj.09 jul.09 sep.09 nov.09 jan.10 mar.10 maj.10 jul.10 sep.10 nov.10 jan.11 mar.11 maj.11 jul.11 sep.11 600 277 0 100 200 300 400 500 600 700 800 276 275 274 273 jan.08 mar.08 maj.08 jul.08 sep.08 nov.08 jan.09 mar.09 maj.09 jul.09 sep.09 nov.09 jan.10 mar.10 maj.10 jul.10 sep.10 nov.10 jan.11 mar.11 maj.11 jul.11 sep.11 Nivo podzemne vode (m n. m.) jan.08 mar.08 maj.08 jul.08 sep.08 nov.08 jan.09 mar.09 maj.09 jul.09 sep.09 nov.09 jan.10 mar.10 maj.10 jul.10 sep.10 nov.10 jan.11 mar.11 maj.11 jul.11 sep.11 500 jan.08 mar.08 maj.08 jul.08 sep.08 nov.08 jan.09 mar.09 maj.09 jul.09 sep.09 nov.09 jan.10 mar.10 maj.10 jul.10 sep.10 nov.10 jan.11 mar.11 maj.11 jul.11 sep.11 175 247 Padavine (mm) 100 Padavine (mm) 0 Nivo podzemne vode (m n. m.) Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Padavine (mm) 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Nivo podzemne vode (m n. m.) Mursko polje - Zgornje Krapje 0 61 100 200 56 300 400 51 500 Padavine (mm) Nivo podzemne vode (m n. m.) Vipavska dolina - Šempeter 600 700 jan.08 mar.08 maj.08 jul.08 sep.08 nov.08 jan.09 mar.09 maj.09 jul.09 sep.09 nov.09 jan.10 mar.10 maj.10 jul.10 sep.10 nov.10 jan.11 mar.11 maj.11 jul.11 sep.11 46 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2008, 2009 2010 in 2011 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2008, 2009, 2010 and 2011 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 V večini medzrnskih vodonosnikov je zaradi znižanja gladin podzemnih voda junija prišlo do zmanjšanja vodnih zalog. Izjema so bili Mursko, Čateško, Šentjernejsko in Ljubljansko polje ter vodonosniki spodnje Savinjske doline in doline Kamniške Bistrice, kjer so se zaradi zvišanja gladin povečale zaloge podzemnih voda. SUMMARY Low and normal groundwater reserves predominated in alluvial aquifers. Extreamly low groundwater levels prevailed in Vipava valey, in Sorško, Kranjsko and Brežiško polje aquifers and in some locations of Krško and Ptujsko polje. In Dinaric karst normal groundwater reserves prevailed and in Alpine karst aquifers, groundwater levels were above longterm average in June. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja m n.m. / m a.s.l. 178 0400 ZG. KRAPJE 177 176 175 1 11 21 31 Murska Sobota m n.m. / m a.s.l. 244 Maribor LE-1/01 AMP LEVEC 243 242 241 1 11 21 31 Kranj 0541 AMP HRASTJE Celje 276 275 M-32 ČATEŽ 140 274 273 1 11 21 31 Ljubljana Nova Gorica m n.m. / m a.s.l. m n.m. / m a.s.l. 277 P 100 139 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) 138 Krško 137 1 m n.m. /m a.s.l. 50 0220 ŠEMPETER Postojna 11 21 P 90 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) 31 P 75 Novo mesto P 25 49 48 P 10 47 1 11 21 31 Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. th (N percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu juniju 2011 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih (obdelala: U. Pavlič, V. Savić) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in June 2011 (U. Pavlič, V. Savić) 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Izvir Kamniške Bistrice 1500 900 700 500 300 24-Jun 10-Jun 27-May 13-May 500 29-Apr 1000 15-Apr 1-Apr Vodostaj [mm] Kranj Podroteja 2000 vodostaj [mm] 1100 Celje 0 24-Jun 10-Jun 27-May 13-May 29-Apr 15-Apr 1-Apr Ljubljana Nova Gorica Krško Izvir Krupe 4300 3800 Izvir Bilpe 24-Jun 10-Jun 27-May 13-May 3000 29-Apr 24-Jun 10-Jun 27-May 13-May 29-Apr 15-Apr 1-Apr vodostaj [mm] 1100 600 4000 2800 1600 15-Apr 3300 2100 1-Apr vodostaj [mm] Novo mesto Izvir Veliki Obrh 4800 vodostaj [mm] 2600 2000 1000 0 24-Jun 10-Jun 27-May 13-May 29-Apr 15-Apr 1-Apr Koper merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Slika 6. Nihanje višine vode na območju nekaterih kraških izvirov po Sloveniji v zadnjih treh mesecih (obdelala: U. Pavlič, N. Trišić) Figure 6. Water level oscillations in some karstic springs in last three months (U. Pavlič, N. Trišić) 63 HIDROLOŠKA POSTAJA KUBED NA RIŽANI Hydrological station Kubed on the Rižana River Florjana Ulaga H idrološka postaja Kubed je postaja z najdaljšim nizom opazovanj na reki Rižani. Ob ustanovitvi leta 1905 je bila postavljena na cestnem mostu čez Rižano pri naselju Kortine. Leta 1924 je bil vodomer na postaji obnovljen in pritrjen na oporni zid mostu pred mlinom na Rižani (slika 2). Leta 