posmina piaiana»aotovini Leto LIV. V LJubljani, v sredo dne 13. |anuar|a 1926 St. 9. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdata celole:no v Jugoslaviji 80 Din. Inozemstvo lOO D COVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po i 50 in 2 D,vetji oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri večjem g naročilu popust Izide ob 4 zlutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. 6 1II Kokovlal se ne vračalo, ne franki rana pisma se ne aprefemafo - Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 328 Političen list sza slovenski narodi Uprava le vKopltarfevl ul. A/. 6 ^ Čekovni račun: Cfublfana štev. 10.650 In 10.349 xa Inserate, Sarafevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Vraga ln Dunal št. 24.797 Vzhodna nevarnost. Z naglimi koraki se bliža človeštvo spopadu dveh svetov. Vzhod hoče pravic, ki mu gredo. Ta volja postaja vedno močnejša in ni več daleč čas, ko bo Vzhod igral v svetovni politiki vsaj tako vlogo, kakor sedaj Evropa. Za-pad pa krčevito brani svoje predpravice in kaže zelo malo volje izpre meniti načela, po katerih je vladal svet dosedaj. Človeštvo so razdelile zapadne velesile v narode višje in nižje vrste. Višji narodi bi naj vladah svet in uživali sadove vsega človeštva, vsi drugi narodi pa da so samo zato na svetu, da poslušajo, trpijo in se žrtvujejo za višje narode. Zapadnoevropski mogočneži niso hoteli niti slišati, a kaj šele izpolnjevati temeljno krščansko načelo, da so »ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi«. Toda za časa svetovne vojne so se navzeli vzhodni narodi težnje po svobodi. Videli so, da jih morejo držati v suženjstvu mnogo manj številni Evropejci samo zato, ker so bolj izobraženi in imajo popolnejše orožje. Vsled tega so radi poslušali vojaškega inštruktorja. Ze za časa vojne pa so začeli pošiljati v večjem številu svoje najboljše sinove na evropske visoke šole. Tu so spoznali pomen znanosti za-drugarstva, bank, strojev, elektrike itd. za gospodarsko povzdigo naroda ki je prvi pogoj ta narodno osamosvojitev. Z japonsko naglico so se lotili dela v domovini na prosvetnem in gospodarskem polju, ker dobro vedo, da s samo vojaško silo in s politiko ni mogoče osigu-rati narodu boljših časov. Ves Vzhod je sedaj podoben čebelnjaku. Indija ima danes že 23 visokih šol, vodne sile se izrabljajo iLa elektriko, skoraj vse proizvajanje bombaža je v zadružnih rokah. V Turčiji so razdeljena vele-posestva med prebivalstvo, ki prej ni imelo ničesar, ustanavljajo se vedno nove osnovne in srednje šole, pa tudi strokovne, državna banka preskrblja kmetovalce z modernimi poljedelskimi stroji po nizkih cenah, v Carigradu pa se je osnovala visoka šola. Mesto zastarelih lurških sodišč je uvedeno italijansko in nemško sodno postopanje in evropski zakoni. Egipt se je že davno dvignil na stopnjo evropske omike. Perzija ustanavlja šole, gradi železnice in elektrarne. Ruski strokovnjaki jim širijo zadruge in uvajajo poljedelske stroje. Za finančnega ministra so vzeli Peržani znamenitega ameriškega profesorja dr. Mill-spangha, ki je dosegel ravnovesje v državnem proračunu, čeravno je znatno znižal davke. Modernizirajo se z bliskovito brzino Maroko, Sirija in celo tako starokopitna Kitajska, da niti ne govorimo o neštetih neznatnih narodih in plemenih pod sovjetsko Rusijo. Zaradi tega ni čudno, da se začenjajo vzhodni narodi tudi politično osvobojevati. V Egiptu je nezadovoljstvo proti angleški nadvladi doseglo vrhunec in sedanja mučna tišina je samo mir pred viharjem. Mesece sta napenjali v preteklem letu Francija in Španija vse sile, da ukrotita upornega Abd-el-Krima v Maroku. Vstaja v Siriji dela velike preglavice Francozom. Turčija še ni pozabila, da je na-hujskala Anglija proti njej po svetovni vojni, ko je bila turška vojska v razsulu, mogočnega arabskega kralja Ibn Sauda in sedaj po porazu v mosulskem vprašanju izjavlja turški generalni štab, da še ni dovolj pripravljen za vojno. Vsled tega daje turšld zunanji minister Rušdi bej pomirljive izjave. Perzija je vrgla s prestola svojega kralja, ker je bil samo igrača v angleških rokah in proglasila za kralja dne 16. decembra pret. leta znamenitega perzijan-skega narodnjaka, organizatorja in prosvet. in gospodarskega delavca Riza Kana, ki je pripojil Perziji veliki del ozemlja, katero je spadalo do začetka lanskega leta angleški nad-oblasti podložnim plemenom. V Kitajski so izbruhnili nemiri vsled mržnje do Evropejcev. Z veselim pogledom pa opazuje te dogodke boljševiška Rusija ter jih z vso močjo podpira. Evropa pa nima dovolj letal in strupenih plinov, še manj pa ljudi, da bi mogla zajeziti vzhodni naval. Mi katoličani smo lahko ponosni, da edino sveta Stolica prav pojmuje vzhodno nevarnost, ko posveča največ pozornosti v zadnjih letih ravno Vzhodti. Samo ona pa ima tudi edino uspešno sredstvo, da mesto nasilja zavlada pravica, mesto sovraštva pravi mir in ljubezen med narodi, namreč katoliška načela. CHAMBERLAIN OBOLEL. Rapallo, 12. jan. (Izv.) Chamberlain, ki "p je včeraj vrnil z izleta v Pizo, je zbolel za infiuenco in mora ležati. Ima hudo vročino in kaže znakj bronhialnega katarja. Raditega ie moral odložiti svoj odhod. Resnica o svetohieronimski zadevi. SLABO INFORMIRANO >JUTRO«. - IZJALOVLJENE INTRIGE JUGOSLOVANSKEGA FRAMASONSTVA. Belgrad., 12. jan. Vsi protikatoliški listi so prinesli vesti, da je diplomatski spor z Vatikanom v zadevi zavoda sv. Jeronima v stadiju likvidacije in da je stališče naše vlade zmagalo na celi črti. Ker smo dobili tozadevno na pristojnih mestih avtentične informacije, zato moramo z lahkomiselnostjo v svet vrženo vest protikatoliških listov v bistvenih točkah popraviti. Res je, da se nahaja sveto-jeronimsko vprašanje pred popolno in za obe strani zadovoljivo likvidacijo. A ne more se govoriti v smislu zgoraj omenjenih katoliški Cerkvi neprijaznih vesti ne o zmagi vladine-ga, ne vatikanskega stališča, ker je oboje bilo popolnoma drugačno, nego ga je predstavil bivši poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka jugoslovanski javnosti. Dr. Smodlaka bi imel pač razlogov dovolj, da o svoji rimski diplo-matični službi s skesanim srcem in ponižno molči ter se tudi časnikarskim potom ne vmešava več v diplomatske odnošaje med Vatikanom in Belgradom. Glede svetojeronimske-ga vprašanja sta se naša vlada in Vatikan takoj začetkoma — in samo kulturnobojni listi so to drugače predstavljali javnosti — postavila na stališče, da je svetojeronimsko vpra- šamej pravno in ne politično. Zato je tudi tako lahko došlo do sporazuma, osobito zaradi korektnega <>' • Sanja našega sedanjega odpravnika po: pri Vatikanu g. Jovanoviča. Pravno podlago sporazuma o upravi zavoda sv. Jeronima tvori bula »Slavorum gentem«, vendar je Vatiknn priznal naši državi častne prerogative, ki gredo celo preko onih, ki jih je uživala prej Avstrija. Vatikan je s tem zopet dokazal, da si zares želi dobrih in prijateljskih odnošajev z našo državo o čemur sicer nihče ni dvomil, kdor pozna vatikansko politiko do držav, v katerih živijo katoliški verniki. Formalno se izvrši sporazum preko posebnega odposlanca, ki se bo ta mesec v to svrho odpravil v Rim. Bržkone bo s to nalogo poverjen znani narodni poslanec dr. Ja-nič, o katerem nekateri trdijo, da bo prihodnji naš poslanik pri Vatikanu. Toda na kom-petentnem mestu nam te vesti še niso mogli potrditi. V našem zunanjem ministrstvu smatrajo, da je sedaj svobodna pot za nadaljevanje pogajanj o konkordatu. Kulturnobojneži, ki so stavili na spretnost dr. Smodlake toliko nad, pa s svetojeronimskim vprašanjem nLso prišli na svoj račun. Doživeli so popoln poraz. Proračunska debata v finančnem odboru. EKSPOZE FINANČNEGA MINISTRA. Belgrad, 12. jan. (Izv.) Danes |e podal fin. odboru zastopnik fin. ministra Nikola U z u -novic ekspoze o financah povodom proračunske debate. Najpreje je naglasil, da ekspozv; še ni v tisku dcgotovljen in da ga zato ne more poslancem predložiti. V govoru opravičuje, zakaj Stojadinovič ni mogel dati ekspo-zeja, radi česar naše finančne politike še do j danes ni bilo mogoče predložiti fin. odboru. Minister Uzunovič je naglašal, da zna-! šajo izidatki 12 milijard 900 milijonov, ravno-| toliko dohodki, zato smatra, da je proračun I v ravnotežju. V proračun so sprejete neobhod-' no potrebne postavke, s katerimi se bodo ! krile najpotrebnejše in najnujnejše državne potrebe. Prejšnji proračunski načrt je bil znatno večji, ker je vsako ministrstvo zahtevalo visoke postavke, da bi moglo ustreči vsem potrebam in svoje načrte kar najboljše razviti. Načrt novega proračuna je znašal 17 milijard. Z varčevanjem smo dosegli nekaj pod 13 milijard. Največ izdatkov gre za promet, vojno in finančno ministrstvo, ki znašajo skoraj polovico celotnega proračuna. Naglaša, da se proračuni teh ministrstev ne dajo nič znižati, posebno ne vojnega ministrstva, kjer je nemogoče govoriti o varčevanju. Oboroževanje je potrebno ne radi agresivnosti, ampak radi notranje ureditve vojske, da nas bodo sosedje spoštovali in da dobimo jamstva za mir. Za fin. ministrstvo so potrebni krediti, da se bodo mogli vzdrževati strokovni organi, ki ustvarjajo dohodke, ki so določeni v proračunu. V nadaljnem opravičuje številke drugih ministrstev. Ta ministrstva pokrivajo velik del izdatkov z lastnimi dohodki. Končno pravi, da ti dohodki niso nikake doklade. Ves proračun je izraz varčevanja. Novi proračun ni večji od prošlega, ki je bil sprejet v dvanajstine. Večji j,e samo za 500 milijone v, to pa rad: tega, ker je vanj sprejet proračun Južne železnice. POSLANEC PUŠENJAK PROTI GOSPODARSKI POLITIKI VLADE. V debato so posegli najprej S e č e r o v , potem pa Vladimir Pušenjak, ki je kritiziral državno gospodarstvo in vlado, ki ni predložila celega proračuna, ampak samo proračune posameznih ministrstev. Naša država je edina na svetu, ki v teku 10 let ni predložila zaključnih računov. Zato se ne smemo čuditi, če nikjer ne uživamo kredita in nikjer ne moremo dobiti posojila. Ta proračun se je povišal za 3 milijarde dinarjev. Poslanec posebno naglaša preobremenjenost Slovenije in navaja krivice, ki jih vlada prizadeva ljudstvu, čeprav se diči s seljačkim značajem. Radi tega gospodarstva raste pri nas nezadovoljstvo ljudstva vedno bolj. Naglaša obljube, ki jih je dala vlada, da bo pred novim letom predložila skupščini davek o izenačenju neposrednih davkov. Do danes še ni ničesar storila. Zastopnik ministrstva za finance tega zakona niti ne omenja. Zdi se, da bo ta obljuba ostala samo obljuba. Naša vlada dela v gospodarskem pogledu velike neiwavilnosti. Naglaša. da ie finančna uprava prestroga v izterjavanju davkov, s čemer povečuje slabo stanje predloženemu proračunu, ampak proti celokupni gospodarski politiki vlade. Nato je bila dopoldanska seja zaključena. DR. KULOVEC KRITIKUJE POGUBNO FINANČNO POLITIKO REŽIMA. Favoriziranje srbskih krajev. — Zapostavljanje Slovenije in Hrvatske. Na popoldanski seji se je nadaljevala proračunska debata. Poslanca Agatanovič j in dr. Polič sta kritizirala proračun. Poslanec Jugosl. kluba dr. Kulovec izjav-i lja, da so argumenti opozicije zelo tehtni. Dokaz temu je pisanje lista, ki stoji blizu fin. ministra in ki pravi v poslednji številki, da se tako stanje ne more dolgo obdržati brez škode za ljudstvo. Kritizira izjavo ministra Uzuno-viča, da obsegajo posamezne postavke samo neobhodne državne potrebe. Dokaže nepravilnost trditev v konkretnih primerih. Navaja dohodke zasebnih železnic, katerim država nič ne plačuje. Ni anuitet za dolgove, ni kreditov, ki so po zakonu določeni za obrtne šole, kakor tudi ni kreditov za več drugih stvari. Sedanji proračun nima značaja realnega proračuna. Glede kreditov za posamezne pokrajine je vlada napravila velike krivice, ne v aritmetični, nego v geometrični progresuji, tako v Sloveniji, kakor na Hrvatskem. V tem pogledu protežira srbijanske kraje na račun naših krajev. Za srbijanske kraje je vedno dovolj denarja, naši kraji nazadujejo. Prepuščeni so propadanju in si ne morejo sami pomagati, ker nima ljudstvo v svojih pokrajinah odločilne besede. Prej je imelo svoj korektiv v samoupravah in pokrajinskih zborih. Vse kulturne in gospodarske ustanove, ki se sedaj prepuščajo propadanju, so se ustanovile po pokrajinskih zborih, ki so mnogo pomenili in mnogo delali za procvit posameznih pokrajin. To je glavni razlog, zakaj smo proti centralizmu in zakaj zahtevamo svojo avtonomijo. Sedanja vlada rve da ljudstvu niti tisto malo samouprave, ki mu je zagotovljena v ustavi. Naglaša, da je davčni sistem glede direktnih in indirektnih davkov nesocialcn. Neso-cialen je zato, ker dobiva država 80 odstotkov vseh davkov od indirektnih davkov. Indirektne davke morajo nositi večinoma siromašni sloji. To je protiustavno. V vseh kulturnih državah ne znašajo indirektni davki več kot 50 odstotkov. Kritiziral je davčne sisteme. Ne veruje, da bi se sprejel zakon o izenačenju direktnih davkov. Govori proti zakonu o davkih na ročne delavce. Radi vsega tega propada obrt in industrija. Končna posledica vsega je velika draginja. Navaja sovražno stališče vlade nasproti slovenski industriji, ki jo namenoma upropa-šča. Iz vseh teh razlogov je prepričan, da vlada ne t>o mogla dobiti 12 milijard 900 milijonov, kakor to določa v proračunu. Podiob-nosti in konkretne podatke bo navedel pozneje, v plenumu pa bo proračun ostro kritiziral. Za sedai pravi, da bo glasoval uroti. Po govoru dr. Kulovca se je glasovalo. Proračun je bil sprejet s 15 proti 7 glasovom. Jutri se bo vršila specialna debata. VPRAŠANJE NARODNIH MANJŠIN V GRČIJI. Belgrad, 12. jan. (Izv.) Kot odgovor na protestno zborovanje, ki se je pred kratkim vršilo v Bitolju, se je v Modenu vršil protestni shod, na katerem se je trdilo, da v Grčiji ni narodnih manjšin. Več kmetov iz Grčije, ki so bili pred 20 leti v Bitolju, so grške oblasti zaprle, ker jih smatrajo za po-kretaše vprašanja srbskih manjšin v Grčiji. Pričakujejo, da bo naša vlada v tem pogledu intervenirala. PETER JAVOR ARETIRAN V DUISBURGU Zagreb, 12. jan. (Izv.) Zagrebška policija je dobila obvestilo, da je policija v Duis-burgu aretirala Petra Javorja, pri katerem so skrivali ponarejene 1000 dinarske bankovce. Naša država bo zahtevala od Nemčije, da ii izroči aretiranca. Francoski socialist; se prepirajo. Pariz, 12. januarja. (Izv.) V nedeljo dne 10. jan. je zboroval socialistični kongres, ki naj bi odločil vprašanje, ali naj socialistična stranka vstopi v vlado ali ne. Vodstvo kongresa je ugotovilo, da so se na okrajnih zborih izjavili zaupniki s 1769 glasovi proti vstopu v