Leto XXII., št. 133 Ljubljana, sobota 13. junija 1942-XX Cena cent. 70 UpravmScvo: Ljubljana, Puccini jeva ulica S. Telefon k. 31-22. 31-23. 31-24 Inseracni oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon it. 31-25. 31-26 Podruinica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase ù Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO I z h a i m vsak dio razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lit 12-—v za inozemstvo pa Lir 22.80 Utedoiitro: Ljubljana. Puccini jeva ulica iter. 3. telefoo fcev. 31-22, 31-23. 31-24_ Rokopisi (• ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ta pubblicità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO UTRDBA BIR HAKEIM ZAVZETA Nad 2000 ujetnikov — Ogromen plen Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je 12. junija objavil naslednje 742. vojno poročilo : Italijanska in nemška motorizirana pehota je včeraj naskočila in zavzela močno utrjeno in vztrajno hranjeno postojanko Bir Hakeim. Pred napadom je topništvo kraj silovito sredotočno obstreljevalo, pri čemer so sodelovale močne skupine letal z mno-žestvenimi akcijami. Ujetnikov je nad 2.000. Ogromen je plen, ki obsega veliko število povečini nepoškodovanih topov in drugih potrebščin. Na bojišču so na majhnem prostoru našteli 1.000 padlih sovražnikov. Neznaten del posadke, v kateri so bili povečini francoski uporniki, se je skušal rešiti z begom, a je utrpel še nadaljnje hude i/.gube in materijalno škodo, ker so ga osni bombniki neprestano zasledovali in napadali. Divizija »Ariete« je odbila sunek angleških oklopnih sil severno od Bir Hakeima. Njeno topništvo je z izredno učinkovitim in točnim streljanjem iz prav majhne razdalje strio učinek sovražnih tankov, ki so bili po večini uničeni. Letalstvo je napadalo tudi nasprotno zaledje ter zažgalo in poškodovalo znatno število oklopnih avtomobilov in oskrbovalnih vozil. V borbah nemškimi letali je bilo sestreljenih 5 britanskih aparatov. Na Sredozemskem morju smo izgubili eno torpedovko, ki jo je zadel sovražni torpedo in se je potopila. Druga ladja enake tonaže se je potopila, ker je zadela ob plavajočo mino. Velilt del posadke se je rešil. Družine so že obveščene. število žrtev o priliki sovražnega letalskega napada na Taranto se je povzpelo od 20 na 41. Nekaj bomb, ki so bile to noč odvržene na okolico Taxanta, ni povzročilo ne škode ne žrtev. Presenetljiv udarec za A?s glifo Stockholm, 12. jun. d. Nemško poročilo o okupaciji Bir Hacheima po nemšiih četah, ki je bilo objavljeno v včerajšnjem nemškem vojnem poročilu, je prišlo za Anglijo kot presenetljiv hud udarec. Nemško poročilo je označila včeraj britanska pol-služhena poročevalska agencija kot »morda točno«, dočim so v službenih londonßkiü krogih včeraj o izgubi Bir Hacheima previdno molčali Stockholm, 12. jun d. švedski poročevalci iz Londona javljajo, da je vest nemškega vrhovnega vojnega poveljništva o naskoku nemških čet na Bir Haeheirn, južni obrambni steber poveljnika britanskih čet generala Ritchiesa, prišla v London povsem nepričakovano in povzročila hudo poparjenost. V britanskem komunikeju, ki je bil v četrtek dopoldne objavljen v Kairu, je bilo še rečeno, da so 10. junija britanske čete odbile v odseku Bir Hacheima nove nemške napade. Britanska poročila iz Kaira so v četrtek dopoldne se trdila, da je poveljnik francoskega emigrantskega zbora, obkoljenega pri Bir Ha-cheimu, general König odbil nemški poziv, naj se preda, še eno uro pred nemškim poročilom o uspešnem nemškem naskeku na Bir Hacheim so v Londonu zatrjevali, da je b'ilo v podporo četam, ki branijo t j južno oporišče britanske cbrambe, vrženih v borbo veliko število novih tankov in topništva, ki naj bi odvrnili nemški pritisfe. Poročila iz Kaira so označevala nemški napad na Bir Hacheim kot najsrditejšo borbo, ki jo je doslej doživela severna Afrika. V poročilu iz Kaira je bilo rečeno, da je poveljnik francoske emigrantske posadke v Bir Hacheimu general Kong, VO se je dvignil do tega čina po de Gaulleov' zaslugi, ker je bil še pred dvema letoma ko je sodeloval v ekspediciji na Norveško, še v činu kapetana. Kako veliko važnost so v Angliji polagali na Bir Hacheim, jasno vidi tudi iz pisanja vojaških sotrucinikov angleških listov. Tako je bilo v »Daily Expressu« rečeno, da bi padec Bir Hacheima pomenil pričetek nove faze * nemški ofenzivi proti Tobruku in bi generalu Rommelu znatno olajšal organizacijo transportov za čete v ofenzivi. »Daily Express« ie menil, da padec Bir Hacheima trs verjeten, češ, da imajo Angleži na svoji strani po zadnjih ojačenjih enako število oklopnega orožja kakor nemške in italiiav-ske sile. 24 angleških tankov uničenih Berlin, 12. jun. d. K nadaljnjemu razvoju velike bitke v severni Afriki pripo- minjajo v odgovornih nemških vojaških krogih, da se borbe razvijajo ugodno za oso-vinske sile. V obrambi in protinapadih so nemške in italijanske sile uničile brez lastnih izgub nadaljnjih 24 sovražnikovih tankov. Uspešni napadi nemškega letalstva Berlin, 12. jun. d. V okviru ofenzivnih operacij v severni Afriki so nemška bojna letala v noči med 9. in 10. junijem napadla več britanskih letališč na zapadni e gip ts ki meji. Kakor se je zvedelo s pristojne nemške strani, so na pomorskem področju severno od Fuke nemška letala uspešno zadela z bombami več trgovskih ladij. Nadaljnji napadi nemškega letalstva so bili usmerjeni na postojanke sovražniko iga protiletalskega topništva in na poljske utrdbe. Vse te cilje so nemška letala hudo in z dobrim uspehom bombardirala. Letalske bitke nad Malto Berlin, 12. jun. d. Ko so nemške letalske sile v sredo ponovno preletele otok Malto, so naletele le na sorazmerno šibek odpor redkih britanskih lovsuih letal. Kakor so v četrtek popoldne objavili s pristojne nemške vojaške strani, je prišlo ob tej priliki do letalskih borb, v katerih je bilo nad La Valletto sestreljeno sovražnikovo lovsko letalo. Nemška letala so v luki z bo rabami pogodila in poškodovala neko manjšo sovražno trgovinsko ladjo. v oSenzivi na vseh Hude kitajske izgube v čekiangu in Kiangsiju Tokio, 1. jtrn. s. Japonski bombniki so na reki Cangšan v Cekiangu potopili okrog 40 rečnih ladij. Druge skupine japonskega letalstva so hudo bombardirale železniško progo iz Cekianga v Kiansi v bližini Ki-angšana. Uničile so vlak s kitajskimi četami, ki je bil na poti proti Jušanu. Okrog 30 kitajskih džunk je zletelo v zrak. Nadalje je bilo razdejanih 70 sovražnih vojaških avtomobilov južno od Fengličeina. Japonske čete med tem nadaljujejo ofenzivne borbe v Cekiangu in so v glavnem porazili najboljše sovražne sile v treh bitkah na področju med Kijanom in Cungja-nom. V borbi za Cučov so Japonci prizadeli nasprotniku izredno hude udarce. Tam sta bili poraženi najprej 16. in 79., nato pa še 7. in 86. divizija, ki so pripadale 84. čung-kinški armadi. Na bojiščih v Cekiangu je obležalo 11.680 ubitih Kitajcev. 