1955 je bila postaja prestavljena na novo lokacijo, 300 m gorvodno od cestnega mostu. Od septembra 1964 do maja 1965 so na Rižani potekala regulacijska dela zaradi gradnje koprske železnice. Po regulaciji je bila postaja prestavljena za 200 m gorvodno, kjer postaja stoji še danes in je od izliva Rižane v Jadransko morje oddaljena 13,25 km. Površina vodozbirnega zaledja znaša 204,5 km2. Hidrološka postaja je pomembna za spremljanje vodnega stanja dolvodno od zajetij Rižanskega vodovoda, ki z vodo oskrbuje slovensko primorje. Slika 1. Lokacija hidrološke postaje (vir: Atlas okolja, ARSO) Figure 1. Location of hydrologic station (from: Atlas okolja, ARSO) Prvi zabeleženi opazovalec na postaji Kubed je bil Ferdinand Aver, ki je z opazovanji pričel leta 1955. Kasneje so opazovali še Lidija Pavlič, Lidija Bucaj in Stanislav Bucaj. Opazovalci od leta 2006 poleg spremljanja vodostajev opravljajo tudi odvzem vzorcev vode ob visokovodnem stanju za spremljanje suspendiranih snovi v Rižani. Čeprav je bila hidrološka postaja na Rižani postavljena že v prvih letih 20. stoletja, razpolagamo s hidrološkimi podatki šele od leta 1924. Za obdobje 1924–1957 so na voljo podatki opazovanj, od prestavitve postaje leta 1964 dalje pa limnigrafski podatki. Od leta 2006 se za beleženje vodostaja uporablja tudi tlačna sonda. V obdobju 1940–1946 postaja ni delovala. Največji pretok je bil izmerjen 18. septembra 2010, ko je v večernih urah znašal 190 m3/s. Veliki pretok je bil še leta 1948, ko je dosegel 98,5 m3/s in leta 1980 z 90,9 m3/s. Srednji letni pretok celotnega obdobja opazovanj je 4,18 m3/s. Najmanjši srednji letni pretok je imela Rižana na postaji Kubed leta 2003, 2,23 m3/s, leta 1964, 2,26 m3/s in leta 1938, 2,28 m3/s. Najmanjši pretok je bil izmerjen julija 1995, le 0,01 m3/s. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Načrt prvotne lokacije hidrološke postaje Kubed na Rižani (foto: Arhiv ARSO) Figure 2 Scheme of primary location of hydrological station Kubed (photo: Archives of ARSO) Slika 3. Vodomerna postaja Kubed na Rižani, marec 2007 (foto: Arhiv ARSO) Figure 3. Gauging station Kubed on the Rižana River, March 2007 (photo: Archives of ARSO) 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 4. Izvajanje meritve pretoka visoke vode marca 2009 (levo) in sled visoke vode kot najvišje zabeležene gladine v obdobju opazovanj, 18. septembra 2010 (desno) (foto: Arhiv ARSO) Figure 4. Measuring of discharge during high water in March 2009 (left) and trace of the highest registered water the period, September 2010 (right) (photo: Archives of ARSO) Slika 5. Izvajanje meritve pretoka ob nizkem vodnem stanju septembra 2009 (foto: Arhiv ARSO) Figure 5. Measuring of discharge on gauging station Kubed during low water in September 2009 (photo: Archives of ARSO) Srednji letni pretoki in nizka povprečja izkazujejo statistično značilen trend upadanja vodnih količin v profilu vodomerne postaje v dolgoletnem obdobju opazovanj, medtem ko pri velikih pretokih trenda ni opaziti (slika 6). Analiza mesečnih pretokov pokaže, da ima reka Rižana v merskem profilu Kubed dežni pretočni režim z izrazitim viškom velikih in srednjih pretokov v mesecu novembru (slika 7). Količina vode se v zimskih in spomladanskih mesecih ne spreminja bistveno. Drugi višek je običajno v aprilu, a ni izrazit. Najmanj vode je v Rižani avgusta, ko se pogosto srečujemo tudi s hidrološko sušo 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja (slika 7). Pomanjkanje vode v poletnih mesecih predstavlja problem tako za vodno oskrbo Primorske kot tudi za kakovostno stanje Rižane, Škocjanskega zatoka in Koprskega zaliva. 21 175 18 150 15 125 12 100 9 75 6 50 3 25 0 0 3 Qvk (m /s) 200 3 Qs, Qnp (m /s) Značilni pretoki v Kubedu na Rižani 24 1923 1927 1931 1935 1939 1943 1947 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Qnp Qs Qvk Linearno (Qvk) Linearno (Qnp) Linearno (Qs) Slika 6. Srednji letni pretoki (Qs), nizka povprečja (Qnp) in visoke konice (Qnk) na vodomerni postaji Kubed. Figure 6. Mean (Qs), the lowest average (Qnp) and the highest extreme (Qvk) discharge on the Kubed gauging station. Preglednica 1. Značilni pretoki obdobja 1924–2010 Table 1. Characteristic discharges in the period 1924–2010 Pretok / Discharge (m3/s) Velik / High Srednji / Mean