vlado, 1306 glasov pa za vstop pod pogoji, ki jih je formuliral Renaudel. Razprava je bila mestoma zelo burna. Predsednik železničarske strokovne zveze Videgaray je odločno nastopil za Renaudelov predlog in poudarjal velike zasluge, ki jih ima levičarska vlada. Paul - Voncour je poudarjal, da bi se socialisti morali zadovoljiti z manjšinskim zastopstvom v vladi, če bi dobili zato važne portfelje. Zaklinjal je zaupnike, naj ne prevzamejo težke odgovornosti, da so oni razbili levičarski kartel. Časopisje prorokuje razcep v socialistični stranki. Pariz, 12. jan. (Havas.) Komisija za reso-lucije na socialističnem kongresu je sprejela predlog, ki so ga stavili Faure—Compere— Morelle, ki gre za tem, da se socialisti udeleže sestave vlade pod pogojem, da dobe socialisti večino ministrstev in da si jih sami izberejo. Tudi nasprotniki udeležbe na vladi, zlasti poslanec Blum, so se pridružili temu predlogu. Manjšina pod vodstvom poslanca Renaudela je stavila drugačen predlog, vendar je plenarna seja kongresa sprejela Fau-reov predlog s 1766 proti 1331 glasovi; 16 delegatov se je vzdržalo glasovanja. Pariz, 12. jan. (Havas.) Resolucijo, ki jo je sprejel kongres na predlog Faureja, odklanja nadalje udeležbo socialistov v vladi, ki bi jo sestavila kaka druga skupina. Pravi pa, da so socialisti pripravljeni, da ali sami sestavijo vlado, ali pa da se udeleže sestave vlade tako, da prevzamejo večino ministrstev. Za enotno delavsko fronto na Angleškem. London, 10. jan. (Izv.) Kakor javlja delavski korespondent > Times«:-a, je svet neodvisne angleške delavske stranke sklenil, da predloži prihodnji seji izvršilnega odbora 11. internacij nale vprašanje o ustvaritvi en .'ne politične f rente z rusko komunistično str.mko. Pt ročevale pripominja, da bo izvršilni odtx»r II. internacionale ta predlog najbrže zavrnil, ker nasprotuje sklepu, sprejetem na zadnjem zboru angleške neodvisne delavske stranke. Turčija "m Anglija se bosta sporazumeli. London, 12. jan. (Izv.) Odgovor angorske vlade Baldvvinu vsebuje osem točk. Turčija predvsem poudarja, da ne želi konflikta z orožjem, toda odločbe Zveze narodov ne smatra za obvezne. Angora vztraja na svoji pravici glede Mossula na podlagi interpretacije luzanske konference, Ponudba angleškega posojila ne more biti razlog za odooved na Mossul. Pač pa je Angora prioravljcna skle-niti provizorij, ki velja za 5 let in se notem vsakih 5 let avtomatično obnovi, dokler ne bo stvar dozorela za končno ureditev. PREKUCIJE NA KITAJSKEM. Šanghaj, 12. jan. (Izv.) Kakor poročojo iz Mukdena je Čang-tso-lin prekinil vsako zvezo Mandžurije s Pekingom. Vladna kriza v Avstriji. KRŠČANSKO SOCIALNA STRANKA SESTAVI NOVO VLADO. Volitve v Delavsko Dunaj, 12. jan. (Izv.) Dane9 dopoldne je bila seja načelstva Krščansko socialne stranke, kateri so prisostvovali tudi nekateri deželni glavarji. Zvezni kancler dr. R a m e k je poročal, kako stoje sedaj pogajanja glede gospodarskega programa in glede sprememb v vladi. Opoldne so razgovor prekinili In tfa popoldne nadaljevali. Popoldne se bodo sestali krščansko socialni deželni glavarji na posebnem sestanku. Velikonemška stranka je imela deželno konferenco, na kateri je Ding-hofer poročal o pogajanjih, ki jih je vodil v prisotnosti načelnika dr. Votave. Dunaj, 12. jan. (Izv.) Krščansko socialna poročevalska centrala poroča: Načelstvo krščansko socialne zveze se je sestalo danes na posvetovanje pod predsedstvom narodnega svetnika dr. Finka, katerega so se udeležili tudi vsi deželni glavarji, ki pripadajo krščansko socialni stranki. Pooblastili so »veznega kanclerja dr. R a m e k a s soglasnim sklepom, da uvede, (e bi vlada odstopila, priprava za sestavo nove vlade in poroča načelstvu o smernicah prihodnje politike. Z vodstvom ve-likonemške stranke so že danes stopili v stik. Nova poročila o madjar. ponarejevalcih. VSI ARETIRANI VALE GLAVNO KRIVDO NA PRINCA WINDISCHGRAETZA. - TUDI NADOSSV JE OSEBNO SODELOVAL PRI GOLJUFIJI. - FRANCOSKA DRŽAVNA BANKA ZAHTEVA POVRAČILO STROŠKOV. Budimpešta, 12. jan. (Izv.) Kakor poroča »Uj liemzOdek«, ui oni skrivnostni Schulz. ki je privedel prvi francosko policijo na sled ponareejvalcev frankov, identičen z Nemcem Raffenscliitzler-Schulzem, ampak je to neki tiskarski delavec, ki so ga radi komunistične agitacije iz Ogrske izgnali, a je večkrat prišel s ponarejenim polnim listom na Ogrsko, kjer je stopil v stik z Ludvikom Windisch-gratzom. Budimpešta, 12. jan. (Izv.) Ko so aretiranemu Tiborju Schvviitzu pokazali zglasilni-co, ki jo je budimpeltanska policija prejela iz Milana in se glasi na Ime Selenne, je priznal, da je pisava na zglasllnici njegova. Povedal je nadalje, da je že poleti po naroČilu princa \Vindischgriiiza z Andrejem Andorjem odpotoval na Laško, kjer sta razpečavala več ponarejenih tisoč frankovskih novčanic. Noče pa povedati, od koga je dobil ponarejene bankovce. Aretirani Man' oviesev brat je priznal, da je bil on tisti, ki je v neki budimpešlanski banki deponiral 150 komadov ponarejenih bankovcev, za katere je dobil 330,000.000 ma-žarskih kron. Ko so se raznesle prve vesti o ponarejanju, je deponirane komade zopet dvignil proti vrnitvi 300,000.000 kron, ki se jih ni upal nikjer izdati. Budimpešta, 12. jan. (Izv.) Aretirani šo-Ter princa \Vindischgratza je imenoval več oseb ki jih je s svojim gospodarjem večkrat peljal v kariografični zavod. Poizvedbe v tej smeri nadaljujejo. Policija se sedaj predvsem prizadeva, da ugotovi, koliko ponarejenih bankovcev je bilo narejenih in koliko uničenih. Francoski detektivi polagajo veliko važnost na ugotovitev točnega števila. Budimpešta, 12. jan. (Tjzv.) Ako državni pravdnik ne ho predlagal novih obtožnic, bo sodišče obravnavalo ponarejevalsko zadevo že v 6 tednih. Tcžba se bo glasila na sledeče zločine: Ponarejinje denarja, napeljevanje k ponarejanju, razpečavenje ponarejenih ban- kovcev, ponarejanje javnih listin, radi ponarejenih potnih listov in goljufija radi lombar-diranja 150 komadov ponarejenih bankovcev. Bu.Vmpesta, 12. jan. (Izv.) Predsednik drž. pravdni štva dr. Strachy je izjavil poročevalcem listov, da je odposlanec Francoske banke Emmery v razgovoru z njim med drugim tudi omen 1, da Lo Francoska banka v pravdi zeper \V ndischgraetza nastopila kot osebna obtožiteljiea in udeleženka ter zahtevala od princa Windlschgraetza povrn tev vseh stroškov, ki so ji nastali radi pehvedb. Budimpešta, 12. jan. (Izv.) Tukajšnji poročevalec »New York Tin esc se je razgovarjal z nadvojvodom Jožefom. Nadvojvcda je rekel, da je sedanje stanje na Ogrskem prehodnega :-na-čaja in bo tako ostalo, dokler Ogrska ne dobi kralja. NA poročevalčevo vprašanje, ali smatra sedanje st&nje samo za začasno, je odgovoril nadvojvoda, da je treba mndjarsko monarhijo zopet v postaviti, toda kot samostojno ogrsko kraljevino. »Jaz mislim,« je rekel nadalje nadvojvcda, »da bi najbrže ne bilo mogoče avsiro-ogrske monarhije zepet vpestaviti, celo tedaj ne, ako bt antnnta ne nasprotovala. Jaz za svojo esebo ne bi odobraval zopetne vposta-vitve stare monarhije. Budimperta. 12. januarja. (Izv.) Zapisnik o zaslišanju vojaškega škofa Zadravca so predložili vojaškemu avditoriatu, ki je pa izjavil, da ni pristojen za obravnavanje, in je predal zapisnik civilnemu drž. pravd nštvu. Budimpešta, 12. jan. (Izv.) Kakor poroča »Magyar orszdg«, je prijeli Šofer princa Win-discbgraetza Štefan Troak danes pred policijo izpovi d, da je približno pred 2 mesecema prevzel od policijskega n.rčelmka Nadossyja zabojček, ki ga je moral odpeljati v palačo V^.ndischgraetzovo. ki ga je dal takoj prenesti v svojo delavno 6obo. Kakor sumijo, je vseboval zabojček ponarejene bankovce. Potemtakem Nadossy ponar janja ni samo podpiral, ampak je bil eden glavnih kolovodij. Ponarejanje angleških Berlin, 12. jan. (Izv.) Aretirani so: trgovca Sagert in Dahling, inženjer Gerstenberger in tipograf Kuhn. Ponarejali so že od leta 1924. bankovce po pet funtov. Doslej je policija mogla dobiti v roke 50 kosov ponarejenih novčanic. PORTUGALSKI PONAREJEVALSKI ŠKANDAL NI MANJŠI KOT OGRSKI. Haag, 12. jan. (Izv.) Nizozemska policija Je zaplenila v Rotterdamu za 12 in pol milijonov ponarejenega portugalskega denarja. Ta ponarajeni denar je ti.-kala ista angleška banka, ki tiska pravi portugalski denar. Ponarejanje je prišlo na dan na ta način, da so na Portugalskem ugotovili dvojne številke iste serije bankovcev. Nalog za izdelavo ponarejenih portugalskih bankovcev na angleško tiskarno se ni glasil na nič manj kot petindvajset milijonov goldinarjev. Razpečevanje teh bankovcev v Nizozemski se je vršilo čisto ne-opaženo. Najbolj prizadet je brat tukajšnjega portugalskega poslanika San'os Pandora, ki je bil aretiran. Poslanik sr.m je odstavljen. Portugalska vlada je naročila oblastem, da aretirajo še druge osebnosti. Med zaprtimi je tudi generalni konzul San Salvador Marang de Gecslevere znani hnški velebančnik. Amsterdam, 12. jan. (Izv.) Arelirana sta dva agenta Anglobanke v Lisboni, ki sla na podlagi ponarejenih dokumentov naročila pri londonski tvrdki \Vaterlow & Co. — kot sta navnjnla — po ukazu portugalske vlade za 25 milijonov holandskih goldinarjev portugalskih novčanic. Kot javljajo časopisi, so v goljufijo s ponarejanjem potugal.skega denarja vpletene različne zelo visoke osebnosti iz Portugalske. Aro1 i rani bodo jutri izročeni drž. pravdništvu. Pazorolitvene konference še ne bo. London, 12. jan. (Izv.) Kakor poroča Reu-fer mi mišljenja, kakšen obseg nai zavzamejo pri ravljalna dela za razorožitveno konferenco, jako različna. Radi tega bo najbrž kon-ferenca oreložena. Združene države ameriške žele, da se vprašanje razorožitve na morju loči od vprašanja razorožitve na suhem, dorim Francoska, Italija in Japonska nočejo o taki ločitvi ničesar vedeti. | Cenfrum ponovno zahteva kcaliciio. Berlin, 12. jan. (Izv.) Parlamint-mi klub Centruma je imel 10. t. m. sejo, ki je trajala j 9 ur. Posvetovanja so se zaključila s soglasnim sprejemom resolucije, s katero Centrum ponovno odločno zahteva široko koalicijo. Resolucija predvsem poziva socialne demokrate, naj ne tirajo domovine v največjo nevarnost. Osssrvatnre F c rasno o reformi cerkvene zakoneca.e ; v Iteliji. i Rim, 12. januarja. Povodom slavespevov nekaterih list .v glede te dni objavljenih zak. načrtov za reformo cerkvene zakon daje, objavlja Osservatore Romano kratek komenlar, v katerem med drug1'm pravi: >Ni točno, ako se govori o sodelovanju med Sv. slollco tn vlado. Pripravljeni zakonski načrt je enostransko delo vlade, na katerem rerkvene oblasti n so bile udeležene. Ce vse-uje ta n-jčrt izboljšave prejšnje za'on daje, ki je bila tako krivična nasproti cerkvi, te izboljšave vendar še dolgo ne predstavljajo tega ,1-ar bi bilo potrebno z« p polno reparacijo in pop lno versko paclfikacijo dežele, Da se to zgodi, je treba predvsem da se al l ra zakon o jamstvih in preskrbeli Sv. stolici tisti položaj polne svobode in neodvisnosti, pred očmi vsega sveta, do katerega ima nordrek-Ijivo pravico; potem se je pa treba lotiti reforme vseh krivičnih zakonov, in to sporazumno med obema oblastima.« SV. OCE Z\ POPLAVLJENCE. Rim, 12. jan. (Izv.) Sv. oče je podaril za poplavljenee na Nizozemskem 200.000 lir, na Ogrskem 100.000 lir in v Belgiji 50.C00 lir. Pni rezultat volitev v Delavsko zbornico. V skupini nameščencev za volitve v Delavsko zbornico je prišlo, kakor smo že poročali, do kompromisa vseh skupin in zato so volitve odpadle. Glavni volivtfi odbor je v sveji seji v ponedeljek proglasil kompromisno listo nameščencev, ki je bila vložena kot lista »Združeni privatni nameščenci« za veljavno in pravilno vloženo ter potrdil izvolitev kandidatov in namestnikov te liste. Potemtakem je deseterica članov in namestnikov za Delavsko zbornico že znana in izvoliti bo treba v volivnem boju le še 50 delegatov iz vrst delavcev. Izvoljeni so sledeči kandidati, c^nosno namestniki: Franc O r e h e k , ravnatelj Vzajemne posojilnice in njegov namestnik Gustav Pitterle, dispenent predi'nice v Tržiču (skupina SLS); Ivan Silvester, pcslcvcdja Prvega del. kens. društva in njegov namestnik Jernej Šerjak, poslovodja tvrdke Krsper (skupina SLS); Joško M a 1 e š i č j uradnik Zadružne Gospodarske banke Maribor in njegov namestnik France Miklavčič, Ljubljana (skupina SLS); Niko Gogola, Ljubljanska kreditna banka in namestnik Tone J a v o r n i k , Jadr. Men. dr. (bančna skuoina); Melhijor Č o b a 1, Zagorje in namestnik Fran Skobl. knjigovodja, ljubljena (socVisti); Hubert Pelikan, Maribor in Josin Pete-jan, Maribor, naaiestnik (socnTsta); Demokrati pa; Valentin U r b a n č i č , Ljubljana, Frenjo V o I č a n Š e k , Trbovlje, Ivan Š e -tinc, Jescnice in Drrgo'in Gilčvert, Maribor — kot kandidat', kot njibovi namestniki pa mr. phm. Ježe f. a b k a r. Ljubli-na, Martin Bukovšek, Zagorje, Fr-nc T o r k a r, Jcsenice-Fužine in Lovro Čremožnik, Celje. Po r"c't: H b;li že dosed-j č^ni Delavske zHcrnice t-ije iz skuiine ST S, eden Iz brnčne skupine, dva socialista in štirje demokrati. Pet kandidatnih list. Vlož- nih je za volitve v Delavsko zbornico pet list Prva je b!!a vložena lista Krščansko socialnega delavstva, katere nositelj je Franc Terseglav, urednik v Ljubljani in ki jo je vlrži'a raša Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani. Druga jc lista Zerjavovcev pod imen-m »N odvisna r'elavska lista«. Njen nosite^ je voditelj bivših narodnih so-ijalistov, drugi na Usti je bivši kandidat Žerjavove stranke dr. B^himc. Tretja je Kristanovih socialistov, četrla Bernotovih socialistov, peta ra je lista radičevskih samostojnih delavcev (bivših samostojnih kmetov), katere nositelj je inženjer Milo Debelak. Zanimiva je lis'a neodvisnega delavstva, ki bo moralo v nekaterih obratih na ?erjavovo komando volili proti svojemu prepričanju. To bo »neodvisno« delavstvo! Tufli socialisti so lahko ponosni na svojo listo, ki iira samo namen potegniti za seboj komuniste. Gospoda Kristan in žerjav prideš — kakor u^njo — s to listo na svoj polni račun. Z-io >'e b'l Jaka Zorrra, ki ne ukkne svojega tilnika, p.refran ravno v dneh, ko se vlagajo lis'e zn Delavsko zbornico. Gospodje Mol \uc, Setlej, M, Žnnra in druii so se no vsem videzu u^nli v usodo ;n bodo radi aM neradi up-stavili takcimen-vr.no sccialpatriotsko fronto. Ali raj spregovorimo še o l's'i ki 'i je botra g. Prepeluh? Mislimo, da bi bilo odveč. De!avci, detavke - po glasovnice I Pojdite vsi, ki ste manj ko 5 km oddaljeni od poslovalnice Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, po kuverte in glasovnice k tem poslovalnicam. j V Ljubljani pojdite vsi v hišo Okrožnega i urada za zavarovanje delavcev nasproti sod-I nljske palač«, Miklošičeva cesta. Od 8 do 12 dopoldne in od 3. do 8 popoldne ozir. zvečer morete dobiti. Pojdite po kuverte in glasovnice takoj I Ne odlašajte na zadnje dni. Noben glas ne sme v izgubo! Komu glasovnico? Vsaka kuverta in glasovnica sme samo v roke naših zaupnikov. Tako se izcg iemo vsem zvijačam nasprotnikov. Kdor ni zanesljivo naš, ne sme dobiti kuverte v rokel Kaj deneš v kuverto? V kuverto deni urad. glasovnico s štam-piljo in naš glasovalni listek. To dvoje in drugega nič. Na kuverti mora ostati »oddajni listek«. Ne smete ga odtrgati. Na ta oddajni listek, ki je pritrjen na zunanji strani kuverte, vsak napiše razločno svoje jme in priimek. Glasovalni listek, ki ga deni v kuverte skupaj z uradno glasovnico, mora imeti napisano ali natiskano sledeče: Glasujem za listo krščansko socialnega delavstva, katere nositelj je Franc Terseglav, urednik v Ljubljani, in ki jo je vložila Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani. Namesto da pišete, denite v kuverto tiskani listek, ki ga dobite od naših zaupnikov. Delavci v obratih prejmejo glasovnice prihodnje dni v obratih. Pazijo naj, da dobe kuverte in glasovnice res v roko. Potem pa jih nikomur oddati, razen našemu zanesljivemu zaupniku. Ne dajte se od nikogar ustrahovati. Vse pošteno delavstvo za listo krščanskega delavstval DAR ITALIJANSKEGA KRALJA. Rim, 12. jan. (Izv.) Laški kralj je podu. 1 vilo Margherito, v kalen i p umrla kralji ca-vdova Margherila, drušlvu »Mater in vdov« po v vojni padlih, da napravijo v nji Dom /a matere in vdove, ki so Dolrebne ,:draviienia. Pclj:ka armada. Po pki pcs'anec Libcran je v narodni skupščini n stopil za znižanje sta'ne vojske in predi,-gal cnols.no vojaško slirbov; nje. Pos'anec trdi, cla bi se s tem znišal kontingent vojršiva za 150.000 mož. Za zmanjčanje vojne si'e govore pred vsem finanjni raz'ogi. V novem proračunu zn:.