6797 ljudi je bilo ujetih. Zaplenjene so bile večje množine vojnih potrebščin, zlasti mnogo težkih strojnic, možnarjev, pušk in streliva za vse vrste orožja. Na bojiščih pri Čučovu in Kiangsiju so Japonci pokopali 7000 padlih kitajskih vojakov in oficirjev. Japonske izgube so znašale v celoti 383 ljudi. Po večini so padli v borbah okrog Cučova. Šanghaj, 12. jun. s. V poslednjih 10 dneh je japonska vojska na Kitajskem začela novo ofenzivo* na več hojiščih. V severni Kitajski, kjer so se kitajski komunisti še upirali, so Japonci nasprotnika ponovno porazili in ujeli okrog 35.000 ljudi, večkrat po 10 tisoč Kitajcev pa se je samih predalo in so izjavili, da so pripravljeni sodelovati z nankinško vlado. Operacije proti komunistom se nadaljujejo v smeri proti pokrajinam Šansi, Hupej in Honan. Japonske sile tam koncentrično napadajo komunistične in čungkinške čete." Japonski vojaški krogi ugotavljajo, da med obema nasprotnima silama ni skoraj nobenega stika in ne operirata po taktično koordiniranem načrtu. V Kiangsiju so Japonci odbili kitajski napad ter obkolili kitajske oddelke, ki štejejo okrog 30.000 ljudi. Južno od Nankin-ga so pričeli splošno ofenzivo in zavzeli Cungven ter Ihvang. Japonsko letalstvo v meri sodeluje pri operacijah na kopnem. Izkazalo se je, da razpolagajo Japonci z zadostnimi rezervami, da lahko nadaljujejo tudi operacije v zraku nad obsežnim področjem. Kakor kaže, se japonske možnosti za letalske operacije niso nič zmanjšale, čeprav so se borbe razširile na ogromne predele kitajskih dežel. V zadnjih 24 urah so japonski bombniki posebno hudo bom- bardirali Kančov v Kiangsiju in Fučeng, kakih 100 km daleč od Cučova. Nove japonske osvojitve Šanghaj, 12. jun. d. Poročila iz raznih odsekov kitajskega bojišča, ki so v petek ao-spela v Šanghaj, kažejo, da so japonske čete, ki operirajo v pokrajinah Cekiang in Kiangsi, dosegle nove uspehe in zopet pridobile mnogo ozemlja. V četrtek popoldne so japonske čete zasedle mesto Kiangšan, ki leži ob železniški progi Cekiang-Kiang-si v bližini leje med obema pokrajinama. V četrtek so japonske čete nadalje zasedle v pokrajini Kiangsi železniško postajo Tungsiang. Pri tej osvojitvi je padlo v japonske roke tudi mnogo vsakovrstnega vojnega materiala. Načrt poveljništva čungkinških sil, da bi nadaljnje prodiranje japonskih čet na tem delu kitajskega bojišča ustavili ored Cang-šo, kjer naj bi bilo zbranih 30.000 čungkinških vojakov, se je izjalovil že poprej, ko so te čungkinške čete doživele hud poraz južno od Nančanga. Japonsko letalstvo je nad pokrajinami Cekiang, Kiangsi in Fukien v popolni premoči. Japonska letala operirajo na terenu povsem nemoteno, ne da bi kjerkoli naletela na resnejši odpor čungkinškega letalstva. Na Poočeng v severnem delu pokrajine Fukien so japonska letala odvrgla več ton bomb na sovražnikove vojaške objekte in povzročila obsežne požare. Pri Kvang-sinu v severnem delu pokrajine Kiangsi so japonska letala z bombami razbila 20 sovražnikovih tovornih vlakov. Japonska poročila javljajo nadalje o hudih borbah v severnem delu pokrajine Honan. V tej pokrajini so v bližini kraja Linšien japonske čete obkolile čungkinške čete, močne okrog 10.000 mož. Prav tako so japonski oddelki pri kraju Tašiang na meji med pokrajinama Honan in Sansi obkolili 5. brigado kitajskih komunističnih sil. V borbah na terenu so kitajske komunistične čete izgubile 3000 padlih in 2000 ujetnikov. Tokio, 12. jun. (Domei.) Z bojišča v pokrajini Kiangsi javljajo, da so davi japonske čete zasedle mesto Kienčang, ki je važno železniško križišče na železniški progi Nu čan g—Kinkiang v Kiangsiju Nadalje so iatponske čete dopoldne zasedle tu<+i mesto Nočeng. 62 km južno od Fučova. Obenem javljajo, da so japonski oddelki, ki prodiralo od vzhoda, prestopili mejo pokrajin C">-kiang in Kiangisi in osvojili mesto Cangšan, kj leži 35 km zapadno od Cučova. Letalski napad na čangšo Tokio, 12. jun. (Domei.) Iz šanghaja javljajo, da so edinice japonskega letalstva včeraj zjutraj silovito napadle mesto Cangšo v južnem delu pokrajine Hunan. Po doslej znanih podatkih je bila povzročena velika škoda na vojaških objektih. Od Koreje do Singapura Šanghaj, 12. jun. d. Po informacijah iz Cungkinga se tamkaj boje, da se utegne, sodeč po sedaj vidnih ciljih japonskega prodiranja v pokrajini Cekiang, vsa borba izpremeniti v bitko za posest 650 km dolge železniške proge na Cikiangsi. Kontrola nad to železniško progo bi omogočila japonskemu vojnemu poveljništvu transporte čet iz Mandžurije direktno na bojišče preko Mukdena, Tiencina, Nankinga, Šanghaja v Kuočang. Prav tako bi si Japonci s tem ustvarili direktne stike po železnici na kantonsko in hankovsko železniško progo. Iz poročil o velikih premikih močnih japonskih sil vzdolž Rumene reke sklepajo v Čungkingu, da se japonsko poveljništvo pripravlja na dokončno očiščenje 700 km dolge železniške proge Han-kov-Kanton. P0 čungkinškem mnenju bi bila naslednja logična japonska akcija udarec proti jugozapadu s področja pri Hen-gijangu kot oporišča. Končni rezultat teh japonskih operacij bi bila ustvaritev železniške zveze, po kateri bi Japonci lahko svobodno premikali svoje vojaške sile od Koreje pa prav do Singapura. Rešena posadka japonske nosilke letal Tokio, 12. jun. s. »Niči-Niči«. in »Asahi šimbun« sta objavila, da je bilo mogoče rešiti posadko japonske nosilke letal, ki je bila potopljena v bližini Mid-vayskega otočja. Listi ugotavljajo, da je bitka pri Midwayskih otokih pomenila prav zi nrav nadaljevanje bitke na Koralskem morju. Ko so bile tam potopljene dve sovražni nosilki letal in ena bojna ladja, je japonsKa mornarica neprestano zasledovala ostanke