Mali / Low Qnk Qnp Qs Qvp Qvk 5,3 0,89 8,07 63,9 190 1,96 0,25 4,18 18,09 48,87 0,01 0,01 2,23 7,97 25,6 Preglednica 2. Povratne dobe velikih in malih pretokov po porazdelitvi Log Pearson 3 Table 2. Return period of flood peak discharges and low discharges according to Log Pearson 3 distribution Kubed Rižana Qnp – najmanjši pretok-povprečje / the lowest discharge-average Qs – srednji pretok / mean dicsharge Qvp – največji pretok-povprečje / the highest discharge-average Qvk – največji pretok-konica / the highest discharge-extreme Obdobje / Period 1955–2008 Qnk – najmanjši pretok-konica / the lowest discharge-extreme Povratna doba (let) / Return period (years) 2 5 10 20 25 50 100 1000 Velik pretok / Flood peak discharge (m3/s) Mali pretok / Low discharge (m3/s) 46,5 60,1 68,6 76,3 78,7 85,9 92,9 115,0 0,179 0,104 0,076 0,059 0,054 0,043 0,035 0,018 Na Rižani od leta 2006 poteka tudi monitoring suspendiranih snovi. Največjo vsebnost smo izmerili leta 2010, kar 701 g/m3. Velike količine suspendiranih snovi pa so bile po Rižani prenesene tudi ob visokih vodah septembra 2010. V osmih dneh je skupni transport suspendiranih snovi znašal dobrih 660 ton (slika 8). 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Qs, Qnk, Qvk (m /s) 32 24 16 8 0 jan feb mar apr maj jun Qnk Qs jul avg sep okt nov dec Qvk 210 700 180 600 150 500 120 400 90 300 60 200 30 100 0 18.09. 19.09. 20.09. 21.09. 22.09. Q (m3/s) c (g/m3) 23.09. 24.09. 25.09. sum S (ton) 3 3 Q (m /s), c (g/m ) Slika 7. Povprečje srednjih pretokov ter nizkih in visokih konic po mesecih v obdobju opazovanj 1924–2010 Figure 7. Average of mean, low and high discharges by months in long-term period 0 26.09. sum S (ton) Slika 8. Pretok (Q), vsebnost (c) in transport (sum S) suspendiranih snovi v Rižani od 18. do 26. septembra 2010 Figure 8. Discharge (Q), concentration (c) and suspended sediment transport of the Rižana River in September 2010 SUMMARY Gauging station at Kubed has a long series of hydrological observation on the Rižana River. Station was established in 1924. Water level and discharge were observed continuously except during the period 1941–1946. The monitoring of suspended sediment is present from 2006. The highest th discharge on the station was measured on 18 of September 2010. The highest concentration of suspended sediment was measured on the same day. The Rižana River is very important for the water supply of Slovenian costal area. 68 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula O nesnaženost zraka z vsemi onesnaževali, vključno z ozonom, se je v juniju zaradi pogostih padavin, predvsem ploh in neviht, glede na prejšnji mesec zmanjšala in je bila najnižja od začetka leta. Dnevne koncentracije delcev PM10 so ostale tokrat povsod pod mejno vrednostjo. Sicer je bilo do konca junija na račun prvih treh mesecev leta na večini mestnih merilnih mest ter v Rakičanu že več kot 35 prekoračitev, kolikor jih je dovoljenih v celem letu. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Trbovlje in TE Šoštanj. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov in benzena so bile kot običajno izmerjene na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije ozona so v juniju povsod prekoračile le 8-urno ciljno vrednost. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana MO Maribor EIS Anhovo Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru ali ob premešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah, ko se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. V juniju sta bili najvišja urna koncentracija 105 µg/m3 in najvišja dnevna koncentracija 22 µg/m3 izmerjeni na višje ležečem Velikem vrhu (vpliv TE Šoštanj). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih - posebej še na lokaciji Ljubljana Center - ki so pod vplivom emisij iz prometa. Koncentracija NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je dosegla tretjino mejne letne vrednosti. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje 8-urne koncentracije so dosegle le 6 % mejne vrednosti. Merilnik na merilnem mestu Celje je bil še vedno v okvari. Ozon Zaradi zelo spremenljivega vremena in pogostega vzodnega vetra je bila onesnaženost zraka z ozonom (preglednica 4 in slika 3) v juniju nizka za ta letni čas. 8-urna ciljna vrednost koncentracije je bila sicer prekoračena povsod razen na prometni lokaciji Maribor center. Delci PM 10 in PM 2,5 V juniju so bile koncentracije delcev PM10 še nižje kot v maju, tako da niso nikjer prekoračile mejne dnevne vrednosti. Več kot 35 prekoračitev mejne dnevne koncentracije PM10, kolikor jih je dovoljenih v celem letu, je bilo do konca junija zabeleženih na večini mestnih merilnih mest, kjer gre največji delež onesnaženosti na račun prometa, ponekod (npr. v Zasavju) pa tudi na račun industrije in individualnih kurišč. Skoraj vse prekoračitve so se pojavile v prvih treh mesecih leta. Koncentracije delcev PM2,5 so bile tudi v juniju pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Koncentracija benzena in tudi drugih ogljikovodikov je bila na merilnem mestu Ljubljana Center kot običajno precej višja kot na drugih dveh merilnih mestih. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr faktor * odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 µg/m3.h področje: U-mestno, S-primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I-industrijsko / area: U–urban, Ssuburban, B–background, T–traffic, R-rural, I-industrial korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO benzen O3 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours dan / 24 hours 125 (MV) 3 500 (AV) 400 (AV) leto / year 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 delci PM10 delci PM2,5 1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 5 40 (MV) 28,6 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2011 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v juniju 2011 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in June 2011 mesec / month MERILNA MREŽA postaja DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET EIS TEB Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Ljubljana Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. 91 95 95 95 91 96 93 97 100 100 99 98 99 98 99 100 100 100 100 100 93 1 1 3 5 4 4 3 2 3 1 6 2 3 1 4 8 8 7 4 10 1 8 4 13 24 24 44 11 35 11 17 105 32 13 18 14 35 59 83 26 41 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 8 9 6 9 5 5 7 3 22 6 5 3 8 12 22 14 8 16 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v juniju 2011 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m3 in June 2011 NO2 mesec / month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET EIS TEB 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours NOx mesec / month postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Nova Gorica Koper Ljubljana Center Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv.Mohor UB UT UB SB UB UB UT RB RB RB RB RB RB 95 88 93 95 96 96 93 97 94 92 98 100 98 22 26 17 17 19 14 50 3 5 4 11 4 6 78 84 71 50 77 74 120 17 57 39 56 30 55 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 26 47 22 26 28 16 73 3 6 6 12 4 6 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v juniju 2011 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in June 2011 MERILNA MREŽA DMKZ postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje* Trbovlje Krvavec podr UB UT UB UB RB mesec / month % pod Cp 91 0,2 93 0,3 95 96 0,2 0,1 Opomba: Merilnik na merilnem mestu Celje je bil še nadalje v okvari. . 72 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,3 0 0,6 0 0,4 0,2 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v juniju 2011 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in June 2011 MERILNA MREŽA DKMZ TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET EIS TEB postaja Krvavec Iskrba* Otlica Ljubljana Bežigrad Maribor Center* Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper M. Sobota Rakičan Vnajnarje Maribor Pohorje* Zavodnje Velenje Kovk Sv. Mohor podr RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB RB RB RB UB RB RB mesec/ month od 1. junija 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV AOT40 Cmax >CV 95 78 96 95 94 95 95 95 95 95 96 95 97 99 97 96 100 95 97 60 94 61 57 65 49 58 50 70 91 70 86 96 87 64 84 81 143 141* 168 137 117 141 143 148 131 169 176 135 143 144 138 139 134 165 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25492 18836* 31118 17349 4443* 16645 14679 19092 12878 27109 28421 22898 24026 135 135* 153 131 113 137 135 143 123 157 142 130 139 139 131 131 129 130 6 5* 7 4 0 3 1 2 1 8 12 5 7 9 6 4 5 3 22594 20384 24717 23506 Opomba: Za merilni mesti Maribor Center in Maribor Pohorje je bilo v mesecu juniju premalo veljavnih podatkov. 