š?jo i dr.tki za vejno 37 odstotkov. Po proračunskih podatkih je imela Poljska prejšnje leto ped oro-jem 23? tisoč prostakov, 37.000 podčastnikov in 18.r'00 častnikov. Za leto 1925. sc računa 227.003 prostakov, 36.000 podčaslnJtov in 18.000 č:rot-nikov. I.ccanr.ka pogodba je ustalila narodno varnost in ruska ekspamivnost je usmerjena na vzhod. Zato je razlogov dovolj, da Poljska zniža armado. Poljska valut«. Varšava 12. jan (Izv.) Bivši ministrsH predsednik n miniister financ Grabski js te dni izjavil časnikarjem: Neobhodno je potreben ponoven dvig poljskega zlatnika. To se bo zgodilo, ker se noša trgovska bilanca stalno zboljšuje, tujih valut je v drŽavi vedno več in treba je samo pograbiti ugodon trenutek, da bodo poraženi špeki lantl t dolarjem V davnih razgovorih je bivši predsedn k povodni, da je njegova vlada podrla demi-ijo vsled v »sporazuma v vodstvu Pollake dižavne banko. Boj proti strankam, ki podpirajo reakcijo, to je naloga zavednega delavstva — pravi »Delavska politika«. Pritrdimo! Socialistična stranka Jugoslavije je ena najvnetejših podpornic reakcije. Zato velja boj delavstva ob sedanjih volitvah v Delavsko zbornico v prv ^ vrsti socialnodemokratskim voditeljem! Razum in psmet priporoča delavcem »Delavska politika«. Hvala Bogu, slovensko delavstvo iina toliko pameti, da na demagogijo »Delavske politike« nič ne da. »Marsikaj je že vzel reakcionarni režim v naši državi delavstvu,« pravi »Del. pol.« »Da, da« — ^tfUi trdi delavec, toda s tiho podporo somišlje*-nikov in ustanoviteljev »Delavske: politike*.'1 Izseljevanje delavcev je tudi »Delavski I politiki« pri srcu. Njen pristaš je pa izselje-niški komisar kraljevine SHS in nihče ne ve, kje je in kaj dela. Tega naj »Delavska poli-tika« prime za ušesa, pa bo več zaleglo kot vse drugo njeno kričanje. Protestni shod ljubljanskega proletsrijata pravi »Delavska politika«, da se je sijajno obnesel. Ljubljanski delavci, zlasti tisti, ki so bili nekdaj »nezavisni«, pa pravijo, da jih po shodu že dva dni glava boli in jih Še noče nehati. Socialno zavarovanje fe v»Š3, delavcli Tako sec"aj pripoveduje delavcem »Delavska pc-litika«. Somišljeniki »Delavske politike« pa sede že dolga leta v bratski slogi z najbolj reakcionarnimi samostojnimi dem kiafci v vodstvu Okrožnega urada in so biii do včeraj čisto zadovoljni. Še več. Ko so oddajali ravnate! sko mesto v tem uradu, so v pri.eini kom-paniji brez ugovora izfcr.ali za ravnatelja izrazitega Žerjavovega prvaka in to proti lastnima kandidatoma. Vse lepo po dogovoru. O poslopanju socialistov pri zavocih delavskega zava ovanja bi lahko napisali lepo p:vest: >Od včeraj In danes — ko so volitve v Delavsko zbornico«. Poljski fašisti. Levičarsko časopisje raznaša vesti, da so prišle na dan proklamacije poljskih fašistov-škili crgan zacij, kii jih vodi Marek Odrcpinski. Proklamacija obtožuje n aršala Pilsudskega de fetističnlh dejanj. »Kurjer Pcranny« poriva" Skrzynskega naj temu gibanju posveča več pozornosti. Poljska soc'alna demokracija je imela svoj 20 k ngres. Prisostvovalo je če?. 300 delegatov h cele republike in nekaj inozemskih zastopa'kov. Kongres ni prinesel nič novega. Večina točk dnevnega reda je bilo posvečenih organizaciji stranke in notranjim vprašanjem p .ljske socialne demokrac je. Stranka se je izjavila za sodelovanje v sedanji vladi. Nove volitve naj se i-.vrše čim prej, vendar pa ima v tem o..iru vodstvo stranke preste roke. PREDiASNO SKLICANJE ITALIJANSKEGA PARLAMENTA. Rim, 12. jan. Včeraj je Imel ministrski predsednik Mussolini daljši pogovor z zborničnim predsednikom Casertanom. Poslanska zbornica se skliče dne 16. januarja, da kome-morira smrt kraljice Margarite in poleg nekaterih manjših »okonšklh načrtov ratificira looarnske oogodb l>nei>ne novice k Občinske volitve ▼ Žužemberku so se že v tretjič vršile v nedeljo 10. t. m. in sicer s sledečim uspehom: SLS je dobila v žužem-berško in šmihelsko skrinjico skupaj 201 glas, liberalci, to je demokratje, radikali in samo-stcjneži, ki so se to pot skrili pod im^ Kme-tijsko-obrtna stranka so dobili v Žužemberku 79 in v Hinjah 4 glasove, skupaj torej 83. Po razmerju kroglic dobi torej SLS 18 odbornikov, nasprotniki 7, kateri pu niti vsi možje niso, tako da bodo sedaj vladali v trgu nele občinski možje, ampak tudi občinski fantje. Udeležba od naše strani je bila minimalna, ker je med volivci vladalo splošno prepričanje, da tudi te volitve ne bodo obstale. Hinjcem namreč ni bulo dovoljeno vložiti svoje liste SLS, ker so listo nekaj trenutkov prepozno prinesli na okrajno glavarstvo. Vsled tega se Hinjci tudi demonstrativno volitve niso udeležili; prišli so na tamošnje volišče samo štirje volit liberalno listo in tako izvoljeni Pugelj iz Zvirč vsaj ve, koliko zaupanja uživa. Nasprotniki pa so spravili na volišče vse, do zadnjega. Zlasti vse, kar ima količkaj uraden značaj in je količkaj v zvezi s trško »Posojilnico«, je strumno držalo skupaj, tudi taki, od katerih bi z oziirom na ravnanje »Posojilnice« tega nikakor ne pričakovali. Se pač vidi, da jim je prvo sovraštvo do SLS, vse drugo pa postranska reč. Sicer pa je proti volitvam vložen ugovor in bodo najbrž razveljavljene, ker itak »v tretje rado gre«. ■k Žrtev. Pojte vsi, ki ste izvrševali in odobravali preganjanja nad učiteljstvom, danes v državno bolnišnico v Ljubljano. Morebiti se Vam vzbudi vest, ko boste videli tam ležati, borečo se s smrtjo, učiteljico Drago Rostoharjevo iz Št. Jurja pod Kumom. Zakaj tam leži in kako je prišla do tega, to boste na licu mesta zvedeli. Mogoče se Vam vsaj ob tem pogledu vzbudi vest! ■k Za zgradbo uradniških stanovanjskih hiš. Kakor se poroča iz Belgrada, se osnuje v doglednem času pri ministrstvu za socialno politiko zaklad za zidanje uradniških hiš. V ta zaiklad, ki mora biti naložen v državni hipotekami banki, se položi iz zadnjih proračunskih dvanajstin 12 milijonov dinarjev. k Sprejem zasebnih nradnikov v državno službo. Finančni minister je pooblaščen, da sme v času do 1. marca 1926 po svojem preudarku neglede na predpise, navedene v odstavku II. čl. 67. uradniškega zakona, sprejeti v državno službo po zaslišanju strokovnega sveta osebe iz zasebne bančno-knjigovoidstvene slu^bje proti, temu, da jim sme čas, dejansko odslužen v tej službi, vračunati za čas, odslužen v državni službi za osnovno in polo-žajno plačo in stanarino, in sicer: do petih let take službe vsako leto za 9 mesecev državne službe, od petih do desetih let vsako leto za 7 mesecev državne službe, od desetih do petnajstih let vsako leto za pet mesecev državne službe in od petnajstih do dvajsetih lert take službe vsako leto za 3 mesece državne službe. Tako priznano število let ne sme skupaj presegati 10 let. Po tem načelu priznani čas se šteje takim osebam za osebno pokojnino šele potem, ko so dejanski odslužili 10 let v aktivni državni službi, a za družinsko pokojnino se šteje prignani čas v rok iz čl. 144 uradniškega zakona neglede na dobo, odsluženo v državni službi. -Ar Sadjarska podružnica v Novem mestu priredi še tekom letošnje zime ciklus predavanj o sadjarstvu in vrtnarstvu in sicer v prostorih osnovne šole. Predavanja se bodo vršila po sledečem redu: 1. V četrtek dne 14. januarja ob pol šestih zvečer predava g. inž. C. Jerglič »O cvetličarstvu«. 2. V nedeljo dne 17. januarja po maši ob pol desetih predava g. kmet. svetnik B. Skalicky »O vzgoji trt na špalirju in pridelovanju namiznega grozdja«. 3. V nedeljo dne 24, januarja po maši predava g. upravitelj Fr. Kafol »O vzgoji in obrezovanju pritličnega drevja«. 4. V nedeljo dne 31. januarja ob desetih predava g. strok, učitelj Fr. Malasek »O gnojenju sadnega drevja«. _ 5 V četrtek dne 4. februarja ob pol šestih zvečer predava g. mag. pharm. J. Bergman »O cvetličarstvu«. 6. V nedeljo dne 7. februarja po maši ob desetih predava g. kmet. svet. B Skalicky »O zatiranju škodljivcev na sadnem drevju in trti« in 7. v nedeljo dne 21. februarja popoldne od 2—5 na Grmu demonstrira praktično g. Fr. Kafol »Obrezovanje sadnega drevja in špalirjev«. Vabijo se vsi člani in članice, kakor tudi nečlani, da se važnih predavanj polnoštevilno in redno udeleže. Tajnik. •k Jesenice. V nedeljo 10. t. m. je obhajal g. Karol Ažman, delovodja valjarne kr. ind. družbe v krogu svojih stanovskih tovarišev in prijateljev 50 letnico svojega službovanja pri kr. ind. družbi. Slavlju so prisostvovale tudi deputacije raznih okr. društev ter zveze delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani. Kakor čujemo, namerava ravnateljstvo kr. ind. družbe G. Ažmana še posebej primerno počastiti. ■>Sr F.no kosilo za revne študente plačaš, če kupiš srečko Dijaškega podpornega društva. Poleg tega boš zadel še enega izmed 1200 bogatih dobitkov te loterije. ■k Nov denar. Narodna banka je prejela iz Francije nove novčanice po 5 Din. Ta denar pride v promet v drugi polovici tega meseca. k Iz Uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 12. t. m. objavlja: Načrt za drugo amortizacijo obveznic loterijske 2 in pol odstotne državne rente za vojno škodo za proračunsko leto 1925-1926. Popravek k pravilniku o pravici do prejemkov v naravi sanitetnega osobja v državnih bolnicah. Popravke k dodatku k specialnim določilom pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih. Naredbo o pobiranju občinske davšične na vozila v mastni občini celjski v letu 1926. Naredbo o pobiranju občinske cestne naklade v mestu Celju v letu 1926. Popravka k drugi in tretji naredbi na strani 8. Uradnega lista 2 z dne 9. januarja 1926. ■k Iz sodne službe. Sodni sluga Miroslav I.udviger je premeščen iz Kranjske gore v Ormož. — Imenovana sta: za sadnega slugo na deželnem sodišču v Ljubljani Ivan Jurjev-čič; za sodnega slugo na okrajnem sodišču v Šoštanju Franc Perovec. •jfr Iz poštne službe. Premeščene so poštne in brzojavne uradnice: Otilija Kambič iz Dolenjega Logatca v Ljubljano 1; Franica Pappus iz Ljubljane 1 v Podbrezje; Štefanija Schiffrer iz Topolštice v Maribor 1 in Ana Kurent iz Hoč v Celje. ■k Jugoslovanska revija v šestih jezikih, Miljenko Vidovič v Sarajevu, znan po svoji dopisni šoli za odrasle, namerava začeti izdajati veliko kulturno revijo v šestih jezikih, ki bo prinašala tudi slike. Revija bo izhajala v Zagrebu. k Zveza jugoslovanskih društev za ligo narodov. Med jugoslovanskimi društvi za ligo narodov se je uvedla akcija za združenje vseh teh društev v posebno zvezo. Sklicala se bo konferenca. ■k Odbori za ljudsko prosveto, Prosvetno ministrstvo hoče pospešiti ustanovitev oblast- ! nih odborov za narodno prosveto pri vseh oblastnih prosvetnih nadzomištvih, v kolikor se to dosedaj še ni zgodilo. Ti odbori naj potem osnujejo svoje pododbore po deželi. k Nov F-ssteurjev zavod. Ministrstvo za narodno zdravje ustanovi v Somboru Pasteur-jev zavod. Zavod bi tvoril oddelek za velike bolnice »kraljice Marije«, ki se je lami otvorila. Dr. L. S.: Kmetijski poisk na Francoskem. i. Julija 1925 je izšla v Parizu brošura o Javnem strokovnem pouku poljedelstva v Franciji (L'Enseignement professionel public de 1'agriculture en France, izd. Les Presses IJniversitaires de France, 49, Boulevard Saint-Michel), ki podaja na 32 straneh pregled ta-mošnejga kmetijskega šolstva. Prav bo, če si jo nekoliko pobližje ogledamo. Zgodovinski uvod nam pove, da se je začela država brigati za to panogo šolstva pravzaprav šele sredi preteklega stoletja, leta 1848. Tedaj je nova republikanska vlada zasnovala »Narodni poljedelski zavod« (Institut national agronomique) za najvišjo stopnjo tega pouka, dalje nekaj pokrajinskih šol (4) in po okrožjih vzorne kmetije (70). Pod drugim cesarstvom je to šolstvo nazadovalo, tretja republika ga jo zopet preuredila in poživila že tekom prvega desetletja svojega obstoja. L. .1875. je organizirala »praktične poljedelske šole«, 1. 1879. je poskrbela za okrožne in specialne profesorje poljedelstva. Kasneje so se začeli prvi poizkusi z zimskimi in gospodinjskimi šolami. Vse to je pomenilo malo in tudi ustanova kmetijskih predavanj po okrožjih 1. 1912. ni značila resničnega poljedelskega I>ouka za prebivalstvo. Organizacijo kmetijskega pouka na širo- ki podlagi ima slednjič za cilj zakon z 2. avgusta 1. 