ameriških pomorskih sil, vedoč. da razpolagajo še z nosilkama letal »Enterprice« in »Hörnet«. Cim so bile sovražne bojne ladje v bližini Midwayskega otočja opažene, jih je japonsko brodovje takoj napadlo. Spričo vseh teh okoliščin je bila severnoameriška vojna mornarica tako oslabljena, da bo le težko še tvegala kakšne večje operacije na Pacifiškem oceanu. Angleška vlada zahteva nove vojne kredite Lizbona, 12. jun. s. V Londonu je bilo objavljeno, da so predložili parlamentu r.ačrt o novih vojnih kreditov v znesku miljarde funtov. S tem predlogom se povišajo 'tré-diti, ki jih je vlada zahtevala v tem letu, že na dve milijardi. Nemški napadi pri Harkovu Novi uspehi pred Sevastopoljem — Izjalovljeni sovjetski napadi pri Volhovu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. junija. Nemško vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo^ Pred Sevastopoljem smo s svojimi napadi v hudih borbah proti številnim trdnjav-skim napravam pridobili na prostoru. Protinapadi sovražnika so bili z velikimi izgubami zanj zavrnjeni. Letalstvo je nadaljevalo napade na trdnjavske naprave. Na ostali vzhodni fronti so bile lastne napadalne akcije, ki so vzhodno od Harko-va zavzele večji obseg, uspešne. Na fronti pri Volhovu so se izjalovili sovražnikovi protinapadi V severni Afriki je bilo v bojih za utrdbo Bir-el Hacheim ujetih nad 2000 sovražnikovih vojakov, po večini pristašev generala de Gaullea. Številni tanki in več sto motornih vozil so bilj uničeni ali zaplenjeni. Sovražnik je imel zelo krvave izgube. V vzhodnem Sredozemskem morju so nemške podmornice ob obali Palestine potopile dve trgovski ladji s skupno 4000 br. reg. tonami in 2 jadrnici. Nadaljnja velika trgovska ladja je bila poškodovana s torpedi. V vojnem poročilu z dne 11. t. m. objavljeni napad nemške oodmornice na močno zavarovan sovražnikov konvoj v vzhodnem delu Sredozemskega morja je d o vedel do potopitve še ene transportne ladje s 6000 br. reg. tonami. Pr] motilnih poletih posameznih angleških bombnikov nad nemško, nizozemsko in belgijsko obalno ozemlje so bila sestreljena tri sovražnikova letala. Neki pehotni bataljon se je ob podpori naskakovalne baterije odlikoval v borbi pred Sevastopoljem s posebnim junaštvom. Višji narednik Steinhardt je dosegel na vzhodni fronti svojo 97. letalsko zmago. Pri napadu na sovražnikov konvoj v vzhodnem Sredozemskem morju se je posebno odlikovala podmornica pod poveljstvom kapitana poročnika Heizmanna. Nemška ofenzivnost na vzhodu Berlin, 12. jun. d. K sedanjim nemškim vojaškim operacijam v posameznih odsekih vzhodnega bojišča pripominjajo s pristojne nemške vojaške strani, da te operacije, kakor jih navaja četrtkovo nemško vojno poročilo, ne predstavljajo nič drugega kakor akcije, ki so bile potrebne za konsolidira-nje sedanjih nemških postojank. Na pristojnem nemškem vojaškem mestu nagla- šajo nadalje, da ne bi bilo točno te male vojaške operacije označevati kot »nemško ofenzivo«. K temu še pripominjajo v vojaških krogih, da je v vseh teh borbah pobuda povsem na nemški strani in da imajo nemške operacije samo značaj lokalmh akcij. V koliko utegnejo operacije, ki so sedaj v teku, dovesti do borb večjega obsega, trenutno še ni mogoče trditi. Bombardiranje Sevastopolja Berlin, 12. jun. s. Kakor poroča DNB, so velike skupine nemških bombnikov hudo bombardirale sovjetske utrdbe v Sevastopolju. Letala so napadla tudi ladje v luki ter so potopile 3.000-tonski tovorni parate. V letalskih spopadih je bilo 5 sovjetskih letal sestreljenih. S finskega bojišča Helsinki, 12. jun. d. O položaju na finskem bojišču javlja četrtkovo finsko vojno poročilo, da je na Karelski ožini dobro merjeni ogenj finskega topništva razkropil sovražnikove oddelke in nasprotniku prizadel izgube. Manjši sovražni oddelek, ki je prodrl do finskih čet, je zavrnila finska pehota. Finsko topništvo in protitankovske baterije so uničile sovražnikove obrambne zgradbe in njihovo posadko. Na Aunušld ožini sta bila na bregu Ladoškega jezera zavrnjena dva napada, ki jih je sovražnik izvršil z majhnimi silami. Finsko obalno topništvo je sovražnikovo ladjo, ki se je bližala obali, prisililo k umiku. Na centralnem delu vzhodnega bojišča so bili zavrnjeni sovražnikovi napadi, izvršeni na finske postojanke pod kritjem hudega ognja. Na drugih delih vzhodnega bojišča je bilo le običajno streljanje in izvidniška aktivnost, pri čemer so bili preprečeni poskusi sovražnikovih izvidniških akcij. Zaporni ogenj finskega protiletalskega topništva je v sredo zvečer preprečil sovražnikovemu letalskemu oddelku, da bi preletel ozemlje pri Kotki. V zadnjih 24 uravi je sovražnik razvijal v zraku le majhno aktivnost. Nemška letala nad Anglijo Berlin, 12. jim. d. V okviru ofenzivnih izvidniških poletov nad vodovjem in nad obalnim pasom Anglije so nemška letala v sredo in preteklo noč bombardirala tudi neko mesto na južni angleški obali. S teh akcij so se nemška letala vsa vrnila na svoja oporišča. Nevarnost za ameriški kontinent Buenos Aires, 12. jun. s. Iz Washingtona poročajo, da so bili člani pacifiške komisije hudo presenečeni, ko so od novinarjev zvedeli, da so se Japonci izkrcali na Aleutskih otokih. Službeno to v Washingtonu doslej še ni bilo objavljeno. Monakovo, 12. jun. s. Monakovski listi podrobno razpravljajo o japonskem napadu na Aleutske otoke. »Münchner Neueste Nachrichten« zaključujejo v svojem uvodniku, da je z evropskega vidika glede na prvi japonski poskus napada na ameriški kontinent mogoče reči le to, da bosta imela general Arnold in kontreadmiral Towers, poveljnika severnoameriške vojske in mornarice, ki sta se šele pred nekaj dnevi vrnila z londonskih konferenc v Washington, sedaj priliko, da realizirata svoje najnovejše načrte in se odločita, ali za ojačenje ameriških letalskih sil na Aljaski ali pa jih iz obzirov do Moskve in Anglije pošljeta na polotok Kolo in v severno Afriko. Ce Roosevelt meni, da se mu ni treba preveč zanimati za vzhodno Azijo, ga bo borbeni duh Japoncev pač prav kmalu privedel do spoznanja, da sile trojnega pakta nastopajo koordinirano v vseh svojih vojaških operacijah. .Julro* Japonski sunek proti Ale< tsKi r. otokom in proti Midwayu pomeni hud udarec za obrambni sistem Zedinjenih držav v Pacifiškem oceanu, kjer sta v sredini Pacifiškega