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v juniju 2011 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in June 2011 MERILNA MREŽA mesec dan / 24 hours >MV postaja podr % pod Cp Cmax >MV ∑od 1.jan. 37 Ljubljana Bežigrad UB 99 17 27 0 Ljubljana BF (R) UB 93 18 25 0 31 41 Maribor Center (R) UT 100 24 37 0 Kranj (R) UB 93 14 22 0 32 43 Novo mesto (R) UB 100 15 21 0 42 Celje UB 97 15 27 0 DMKZ 43 Trbovlje (R) SB 87 18 28 0 51 Zagorje (R) UT 100 21 36 0 Hrastnik (R) SB 100 17 27 0 34 45 M. Sobota Rakičan (R) RB 97 15 25 0 Nova Gorica (R) UB 97 16 24 0 16 Koper UB 100 18 27 0 14 41 Žerjav (R) RI 100 19 28 0 Iskrba (R) RB 100 15 27 0 2 OMS Ljubljana Ljubljana Center 58 UT 93 32 45 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 92 21 33 0 9 MO Maribor Maribor Vrbanski p. UB 95 19 30 0 21 Pesje RB 97 14 22 0 15 EIS TEŠ Škale RB 97 12 20 0 17 Kovk (R) RB 100 15 7 0 5 EIS TET Dobovec (R) RB 100 14 26 0 3 Prapretno RB 87 26 47 0 31 RI 100 14 27 0 9 EIS Anhovo Morsko (R) Gorenje Polje (R)* RI 53 14* 26* 0* 11* (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method aaa - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS aaa - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM 73 kor. faktor 1,03 1,11 1,03 1,00 1,30 1,30 1,00 1,30 1,30 >CV ∑od 1. jan. 42 15* 39 21 0* 18 13 23 11 32 41 29 40 30 25 36 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v juniju 2011 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in June 2011 MERILNA MREŽA DKMZ postaja podr. Lljubljana BF. UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba RB % pod 92 100 100 92 Cmax 24 ur 21 25 25 23 Cp 15 14 13 11 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v juniju 2011 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in June 2011 podr. % pod benzen toluen Ljubljana Bežigrad UB 96 0,4 2,0 0,3 1,2 0,3 0,2 Maribor UT 96 0,7 2,4 0,5 1,8 0,5 0,2 OMS Ljubljana Center Ljubljana UT 95 3,0 5,0 0,0 4,0 0,0 MERILNA MREŽA postaja etilm,pobenzen ksilen ksilen nheksan heptan isooktan noktan 0,2 0,1 0,03 0,2 0,4 0,1 DKMZ Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Lj ublj ana center Vnaj narj e Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesj e Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 50 100 cp(µg/m3) 150 200 Cmax 24 ur (µg/m3) 250 300 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v juniju 2011 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in June 2011 74 350 400 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana center Lj ublj ana Be žigrad Maribor center Celj e Trbovlj e Nova Gorica Koper Vnaj na rj e Zavodnj e Ška le Kovk Dobovec Sv.Mohor* 0 50 100 150 200 250 µg/m 3 Cp (µg/m3) Cmax ur. (µg/m3) št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v juniju 2011 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in June 2011 with the number of 1-hr limit value exceedences Lj ublj ana Bežigrad Maribor center Celje M ESTNO Velenje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor P ohorj e* PODEŽELSKO Krvavec Iskrba* Otlica Zavodnje Kovk Sv.Mohor 0 20 Cp(µg/m3) 40 60 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 80 100 120 št.prekoračitev urne O V Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v juniju 2011 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v juniju 2011 Figure 3. Mean O3 concentrations in June 2011 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bežigrad Lj ublj ana BF Lj ublj ana center Maribor center Maribor Vrbanski p. Celj e Trbovlj e Zagorj e Hrastnik Kranj Novo m esto Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Žerj av Iskrba Vnaj narj e Pesj e Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenj e Polj e 0 10 20 cp(µg/m3) 30 40 št.prekoračitev 24-urne MV 50 60 70 št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v juniju 2011 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in June 2011 with the number of 24-hrs limit value exceedences 50 60 45 50 40 35 30 25 30 20 20 15 10 10 5 0 0 1 2 3 4 5 Lj ubljana Bež. Trbovlj e Hrastnik 6 7 8 9 10 11 Murska S.Rakičan Zagorj e Kranj 12 13 14 15 16 17 Bilje/N. Gorica Koper Novo m esto 18 19 20 21 Ljublj ana Bež. Nova Gorica Ljublj ana center 22 23 24 76 26 Maribor center Murska S.Rakičan Gor.P olje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v juniju 2011 3 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in June 2011 3 25 27 28 29 Celj e Iskrba Žerj av 30 padavine (mm) dnevne konc. (µg/m 3 ) 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 30 d nevne ko n c.