1918. Ta vpošteva vse stopnje pouka in kroge prebivalstva, dečke in dekleta, mladino in odrasle, ne ozira se samo na stalne šole ampak misli tudi na pošolski pouk, potujoče in zimske šole. Ker predvideva tudi potrebna denarna sredstva, bo s tem omogočena sčasoma strokovna izobrazba par milijonom kmečkega ljudstva. Redne šole. Najvišja poljedelska šola je že imenovani »Institut national agronomique« v Parizu, namenjen odgoju profesorjev in ve-ščakov, kmetijskih uradnikov in upraviteljev, ravnateljev kmetijskih uradov in kemikov kmetijske industrije, gozdarjev, kulturnih tehnikov i. dr. Predavajo se tu vse vede, ki se nanašajo na agronomijo in poljedelsko tehnologijo (obrtni nauk). Zavod ima razne laboratorije in raziskovalne postaje ter zemljišče 281 ha. Študij traja 2 leti, dijaki (ekster-ni) se izbirajo po natečaju, sprejemajo se pa tudi izredni slušatelji, ki pa ne morejo postati inžener ji-agrono mi. Od 1876-1924 je šlo skozi zavod 4.483 dijakov. Za specializacijo so pote in na razpolago višja gozdarska šola (Eco-le nationale forestiere) v Nancyju, žrebčarska šola v f.e Pin in kmetijsko-ženijska šola v Parizu ter 5 aplikacijskih sekcij za poljedelski pouk, za kmetijsko vodstvo, za fizikalne, kemijske in prirodoslovne vede, za poljedelsko mehaniko (stroji), za kmetijsko zavarovanje in zadružništvo. Pouk ua tsli sekcijah je Uez- k Delavska knjižnica t Belgradu. Belgraj-ska delavska zbornica je svojemu prosvetnemu oddelku dovolila kredit 50.000 Din za ustanovitev delavske knjižnice, ki bo pristopna vsakemu delavcu. ■k Vila Bordighera — dom za matere in vdove padlih. Italijanski kralj je podaril vilo Bordighero, v kateri je umrla njegova mati, kraljica Margerita, organizaciji mater in vdov v vojni padlih vojakov. k Preskrba časnikarjev v ItalijL Italijanski ministrski svet je odobril zakenskj načrt, glasom katerega bodo morale poslej vse uprave dnevnikov in vseh drugih periodičnih listov plačevati od vsake naročnine in vsakega oglasa po 20 centezimov v podporno blagajno časnikarjev. •k Deset dni je kratek čas in deset dinarjev majhen znesek. Teh deset dinarjev lahko povzroči, da postaneš čez deset dni bogat človek. »Pojdi, pojdi, šalobarda,« bo rekel že nejevoljni bralec, »spet dela reklamo za tisto dijaško loterijo in Fordov avto!« — »Nak, ne boš! Danes si se pa zmotil. Res je siicer, da se žrebanje dijaške loterije vrši že čez deset dni, da ena srečka stane 10 Din, :n je Fordov avto vreden 40.000 Din, toda jaz tega nisem mislil. Stvar je takale: Za 10 Din postaneš čez 10 dni bogat, če se ti jih posreči naložiti dnevno na 200 odstotne obresti. Čez deset dni bi imel namreč že 200.000 Din. Problem je seveda v tem, kje dobiti koga, ki ti bo tako visoko obrestoval. To bo pa najbrže res težje, kot zadeti glavni dobitek dijaške Loterije.« k Iz bede v smrt. V Zagrebu se je vrgel s Strcsmajerjevega šetališča 12 m globoko delavec Vid Androvič. Ostal je na mestu mrtev. Pri Androviču so našli pismo, iz katerega je razvidno, da je bil že dalje časa brez posla in da je živel z ženo in otroci v skrajni bedi. Družina je bila tudi brez stanovanja. k Žrtev hoje po železniški progi. Nevarno je hoditi po navadni železniški progi, še bolj nevarna pa je hoja po dvotirni železniški progi. Pripetilo se je namreč že večkrat tujcem in tudi že lastnim uslužbencem, da so se ognili vlaku, ki je pripeljal po enem tiru, na drugi tir, v dobri veri, da je drugi tir prost. Baš v tistem hipu pa je pridrvel vlak še po drugem tiru, ker se vlaki križajo na dvotirnih progah tudi na odprti progi, in je povozil neprevidnega ponesrečenca. Podobno se je zgodilo na železniškem tiru v bližini čuvajnice neki Mariji Domičevi, soprogi strojnega ključavničarja iz zagrebške okolice, ki je pristojna po možu v Kamnik. Žena se je hotela izogniti tovornemu vlaku in je skočila na drugi tir. V istem hipu pa je pripeljal po drugem tiru brzovlak, ki jo je pograbtil. Stroj je ženo popolnoma razpolovil. Žena zapušča dve hčerki, ena je v Ameriki, druga pa je omožena v Zagrebu. k Najdeno truplo. V soboto dne 9. januarja so našli v Rimskih toplicah nasproti tovarne podpetnikov pri izlivu Gračnice v Savinji mrtvo truplo že nad mesec dni pogrešanega sina hudojamskega paznika Povšeta iz Trnovega pri sv. Jedertu. Rajni je bil star približno 21 let. Ni znano, ali gre za umor ali samoumor. k Oglejte izložbo najmodernejših plesnih čevljev nasproti Mestnega doma. © Razstava dveh diplom, V izložbenem oknu knjigarne Tiskovne zadruge v Prešernovi ulici (blizu glavne pošte), sta razstavljeni diplomi, ki jih je dala napraviti profesorska organizacija v znale priznanja in zahvale za svoja bivša predsednika prof. dr. Žmavca in ravnatelja dr. Korana. Diplomi sta fino umetniško delo prof. Koželja. Dr. Žmavčeva diploma se nanaša na tisto dobo v zgodovini našega srednjega šolstva, ko je izdajala profesorska organizacija dostikrat z velikimi težavami prve slovenske učne knjige za višje razrede srednjih šol. Diploma nam kaže na levi Rimljana Katonovega tipa, ki ščiti slovensko knjigo pred nevarnostmi sredi trnja in ovir, na desni pa istega moža, ki jo po premaganih ovirah (Jugoslavija!) odpira mladini. Dr. Korunova diploma je veselejšega značaja: kaže nam slike naših planin in ilustracijo, nanašajočo se na Korunova leposlovna dela. © Umrl je včeraj zjutraj Karel Jamnikar, sin uslužbenca južne železnice g. K. Jamni-karja. Pogreb bo danes pop. ob pol 4. izpred dež. bolnice. © Pozor! Zveza vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica v Ljubljani, opozarja vse člane in članice, da se javijo sodišču v svrho prevedbe po novem invalidskem zakonu in to najkasneje do 17. februarja 1926. — Odbor. © Številne tatvine v Akademskem kole* giju. Dijaki v Akademskem kolegiju v jKolo-dvorski ulici št. 22 so v zadnjem času ugotovili več tatvin. Ker so mislili, da bodo sami zasačili tatu, niso teh tatvin takoj prijavili, marveč so molčali in opazovali. Toda zaman, kljub njihovi pozornosti so se tatvine nadaljevale, tako da so bili končno primorani prijaviti celo zadevo policiji. Glasom ovadbe je bilo ukradeno gosp. inženerju Stojku Globoč-niku iz odprte sobe črna salonska suknja, vredna 500 Din, Antonu Umeku dežnik, vreden 100 Din, Slavku Gorjupu milo, vredno 25 Din in Otmarju Cvirnu perilo, vredno 600 Din. Največji plen pa je napravil tat, ki ie izbira dosti in ukrade vse, kar mu pač pride pod roke, pri dijaku Bogdanu Vatovcu. Temu je odnesel namreč kar 10 bankovcev po 100 Din in osem bankovcev po 10 Din. Ta denar je last »Kluba gradbenih tehnikov«. Dosedanje preiskave niso imele še nobenega uspeha, tudi ne kljub hišni preiskavi, ki je bila odrejena takoj po ovadbi. Gotovo pa je, da mora tat, bodici domač ali tuj, razmere v akademskem kolegiju prav dobro poznati, ker drugače ne bi vedel, da ima ravno Vatovec shra-njen klubov denar. © Vlom v trafiko. Predsnočnim je vlomil še neznan vlomilec v trafiko Ivana Bizjaka na vogalu Zalokarjeve ceste in Bohoričeve ulice. Vlomil je vrata z železnim drogom. Odnesel je iz trafike več loncev masti, 4 kose dvelir-skih novcev, nekaj drobiža in precej različnih tobačnih izdelkov. Vrednost ukradenega blaga cenijo na 3500 Din. V znamenju zbo- ■ i > Maribor, 12. januarja Središče zelene Štajerske postaja centrum političnega gibanja. V Maribcr se zaletavajo avamturisti, ne izostajajo pa potapljači, ki hočejo udejstviti politično parolo: Rešiti, kar se da! Narodni socialisti so v soboto sklicali zaupno sejo svoje stranke, katere sta se med drugimi udeležila tudi gg. dr. Rostchar in dr. Politeo. V nedeljo sta sklicala javni shod in dasi je bil ta shod priporočen v mnogobarvnih listih, je bila udeležba vendar minimalna. V mali dvorani Rotovške gostilne se je nabralo jedva 90 poslušalcev, ki niso bili baš pristaši narodne socialistične stranke. In človek, poznavalec razmer, je moral že pred shodom zaslutiti njegov namen: V krizi ali poginemo, ali pa rešimo svoje 7 letno delo; mi smo na — dilci! Glavni govornik dr. Politeo je uvodoma omenjal, da cestni red: Vozi in izogiblji se na desno! — ni karakterističen samo za naše ceste in pota, ampak tudi za vso državno politiko. Dočim gredo druge države na levo, gremo mi na desno. Dva sta zakonodajna akta vlaide poslednje dobe: Zakon o tisku in poljedelskem kreditu. Prvi je pljunil svobedi mišljenja v obraz, usužnil našo notranjost in do- plačen, dočim znaša šolnina na zavodu samem za redne slušatelje 800, za izredne 300 frankov. Živinozdravniške visoke šole so v Alfor-tu, Lyonu in Toulouisei. Višja poljedelska šola za kolonije z enoletnim študijem se nahaja v Nogent-sur-Marne. Višje poljedelske šole so nadalje »Eco-les nationales d'agriculture« v Grignonu, Montpellierju in Rennesu z nekako istim na-učnim ciljem kot »Institut«; obsegajo večino učnih snovi kot to, čeprav v manjšem obsegu, zlasti kar se tiče matematike. Velika važnost se polaga posebej na praktičen pouk. Poskrbljeno je na njih tudi za interne dijake. Po dveh letih študij dobe slušatelji diplome poljedelskih inženerjev. Šolnina znaša 600 frankov. Lahko se tudi nadalje specializirajo na aplikacijskih sekcijah. V Versailtesu je narodna vrtnarska šola (ficole nationale d'horticulture) iz leta 1873., ki daje pouk v vseh panogah vrtnarstva (sadjarstvo, zeleujadarstvo, semenaretvo, ri-sarstvo itd.); šolnine ni razen za inozemce in izredne dijake (50 fr.). Nič manj važna ni k m e t i j s k o o b r t n a šola (Ecole nationale des industries agricoles) v Donaiju iz 1. 1892. Izučuje kemike in vodje za pivovarsko. sladkorno, destilarij-čko (žganja miško) stroko ter ima v svrho praktičnega izvežbanja lastne tovarne teh vrst. Šolnina znaša 500 fr. V načrtu so tudi posebni eno- ali dveletni tečaji za strokovno izobrazilo delavcev omenjenih obrik Lvna doou ua šoli ie kot nn orei naštetih od- merjena na 2 leti. Na vseh opisanih šolah se podeljujejo rednim slušateljem večje in manjše štipendije z ozironi na njih napredek in imovinske razmere. Takozvane »praktične poljedelske šole« (ficoles practiques d'agriculture) so nekake srednje šole za mladeniče med 14 (deloma 13) in 18 leti, sinove poljedelcev, ki si po dovršeni osnovni oz. meščanski .šoli žele boljše strokovnokmetijske izobrazbe in napravijo sprejemno skušnjo. Ker je vzgoja obenem splošna, pripravljajo učence izvečine tudi za vstop v zgoraj imenovane šole višje stopnje. Te šole so urejene podobno kot srednje šole sploh (internati); imajo tudi delavnice za ro-kotvorni pouk za kovaška, mizarska, pieiar-ska, sodarska dela, tako da se nauče gojenca izdelovati odnosno popravljati gotova oroaja in stroje, ki jih bodo v svojem poklicu potrebovali. Pri vsaki šoli se nahaja zemljišče, kjer se praktično vadijo v raznih kmetijskih poslih. V splošnem je pouk enakomerno razdeljen na teoretski in praktični del. Prvi obsega: francoščino. aritmetiko, geometrijo, risanje načrtov, računovodstvo, državljanski pouk, fizl-kalhe in prirodoslovne vede v zvezi s poljedelstvom, kmetijstvo samo z vsemi panogami, živinorejo in kmetijsko obrtništvo (izdelovanje vina. mošta, alkohola, olja, mlekarstvo, sirarstvo). Drugi obsega razna opravila v delavnicah in na s šolo združeni kmetiji. Ož.ji poljedelski pouk je povsod skoraj povsod isti. vendar se vsak zavod navadno še sueciaiiziru z oziroui na Dodnebie, pokraiiuo segel, da ostane svoboden izraz ljudske du?e zaprt v notranjosti in torej vlada lahko ribari naprej brez svobodne k: itike javnega mišljenja — drugi je materielno udinjal naše kmetsko ljudstvo. Govornik je v nadaljnem neusmiljen; obračunal z Radičem. Ni v zgodovini primere Radičevega skoka in povsod drugod bi bil izbrisan iz površja polit ke — pri nas? Ljudstvo je apatično. (Govornik razlaga to stran hrvatskega ljudstva iz psihološkega stališča.) V Radiču ne moremo najti celote, on e $am v sebi s svojo stranko vred kaos. Ko je bil v opoziciji, je iskal revizijo naše ustave p: i angleški Labour Party, pri ruski sovjetski vladi, torej povsod tam, kjer bilo nepotrebno. Ko je v vladi in aktivni minister o reviziji — molčil Gcvcrnik navaja uspehe. Res je, da se je zloglasni Pribičevijev terorizem vsaj omilil, da so Hrvati deležni vlade in da so vsaj deloma prenehale persekucije. Ali pri vsem tem uspehu Radičeve politike je treba gledati na sredstva. Da e RaiJič za časa Davi-dovičeve vlade malo bolj resno mislil, pa manj govoril, bi imeli že davno dobro urejeno državno upravo in bili bi na aktivni p:ti k reviziji ustave. Stranka NSS ni teoretično proti centralizmu, ker pa se je dejansko izkazalo, da je v Jugoslaviji kvaren — je proti njemu. Sliši se to utemeljenje kakor zloglasni: Post hoc, ergo propter hoc! Dr. Politeo je v na ialj-nem navajal češko nar. scc. stranko, ki je morala iti v vlado s svojimi najhujšimi nasprotniki »klerikalci«, in navajal vzroke. Pozabil pa je povedati, da je vzrok ta, ker so češki »klerikalci« pri zadnjih volitvah silno naraotli in brez njih ni narcdne vlade. Govornik je dalje poudaril ideologijo NSS, ne ca bi se je v globljim d:taknil. Cel shod je izzvenel, kakor smo že uvodoma omenili in da citiramo besede dr. Politeo samega: NSS je v strankarski, finančni in organizalorični krizi. Bodočnost pa je socialistična, pa narodna — ergo: narodni socializem! Idealist! Škoda, da ni p:znal razmer v Ljubljani, kjer so se njegovi somišljeniki udinjali za volitev v delavsko zbornico vsem drugim kot onim, ki so bližje socialnemu piogramu NSS, in škoda da ne pozna mariborske NSS in njenega popolnega mrtvila. Da ne omenjamo obupnih, pa deloma navdaševalnih besed g. Tavčara iz Ljubljane prenašircko, povemo sodbo udeležencev samih: Dr. Politeo je general brez armade, v Sloveniji pa NSS nima ne generalov, ne armade in je izgubila v danih razmerah raison d'etre. Če bo ta stranka nujna v bodočnosti po besedah dr. Politeo, prepuščamo sodbo njemu. Invalidski podružnica je imela v Gamb i-novi dvorani ob poln številni udeležbi svoj občni zbor. Staremu odboru s predsednikom g. Krepkom je bila izrečena zaupnica s pohvalo, znamenje, da je delal socialno koristno delo. G. Tome iz Ljubljane je zbranim invalidom tolmačil invalidski zakon, g. Benedik pa je pojasn*. pot, po kateri naj se obračajo invalidi na svo a oblastva. Vnovič je bil izvoljen stari odbor. Tudi radruga » rdečih« postrežčkov, 27 po Številu je imela svoj občni zbor. Ta »plavi« pa ^odo zborovali ta teden. Vest, da nas počasti g. Svetozar P: iti-" čevič, se potrjuje. Vsi se pripravljamo nanj, tudi mi ^klerikalci«. To gg. demokratom zago-Vvljamo, da bomo povsem mirni in da bomo .iolče poslušali »ideologiju« Piil ičevičevega .igosk venstva, kadar je v vladi ali hoče vanjo. Javna tajnost pa je, da naša mariborska »Orjuna« ne s mpatizira z njim in ne pravoverni demokrati z njo, kar se je zlasti poznalo na zadnjem njenem plesu radi stališča n;pram dr. Lecntiču. Bomo videli, kako bo medsebojno opravičilo na shodu. SLS gre s svojo sistematično vzgojo in delom po njej mirno svojo pot naprej, hladno presajajoč avijatiko in pustolovstvo, ki se šopi: i v zadnjih dneh — uspešno ali neuspešno — tako po našem mestu Mariboru. in krajevne razmere, ponekod na vrtnarstvo, drugod na mlekarstvo itd. Takih šol je sedaj v celoti 34. Pouk troja navadno 2—3 lea. Vzdrževalnina znaša 1300 do 1500 fr. Boljši učenci dobe od države oz. okrožij tudi ustanove. Druge vrste zavodi so zopet predvsem praktičnega značaja. Take so takozvane specialno strokov, šole (Ecoles- techni-ques specialisčes) kot mlekarska v Surgčresu (Charente-Inferieure), mlekarski in sirarski v Mamirolleu (Doubs) In Polignyju (Jura) ter košarska in pletarska šola v Fayl-Billolu (Haule-Marne). V zadnji traja študij 3 leta, v ostalih pa po 1 leto; tudi uprava je raznovrstna. Narodna ovčarna (Bergerle nationale) v Ramboniltetu, ki izhaja že iz 1. 