oceana najvažnejši oporišči Pearl Harbour na Havajskem otočju in severno-vzhodno od njega ležeče oporišče Midway, na severu pa sistem oporišč, ki se razteza od skrajno zapadnega dela Aljaske vzdolž Aleutskih otokov v dolžino 5000 km. Ob južni obali Aljaske imajo Zedinjene države dve važni oporišči Kadiak in Sitka. ki sta izgrajeni predvsem kot zračni oporiščL še važnejša pa so ameriška oporišča na samih Aleutskih otokih. To so oporišča Unimak, Dutch Harbour (na otoku Unalaska) in najbolj vzhodno ležeče aleutsko oporišče Kanaga. Američani so imeli v načrtu r.?,* raditi tudi nadaljna oporišča, in sicer na otoku Attu, kjer naj bi bilo skrajno vzhodno aleutsko oporišče in še na nekaterih drugih aleutskih otokih. Kot odgovor na izgraditev teh oporišč so Japonci že pred vojno zgradili lastna oporišča na otoku Sahalinu in nadaljnja oporišča na Kurilskih otokih, kl se raztezajo od severne Japonske proti Kamčatki. Za zasedbo oporišč na aleutskih otokih, ki je še v teku, so Japonci prekrižali tudi nadaljnje načrte Američanov, da bi utrdili še Lovrencov otok in južno od njega ležeče Pribilove otoke. Vojna na morju Berlin, 12. jun. d. V borbi proti sovražnikovemu brodovju ob južni angleški obali so v noči na četrtek nemška tetala dosegla nov važen uspeh. Kakor je bi:lo v petek objavljeno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je razen žc objavljenih treh sovražnih trgovskih ladij, ki jih je nemško letalstvo potopilo ob angleški obali, neka druga skupina nemških bojnih letal napadla še dva druge sovražnikova transportna parnik« srednje tonaže. Nemška letalla so vrgla na nju bombe najtežjega kalibra ter obe ladji hudo poškodovala. Eden izmed parnikov je bil zadet na krmi in je takoj po eksploziji bombe na njem izbruhnil požar. Drugi parnik so letalske bombe zadele tik ob trupu in povzročile hude poškodbe na ladijskih stenah. Na te način je bàio x okviru teh napadov nemških bojnih letal ob južni angleški obali poškodovanih pet britanskih trgovskih parnikov. Lizbona, 12. jun. d. V petek zjutraj javljajo iz Ria de Janeina v Južni Ameriki da so kontrolne radijske postaje v četrtek sprejele klice SOS nekega parnika, ki *e bil torpediran v južnem Atlantiku. Po vsej verjetnosti gre za britanski parnik »Mah-ronda« (7911 ton). Smrtne obsodbe v Monakovu Monakovo, 12. jun. Posebno sodišče v Monakovu je obsodilo na smrt Jožeta Kohla in Evgena Hancklaina, ker sta ponoči na železniški postaji v Monakovu kradla, ter Poljaka Edvarda Vojčika, ker je hotel posiljevali nemške žene. (Popolo d'Italia.) Zavezniška pogodba Anglije z boljševiki Edini uspeh prošenj iz Moskve za pomoč Rim, 12. junija, s. V angleški spodnji zbornici so včeraj naznanili, da je Molotov z letalom obiskal London in Washington. Ob tej priliki je bila sklenjena nova zavezniška pogodba med Anglijo in Sovjetsko zvezo z obojestranskimi jamstvi. Take pogodbe so bile sklenjene pred letom dni z Baltskimi državami, Nizozemsko in Jugoslavijo, itd. s strani Anglije in Rusije. Pogodba predstavlja predvsem vrhunec počasnega političnega vdora, ki ga je boljševizem pričel na angleške otoke s pomočjo Crippsa. V Washingtonu je imel predsednik boljševiških komisarjev Molotov dolge in izredno prisrčne razgovore z Roosevel-tam, Buenos Aires, 12. junija, s. Vest, da je predsednik Roosevelt v Washingtonu sprejel Molotova in se z njim izredno prisrčno razgovarjal, ter da je dobil Molotov številne koncesije, je vzbudila strah v ameriškem javnem mnenju ter tudi v Južni Ameriki. Roosevelt je pristal na osvoboditev številnih komunističnih agitatorjev, ki so zdaj v ječi ter je Molotovu zagotovil, da bo komunistična propaganda lahko bolj svobodna. Zaskrbljenost Južne Amerike je tem večja, ker se predvideva, da bo Roose- velt, ki mora ravnati previdno na ozemlju Severne Amerike, da ne bi zadel ob javno mnenje, skušal z vsemi ai lami zadovoljiti Stalina v državah Srednje Amerike in Južne Amerike, ki so zdaj naravnost pod kontrolo Washingtona. Berlin, 12. junija d. V komentarju nemškega radia k anglo-ruski napovedi podpisa nove pogodbe med Anglijo se zlasti poudarja, da znači ta nova pogodba izraz obupr nih klicev -na pomoč, ki jih Sovjetska zveza dan za dnem našlavlja na svoje anglosaške zaveznike. Nova pogodba med Londonom in Moskvo le še bolj očitno kaže, kako nujno Sovjetska unija potrebuje vojnega materiala, toda posebno značilno je, pravi nemški radijslj komentar, da je Molotov potreboval celih 16 dni, preden je dosegel ta propagandni uspeh. V novi pogodbi so jasno vidni simptomi velikega strahu, ki stiska boljševike. V svojem globokem medsebojnem nezaupanju so se Stalin, Roosevelt in Churchill poslužili kot zdravila nove pogodbe, znano pa je, kakšno ceno pripisujejo v Moskvi pogodbam, ki so jih podpisali. Kar trem zaveznikom v resnici manjka, je vojska in ker te nimajo, so se sedaj zopet Vrgli na pogodbe. Peta obletnica vojne s Kitajsko Tokio, 12. jun. d. Ob peti obletnici izbraha kitajskega konflikta 7. julija bo laponska pričela odločno propagando, da prikaže v pravi luči pomen borbe, ki jo vodi Japonska na kitajskih bojiščih. Med 1. in 7. julijem bosta japonsko časopisje in japonski radio v člankih in predavanjih poudarjala pomen kitajske vojne za japonski narod. V tem razdobju bodo prirejena tudi vsakovrstna javna zborovanja in proslave. Vojaške parade kakor prejšnja leta bodo letos opuščene. Odhod ameriških državljanov iz šanghaja Šanghaj, 12. jun. d. Ameriški konzul v Nankingu je v spremstvu dveh ameriških vicekonzulov in 40 ameriških državljanov odpotoval iz Nankinga in dospel včeraj v šanghaj. Bivši ameriški konzularni predstavniki v nacionalni Kitajski bodo v kratkem prepeljani s parnikom »Costei verda« v portugalsko afriško luko Lourenco Marques. S tem transportom bodo odpluli iz Kitajske tudi drugi ameriški državljani, ki imajo pravico do povratka in so bili po prihodu iz raznih pokrajin zbrani doslej v éanghaju. Spor med francoskimi emigranti Spor, 12. jun. d. Iz Londona javljajo dopisniki švedskih listov, da je francoski emigrantski admiral Muselier, šef tako zvanih svobodnih francoskih pomorskih sil, v četrtek v Londonu objavil izjavo, v kateri pravi, da je prekinil vse odnošaje s tako zvanim voditeljem svobodnih Francozov, generalom de Gaulleom. V zvezi s tem neprijetnim