(µg/m 3) 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 L jubljana BF 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Maribor center 17 18 19 20 21 22 23 Maribor Vrbanski p. 24 25 26 27 28 29 30 31 Iskrba Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v juniju 2011 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in June 2011 3 SUMMARY A very changeable weather with showers and thunderstorms in June caused the further decrease of air pollution including ozone. There were no exceedances of the limit daily concentration of PM10 in June. On account of the first three months of the year there were more than 35 exceedances (annual limit) till the end of June at almost all urban sites and at the Rakičan rural near-city station. Due to changeable weather with prevailing east winds, Ozone in June was unseasonably low, so that only 8-hour target value was exceeded at all stations. NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. 77 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JUNIJU 2011 Earthquakes in Slovenia in June 2011 Ina Cecić, Tamara Jesenko S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so junija 2011 zapisali 130 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali podatke za 28 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa (PČ) se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juniju 2011 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji, junij 2011 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, June 2011 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Junija so prebivalci Slovenije čutili le en potres, ki se je zgodil 10. junija ob 6. uri in 17 minut UTC (oziroma 8:17 PČ). Čutili so ga v Hinjah, Žužemberku, Dvoru pri Žužemberku, Straži pri Novem mestu in okoliških naseljih. Razen zmernega tresenja tal in spremljajočega bobnenja potres ni povzročil preplaha. Ponekod so ljudje mislili, da gre za miniranje v peskokopu. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, junij 2011 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, June 2011 h UTC m Zem. širina °N 2011 6 3 11 35 46,04 14,78 5 1,1 Litija 2011 6 4 15 31 46,58 15,25 7 1,5 Radlje ob Dravi 2011 6 5 11 34 45,56 14,43 12 1,2 Sviščaki 2011 6 6 14 26 45,50 15,27 8 1,3 Bojanci 2011 6 7 15 16 45,29 14,64 17 1,3 Zlobin, Hrvaška 2011 6 10 4 52 46,06 14,73 9 1,7 Janče 2011 6 10 5 12 46,06 14,73 8 1,2 Janče 2011 6 10 6 17 45,84 14,93 12 2,5 Žužemberk 2011 6 10 11 20 45,84 14,94 9 1,0 Žužemberk 2011 6 11 9 32 45,72 15,73 11 1,2 Plešivica, Hrvaška 2011 6 12 5 54 46,23 14,40 16 1,1 Šenčur 2011 6 15 14 12 45,47 14,35 11 1,3 Klana, Hrvaška 2011 6 15 21 7 45,32 14,79 19 1,6 Gorski Kotar, Hrvaška 2011 6 17 17 18 45,54 14,46 10 1,7 Sviščaki 2011 6 17 21 6 45,53 14,46 11 1,2 Sviščaki 2011 6 19 5 16 45,84 13,97 17 1,0 Vipava 2011 6 19 12 2 45,88 14,60 7 1,0 Mali Ločnik 2011 6 20 14 3 46,13 13,60 14 1,2 Stregna, Italija 2011 6 23 14 20 45,53 14,63 14 1,3 Gerovo, Hrvaška 2011 6 23 15 2 45,53 14,63 13 1,6 Osilnica 2011 6 23 16 30 45,59 14,60 12 1,0 Parg, Hrvaška 2011 6 24 21 19 45,73 15,11 7 1,0 Dolenjske Toplice 2011 6 25 5 50 45,40 15,34 0 1,2 Bosiljevo, Hrvaška 2011 6 27 23 29 45,61 15,38 0 1,0 Kamanje, Hrvaška 2011 6 29 23 8 46,84 13,40 15 1,4 Lendorf, Avstrija 2011 6 30 2 32 45,99 14,91 9 1,0 Moravče pri Gabrovki 2011 6 30 15 11 46,42 15,19 6 1,3 Mislinja 2011 6 30 18 44 46,43 15,19 7 1,0 Mislinja Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 M L 79 IV Področje Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo SVETOVNI POTRESI V JUNIJU 2011 World earthquakes in June 2011 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2011 Table 2. The world strongest earthquakes, June 2011 datum čas (UTC) koordinati magnituda ura min sek širina dolžina mb 8. 6. 1:53:26,0 43,02 S 88,25 V 5,3 13. 6. 2:20:49,3 43,56 J 172,74 V 6,0 20. 6. 16:36:01,0 21,68 J 68,19 Z 6,0 22. 6. 21:50:48,3 39,98 S 142,25 V 24. 