1786., je zadnji čas slabo obiskovana. Omeniti je treba slednjič še vzorne kmetije Fermes-čcoles), ki so seveda vseskozi praktične: Imajo namen vzgojiti čim več dobrih in umnih kmetovalcev. Poslopje in zemljišče upravlja in izkorišča v svoji režiji ravnatelj, vajenci opravljajo izven pouka vsa potrebna dela in dote največ 300 frankov nagrade. Oskrbo jim daje ravnatelj, ki dobiva zato od države dnevno 2.50 fr. na učenca. Bivanje na teli zavodih traja 2—3 leta, za sprejem je predpisana starost 15 let. Vendar te vrste šole ne odgovarjajo več današnjim raz- tn ar am, kajti njih število pada od leta do leta; danes obstojata le še dve v stari obliki. (Dalj. Maribor □ Pogreba pok. st. kanonika g. Arzcnška se je udeležilo preko 1000 ljudi. Vse dni so romale množice blagopokojnika kropiti na mrtvaškem odru. Krsto je blagoslovil g. škof dr. Karlin. Sprevod od stolnice pa je vodil stolni prošt g. dr. Matek, ki se je v imenu duhovščine, ki je bila številno zbrana iz mesta in dežele, od njega na grobu poslovil. Pogreba so se specialno udeležili tudi zastopniki vlade j in mestnega magistrata. □ Odbor orlovskega odseka opozarja vse I svoje člane in starešine, da se vrši vsako sre-! do v običajnih prostorih koroška cesta 1 ob I 8 zvečer predavanje o socialnem vprašanju po 1 Aleš Ušeničnikovi knjigi »Socialna vprašanja« Novi čas zahteva, da se posebno s tem j vprašanjem pobližje seznanimo, zato želimo i polnoštevilne udeležbe. Bog živi! □ Prihod Jugoslav je. Prosve'na zveza v Mariboru priredi v petek 15. t. m. IX. pro- | svetni večer ob 8. v dvorani Zadružne gospo-j darske banke. Govori dr. Korošec: Prihod Jugoslavije. Vabljeni vsi, ki se zanimate za i rojstvo naše države ker je to predavanje prvo le vrste v Mariboru. □ Prosvetna zve^a javlja, da ima za člane svojih društev, kakor tudi za druge, ki bi I se zato zan'mali, v svoji pisarni Alekscndro-I va cesta 6-1. na razpolago kupone, ki upravi-1 čujejo do znatnega znižanja cen za gledaPške vstopnice narod. gled. v Mariboru. Vsak dobi te kupone brezplačno, veljajo pa seve samo za predstave, ki so izrecno ozn"čene »kuponi«. Vabimo, da se članstvo teh kuponov posli,ži. □ Poroke v Frančiškanski cerkvi. V z^d-nj" uneh so se poroč li: Folger Herman industrijski uradnik z gdč. Zurga Olgo, za-ebni-co; Ras Jakob, zastopnik tvrdl e Scherbaum z gdč Rudi Adelo, zasebnico; Oder Peter, trg. potnik z gdč. Petz Elizabeto, vzgojiteljico; Ser-nec Ivan medic'nec z grič. Vodopivec Elo, učiteljico: I.ubez Martin, želez. uradn'k z gdč. Job Marijo, zasebnico; Blržič Ivan, posestnik z gdč. Sega Julijnno, posesk hčerko. □ S mlonični koneort Glasbene Matije v Mariboru se vrši nepreklicno ta četrtek 14. t. m. z že objavljenim zanimivim sporedom. Naj si vsakdo nabavi svoj sedež že v predprodaji. da ne bo zvečer gnječe pred dvorano. □ Nenadna smrt. V pondeljek je umrl po kratki bolezni g. Krager Frančišek, zlatar v Vetr'n;'ski ulici. Pokojni je bil sicer Ncmcc a globoko veren in vne'i podpira'elj vseh katoliških organizacij v Mariboru. Zlasli ga bo pogrešala Vincencjeva družba med svoj;mi najvnetejšimi rodpirateljk Po' ojni je bil tudi izvrsten zlatar ter je delal za vse cerkve v Mariboru. □ Gostilna »Trst« nasproti javne bolnice se prenavlja. Kakor čuremo je ta znani loikaj, ki je nekdaj slovel, potem pa prišel ob ime, prevzela nova družba, ki je gostilno zaprla, prostore popolnoma prenovila in*bo v krakem času občinstvu odprta. i □ Likof stavbe okroine^a ura^a za zavarovanje delavcev se je vršil v soboto zvečer. Poslopje ki stoji na impozanlnem mestu ima v sprednjem delu 3 nadstropja, zadaj pa dva. Delavci so bili pogoščeni igrala je godba, ljudstvo je bilo zbrano mnogoštevilno govorniki pa so poudarjali, da je stavba zio'ana tako trdno, da jc varea pred vs-okim potresom. □ Mariborska kazn ln ca. Iz kaznilnice doznavamo, da hočejo pri nas za paznike uvesti isti red kot je v kaznilnici v Lepog'avu. t. j paznik naj bo ob 8. zvečer notri, ob 5 zjutraj pa nazaj, brez dosedfirjh nedeljskih in drugih proslosti. Organ'z..cija jeiniških paznikov je izročila poslancu dr. Ilohnjecu in lov. spomenico v kateri precizira svoje zahteve. □ Ilribalazci na Mcljskem lir bu V nedeljo ropoldne so se napo ili tri e možakarji na Meljski hrib — z vrvmi Prišli so srečno na vrh, trm natrgali par suhih vej in šli dpmov. Vsekako začetek veleturistike — vsaj v tem, da so vzbujali radovednost občin, tva. kaj da bo. □ Pijanco uklonati se nam ne zdi potrebno. Če celo trije policisti gredo nanj kot se je zadnjič zgodilo na Grajskem trgu in js celo občinstvo proti temu proteslirdo, pa še posebno ne. Saj si revež itak ne more pomog-li. □ Zopet poiar v Kamni gorici. V pondeljek v jutro je zgorelo gospocarsko poslopja g. župnika Božička. Ker so v tej grapi požrri stalni, so ljudje prepričmi, da uganja zločinska roka tu svoje orgije. □ Tobak ... tobak v Mariboru. Zopet nas pitajo z najslabšim tobakom, kar ga premore država, čeprav do Ljubljane ni ravno predaleč. Če noče tukajšnja uprava nam dajati tobaka iz ljubljanske tobačne tovarne bi bilo dobro, da sami organiziramo bojkot in s'opi-mo v direktne stike z Ljubljano. Čudno je, da trafike same ne izrečejo kake besede, ko vidijo dan za dnevom nešteto kislih obrazov in slišijo ravnotoliko pritožb! □ Odbor Župansko zvere v Mariboru. I Načelnik: dr. Josin I.eskovar, mestni žunau v Mariboru; pod načelnik: Ivo Urbas, župan, Slemen. II Odborniki (po okrajih): 1. Anton Šetinc, župan, Z »kot pri Brežicah; 2. dr. Anton Ogrizek, odvetnik in občinski svetnik v Celju; 3. Alojz Lesjnk, župan, Sv Jurij ob Taboru. 4. Ivan i Zver, župan. Vel. Polana: 5 Marko Blekač, žrpen, I Rečica oh Savinji; r>. Anton Tomnn, župan, Konji- ! ce oklica; 7. Jakob Draksler, župan. Dol pri Hrastniku; 8. Jakob irtuhec, župan. Staranovavas pri Križevcih; 9. Jakob Klemenčič, župan, Ivanjci; 10. (Ivo Urbas, župan, Slemen, Selnica ob Dravi, poi-načelnik); 11. dr. Andrej Veble. odvetnik. Maribor; 12. Jože Slabej, oM. svetilk, Maribor; 13. Ignacij Ozvulič, občinski svetnik. Maribor: 14. To- ne Poharc, župan, PeSkc pri Makolah; lo. .Tožef Paviinjek, župan, Skakovci, p Cankova; 16. Luka Oeržečnik, župan, Orlica pri Bre^nem; 17. Jurij Kugovnik, obč. odbornik, Prevalje; 18 1 rane Ranil, župan, Gajovci pri Moškanjcih; 19. Andrej Bedja-nič, župan in nar posl., Obrež pri Središču; 20. Ivan Guzej, župan. Št. Janž pri Sp Dravogradu; 21. Marlin I.empl, župan, Velenje; 22. Franjo Zli-čar, župan, Ponikva ob juž. žel.: 23. Janez Roskar, župan, Rajnkovec: 24. Anton Tržan, župan, Dolve; III. Namestniki 1. Ivan šerbec, Župan, Veliki Kamen; 2. Jožef Samec, župan, Škofjavrs ori Vcjniku; 8. Alojzij Miheltič, obč svetnik, Celje; 4. Martin Topole, župan, Marijponebicčil O Volivcem v Delavsko zbornico včla-njenim pri bralovskl skladnici na znanjel Glasovnice za volitev v Del vsko zbornico se bodo delile po čakalnicah okrožij po dveh zaupnikih II. skupine, ki sla zrprisežena, obenem bo pri delitvi tudi navzoč po en zaupni kanclist. I ; krega zaupn kov nam je bilo še javljeno, da hočejo nam nasprotni rgltatcrji takoj po razdelitvi pobrati od volivcev glasovnice, na kar naše ljudi opo-arjamo in jim zabičujemo, da naj strogo pa-.ijo na te ljudi! Igra »Očetova kletev« se igra v nedeljo clne 17. januarja cd Hrastniši.ega drama! Inega odseka v Društvenem domu. Našemu bratskemu odseku in gostom pokažimo 1 vkl njenest in se udeležimo igre v obilnem vilu! Socialna šola. Pretekli četrtek dobro skrna šela se v čelrtek dne 14. januarja 'aljuje v Drušlvenem domu. Vseh predani to okoli dvanajst. Predavanja se vrše, i. ' ' , eglošeno, vsaki četrtek cd 7—8 z v-čer. Po predavanju kratka debata. Posebno t pričakuje udeležba iz delavskih krogov. & Kdor ima vesel' o igranja, naj priglasi svoj pristop g. tdiCu-.-u Borušaku, ur. rju v Trbovljah ali pa v oteli kensumih I. del. društva v Trbovljah in na Vodah. Na novem odru v Društvenem domu se lahko vprizorijo še tako obsežne in težke igre, kakor je pokazala nad vse dobra i^ra »Martin Krpan«, ki se je ir.orrla na željo prebivr.l;tva dvakrat vprizeriii ob nal ito p lnil veliki dvorani. Take igre pa potrebujejo večjo število moči in, da zamore dram tični odsek puli ko v polni meri zadovoljiti, hoče ojačlti članslvo čn pritegniti v svoj delokrog n^ve idealne in požrtvovalne igralce. Tudi moški pevski zbor, ki je moral radi zidanja Doma prel inili svoje pevske vaje sklicuje v čelrtek 14. januarja zvečer ob 6 svoj prvi sestanek, da se degovore o nadaljnjem delu. Tudi pevski zbor sprejema nove čkne pevce. £ Obes I se je v Caterskem obč nski siromak B » o Jože 66 let star. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znrno. V jami jo po.lsulo rudarja Čebina J., zaposlenega na v.hodnem okrožju. Sicer so ga po velikem trudu odkop li irra pa težke rane na glavi in rebra polomljena. Njegovo življenje je v epasnesti. t/. Oibvska akalemija. Trboveljski Orel piVredi v Hrastniku erlovs o akademijo v nedeljo dne 17. januarja t. 1. v dvorani g. Al. Lrgarja. Začetek ob 4 popoldne. Vseh točk bo 14. Velezanimive bodo simbolične vaje čl nov in člrnic »Oj Doberdob« in proi vajrnje simbolen h vaj »Gor čez i:r.rc« cd članic. Ker v Hrastniku k j takega še ni lilo v.deli, je ~a to akademijo veliko zanir^nje. ©Burja. Po toplih in ol lačnih dnevih se je včeraj nebo zjasnilo in močna kraška burja je rap bala po našem mestu. Razume se da je v^dign la mnogo prahu... Solnce se je cel dan prijazno smekljrlo čez ušesa se zavijaječim Ljul lj-nl; n m. 2e odloženi kožuhi so skrlno zavijali cel dan naše meščane. Preli večeru se je nižala temperatura na — 12° C cd včeraj-šnih — C in tako primorala marsikoga, da je v naglici poiskal še kožuhr.ste rokavice in j h cbk ol preko vsakdanjih. Tudi s sinečno promenado nč imela burja prevelikega ozira, kmalu je pcmeila z njo ter jo ra gnala na vso strani... V dobro zakurjene domove so se zatekli pred hudo l ur jo Liul ljanH-ni proti večeru, kjer so srerni prebili večer v veselem družinskem krtgu. Dama katera je puskla r.li po-nb'la boe na otvoritvi Društvenega doma, j.h dobi pni oskrbniku doma. Tiretemurj- o Cogojica. Prijazno in prisrčno slav'c jc praznovalo domače fantovsko društvo na dan sv. Treh kraljev. Ustanovili so si katoliški društveni dom iz nič. Prvi druitveni dom v Prekmurju, in sedaj je bila njegova prisr-ina in skromna otvoritev. Se ne popolnoma izvršen stoji ob vznožju mogočne Plečnikove ccr-i kve, ki je še istotako v bogatem gradbenem ogrodju, da vse skupaj tem lepše harmonira Fantje so si postavili dom v času, ko sc gradi i ogromna monumcntalna cerkev. Ustvarili so ! si ga v času največjih žrtev in v velikem pomanjkanju vseh sredstev z delom svojih rok in z iziediio požrtvovalno voljo. In prijazna Bogojina jc videla moč dela in moč volje svoje mladine in ji je prisko ila na pomoč. Staro in mlado, vse ie bilo pri delu. In sedai — dom jc otvorjen in Bogojina se je vzrado-sHla. Plaiilo za trud je tiho notranje veselje. Ko bi mogli, bi storili še več, a tudi ta skromni dom se.bo razvijal in rastel Bogojini v veselje in ponos. politika A Kaj pomeni to? Da gre Radičeva stranka v fin «.l-nem odboru pri davljenju tudi so-eialnovažnih proračunskih postavk z radikali čez drn in slrn, je razumljivo vsaj iz razloga, da morajo biti radlčevci hvaležni radikalom, ker so jim spustili Radiča in vodstvo iz zaporov. Da pa Pucelj niil ne trene z očesom, ko se za cesie, mostove, zgradbe v Sloveniji odklanjajo vse vsole, pa je druga stvar. Puclja nihče ni silil v lo vlado, on je šel sam prostovoljno služiti Pašiču in Radiču. Tudi nezaslišano zaposlavljanje Slovenije v proračunu ne more tega človeka spravili na pravo pot. Izgleda, da je tudi nekdaj rdeči Albin popolnoma pozabil na svojo preteklost, ker mirno prenaša kako njegov šef glasuje za črtanje najvažnejših socialnih ustanov v Sloveniji. Albin je v Pucljevi družbi pozabil na avtonomijo, federacijo, republiko in socialnost, t Put elj v Radičevi in Pašlčevi družbi na celo Slovenijo. Koliko pač upliva na nekatere ljudi imaginarna predslava, da se »udeležujejo vlade«, četudi se vlada proli lasiceinu narodu. A 1» Žerjavovcga tabora. Hude dni preživlja sedaj SDS. Kakor znano, je bila najtrdnejša njena opora doslej UJU, v kateri so imeli edino besedo gg. Jelene, Dimnik, Fegie in Dostal. Med učiteljstvom je že dolgo vrelo proti tem eksponentom Žerjav-Pestotnikovega režima, \endar je strah pred persekucijami preprečeval obračun. Zdaj pa ko je la režim pokopan in strah izginil, je izbruhnila kriza. Na nedeljskem zborovanju UJU so dobili dosedanji kolovodje nezaupnico, kaiere posledica je odstop gg. Jelenca, Fegio.a in Doslala. Ostal je za enkrat še g. Dimnik ki mu pa baje tudi že zelo gori pod nogami Za UJU bo le dobro, če se olrese ljudi, ki so lo stanovsko organizacijo popolnoma udinjali fKjlitičnim interesom SDS. t Neizprosni Pribičevič. Koliko si Pribi-Cevič prizadeva, da bii mogel kako zle ti v vlado RR, se je pol azslo zlasti v znani seji finančnega odbora, ko je opo icija demonstrativno zapustila sejo. VI-.da tedaj ni imela kvo-ruma, a da ji ga omogoči, je estal v dvorani samestojnil demokrat Svelislav Pop jvlč. V svojem bor l'astičnem vabilu na Pribičevičev shod pa slavi •T .tre« Pribičeviča kot moža »nei/.