incidentom, ki kaže na ostre spore v francoskih emigrantskih vrstah, pripominjajo v francoskih emigrantskih krogih v Londonu, da je bil admiral Muselier že zamenjan in da je vodstvo tako zvanih svobodnih francoskih pomorskih sil prevzel admiral Aubeyau. Uspešen napad na trgovske ladje ob angleški obali Berlin, 12. junija s. Glede napada nemških bojnih letal na pomorske objekte v južni angleški obali, ki ga omenja včerajšnje vojno poročilo, se doznavajo nekatere podrobnosti: Žrtve letalskih napadov v Londonu Bern, 12. junija, s. Po uradnih vesteh iz Londona je bilo od pričetka vojne do septembra 1941 zaradi zračnih napadov ubitih 43.575 ljudi, hudo ranjenih pa 50.346. Povratniki iz Amerike Lizbona, 12. jun. d. V petek je v Lizbono pripiul švedski parnik »Drottningholm«, ki je pripeljal iz Zedinjenih držav državljane evropskih sil trojnega pakta. V transportu so v prvi vrsti Italijani in Nemci, ki se vračajo iz Zedinjenih držav in nekaterih drugih ameriških republik. Lizbona, 12. jun. d. S poučene strani se je zvedelo, da se nahaja že nekaj ur na poti v Evropo neki drug transport osovin.kih diplomatov. V Rio de Janeiro je v četrtek zvečer izplul parnik »Cuyaba«, s katerim potuje v Lizbono približno 40 članov bivših diplomatskih in konzularnih zastopstev cso-vinskih držav, ki se vračajo v svojo domovino. Nov statut muslimanske veroizpovedi v Albaniji Tirana, 12. jun. s. Z odlokom državnega namestnika so bili posli načelnika in generalnega sveta muslimanske veroizpovedi v Albaniji preneseni na poseben kolegijalni zbor, tako imenovani svet ulemov. Svet ima svojega predsednika in podpredsednika ter dva svetnika. Svet bo zaprisežen pred državnim namestnikom. Dosedanje zakonske odredbe o muslimanski veroizpovedi kakor tudi muslimanski versiki -statut se odpravijo. Generalni svet in njegov dosedanji predsednik se smatrajo za odstavljene. Svet ulemov je prejel nalog, naj pripravi načrt za nov statut, ki bo veljal za vso muslimansko veroizpoved v Albaniji in bo v skladu tako s splošnimi državnimi interesi kakor z interesi muslimanskega elementa ter s potrebo povezanosti vseh muslimanov. Statut bo nato odobrili mdnistr-s/fci svet in bo sankcioniran z odlokom Kraljevega namestnika. Z drugim odlokom je Kraljevi namestnik imenoval člane sveta ulemov. Dosedanjemu muslimanskemu poglavarju dr. Be-ratu Šapatiju je bila priznana pokojnina. ČAKA NA TO... Gospod Novak potrka; odpre mu mali Tonček. Gospod Novak: »Je tvoja sestra doma, Tonček? Moram z njo govoriti v važni cadevi.« Tonček: »Da, zgoraj je v svoji sobi, stoji pred ogledalom in venomer govori: Ah, gospod Novak, vaše vprašanje je tako nepričakovano !« ( Junaška smrt italijanskega vseučiliščnika Milanski »Popolo d'Italia« je objavil pro-šle dni pismo vojnega kurata patra Del-laira, v katerem slednji z vznešenimi besedami popisuje smrt tehnika in topniškega narednika Ottorina Zappolija. Stednjega so bili ujeli črnogorski komunisti, ko je bil na poti v Podgorico. Napravili so mu zahrbtno zasedo, ga razorožili in privedli pred svojega poglavarja. Omenjeni pater je zaslišal nekatere priče, ki so osebno prisostvovale tako zajetju narednika Zappolija, njegovemu zasliševanju in njegoyi smrtL Kakor pravi junak Italije je stopil dijak pred svoje samolastne sodnike, priznavajoč brez vseh okoliščin svoje članstvo pri Stranki, svojo privrženost Duceju ?n domovini Italiji. Predložil je svojo izkaznico in vzkliknil: živio Duce, živio fašizem, živela Italija! Njegovi mučitelji so ga pozivali, grozeč mu s smrtjo, naj jih pozdravi po komunistično z dvignjeno pestjo in z vzklikom: živio Stalin, živela Moskva! Značajni mladeniči pa je na vse take pozive odgovarjal s fašističnim pozdravom Jn z vzkliki Domovini in Fašizmu. Razjarjeni nad toliko hrabrostjo so komunisti nato ubili mladega narednika s tremi streli iz pištole. Vse te podrobnosti je zvedel pater Dellaira od ujetega komunista Filipa Iva-noviča, ki ni mogel dovolj podčrtati junaštva mladega fašista. Dogodek se je vršil že lani tik pred Božičem in pravi pater Dellaira, da je šele sedaj lahko ubjavil podrobnosti Zappolijeve smrti, ko se je njegovo ime uradno pojavilo na spisku padlih vojakov. Narednik Zappoli je lep primer značajnosti in hrabrosti, ld odlikujeta člane borbenih fašijev, zlasti pa navdušenih italijanskih visokošolcev. Papen pri predsedniku turške repubfike Ankara, 12. jun. a Predsednik republike je včeraj sprejel nemškega veleposlanika v. Papena. Razgovora se je udeležil tudi turški zunanji minister Saradzoglu. Obisk turških novinarjev v Nemčiji Ankara, 12. junija, s. Proti koncu tega meseca bo odšlo v Berlin odposlanstvo turških novinarjev s šefom generalnim direktorjem turškega tiska Selip Sarterjem. Trgovinska pogajanja med Madžarsko in Bolgarijo Sofija, 12. junija, s. Dne 15. bo v Budimpešto odšla gospodarska delegacija iz Sofije. 17. junija se boo v Budimpešti pričela pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Madžarsko in Bolgarijo, ker poteče sedanja pogodba 30. t m. Naše Gledališče DRAMA Sobota, 13. junija ob 17.: Romeo in Julija. Red A. Nedelja, 14. junija ob 17.30: »šola za žene. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 15. junija: Zaprto. W. Shakespeare: »Romeo in Julija«. Najpomembnejša Shakespearjeva ljubezenska zgodba. V svetovni literaturi poleg dveh, treh del drugih pesnikov vzor zveste ljubezni. Subtilna lirika ljubezni in močna dramatika rodbinskega sovraštva sta dva močna protipola, med katerima se razvija dejanje. V naslovnih vlogah Vida Juvano-va "in Slavko Jan. Režiser: dr. Bratko Kreft, inscenator: inž. E. Franz, scenska glasba: D. Zebre. Opozarjamo na nedeljsko uprizoritev Mo-lierove petdejanske komedije: »Šola za žene«. Ker so bile vse nedeljske predstave te uprizoritve doslej razprodane, opozarjamo občinstvo, naj 3i pravočasno nabavi vstopnice. V glavni vlogi Edvard Gregorin. Režiser in inscenator: inž. B. Stupica. OPERA Sobota, 13. junija ob 16.30: Carmen. Red B. Gostovanje Elze Karlovčeve. Nedelja, 14. junija ©b 15.: Evgenlj Onjegin. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 15. junija: Zaprto. »La Boheme«, dijaška predstava. V petek ob 15. url bodo peli po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol Puccinijevo opero »La Boheme«. Zasedba partij bo sledeča: Mimi — Vidalijeva, Rudolf — Lipušček, Marcel — Janišb, Musetta — Heybalova, Schaunard — Molnlčar, Collin — LupSa, Benoit — Zupan, Alcindor — Anžlovar, Parpignol — Kristančič. Dirigent: D. 2e-bre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti. G. Bizet: »Carmen«. Peli bodo: Carmen kot gost Elza Karlovčeva, Jose ja — Fsancl, Escamilla — Primožič, Dancaira — B. Sancin, Remendada — M. Sancin, Zuniga — Lupša, Moralesa — Anžlovar, Micaela *— Ribičeva, Frasquito — Polajnarjeva, Mercedes — Poličeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. Obnovitev delovanja na stadionu „Ilirije" PO dolgem in potrebnem postanku se bodo prihodpji teden na telovadišču »Ilirije« obnovile vežbe za lahko atletiko in plavanje. Telovadci in plavači bodo pod veščim vodstvom trenerja, poročnika Cum ar ja, lahko nadaljevali svoje delovanje. Zaradi sporazuma med trenerjem in merodajninü krajevnimi športnimi zvezami si morajo slovenski telovadci preskrbeti posebno vstopnico za vstop na LelovsdlSče in za pose t: vežb, ki bodo določene za tri dni v tednu, bodisi dopoldne ali popoldne. Bazen bo odprt za vojake od prihodnjega tedna dalje vsak torek in petek od 17. do 20. Vojaki bodo plačali po 1 liro vstopnine in bodo imeli pristop v bazen v krdelih. Merodaj-na vojaška poveijništva bodo izdala potrebna navodila. Obnova športnega delovanja bo nedvomno dala ugodne uspehe in bo nova italijanska pokrajina vredno predstavljala tudi v tekmah državnega značaja. Otvoritev Dopolavoro Zveze borbenih fašijev v Ljubljani Prihodnjo soboto 20. t. m. bo ob 18. uradno otvorjen Dopolavoro Zveze borbenih fašijev. V vili, določeni za sedež Dopo-lavora, bodo vsi ljubljanski fašisti našli okolje, ld bo njihovemu okusu čim primernejše. Igral bo orkester, sestavljen iz članov zveze, na razpolago bo kegljanje, dvorana za biljard, knjižica, bar in razne igre. Na gosposkem vrtu vile se bodo v poletnih dnevih lahko zbirale italijanske družine, odpočivale po dnevnih naporih in dobile tam vse, česar jim mesto ne more nuditi. Okolje bo seveda fašistično in bo služilo tudi v to, da se vedno vzdržuje živ oni domoljubni plamen, ki je postal polagoma simbol vseh Italijanov, raztresenih po svetu, kamor prinašajo s svojim delom ono blagostanje, ld ga lahko da samo naš razum in naša resnost. V istih prostorih Dopolavora in na vrtu bo počenši od 20. in« dalje poslovala men-za, katere bodo deležni lahko funkcijonarji in uradniki Zveze fašijev, GIL-a in Visokega komisarijata. število mest v men zi je omejeno, zato je treba, da se oni, ki hočejo biti deležni nje ugodnosti, predbeležijo pri uradih, od katerih so odvisni. En obrok se bo dajal po stalni ceni 9 lir. Zaključek tekme zborovega petja v GILL-u Skušnje, ld so se začele 25. maja in se nadaljevale naslednji dan, so se končale 10. junija z naslednjimi rezultati: Ljudske šole: I. mešana šola 50 točk, I. dekliška šola 49.55, n. deška 49.50, m. mešana 49.45, n. ženska 48.95, L deška 48.50, IV. mešana 46.35, n. mešana 46.30, m. deška 46.15, VI. mešana 45.40, V. deška 43.75, m. ženska 43.65, IV. deška 43.40. Meščanske šole: n. mešana 48.85, I. mešana 46.15, n. ženska 46, I. ženska 45.60, n. deška 42.40, III. mešana 41.70, L deška 38.20. Srednje šole: klasična gimnazija 49.27, III. deška realna 49.27, H. deška realna 48.20, I. deška realna in IV. deška realna pa neklasificirani. I. mešana ljudska šola, IL mešana meščanska šola in klasična gimnazija ter m. moška realna gimnazija so pri enakih glasovih prejele diplomo I. stopnje. I. ljudska ženska, I. meščanska mešana in EL realna moška so prejele diplomo H. stopnje, n. deška ljudska in n. ženska meščanska sta prejeli diplomo UL stopnje. Enako so bili odlikovani učitelji teh šol ter zborovodje. Zavodi, ki so dosegli diplome, bodo prejeli še posebne denarne nagrade, vsem ostalim šolam, ki so sodelovale pri tekmovanjih, pa bodo izstavljena posebna spričevala. Zaključni radijski prenos Ob zaključku tekmovanj so 10. t. m. popoldne v koncertni dvorani EIAR v Matici priredili poseben radijski prenos izbranih narodnih pesmi, ki so jih prepevali pevski zbori, ki so dosegli prva mesta. Prireditvi so prisostvovali viceprefekt kot zastopnik Visokega komisarja, Zvezni tajnik in pod-tajnik, Podpoveljnik in Načelnik generalnega štaba GILL, funkcijonarji Visokega komisarijata, Kr. župan in Kr. podžupan Ljubljane, Kr. šolski komisar ter vodilni šolski funkcijonarji. Radijski prenos, ki so ga opravili in kontrolirali tehnični strokovnjaki »EIAR«, je nad vse dobro uspel. Prireditev je izzvala veliko zanimanje in pevci so želi tople aplavze. Kazni zaradi prestop' kov obrtnih predpisov Urad za kontrolo cen pri Visokem komi-sarijatu objavlja: Okrajno glavarstvo v Ljubljani je v mesecu maju izreklo naslednje kazni zaradi prekrškov tržnih odredb in zaradi prepovedane špekulacije: Vladič Marko v Radatovičih je bil obsojen na 300 lir globe in zaplembo blaga, ker je na prepovedan način prodajal tekstilno blago. Šetinc Davorin na Vrhniki je bil obsojen na 300 lir globe, ker je ne glede na prepoved prodajal piškote. Dovjak Leopold na Dobrovi je bù obsojen na 500 lir globe, ker ni na predpisan način prijavil prašičev. Suhadolnik Franc in'Svigelj Helena v Borovnici in Zupančič Ivan v Starem trgu so bili obsojeni na 100 lir globe, ker niso oddali posnemalnikov. Kostič Frančiška v Bevkah je bila obsojena na 100 lir denarne globe, ker ni izobesila cenika. Tomšič Vinko na Vrhniki je bil obsojen na 100 lir globe, ker ni prijavil žita. Rimar Franc na Dobrovi je bil obsojen na 500 lir, Bolta Anton v Sneberjah pa na 100 lir, ker sta brez dovoljenja klala prašiče. Okrajno sodišče v Ljubljani pa fe izreklo naslednje sodbe: Jarc Fani, posestni ca na Orlah 13 je bila obsojena na 228 lir globe, Robežnik Ivan v Ljubljani na Viču 40la. pa na 15 dni zapora, ker sta prodajala blago po previsokih cenah. Suligoj Benedikt, pek na Smartinski cesti št 64 v Ljubljani, je bil obsojen 113 500 lir globe, ker je prodajal kruh, ne da bi pobiral predpisane odrezke z živilskih kart, Petrič Silvester na Karlovški cesti 10 v Ljubljani pa na 300 lir globe in na zaplembo 4 kg masti iz enakih razlogov. Obnovite naročnino! Zavarovanje italijanskih uslužbencev v Ljubljanski pokrajini Po določbah ministrstva za korporacije so Italijanski uslužbenci (.uradniki in delavci) italijanskih tvrdk, ki poslujejo v Ljubljani, čeprav le začasno, podvrženi zavarovalnim določilom Kraljevine in morajo biti zato zavarovani pri raznih javnih zavarovalnih zavodih Kraljevine, medtem ko morajo biti slovenski delavci, čeprav so nameščeni, pri italijanskih tvrdkah, zavarovani pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani. Italijanske tvrdke morajo poskrbeti za ureditev zavarovanja in za plačevanje zavarovalnih prispevkov za svoje nameščence iz Italije, in sicer glede zavarovanja proti nezgodam pri Fašističnem državnem zavodu za nezgode in bolezni v Trstu (ulica Cesare Battisti 17), glede bolezenskega zavarovanja, pri Vzajemnih bolniških blagajnah v Triestu, glede splošnega skrbstvenega zavarovanja (invalidnost in starost, tuberkuloza, brezposelnost, poroke ln rojstva), pri nedavno ustanovljenem sedežu državnega Fašističnega zavoda za socialno skrb v Ljubljani, katerega uradi so na Cesti 3. maja št 2 (L nadstr., telefon 20-78). Za prvi čas so temu zavodu v Ljubljani določene funkcije krajevnega urada, in sicer: a) objavljanje zakonov za skrbstvo ln socialno pomoč ter propaganda za delavnost zavoda, b) nadzorovanje uporabe zakonitih določil in določil glede podporne in pomožne delavnosti zavoda, c) dela, ki se tičejo izdajanja, odvzemanja in obnavljanja zavarovalnih izkaznic ter izdajanja osebnih knjižic, d) prodaja zavarovalnih znamk, e) sprejemanje prošenj za prostovoljno nadaljevane prisilnega zavarovanja, f ) sprejemanje g^ošenj, za dajatve in za zbiranje potrebnih listin, ki se tičejo dajatev, g) izdajanje odškodnin za brezposelnost, h) potrjevanje plačilnih knjižic in matic tvrdk, ki niso podvržene prisilnemu zavarovanju proti nezgodam pri delu. Italijanske tvrdke bodo morale skrbeti za zavarovanje svojih italijanskih delavcev z nakupom zavarovalnih znamk in za prilep-ljenje ter uničenje znamk na zavarovalnih polah. Znamke se v Ljubljanski pokrajini prodajajo samo v uradih na sedežu Zavoda. Razen tega bodo morale tvrdke napraviti in poslati Zavodu v Ljubljani v dveh izvodih imenski seznam njihovega italijanskega osebja, ld dela ali ki je delalo v Ljubljanski pokrajini. V seznamu je treba navesti naslednje podatke: priimek, ime, očetovo ime, kraj in dan rojstva, poklicna ocena, naslov bivanja v Kraljevini, razdobja dela in odnosna razdelitev. Pri predložitvi teh spiskov bodo morale tvrdke naznaniti, ali so morda že vplačale zavarovalne prispevke za svoje italijansko osebje pri kakem drugem uradu Zavoda v pokrajini. Z ozirom na dosedanjo tehnično nemož-nosrt, zaradi katere tvrdke niso mogle izpolniti svojih zavarovalnih dolžnosti, je Zavod dovolil, da se gornja ureditev izvrši brez zamudnih obresti, pripominja pa, da se v smislu ČL III. Kr. naredbe z dne 4. oktobra 1935-xIIL št. 1827 delodajalec zaradi neizvršenega delnega ali polnega plačila zavarovalnih prispevkov kaznuje z globo od 100 do 5000 lir ter je dolžan plačati prispevke ali dele prispevkov, ki niso 1*11 plačani, tako one, ki odpadajo nanj, kakor one, 5d odpadajo na zavarovanca. Razen teg mora delodajalec obenem plačati dodatno vsoto, ki je enaka dolgu na opuščenih prispevkih. Kar se tiče ureditve družinskih prispevkov in drugih postavk, ki jih upravlja Zavod, bo slednji še izdal natančna navodila. Število točk za telovadne čevlje in lesene coklje Glede na svojo okrožnico z dne 13. IV. 1942, št 30/143 je Visoki komisarijat z novo okrožnico predpisal naslednje spremembe glede števila točk za obutev: 1) Za telovadne čevlje, moške ali ženske, deške ali dekliške, pri katerih so gornji deli iz tkanine, spodnji deli pa iz regene-rirane gume, je določalo naslednje število točk: moški in ženski telovadni čevlji 20 točk; deški in dekliški 10 točk; otroški 5 točk. Glede navedenih točk ostanejo v veljavi mere, določene v okrožnici z dne 17. XEL 1941. 2) Obutev, ki je izdelana iz same slame je izvzeta od racioniranja. 3) Točka 9. seznama točk za čevlje po skupini VI. (določena z okrožnico z dne 13. IV. 1942, št. 30/143) se spreminja in se besedilo odslej glasi: Lesene coklje (razen tistih, ki so popolnoma iz lesa ali imajo en sam usnjeni jermen ali trak iz tkanine za pritrditev na nogo) : a) otroške 5 točk, b) drugačne 10 točk. Gospodarske vesti = Ureditev potrošnje vina. V zvezi z ureditvijo vinskega trga je ministrstvo za kmetijstvo in gozdove izročilo razdeljevanje vina Fašistični konfederaciji trgovcev, ki bo dodelila vino najprej veletrgovcem, ti pa bodo nato razpoložljive količine vina oddali gostinskim obratom. Veletrgovci bodo lahko vino kupili samo rta osnovj nakazil, ki jih bodo izdajali pokrajinski uradi konfederacije trgovcev v okviru kontingentov, ki jih je ministrstvo določilo za vsako pokrajino. Pokrajinski uradi konfederacije trgovcev bodo razdelili razpoložljive količine na veletrgovce z vinom, v razmerju količin, ki so jih veletrgovci prodajali prej, kar se bo ugotovilo s potrdili o plačanih trošarinah. Urad bo nakazoval vino tudi tudj onim gostilničarjem, ki bodo dokazali, da so prej kupovali vino naravnost od proizvajalcev in končno zastopnikom in vinskim skladiščem tvrdk, ki imajo sedeže v drugih pokrajinah. Po odločbi ministrstva je vinogradnikom prepovedano neposredno prodajati vino konzumentom. Podobna ureditev se pripravlja tudi v naši pokrajini, kjer bodi uvožene količine vino razdeljene med trgovce z vinom in zadruge, ki bodo dodeljene količine vina dali na razpolago gostinskim obratom. — Nov» paroplovns družba ▼ Trata. Pod firmo »Ital-Orient« je bila v Trstu ustanovljena družba z a z., ki ima začetno glavnico 120.000 Ur. Družba se bo bavila z morsko in zračno plovbo v Italiji m. v prometu s prekomorskimi državami. = Predsednik Mednarodne obrtniške centrale Pietro Gazzotti je te dni prispel v Buiimpešto, da se s tamošnjimi predstavniki obrtnikov dogovori glede letošnjega kongresa Mednarodne obrtniške centrale, ki bo meseca septembra v Budimpešti. Za ta kongres so predvidene številne prireditve s predavanji o pomoči evropskih obrtnikov pri gospolarskem, socialnem in kulturnem sodelovanju evropskih držav. = Ponovno znatno razširjenje vrtnarstva v Nemčiji. Prizadevanja nemške vlade, da se v letošnjem letu nadalje razširi površina vrtov za pridelovanje zelenjave in sočivja, so pokazala vidne