6. 3:09:39,5 52,07 S 171,84 Z 6,9 Ms 6,0 Mw globina območje opis (km) 21 severni Xinjiang, Kitajska 5,9 6 Južni otok Nove Zelandije 6,5 127 Antofagasta, Čile 6,7 6 7,2 52 Na območju mesta Christchurch je bilo 45 ranjenih. Uničenih je bilo 100 zgradb, veliko cest in en most. v morju blizu vzhodne obale Honšuja, Japonska otočje Fox, Aleuti, Aljaska V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v junij 2011. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2011 Figure 2. The world strongest earthquakes, June 2011 81 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2011 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Ljubljani in Mariboru. Junija je bil v zraku cvetni prah pajesena, zelene jelše, pravega kostanja, ligustra, smreke, bora, trpotca, trav, bezga, lipe in koprivovk. V Mariboru smo našteli 5.568 zrn, v Ljubljani pa za dobro petino manj, to je 4.348 zrn. 600 Ljubljana Maribor Število zrn/m3 500 400 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v juniju 2011 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, June 2011 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku junija 2011 v Ljubljani in Mariboru. Večina junijskih dni je bila toplejša od dolgoletnega povprečja in tudi mesečna temperatura je presegla običajno. Na obeh merilnih mestih opazimo nižjo obremenjenost s cvetnim prahom v prvi tretjini meseca, močno pa se poznata tudi oba prodora hladnega zraka s padavinami, ki so skoraj povsem sprale cvetni prah iz zraka 19. in 24. junija. Z izjemo ruševja, ki je cvetelo v hribih, se je v začetku meseca iztekala sezona pojavljanja cvetnega prahu iglavcev. Poleg zrn ruševja je veter v dolino prinašal tudi cvetni prah zelene jelše. V zraku je bil cvetni prah trav in trpotca, iztekala pa se je sezona sproščanja cvetnega prahu bezga. Cvetel je liguster, ki je priljubljena grmovnica za žive meje, a podobno kot lipa v zrak sprošča le malo cvetnega prahu. Obe rastlini sta žužkocvetni, prenos cvetnega prahu je učinkovitejši od prenosa z vetrom, saj je potrebnega manj cvetnega prahu. Nadaljevala se je sezona cvetenja koprivovk. Po 6. juniju se je začel v zraku pojavljati cvetni prah pravega kostanja. Koncentracija je naraščala do vključno 18. junija; do takrat so bile temperaturne razmere v juniju dokaj ustaljene. 19. junija se je občutno ohladilo in obremenitev zraka se je na ta dan močno znižala. Ohladitev je bila kratkotrajna, saj se je hitro ponovno ogrelo in temperatura je tako v Ljubljani kot v Mariboru dosegla 30 °C. Toplo obdobje se je kmalu 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo končalo, saj se je že 24. junija spet opazno ohladilo, ta dan v zraku skoraj ni bilo cvetnega prahu. V naslednjih dneh je temperatura vse do konca meseca ponovno postopoma naraščala. 100 Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m3 TRAVE 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav junija 2011 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, June 2011 1600 TRAVE 1400 Število zrn 1200 1000 800 600 400 200 0 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 Slika 3. Junijska vsota zrn cvetnega prahu trav v Ljubljani v obdobju 1996–2011 Figure 3. Monthly pollen counts of Grass family (Poaceae) in June in Ljubljana in the period 1996–2011 Cvetnega prahu trav je bilo junija letos v zraku nekaj manj kot v dolgoletnem povprečju in le v štirih junijih smo zabeležili manj travnih zrn. Več kot dvakrat toliko cvetnega prahu trav kot letos je bilo v zraku v lanskem juniju. Medtem ko je bilo v Ljubljani prvih deset dni junija več oblakov kot sončnega vremena, padavine pa so bile dokaj pogoste, so bili v Mariboru prvi štirje dnevi skoraj povsem oblačni z občasnim dežjem, nato pa je bilo sončno in suho vse do 16. junija, ko se je ohladilo in so bile padavine dokaj obilne. Sončno je bilo ponovno šele 18. junija. Že naslednji dan je bilo spet oblačno s padavinami. V Mariboru je bil kostanj v polnem cvetenju, zato je bila obremenjenost zraka s to vrsto cvetnega prahu odvisna od trenutnih vremenskih razmer (ohladitve in padavin). Nato je vse do konca meseca sledilo suho vreme, 23, 24. in 25. junij ter zadnji štirje dnevi meseca so bili sončni. 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani so bile vremenske razmere še bolj spremenljive kot v Mariboru. Od 10. do 18. junija je bilo dokaj sončno, vendar so se oblaki pogosto tudi zgostili. 