-orosnost' £ Radič in Split. Na proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva v Spi tu je imel pribi tudi. g. Stjepan Radič. Ker pa so pripravljali TrumbiJevi pristaši proti n emu velike demonstracije. je svoj otisk v zadnjem trenutku odpovedal, češ c'a je bolan. To je potem v Splitu" napravilo veliko zmešnjav v slavnostnem razporedu. Med drugim je morala odpusti tudi velka pojed na, ra katero se je tila občina angažirala s 45.000 dinarji, in ki jo je bilo treba vseeno plač ti. Zaradi lega je prišlo v občinskem sv&iu do hudega spopada med radikali in radičeva. Vseh deset radikalov je sklenilo, da izstop jo iz občinskega odbora. Nato je načelnik občine radičevec Kegner dal velikemu župrnu svojo ostavko in z njim še en radičevec. Zdaj bo baje rapuščen občinski odbor in postavljen komlsariat. — Majhni vzroki, velike posledice. S£3 so. Novi odborniki so; Grašič Franc, Mikuž Valentin, Macarol Josip, Gole Josip, Likar Klotilda, Benigar Vilma in od starega odbora še Mihelič Viktor. - Pregledovalca računov: Michler Ivan in Celnar Ana. Za pravice slovenskih c b on. Na zborih Zupanr.ke zveze v Mariboru 6. t. m. in V Celju 10. t. m, so se sprejele sledeče resolucije: t. Skrb za občinske ceste in mostove spada v lastni delokrog občine (§ 24. točka 3. obč. reda). Stroške za to krije občina z lastnimi davki (§ 69) ali pa z ročnim delom in pri-prego (§ 77). Zato odločno odklanjamo uvedbo kuluka. Protestiramo tudi proti vsem predpripravam za uvedbo kuluka, osobito proti zahtevi izkazov o davčnih zavezancih, ki županom povzročajo samo mnego dela in truda. Ta zahteva je tem mani utemeljena, ker imamo državne davčne urade, ki majo točen pregled vseh davkoplačevalcev. 2. Županska zveza protestiije proti navadi, da sc obč. uradi uporabljajo kot dosta-vitelji za razno oblastne odlo-ke. Tako postopanje povzroča županom neprimerno mnogo truda in stroškov, ki so tem manj potrebni, ker im^mo za to državne poštne urade. V Ct'ju so bile sprejete resolucije, predlagane cd g. Burnika, glede dopisovanja v srbščini, občinskih grbov, reverzov za tajne vojaške akte itd., ki jih še objavimo. Kulturni pregleel V Begunjah pri Cerknici je imel 8. t. m. poslanec Sernec zelo lepo obiskan shod. Poročal je o političnem položaju. Ob kcncu so zlo-rovalci izrekli raupn/co Jugoslovansken.il klubu. Presvetlemu g- škofu so i rekli svojo uda-nost in zahvalo za neustrašen nastop v kulturnem boju. Bsaiifiksdla Martina Slomška, Lavantinski k ne 7-0 škof dr. Andrej Karlin Je strril že potrebne korake v Uimu /.a beati-fikaoljo A. M. Slomška. V kratke n se bo sest vila komis ja. Belgrajski nuncij Pellegri-netti ki je bil med vojno kurat slovenskih vojnih vjeinikcv v Italiji in se jc ob tej priliki naučil slovens' ega jezika in se že tedaj soznan 1 s Slomškovimi deli ter njegovo osebo, osebno stvar zelo podpira in se bo kmalu začel formalni proces za preglaštnje vel.kegn Slomška blaženim. ^a učitelfstvo Kakršno delo, takšno plačilo. V nedeljo jc imelo UJU poverjeništvo Ljubljana širšo sejo. Na seji pa je bil tak vihar, da je poverjenika Jelenca odnesel. Ko so mu predsedniki okraj, učiteljskih društev izrekli nezaupnico, je pobral svoja šila in kopita, pa odšel. Za učiteljstvo je to vesel pojav. Po vsej Sloveniji se raduje učiteljstvo tega dogodka in si obeta lepših stanovskih razmer. V soboto pa je imelo okraj. učit. društvo za ljubljansko okolico svoje zborovanje. Kakor nam poročajo, je bilo tudi na tem zborovanju zelo živahno. To dokazuje že to, da so izvzeraši enega starega odbornika izvolili vse nnv«>. V boj so šli opo/icionalci z geslom: ; » r »litiko iz stanovskih društevl Uspeli Pismo sz Vestfalise. Velika brezposelnost. — Požrtvovalni trud g. svetnik* Kalana. — Prvi slovcn~ki orlovski prapor v Nemčiji. — Napredek našega lista, — Pohvala slovenskemu narodu. Naš veliki prijatelj, gosocd vikar Tensun-dern, je posla! g. knezeškofu dr. Jegliču sledeče pismo: Prevzvišsni gospodi Ob novem letu mi je prijetna dolžnost, prevzvišenemu gespedu v imenu Vestfalskih Slovencev poslati najprisrčnejše čestitke. Preteklo leto ni bilo v gospodarskem ozi-ru za Vestfalske Slovence prav dobro. Tudi med Slovenci je veliko brezposlenih. Najbolj žalostno pa je, da ne dobijo državne podpore za brezposelne (Erwerbslcsenunterstutzung), ker še ni sklenila Jugoslavija dotične pegodbe z Nemčijo. Samo ccrkvena karilativna društva podpirajo uboge Slovence, Tudi nekateri narodni Nemci zdaj še bolj grdo kakor prej gledajo na inozerr.ee, ker Nemcem vzamejo delo. Pomislijo pa ne, da so jih Nemci S cm i prosiM, da naj pridejo v Nemčijo, delajo in sc trudijo ter plačujejo davke za Nemč jo. Res je, Slovenci zelo trpijo, v domovini in v tujini. Velikokrat pravim Slovencem: »Bog posebno ljubi slovenski narod, ker mora toliko trpeti.« V verskem cziru pa je sveto leto prineslo vestfa1skim Slovencem veliko božjih milosti, zlasti preč. g. K a i a n je z največjo požrtvovalnostjo kljub svoji siarosti pastoriral svoje rojnke po vseh farah. Seveda duhovni svetnik ni zadovoljen s svojim uspehom. On jc mislil in upal, da bo na enkrat izoreobrnil vse brez izjeme. Jaz pa in vsi dobri Slovenci smo mu zelo hvaležni in odkritosrčno pripornamo njegove velike uscelic. V Gladbecku se je tudi prav uspešno vršil sveti misijon od 2. do 8. decembra. Zlasti v društvenem življenju smo napredovali. Prvi orlovski prapor smo blagoslovih, nova društva so se ustanovila iii društveno življenje jc bilo solešno prav živahno. Na dobro organizacijo je veliko vplival »Naš zvon«, ki ima čez 160) naročnikov. Meni sc zdi, da se starši sedaj boli zanimajo pri vzgoji svojih otrok za slovenščino. Prcč. g. Kalan vedno misli, da je tukaj v verskem oziru vse prav izvrstno in v Sloveniji včasih bolj pomanjkljivo. Jaz pa sem popolnoma drugega mnenja. Kdo ima prav? Versko življenje v eni deželi se da težko primerjati 7. verskim življenjem v drugi deželi in vsak narod se mora po svojem razvijati in se po svojem duševno povzdigovati. Na vsak način pa ima slovenski narod ve'iko debrih lastnosti: jc katoliški narod, ki ima globoko vero in ginljivo Marijino češčenje, je narod, ki pospešuje vsakovrstne kulturne napredke, je narod, ki je zdrav in krepak, je narod, ki jc veselega in prijaznega značaja. Bog živi Slovence! Letos bo 5 let, ko so presvetli gospod nas vestfalske Slovcncc obiskali. Ali bodo Prevzvlšcni tudi letos z nami romali v Keve-laer, kakor so nam obljubili pred 5 leti? Kakor sem slišal, bodo Prevzvišeni šli v Chicogo k evharističnemu kongresu. Mogoče, da bo ob tej priliki — pred ali po Chicago — tudi romanje v Kcvelacr. Ali bo kaj upanja za veliko udeležbo radi gospodarskili razmer, o tem bom pravočasno poročal. Božji blagoslov za novo leto in slovenske pozdrave! Z največjo udanostjo udani Vam Tensundcm, vikar. eksplozija v itXl?j7 Rfm. 12. jan. (Izv.) V Polverarl pri Forari je eksplodiralo v neki hiši več dinannlipii i> Loti ki so jih Ime'! i riprnvljr -° . t Udi lov. Hiša se je porušila, i. osebe so bile ubile. Profesor Storlcin. Drama v štirih dejanjih. Spisal Leonid Andiejev. Poslovenil I. Vidmar. Režiser M. Skrbinšek. Ne bi mogel v tem trenutku povedati, ali je Cehov sam dejal ali je Merežkovski o njem napisal, da je življenje ruskega inteligenta neprestana tragedija. Ta trditev velja v polni meri tudi za ljudi, ki jih razkriva Leonid Andrejev v svojih dramah, le da je ta tragika, čeprav preveč miselno zajeta, vendar še vse bolj ruska, pa tudi še vse globlje človeška. Naš oder po^.na Dneve našega življenja, Anfiso (dvakrat: po ruski družbi Muratova ln po domačih igralcih), J e k a t e -rino Ivanovno (po Hudožestvenikih), iz lanskega leta Misel in letos Profesorja Sto-riclna. Vrsta nesrečnih izbrancev je to, ki usta-jajo in se tore za novega človeka in spet žalostno padajo radi svoje lastne nesposobnosti ali radi nezdrave znanosti in neprekvašenosti sveta. Obupno je njihovo življenje in vendar v vsi nesreči tako pravo, da bi ga ne bilo megoče nikjer popraviti. Strašna pot za vsakogar, ki mora iti samo skozi pesti resnične vsakdanjosti, brezsrčne in brezvestne. V profesorju Storicinu je tragika misleca, reformatorja zelo živa, tako da literarne ali borbene poteze stoje precej v ozadju in se nam odkriva sama drama, drama duševno lepega človeka, bridka rcsnica, da tisti, ki lepoto uslvarja in živi samo za druge, navadno ža-lcstno umira v bresrenosti in krutosti svoje okol ce. Storicina uniči družina, pravzaprav žena sama. Storicin je blag človek, razmišljuje samo o lepem in dobrem življenju in te misli presaja tudi v svoje slušatelje, ima krog častilcev — a njegova lastna druž.na je najbolj daleč cd takega lepega življenja. »Ra-jasnite mi to uganko mojega življenja: zakaj je okoli mene tako malo lepote? Nada jam se, verujem, da je kdo izmed moj h poslušalcev, ki ga nisem nikdar videl od blizu ednesel s seboj moj testament o lepem življenju in da je zasadil cel vrt lepote, toda zakaj je pa okrog mene taka arabska puščava? Ali mi je usojeno le iskati in govoriti, in uporabljati pa morajo drugi?« Storicin si je v svojem delu preutrudil srce — njegovo življenje je na tehtnici. Na katero stran ga potegne v življenje ali v smrt? Ali ga more rešiti prij telj zdravnik Telemahov, ali bi ga mogel obvarovati ženin brat dobrosrčni zadro-gar Modest Petrovič, i-gnanec iz življenja — oli bi ga pritegnila mladost in lepota knežne Ljudmile Pavkvne, učenke, ki se ga je oklenila? Edino tu bi bila rešitev, ko bi se Storicin v hipu, ko prizna svojo ljubezen, te ljubezni takoj ne cd po vedri radi lepote, ki mu je žrtvovanje. »Kadar se omožiie da, da omožite, tedaj v imenu tistega človeka, ki vas bo ljubil, v imenu svoje ljul ezni, vsega svejega življenja vam govorim: ohranite (lepoto) nestrohljivo. Pon nite da le brez trohnobe ženske rode Boga — Besedo, drugače pa rode samo otroke.« Ne Telemahov, ne knežna ne moreta nič izpre-menili, ker bre/srčnost in moralna pohalije-nest gresla svojo pot in ker so tudi v Storicinu le — človeški zakoni. Useda iztegne krvni kom krempl je in začno sekati po njem. Iz revščine se začno odpirali žen ni grehi, zlasti grozi sramota radi poneverbe javnega denarja — Storicin se začne opotekali. Tedaj ga opsuje Savič, hišni prijatelj pcdli materialist, ženin ljubovnik in njen tiran in ga uči njega, profesorja, filozofa in pedagoga dostojnosti proti ženski, tedaj klone v svojem človečanstvu tudi sam Storicin. G1 >-boko klone, ni'ko, strašno. V obupni pijanosti se mu zasveti, da njegov mlajši pokvarjeni s n Sergej, ni njegov, temveč Savičev, vidi propast svoje družine še glcblje. Ni več poti nazaj ne naprej. Rešnik je bolno srce, ki se točno oglasi in usmiljeno izravna, kar se ne da drugače izravnati. Zadnje dejanje so samo še obračuni Storicin zbeži iz svoue hiše in umira pri prijatelju Telemahovu, ob svojem sinu Volodju ob Pavloviču, ob knežni — a pred njim mora na ni svet Savič. Pred vrati ga oklofuta Volodja in ustreli — Telemahov pomaga. Laže bi bilo govoriti o osebah, miselnih zastopnikih teh dogodkov, kakor podati zadovoljivo vsebino. Kljub zunanji preprostosti je namreč ta drama miselno tako prevezana, da se črte dogedkov izgubljajo bolj v pisateljevo gledanje na svet kot neposredno življenje. Dvoje svetov imamo, ki sicer nista tako izključno ločena. Ne smemo trditi, da bi bila ta ostra ločitev tendenčna. Na eni strani je Storicin, bolestno tenkočuten univerzitetni pedagog, sanjar o drugačnem, plemenitejšem človeku, poleg njega Telemahov, dobrosrčni, a trdoskori zdravnik in realist v dobrem pomenu, dalje Modest Petrovič, ki je nesrečno segel po življenju in ga je udarilo, da je danes mehak kot testo in se ne upa niti slabe nov.ee poved ti, končno mlada knežna Ljudmila Pav lovna, ki so jo Storicinovi nauki prevzeli, ljubi v Storicinu predvsem lepega moža in hoče z njim živeti, spominjajoča se besed: »Kadar bo Vaše življenje tako lepo kot Vaš obraz, pridite k meni.« Od le mlade žene, ki v svoji precejšnji prpolnosti vendarle ostane ženska, je pot na dru^o stran, k osebam Storieinove protligre. Tu je prva njegova žena Jelena Petrovna; ta meža nikoli ni mogla razumeti. Kot žena ie zanj preslabotna, zato je za ženo učenjaka nemogoča. Zalo živi po zahtevah svoje narave in pada in se pogreza — in kot ni bila zmožna razumeti njegovih vzgojnih naukov, ne more nazaj k njemu, in se vedno tesneje oklepa Saviča, čeprav je njen tiran. Zato se živa tragika učenjaka odpre šele v očitkih ženinih, kjer bi Storicin moral videti, da sta oče n učenjak dve nalogi, ki sta obe skupaj preveč za enega samega človeka. Tehnika dran:e enakomerno deli senco in luč. Mrakotno občutje v začetku, nato j sen razgovor, jn na njegovem vrhu že udari nov neprijeten zvok. Pri drugem dejanju, ki je sama sreča in solnce, sega z ozadja ženina krivda, ki jo nosi Modest Petrovič, in ko se vrne Storicin 7. rožami v rokah in ko se je odpovedat ljube: ni, ki jo je videl v knežni, meneč da je že više v svoji življenski popolnosti — udari v tretjem dejanju uro,'a domače gnilobe s tako silo. da pomandra tudi njega kot človeka. Gospod Skrbinšek, ki je dramo reži ra, je imel težko nalogo, to močno teoretično j filozof.jo postavili otipljivo živo pred nas, tako da slepijo vse prteze v ozadje in se razgrnejo pred nami ljudje. Režiser mora poleg tega oživiti vse tisto obeležje, ki daje drami poseben ton. Bolj se mu je posrečila zgodba kot občut je, ki s in o ga splošno pogrešali. Do tu naše gledališče \ splošnem še nI prišlo. Zato je bilo zlasti II. dejanje, kjer bi moralo solnca in živega veselja do življenja — samo moreča teža zdihujo vga Mcdesta Petroviča in Storicina, Precej Iona je dalj kljub nepopolni sceni v IV. dejanju. Is le težave, ki jih ima drama sama, smo opa/ili na igralcih. Najtežjo Sloricinovo partijo je opravil g. Leva r. Po svoje, to se pravi s plemenito postavo in plastiko, ki se ne vsiljuje, kaže umevanje teksta, p polnoma se vendar še ne izgubi vanj; je dober teatralik, ki bi mu v afektu beseda rada ušla navzgor. Zato je največja njegova zasluga, da se uspešno kroti. Storicin je med njegovimi dobrimi vlogami boljša sivar.tev viš^e vrste. Na njegovi višini je ga. Š a r i č e v a kot Ljudmila Pavlovna, ki je tekom kesnejših vprizoritev popolnoma izoblikovala svoje razmerje do Storicina. Tako smo jo spet mogli videti lam, kjer je doma, ker ne sme misliti, da je njena igra n. pr. v Pegici uspeh. Jaz jo čutim kot globoko spozabo kot nepotrebno in malo častno uhajanje v tuj patent. Najb. ljša pc-stava vse drame je Jelena Petrovna. Ga. Rogozova se je zelo potrudila a težki nalegi je bila samo pol kos. Premalo je mogla v čustvovanje slabotne ženske, ki je L ljub ljubezni neusmiljena do samega zločina, je v vsej pasivnosti dovolj aktivna za nesrečo. G. S k r b i 11 š e k s Telemahovom v prvem delu igre pcd.aja dober iip, ki je vendar v svoji dobrodušnosti preoster in preveč godrnjav. v zadnjem dejanju mu mera stalno uhaja tako, da nazadnje vedno ostane samo g. Skrbinšek brez Andrejeva. G. Lipah skuša z Modesioii! Petrovičem ustvariti kolikor mogoče poprlno podobo ruske mehkote. Obilo studijo in samo /.atajo kaže v tej podobi, ki se mu ie priznalno posrečila. Je najtežji tip, ki ga srečam v igri. Paviča igra g. Cesar, ki uspešno prestopa v vloge značajev. Njegov Savič je še trši kot bi moral biti, a igra ga zadovoljivo. Manikin g. Jermana in Sergej g. S n. n c i 11 a sta slabša v maski kot v igri, Sergej skoro nemogoč, Volodja g. Jana je prijelna, vendar še mlada stvaritev. Njegov govor kaže še veliko naučenosti in je monoton. Uprizoritev te igre je hvalevredno dejanje, čeprav jo je krilil a. ki išče epravičb za neslanosti in neumnosti skušala odklanjati. Fr. K. Naše prireditve Izobraževalno društvo Šmarlin pri Kranjn jfc gostovalo.v Kranju dne 9. in 10. t. m. z i\s lepo in jedrnato igro »Dela vrtnica«. Igralci, kakor tudi igrrlke so svoje vloge zborno pogodili. Vsa čast! Enako nas je presenetil mladi zbor tamburašev, katerega zelo spretno vodi g. Fr. Kovač i č, tanikajš-i nji organist. Igralci in tamburaši so želi splošno i priznanje. Raka pri Krškem. Na novega leta dan smo i imeli skioptično predavanje. G. kaplan Tomr.zin iz \ Cerke'.j je govorii o zanimivostih s.arcga in seda-| njega Egipta. Na koncu pa nam je pokazal s slika-1 mi še ves razvoj zrakoplova. Predavanje je bilo ' zanimivo za vsakega. Udeh žilo se ga je nad 400 ljudi kar priča, da so taka predavanja zelo dobrodošla. G. predavatelju in njegovemu asistentu srčna zahvala! Jesenice V nedeljp dne 17. t. m. bo na Jesenicah v Delavskem domu na Savi sbod krščan^ko-socialnega delavstva. Govori nositelj lis e ur< dnik Franc Terseglav. Vsi ki se zavedale važnosti volitev v Delavsko zbornico na shod. Prva ponovitev stmforifne pesnitve »,n soli, mešani zbol in orkester se ponovi v petek 15. t. m. ob 20. uri zvečer v veliki dvorani hotela - Uni n^. Ker se to delo pozneje ne bo več izvajalo, a zas nži vse naše zanimanje, saj je eno največjih del slovanske literature, opozarjamo vse. ki se zanimajo za resno kcncer no glasbo, na ta koncert Predpro-daja v Matični knjigarni. Knjige in re^f/e Dve vnini hrvatski knjigi. Kdor se hoče temeljito in na prijeten način seznanit) z novejšim in najnovejšim hivatskim pripovedništvom, mu toplo pr |. rotam 270 strani (velike osmerke) (.bsegajočo knj'<;o dr. Milana Ogrizoviča Hrvatski p r i p o-v j e ■ I a č i, izšlo ravnokar (Iflum že v četrti izdali, ki jo je ofkibel prof. dr. Ivan I - h Knjiga govori o 25 hrvatskih pripovednikih, od Avgusta - noe in Jos. Evz. Tomiea pa do najnovejših: pri isakem je najprej precej obširna biografija (veči-i ■ um s sliko), nato označba sloga, končno posebno I- <> ?glod prozo dotiSnega pisatelja. Knjiga je tako : nimiva, im cerkev preuredita v ogromen vojni osarij, v katerem naj bi se spravile kosti 60.000 v svetovni vojni tamkaj padlih vojakov. Osarij bi obsegal 1550 m2. Odlikovani vojaki in slavni poveljniki clobe posebna, častna mesta. Poseben del osa-rija bi obsegal kosti padlih sovražnikov. Načrt za osarij je že izdelal arhitekt inž. Silv. Barich. Osarij bi izročil v varstvo »Marije Okopniške« — »Madonna della Trincea«, kip, ki ga je z neveščimi rokami sicer, začasa vojne izklesal italijanski vojak, in ki so ga potem ital. vojaki visoko častili. — Po tem načrtu naj tedaj kostanjeviški samostan, ki je prenehal služiti živim, preide v službo mrtvih. VESOLJNI ZBOR PRAVOSLAVNE CERKVE. O pravoslavnih Binkoštih, 20. jun. se bo pričel vesoljni zbor pravoslavne cerkve na sveti gori Atosu, Zboru se splošno pripisuje izreden pomen, kajti bo sklepal o važnih za devah. Temeljno vprašanje tvori pregled ka-noničnega prava. Njegove določbe se bodo spravile v sklad s sedanjim stanjem pravoslavne cerkve. Na to se bo pretresalo vprašanje n zedinjenju vseh krščanskih cerkva. Na zboru bodo menda nastopili tudi zastopniki nepravoslavnih kristjanov. Pričakuje se, da bo končno odpravljeao sedanje razkol-niško stanje bolgarske cerkve (ki je bila izobčena i. 1872). Tozadevna predhodna pogajanja so se že pričela. Do sedaj so naznanili svoj prihod sledeči itriarlii: antiohijski, aleksandrijski, jeruza- Nadvojvoda Otto, sin pokojnega avstrijskega cesarja Karola, ki bi ga pristaši habsburške dinastije v pripravnem trenutku radi proglasili za kralja Ogrske. lemski, srbski, romunski in nekdanja ekumen-ska patriarha Meletij oz. Konstantin. Število vseh udeležencev zbora (s pravico glasovanja) presega 500, v celem pa bo gotovo navzočih več tisoč oseb. Žalibog dosedaj še ni znano, aln se bodo udeležili zbora zastopniki ruske pravoslavne cerkve. Duhovniki begunci pričakujejo odločitve metropolita Petra, sedanjega varuha patriarhovega prestola. Sovjetska vlada menda ni posebno naklonjena misli o potovanju voditeljev moskovske staropravoslavne duhovščine (»tihonovcev«) v inozemstvo. NAJDENI OSTANKI DEKABRISTIČNIH REVOLUCIONARJEV. Petrograjska ruska akademija znanosti je imela, posebno svečano sejo o priliki stoletnice revolucije dne 26. oziroma po pravoslavnem koledarju, 14. decembra 1825. Akademija je natisnila tudi zgodovinski zbornik z neobjavljenimi prispevki onih dekabristov, katerih imena se nahajajo v ruski literarni zgodovini (romanopisca A. Bestuževa-Marlinskega in pesnikov Odojevskega, Rajevskega, Riilejeva). Sovjetskim oblastem se je tudi posrečilo najti kraj, na katerem je bila pokopana 1. 1826. petorica voditeljev revolucionarjev. Neki 7p let stari upokojeni paznik petropavlovske trdnjave je zvedel skrivnost od svojega očeta, k£ je bil paznik istotam. Obešeni dekabristi so bili zakopani na malem nevskem otoku, medtem ko se je vršilo vse dosedanje neuspelo raziskovanje na velikem otoku Golodaju. Treba je bilo posekati povrh grobov zasajene smreke in takrat so se našli med koreninami ostanki razpadlih krst. Zgodovinar P. Ščogolev, poznavalec dekabristovske dobe, je odločno potrdil pristnost kraja pogreba. Smatra, da utegnejo biti veliki gumbi iz biserne matice obenem z dolgimi plavimi kodri na prepereli lobanji ostanki Hileieva, ki je bil edini civilist med obešenci. Zlate težke epolete pa so nedvomno lastnina Pestelja, ki je bil edini polkovnik med obešenimi častniki. Spomladi bodo pokopali te ostanke na trgu pred Zimsko palačo in bodo postavili spomenik. Na ta način bodo končno dostojno počaščeni krvavi dogodki, kateri maloda niso prekinili vladanje carske hiše Ro manovih že pred 100 leti. PUŠČAVA KARA-KUM. 20. decembra, pred Božičem, se je povrnil v Petrograd profesor S. Ščerbakov kot prvi Evropejec, ki je prišel v Kara-Kumsko puščavo. Potovalci so odšli iz turkestanske oaze Geok-Tepe v prepričanju, da bodo srečali le neobljudeno peščeno ravan, saj niso kazali njihovi zemljevidi nobene naselbine. V resnici pa je bila dozdevna puščava polna step, po katerih potujejo številne karavane velblodov. V daljavi 60 km od Geok-Tepe proti severu so se pričele številne obljudene oaze. Maloštevilni, Turkmenom sorodni rodovi pasejo tu velblode, ovce in koze. Posamezne naselbine štejejo kvečjemu 15—20 šotorov. Domačini so ohranili vse starinske šege. 250 km daleč od Geok-Tepe je našel profesor Ščerbakov bogata, milijarde vredna ležišča žvepla. Tukaj so menda kopali žveplo pred tisoč leti pod kitajsko-turkestanskima vladarji, sedaj pa so zapadli ti naravni zakladi pozabljenju. Prebivalci oar prav dobro poznajo posamezne stepe, ki vodijo po puščavi in so napeljane med grmovjem, katero držii skupaj pesek puščave. To je dokaz prastarega izročila, zato pa so bili prebivalci oaz naravnost prestrašeni po karavani prof, Ščerbakova. Ti rodovi živijo popolnoma v srednjem veku. Več sto let niso videli nobenega tujca. Celo živina ob vodnjaku se je splašila in odšla z zamolklim mukanjem, če je prišel blizu kak Rus, ker ni vajena belih obrazov. Ne pozabite, da bo 25. januarja t. 1. v vseh prostorih Na rodnega doma jubilejni V. TRADICIONALNI TATJANIN VEČER Zveze ruskih akademikov. KONCERT. ELITNA ZABAVA. Gošpodlarsiv.o Poštne hranilnice. Koncem minolega leta je izšlo v Belgradu (tiskarna Dj. Jakšič) zanimivo slrokrtvno delo; »Poštne hrani'n!ce«. Knjigo, ki obsega 93 Strani, j« spisal centralni tajnik jugoslovanske pcštne . hran laice v Belgradu Dragosjav P. Mi h a jI o vič, a predgovor ji je napisal dr. Gojka Niketič. Razdeljena je knjiga v šest poglavij. V pcglavjlh od I—V., ki zavzemajo skoraj dve tretjini knj;ge, podaja pisatelj zgodovino o poslanku in razvoju pošine hranilnice. Domovina te usknove je bila Anglja, a seme, iz katerega je vzklila in se razrasla v mogočno drevo, ki razteza dtnes svoje korenine preko vse zemeljske oble, je bilo prav* cato gorčično zrnce: majhne dobrodelne hranilnice, ki sta jih kcncem 18. stoletja snovala po Angleškem J. Smith in P. Wakefield. Pregled je razdeljen sledeče: Razvoj hrari'nic v Angliji; Angleška pcšlna hranilnica; Važnost in potreba pošlne hranilnice; poštno-hraniini promet; pcšlno-čekovni in virmanski promet; Organizacija pcšlno-hranine, pošino-čekovne in virmanske službe; Mednarodna pešino-vir-manska in peštno-hranilna slu"ba. Šesto poglavje je še-le pesvečeno »Pcšini hranilnici kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« in obsega 29 strani. Dodan je »Silsek poštnih hr anilnic, poštno-čekovnih in virmanskih zavodov. V poglavju o jugoslovanski peš.ni hranilnici podaja pisatelj dosti pedroben pregled o razvoju tega važnega državnega narodnogospodarskega zavoda. Podatki, ki jih najdemo tu, so prav pesetno zanimivi za nas Slovence, saj dokazujejo, da je Slovenija tudi tej važni ustanovi hrbtenica in zaostaja za njo celo Hrvatska z Zagrebom, da o Srbiji niti ne govorimo. Poš.na hranilnica v Jugoslaviji ima svoj zakoniti temelj v »Zakonu o poštno hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev« z dne 5. aprila 1922 in v »Pravilniku o delokrogu in ustroju poštne hranilnice« z dne 20. oktobra 1922. Centrala v Be'grarlu je začela poslovati 1. oktobra 1923 in takoj nato se jc začelo s preosnovo ostalih peštnohraninih zavodov (v Ljublj ani, Z: grebu in Sarajevu) v pravcu centralizacije; danes tvorijo Ljubljana, Zagreb in Sarajevo le podružnice belgrajske centralo. Kako prijPna je ta centralizacija, ki bi, če bi že moralo bili, spadala po dejanskem položaju v Ljubljano, nam povedo sledeče uradne številke Imeli so v Jugoslaviji odprtih čekovnih Iričunovi. < < < < M Od 1. januarja 1924 Imamo v veljavi konvencijo s poštno hranilnico v Združenih državah, od 1. avgusta 1925 pa s pcšlno hranilnico v Kanadi; razen tega je poštna hranilnica v pogajanjih za vstop v mednarodno virmansko službo v zmislu slockholmsktga aranžmana iz 1. 1915. Ogromnega pomena bi mogla biti poštna hranilnica za naše izscljence in celokupno narodno gospodarstvo, ako bi se denarji, ki se stekajo v njej, pravično in pravilno uporabljali odnesno razdeljevali. Kako nezdrave pa so še razmere v tem pogledu, dokazuje najboljše slučaj nepokritega posojila Gospodarskemu društvu in ogromne poneverbe Miko-Ije, na kar opozarja v svejem prec't>ovoru tudi dr. Nikešič. Temu je deloma kriva tudi pomanjkljiva zakonodaja, ker še do danes nimamo potrel nih posel nih zakonov, ki bi urejal pravne odnese in institucije na področju pcštne hrani'nice. Poslali so naši izseljene! v Ameriki petem pcš'.ne hranfnice v domovno 1. 1924. 443.416 dolarjev šli 33,579.731 Din (po povprečnem kurzu 75.72). Mihajlovičevo delo je splošne važnosti, soj je poštna hranilnica gospodarska institucija, ki ima, odnosno dobiva stike z vsemi sloji naroda brez razlike, in tudi najširšimi Želeti bi bilo, da bi se temeljito poznavarje te ustanove in njenega poslovanja čim najbolj razširilo. Zato je obžalovati, da je izšla v c:ri-lici, ki je za velik del državljanov, najsi jo tudi za silo bero, vendarie velika ovira za či-tanje posebno strokovmh del, ki že tudi po svoji vsebini zahtevajo koncentracijo. ft ti o. a < c N os cr c e o- CO K" C •o » 41./XII. 1923 433 2472 3"42 3738 9985 31./XII. 1924 1013 2577 3718 3)98 11.336 ll./V. 1925 1284 2574 3863 4131 11.852 M./X. 1925 1521 2612 3981 4194 12..-03 V podrobnem je bilo stanje dne 31./XII. 1924 slesleče: Računov" je bilo: Belgradu: Sarajevu; Zagrebu: LJubljani: Otvorjenih 1022 3180 4065 4193 •aldiranih 9 6C3 347 5M Obstoječih 1013 2577 3718 39)8 Denarnega prometa Mihajlovid ne specificira; znašal je po vseh računih poštne hranilnice 1. 1923. 63.153,956.072 Din, leta 1924. 12",.468,740.9C2 Din in prvih šest mesecev leta 1925. 64.143,045.531 Din. Maš les ;e predrag. Ljubljana, 12. februarja. smo že dne 6, t. m. pod naslovom »Kr.j pravijo na borzi?« opozorili na položaj našega lesnega gospodarstva. Konkurenca na inozemskih tržiščih postaja vedno bolj močna in nas sili k popuščanju predvsem v cenah. Znano je dejstvo, da smo izgubili že trg v južni in srednji Ital ji. Kakor vse kaže, se za našo lesno p; odukcijo, trgovino in industrijo ne začenjajo boljši časi. Nasprotno — v krogih lesne trgovine in industrije prevladuje mnenje, da bo leto 1926. za te panoge slabo, ker je pričakovati zaradi konkurence še na-dalnjega znižanja cen. Le z velkimi popusti v cenah nam bo mogoče pridobili nazaj izgubljena tržišča. Ista tendenca se pojavlja tudi v ostalih na lesu bogatih pokrajinah države. Pod naslovom »Naše drvo je preskupo« ugotavlja današnji zagrebški »Jutarnji list«, da so izgledi naše lesne Industrije žaleslni. Lanskoletne jesenske dražbe v Slavoniji so se zavlekle v zimo, ker ni 1 i1o kupcev. Na zadnji dražbi Brodske imovne občine v Vin-kovcih ni bil cd objektov v vrednosti ca. Det milijonov dinarjev prodan niti eden. Naš les je postni predragi Za to so oerspektive zn posestnike gozdov temne. Cene lesa se bodo morale po mnenju strokovnjakov že na panju znižati, pričakovati je znižanja. persona'nih izda'kov. Naloga države je, da priskoči ogroženemu lednemu gesoodarstvu na nomoč. Vendar se bcj'mo, da bo ta klic — kakor tudi vsi poprejšnji aneli — ostal brez odmeva. V »^'ovencu« smo objavili že v decembru t. 1. članek g. Pavla Cvenkla, lesnega sen- zala ljubljanske borze, v katerem je ugotovil, da je bilanca leta 1925. v lesni trgovini in in-duatritf najžalostnejša v povojni dobi. In danes moramo konstatirati, da ni pričakovati izboljšanja; tudi druge pokrajine države bodo trpele pod tem in v konkurenčni borbi bo padlo še več eksistenc. Leto 1926. bo ie slabše kakor 19251 . Ekonomist. * * * Elektrarna Zagradec v konkurzu. Uradni list z dne 12. januarja t. 1. objavlja kenkurz 0 imovini »Elektrarne Žogradec« reg. družbe z o. zavezo, doslej s sedežem v Višnji gori. Prvi zbor upnikov 27. jan., oglasni rok do 13. februarja, ugotov. rt aro k 27. febr. (Okrožno sodiš :e v Novem mestu.) Konkurz. O imovini ing. Rudolfa Pcč'ina v Mariboru, reg. pod firmo: Jugoslov. import-no in eksportno podjetje inž. Rudolf Pcčiin v Mariboru. Termini: 16. jan., 22. febr., 6. marca 1926. Ecfgrrjske banke. Večina belgrajskih bank sklicuje sedaj v »Službenih novin:h- svoje delničarje k občnemu zboru za leto 1925. v mesecu februarju t. I. Po dosedanjih informacijah bodo delile banke več'noma iste divi-dende kakor za leto 1925. Skoro vse banke beležijo Znaten dvig hrrnllnlh vlog. kar je pripisovali visoki obrestni meri in splošni stagnaciji. Splošno se vse banke pritožujejo nad visokimi davčnimi bremeni, o čemur pa denarni zavodi v Sloveniji vedo, da so njih bremena Še večja. Kartel tvornic umetnega gnojila. Iz Zagreba poročajo, da sta sklenili »Tvornica umjetnog gnojila Danica d. d.