19. junij je bil precej oblačen, ponoči je tudi deževalo. Od 20. do 23. junija je bilo sončno, prav tako od 25. do 29. junija. Tudi v Ljubljani je bil 24. junij oblačen in deževen. V obdobjih z ustreznimi vremenskimi razmerami je bila velika obremenitev s cvetnim prahom kostanja. Ponovno se je pooblačilo konec meseca. Kostanj je bil v drugi polovici obdobja cvetenja, medtem ko so koprivovke (predvsem kopriva) vstopale v višek sezone cvetenja. V drugi polovici junija se je zaključilo obdobje z največjo obremenitvijo zraka in začelo se je obdobje, ko preko poletja obremenjenost zraka s cvetnim prahom le malo niha. 400 Ljubljana Maribor Število zrn/m3 300 PRAVI KOSTANJ 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja junija 2011 Figure 4. Average daily concentration of Chestnut (Castanea sativa) pollen, June 2011 3000 PRAVI KOSTANJ 2500 Število zrn 2000 1500 1000 500 0 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 Slika 5. Junijska vsota zrn cvetnega prahu pravega kostanja v Ljubljani v obdobju 1996–2011 Figure 5. Monthly pollen counts of Sweet Chestnut (Castanea) in June in Ljubljana in the period 1996–2011 Pravi kostanj je letos junija v zrak sprostil precej več cvetnega prahu kot lani ali predlani oz. v dolgoletnem povprečju. Kljub temu letošnja sezona ni bila rekordna, trikrat je bilo v zraku junija že več cvetnega prahu pravega kostanja. 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 140 Ljubljana Maribor 120 Število zrn/m3 100 KOPRIVOVKE 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk junija 2011 Figure 6. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, June 2011 1000 KOPRIVOVKE Število zrn 800 600 400 200 0 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 Slika 7. Junijska vsota zrn cvetnega prahu koprivovk v Ljubljani v obdobju 1996–2011 Figure 7. Monthly pollen counts of Nettle family (Urticaceae) in June in Ljubljana in the period 1996–2011 V letošnjem juniju je bilo v zraku približno toliko cvetnega prahu koprivovk kot v junijih 2008 in 1999, s čimer je bilo dolgoletno povprečje preseženo, obilnejše kot letos je bilo cvetenje koprivovk v osrednji Sloveniji junija 2002. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Ljubljani in Mariboru junija 2011 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Ljubljana and Maribor in %, June 2011 z e l e n a m e t l i k p r a v i k o p r i v o l i p a liguster s m r e k a b o r t r p o t e c t r a v e b e z e g p a j e s e n jelša ovke kostanj vke Ljubljana 0,2 0,4 54,3 16,1 2,0 0,5 0,5 1,4 4,3 15,5 0,6 0,4 Maribor 0,2 0,3 49,6 23,7 2,3 0,1 0,4 0,8 3,5 14,7 0,9 0,5 Tri najpogostejše vrste cvetnega prahu so na obeh merilnih mestih prispevale več kot 85 % vsega cvetnega prahu. Daleč največ cvetnega prahu je na obeh merilnih mestih prispeval pravi kostanj; v Mariboru polovico, v Ljubljani pa še nekoliko več. Znaten je bil tudi delež koprivovk: v Mariboru je 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bilo za slabo četrtino vsega cvetnega prahu, v Ljubljani pa 16 %. Pomembno so izstopale tudi trave; njihov delež je na obeh merilnih mestih dosegel 15 %. Alergogenost cvetnega prahu trav je visoka, cvetni prah pravega kostanja pa lahko povzroči težave pri nekaterih ljudeh, ki so preobčutljivi na cvetni prah breze. Cvetni prah koprive, ki tvori večino cvetnega prahu koprivovk v notranjosti države, je zelo nizko alergogen. 15 Ljubljana Maribor LIPA Število zrn/m3 12 9 6 3 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu lipe junija 2011 Figure 8. Average daily concentration of Lime (Tilia spp.) pollen, June 2011 50 Ljubljana Maribor 40 Število zrn/m3 TRPOTEC 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca junija 2011 Figure 9. Average daily concentration of Plantain (Plantago spp.) pollen, June 2011 SUMMARY The pollen measurement has been performed in the central part of the country (Ljubljana) and in the Štajerska region (Maribor). In June the following airborne pollen types were detected: Spruce, Pine, Privet, Grass family, Elder, Lime, Nettle family, Plantain, Green Alder and Tree of Heaven. 86 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2010 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.