« v Koprivnici in »Zorka d. d.« v Suboticl sporazum ln osnovale družbo »Fosfat d. d. za promet in trgo-vinu urojetnim gnejivima« v Zagrebu. Ta družba ti imela prodajati produkte obeh tvornic, kar pomeni, da sta se obe tvorn e! zedinili za enotne cene in razdelitev tržišča. Tvornica kemičnih izdelkov d. d. v Hrastniku, ki tudi produclra superfosfat, je ostala izven sporazuma. Koncentracija v Češko Iova-ikcm bmk^r-stvu. Po vesteh angleških listov se pripravlja v Češkoslovaški velika koncentracija ban1?. Razpravlja se o interesu skupnosti Češke banke, Praške kreditne banke, Češkoslovaške agrarne banke in Češkoslovaške eskomptne banke. Vendar dosedaj še ni znano' nič bolj konkretnega. Znižanje diskonta v ČeŠkoslov-Jki. Iz Prage javljajo, da je pričakovati pri bančnem uradu češkoslovaškega finančnega ministrstva znižrnje diskonta. Pred znižanjem diskonta v Nc!;rč'j'i. Iz informiranih krogov prihaja vest, da bo nemška državna banka v kratkem znižala diskont za 1 odstotek. Angleške finance. V zadnjih treh Četrtletjih 1925 so znašali dohodki 500 mil. funtov, izdatki pa 624 milijonov, tako da je deficit dosegel ogromno vsoto 124 milijonov funtov šteriingov. Vendar pa je v prvih 3 mesecih t. 1. pričakovati večji dotok dohodkov ln deficit bo gotovo znatno manjši. Horssa Dne 12. januarja 1020. Denar. Zagreb, Berlin 18.405 - 13.505 (18.40—13X0), ' Italija 227.21-520.01 (220.C0-~'220.30), Len Ion 273.077— 275.077 (273.84- 2ft.84), Nev\york 50.35— 50X5 (56.150— 50.756), Pariz 215—219 (215.25— 21' '."..'.5), Presta 166.55 -168 55 (166.51—108.54), Dunaj 792-8.02 (7.9125-8 0125), Curih 10.8914— 10.9714 (10.887—10.907), Bruselj 253-259. Curih, Belgrad 0.175 (9.175), Bi:dimpfe*ta 72X0 (72.50), Berlin 123.80 (123.20), Italija 20.80 (20X0), London 25.135 (25.115), Nawyork 517 75 (517.75), Pariz 19.82 (19,72), Praga 15.322 (15.325), Dunaj 72X0 (72X0), Atene 7.15 (7.10). Bukareš 1 2325 (2.325), Sofija 3.675 (3.075), Madiil 78.(50 i ('3X0), Varšava 61.50 (04.50), Amsterdam 20^.10 ■ Bl'us*>J (53.50), Kopcnhaten 128 85 ' (128.8>), Sloekholin 138.C0 (138.55), Oslo 105X0 i (105.50). Dunaj. Devize : Relptrflil 12.5450—12.5975, Ko-dani 170.80 J77 20, London 31,45-55. M'lan 28 03 —7u, Ne\vyork 709.35-Ril.85, Pariz 27.15—31, \aršava 103,/5-104 25. Valute' dolarii 711-715. lira 28.58-78, dinar 12.52-58, češkoslovaška kroni 20.99—21.11. Proga, Devize Lira ISO. 1250, Zagr b 50.6ft0. Pariz 136.7750, London J63.77.r.0, Newyi,rk 33.70. Vrednostni papirji. LJubljana. 7% invest. posoj. 77—79, vojna cd-skodn na 824-827, zasluvni lisi 20-22. kom. /.a-dolinico 20-22, Celjska 2U0-203, zaklj. 20.'. Ljeblj. kieditiin 2i0 den., Merkanlilna 100—105, Pra«;e-diora 900 den.. Scenska ro den., Kred. zavod 17f — 185 Strojne 125 den.. Vevče 110 den., Stavbne 100-110, Sešit 115 den. Zagreb 7% invest. posoj 79 bi., a^rari 45-40, vojna oflškOt'nina 829—8£0. uit. felr. 800—805. Hrv esk. 121--124, Kred 183-135, Hipobanlra Ot 04.ro, J upre banka 105.50 100, Praštediona C60— 670, Ljublj. kreditna 210 zaklj,. Srpekn 144—146, Eksplcatacija 32—87, Šeeerann 3n0—895, Nihap 35 bi., Gutmfinn 810 den., Slavex 1C0 bl„ Slavonija 13 —45. Trbovlje 8Ž5-E30, Vevče 110 den. Dunaj. Podi n.-snvska-jadr. 603.(100. Žlvno 785,000, Alplne 252.200, Greinitn 130.000, Kranjska industrijska 2C0.2C0, Trbovlje 436. 000. flrv. esk. 135.0C0, Leykam 152.000 llipobnnka 77.C00, Mun-dus 900X00, Slavonija 52.200. Blago. Ljiibljaan. Les: Orehovi h:odi od 80 cm prein. napr., ORlcdiini. fco nakl. post. 2 vag. 650— 070 zaklj. Oi.O, bordonali 28-80 uso Fiume, fco meja 350 den., tram! 3-3-6-8, 4—10 m. monte, napol suhi. fco vticr. meja :J00 bi., deske 20 mm, 4 m, U II., III., monte, feo meja 500 den. — žito in poljski pridelki: Bšenita 74 kg 2%, fco v. srem. jio-1. 2C0 bi., koruza, umclno sušena, f,o v.'g. sr. p. 160 bi., kortiza, umetno sušena fco va?. slav! post. 105 hI., koruza novu fcasu primemo suha, fco vag. naklad, post. 125 bi., koruza drobna, domača, fco vap. slovenska pest. 165 bi., oves ie"etani, fco vag. nakl. post. 190 b!., ječmen. 0? kg. malo zadu-hel, Klase -n vzorca, fco vug. bafka post. Ib0 b'., pro-Jii:o se obale, je ;-rr favil Paganel. Novi Ze-luuJUi no Smeš nikoli zaupaii. m=ni= r^UiHiii i .9 ^ m x ms" rz o s _ « > O I 3 § £ S i oi > La 1 a h * & c ( ® j: j 5" d i i s 3 7 f .s S ^ ^ ► s 01 = X P e 11 ® ' c O - S c- .3 'c > isT ^ o "o X » N - N M. bi -O Psi J '5 o' '2 u 0 i > 0) u, > N u (8 >U o. e- 0 CS ^ > N u 0 a a; > O .si a j? N IM O U J a A t» M b> 111=13^ SliiatSI V Maribora so klubi islotako porabili ugodno vreme zadnjih štirinajst dni za nekoliko nogometnih tekem Maribor je zmugal nad Rapidom »6:5, Rapid nad Merkurjem s 13: 1. Zadnjo nedeljo sta igrala 2 mešana teama; team A je zmagal z 11:3. V moštvu je bilo 7 igračev Rapida, 3 Maribora in 1 Merkurja. Splitski Hajduk je zaključil svojo turnejo v Egipt ter se vračil te dni preko Trsta zopet domov. Zadnji dve tekmi sta končali zanj z negativnim rezultatom in sicer je zgubil 1. jan. v Kairu proti reprezentanci Kaira z 1:4 ter 3. jan. v Aleksandriji proti tamkajšnji reprezentanci z 0: 2. — V roku 14 dni ie igral Hajduk torej skupno 6 i^er, score se glasi 10:11; 2 igri je dobil, 1 igral neodločeno, 8 pa zgubil. Nekatera poročila vedo, da je igral še sedmo tekmo in sicer ponovno z reprezentanco Ale-ksandrije, v kateri je zmagal s 3: 2. V Zagrebu je bilo odigrano v nedeljo 15 tekem prvega kola podzveznih pokalnih tekem. Med drugim je zmagal HAŠK nad Poštarji z 20:0 in Gradjanski nad Concordijo z 2: t. — Pred dnevi so priredili delavski klubi Grafika, Amateiji, Pekarji, Sloga delavski nogometnti turnir, ki zaznamuje lep moralni in materijelni uspeh. Zmagovalec turnirja je Grafika, utešni pokal je dobil Pekarski ŠK. Turnir je bil zaključen s tekmo delavske reprezentance Zagreba z Željezničarskim ŠK. rezultat 5:1 za Željezničarje. V Belgradu je včeraj podlegel Novi Sad Bel-gradu z 2:15! Nekateri mednarodni rezultati: Rapid (Dunaj): Športni klub 5:2 (prvenslvena); Slovan (Dunaj): Slavija (Praga) 7:3; DFC (Praga): FC Milan 8:0; Sparta (Praga): FC Barcelona 7:2 in 1:1; Vicnna (Dunaj): Real Sociedad (San Sebastian) 4-1; italijanski team, določen proti Češkoslovaški: Nenizeti (Budimpešta) 5:3 (Češkoslovaška igra v Milanu prihodnjo nedeljo); DFC: FC Ziirich 6:1) Amateure (Dunaj): Bor<1eaux 8:1. RIGOULOT - CADINE. Spet sta si stala ta dva Herkula nasproti, spet v desetoboju, spet je zmagal Rigoulot, a to pot bolj učinkovito kot zadnjič. Dosegel je 2313 točk, Cadine pa 2100. V sedmih vajah je bil Rigoulot boljši, Cadine samo v treh. In kar je najbolj zanimivo, Rigoulot je zmagal tudi v dviganju od tal, torej v vaji, v kateri je bil sicer Cadine zmeraj nedosežen. Rigou- 100-5 kg 88 0 kg 100-5 kg 90 0 kg 126-5 kg 120 0 kg C. 47 0 kg 47 0 kg 90 0 kg 84-0 kg 85-5 kg 93-5 kg 106-5 kg 124 0 kg 160-5 kg 130-5 kg 271-5 kg 242-0 kg lotovi uspehi mejijo večkrat na svetovne rekorde, tako poteg z desnico 100*5 kg, poteg z obema rokama 126 5 kg; dvig od tal 271-5 kg je pa nov svetovni rekord. Uspehi v desetih vajah so bili tile: R. 1. Pravilno tezno z desnico 54-0 kg 2. Ista vaja z Icvico . . , 45-0 kg 3. Tezno obojeročno . . . 4. Vihtenje...... 5. Poteg z desnico . . .. 6. Sunek z desnico . . . 7. Obojeročni poteg . . . 8. Sunek s kratk. ročkama 9. Sunek z dolgo ročko . 10. Dvig od tal . . . (telo se mora zravnati). Rigoulot je dvignil od tal tudi 280 kg; predsednik razsodišča je rekel »dobro«, drugi so bili proti, in ostalo je pri 271'5 kg, kar je še zmeraj dosti nad dosedanjim rekordom, Rigoulot je res neprekosljiv, »vrsta zase«. V. S. Turisiilka Kranjska gora. Vremensko poročilo od 12. jan. ob 7 zjutraj. —8° C. Barometer pada. Brez oblakov. Srež 20 cm visok. Smuka ugodna. J. B. Šedivy: Boj sa žreszziosi K našemu včerajšnjemu poročilu o poroku obfnoga zbora »Svete vojske« nam sporoča pisarna »Svete vojske« sledeče: >Obcni zbor je pozdravil tudi g. dr. Pire, šef drž. higijen-skega zavoda in zastopnik inšpektorja ministrstva za narodno zdravje, ki je povdarjal, da je »Sveta vojska« na pravi poti, ker je pričela reševati tudi problem protialkolaolnega gospodarstva. Izjavil je po nalogu g. inšpektorja, da bo društvo v bodočem poslovnem letu dobilo primerno podporo. V imenu »Društva za gojitev treznosti« je pozdravil občni zbor g. Puhar, ki je v izbranih besedah povdarjal potrebo, da se tudi žene organizirajo proti neznosnemu pijančevanju. Orlovsko podzvezo je zastopal g. dr. Rozman, ki je z velikim zanimanjem posegal v debato. Brezalkoholna prireditev »Svete Vojake«, ki se je vršila v nedeljo popoldne, je bila izredno dobro obiskana. Dvorana je bila tako prenapolnjena, da so cele trume gostov morale oditi. Vsled tega je tudi zabava nekoliko trpela. Pravljična igra »Palček Potep«, ki so jo igrale mlade junakinje - učenke osnovne šole v Lichlenlhumu, je prav ugajala. Dekla-macije so bile primerno zbrane in prednašane. Posebno je ugajala »Pesem o škarpetu«, ki jo je moral na viharno ploskanje občinstva g. Sitar ponoviti. »Zapisnik v deželni vinski kleti« je bil poln sarkazma na naše pivske razmere. Člani »Svete Vojske« na III. realni gimnaziji v Ljubljani so izvajali več izredno dobro pripravljenih prizorov ter igro »Bucek v strahu«, ki je povzročala salve smeha. Naše difaštvo Akademska kongregarija ima nocoj zopet se« stanek v kapeli. Kupi srečko v korist naših študentov! Vremensko poročilo 11. januarja 1926. Kraj Čas Barometer Temperatura Rel. vlaga v 7. Veter Oblačnost Padavine v mm Ljubljana 7 14 768-5 — 7-6 62 jug. zah. 3U 04 770-8 -9'0 51 jug. vzh. '/« — 21 772-3 — 10-3 56 sev. vzh. jasno — Maribor 7 Zagreb 7 770-1 — 8-0 75 sev vzh. Vi — Belgrad 7 768-7 - 10-5 75 sever 3U 1-0 Sarajevo 7 767-4 - 11-0 66 vzhod 'U — Praga 7 775-5 9-0 — sever Vi — Dunaj 7 Inomost 7 3arometer je reduciran na morsko gladino. Efai MA1LI OGLASI Vsaka drobna vrstica Din l'SO ali vsaka beseda SO par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Izurjena ŠIVILJA gre šivat brezplačno v hišo, kjer bi imela tudi stanovanje. Sprejme tudi službo sobarice. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Šivilja« 242. IZURJENA STROJEPISKA perfektna v nemščini in slovenščini, v govoru in pisavi, išče službe. Ponudbe na upravo pod: »Dobra moč« štev. 234. I»čem v stalno službo, neoženjenega VEŠČEGA sadjarja ki se razume tudi na druga vrtna opravila. Stanovanje, kurjava in elektr. razsvetljava prosta, plača po dogovoru. Nastop službe do 15. lebr. 1926. — JOS. LENARČIČ velepos., Verd - Vrhnika. DRUŽABNIK (-CA) t 100.000 Din za zelo dobičkanosno industrijsko podjetje v Ljubljani, se išče za takoj. Naslov v upravi pod štev. 246. Dotična gospa, ki je 28. dec. 1925 izstopila na postaji Višnjagora in pozabila DEŽNIK, ga dobi v Novem mestu 207 Vrtnarja oženjenega, ki mu žena pomaga, za ca. 1 oral vrta, 1 rastlinjak in eno silnico, sprejme Uprava kn.-šk. posestev Slovenski log (Betnava), p. Maribor. - Ponudbe s stavljenimi pogoji je poslati na upravo posestva. Nastop event. takoj, 200 Modroce vsakovrstne, žične vložke, otomane, divane in klub. garniture, dobavlja in izvršuje po naročilu priznano solidno in najceneje RUDOLF SEVER (Gosposvetska cesta 6). K O K S - Č E li I N VColtova ulica 1/11. - Telefon 96 KUPIM smrekovih okroglic 1 m dolžine, od 10 cm naprej, oluplicne. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Celulozni les« štev. 223. VODNE TURBINE najnovejše konstrukcije - avtomatične regulatorje« zatvornlce izdeluje in dobavlja ING. F. SCHMEiTEK Škofja Loka Prvovrstne reference. Zahtevajte ponudbe t Konkurenčne cene. Kanadska vlada je za pomlad 1926 dovolila naselitev gotovega števila poljskih delavcev in kmečkih rodbin. To število ie pa majhno In se ne sme prekoračit«. Oni, ki sc zanimajo za pobližje pogoje, dobe vsi brezplačne Informacije pri Filip Jerman se naproša, da pošlje svoj NATANČNI naslov, ker se pisma, naslovljena na DOL pri Ljubljani — stalno vračajo nazaj s pripombo: »Nepoznan«. BRANKO J. STOJANO-VIČ, jermenar, Beograd. STANOVANJE soba in kuhinja, event. 2 sobi s souporabo kuhinje in pritikline, se odda s 15. jan. ali 1. febr, zakoncema brez otrok. Novi Vodmat, Ribniška ulica št. 232. 247 Seno, jamčeno sladko, se kupi v večji množini — franko vagon. — Ponudbe na: Josip Rudman, trgovina, Krškavas - Brežice. 236 Kopalna peč bakrena, malo rabljena, se prav poceni proda. -Vprašati pri upravi lista pod štev. 251. ALOJZIJ EERNIK Škofja Loka 54, priporoča veliko zalogo roženih GLAVNIKOV Lastna izdelovalniča. Dobro blago, cene zmerne. OGLJE IN BUKOVA DRVA ponudite z navedbo cene Družbi »ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. kokošje, purje, račje, gosje in gosji PUH, prodaja in razpošilja po najnižji ceni 9 CAKftDIAN PACGFSC i^raljafta, Jos. Zidar, Dunajska 31 Zagreb, Petrinjska 40 Čakovec, Mcdjimurje Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dan 18. januarja t. L ob 11. uri dopoldne ponovno ustmeno licitacijo za prevoz monopol-skiii predmetov v letu 1926. Celoletna, v poštev prihajajoča količina znaša približne 150.000 kg. Prevoz se vrši od tobačne tovarne do ljubljanskih kolodvorov in obratno. Vsa natančnejša pojasnila in pogoji se dobe v ekonematu tobačne tovarne. Renomirana dobro idoča trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v zelo prometnem kraju na štajersko-hrvaški meji se odda takoj v najem radi bolezni lastnika. Zanesljivim reflektantom je event. potrebna gotovina takoj na razpolago. Ponudbe naj. se pošljejo pod šifro »Zlata jama« št. 240 na upravo Slovenca. P. n. bančnim zavodom ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani Kopitarjeva ulica 6/II. Dobro je vsikdar i naložen denar, ki qa inserent izda bolj razširjenem veliki ali j" je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo, v tem med Našim ljudstvom po deželi naj-oglas, pa bodisi v 1.10f ®§€ pa tudi v priprosti dnevniku. Vsak majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Sloveriec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj UUaiJAHA 0.7.0.L. t*