uspehe. Kakor ugotavlja nemški državni statistični urad, bo znašala letos za vrtnarsko obdelovanje uporabljena površina 306.000 ha, nasproti 211.000 ha v "lanskem letu, tóSco da znaša povečanje 45%. Pri tem pa je treba upoštevati, da se je že lani površina v primeri z letom 1940. povečala za 25»/». == Stanje hrvatskih klirinških računov. Hrvatska državna banka je izdala okrožnico denarnim zavodom, v kateri opozarja, da je treba z ozirom na stanje klirinških računov predplačila v kliringu omejiti Po zadnjih podatkih, ki veljajo za februar, je imela Hrvatska aktivni klirinški račun samo s Švico, in sicer s klirinško terjatvijo 19.2 milijona kun. = Delovna služba na Hrvatskem. V zagrebških »Narodnih novinah« je bila objavljena zakonska odredba o obveznem delu za potrebe narodnega gospodarstva. Po tej zakonski odredbi smejo veliki župani odrediti obvezno delo za obdelavo zemljišč (sejanje, mlatenje, spravljanje pridelkov) pri delih za gradnjo in popravilo cest in potov ter za izvršitev javnih del, nadalje za melioracijska dela in za sečnjo in pripravljanje drv. Obvezno delo velja za vse moške od 13. do 60. leta. Izvzeti so javni uslužbenci in osebe, ki vrše službo v javnem interesu. Obveznost velja tudi za dajanje živine in vozil na razpolago. Delovnim zavezancem pripada denarna odškodnina za osebno delo kakor tudi za uporabo vozila in živine. = Prenos poštnih čekovnih računov na Hrvatskem. Hrvatska Poštna hranilnica je pozvala vse imetnike čekovnih računov in imetnike hranilnih knjižic bivše jugoslo-venske Poštne hranilnice v Beogradu z vsemi podružnicami, da do 31. avgusta prosijo za prenos svojih terjatev na Poštno hranilnico v Zagrebu ali podružnico v Sarajevu. Kurite s koksom! Ljubljana, 12. junija Poleg plina Ljubljanska mestna plinarna proizvaja še druge važne in uporabne produkte, med katerimi je za kurjavo najvažnejši koks. Koks je kurivo, ki gori počasi in brez saj. Pri kurjavi s koksom je pa treba najprej podkuriti z drvmi ali premogom, torej ravnati prav tako kot smo vajeni pri kurjavi s premogom. Na žerjavici ali pa še med gorenjem drv naložimo približno samo polovico toliko koksa kot bi v tem primeru naložili premoga. Koks ima namreč dvojno kurilno vrednost naših premogov, za to ga pa porabimo tudi manjšo množino. Toda ne samo zaradi manjše porabe koksa, temveč tudi zato ne smemo naložiti več boksa na žerjavico, da ne pokvarimo peči. Naše peči in štedilniki so namreč zgrajeni za uporabo slabih domačih premogov in ne bi zdržale prevelike vročine gorečega koksa. Lončene ploščice bi razpokale, stiki med njimi bi se pa razširili. Zato moramo paziti, da ne nakladamo preveč naenkrat, temveč v majhnih množinah raje po večkrat. To velja za vse lončene peči in štedilnike. Gašperčki, peči za trajno gorenje ter sploh železne peči in centralne kurjave pa so idealne naprave za uporabo koksa. če smo zjutraj zakurili s koksom, bomo imeli v peči ves dan žerjavico, ki počasi tli — premog pa izgoreva hitro, zato ga moramo neprestano dokladati, če nočemo, da nam popolnoma ne ugasne. Enako dobro se rabi koks tudi v Lutzovih pečeh, ob-danih z železnim plaščem. Glavno pravilo pri kurjavi s koksom pa je: Ne nakladajte naenkrat več koksa, nego samo polovico toliko kot bi porabili premoga! Mestna plinarna ima sedaj še dovolj koksa na razpolago ter zato lahko vsem priporočamo, da se že sedaj poleti z njim založe, ko je koks suh. Ob času, ko so železniške proge preobremenjene z drugimi transporti, moramo v prvi vrsti rabiti kurivo, ki ga imamo v mestu. Zaloga kuriva v kleti je pač najboljše jamstvo, da bomo imeli pozimi prijetno toplo domovanje. Nemško-bolgarski kulturni teden Nemško-bolgarski kulturni teden je bil svečano otvorjen v četrtek s sprejemom bolgarskih gostov v Frankfurtu, kjer jih je prisrčno pozdravil Gauleiter in državni namestnik Sprenger. Dobrodošlico jim je izrekel obenem v imenu vojske in države. Simpatije obeh naroiov, — je dejal Sprenger — slone na medsebojnem spoštovanju. Nemško-bolgarski narod se spoštujeta medsebojno v prvi vrsti kot hrabra naroda, pripravljena vedno boriti se za svobodo svoje domovine. Te simpatije so se posebno utrdile med prvo svetovno vojno z bratstvom po orožju. Tiskovni ataše bolgarskega poslaništva dr. Popov je v svojem nagovoru izrazil prepričanje, da bo nemško-bolgarski teden pripomogel, da se bo nem-ško-bolgarsko prijateljstvo po vojni še poglobilo. Bauxita samo še za 6 let Uvoz bauksita v Združene države iz zapadne Indije je vedno bolj ogrožen po italijanskih in nemških podmornicah. V zvezi s tem je zelo zanimiv članek objavljen v londonski strokovni reviji »The Engineer« o ležiščih bauksita v Združenih državah. List ugotavlja, da je ameriška industrija v zadnjih treh letih izdelala 70% aluminija iz uvoženega bauksita. Amerika ima te važne sirovine v najboljšem primeru še za šest let, če je ne bo mogla uvažati iz inozemstva. Gigli poje v novem filmu „Bajazzo" Svet ovn oz nani italijanski tenorist Beniamino Gigli, ki smo ga tudi pri nas spoznali osebno in v filmih, je pravkar sprejel ponudbo, da bo igral glavno vlogo v novem filmu »Bajazzo«, ki bo izdelan po znani slavni Leoncavallovi operi. Tako poročajo iz Rima, od koder obenem seznanjajo široko javnost z nekaterim! zanimivimi podrobnostmi iz Giglijevega življenja. Ben jami no Gigli se je rodil 1890 v Re-canatiju, v majhnem kraju na pobočju rimskega Apeni.na. Oče je bil reven čevljarski mojster. V družini je biilo šest otrok. Ben ja m ino je zgodaj pokazal izreden pevski talent. Ko mu je bilo sedem let, je že pel v cerkvenem zboiru in so vsi farani občudovali njegov glas. Staršem je primanjkovalo sredstev, da bi dali nadarjenega sina izšolati za pevca. Tako ;e Gigli do nadaljnjega ostal doma, pomagal je v lekarni, petja in glasbe pa ni zanemarjal. Ko mu je bilo dvanajst let. je že sodeloval Pred letom dni na ljubljanskem kolodvoru; Gigli Je li avtograme pri orkestru, ki se je ustanovil v Recana-tiju, in je igral ob najrazličnejših priložnostih na saksofon. Oče je želel, da se Benjamino odloči za lekarnarski poklic. Misel ni bila napačna, saj vemo, da lekarne ne nesó slabo. Toda Benjamino je trmoglavo vztrajal na svojem in je naposled dosegel, da mu je oc e dal celih 16 lir, s katerimi je šel iskat pevsko srečo v Rim. Nobenih zve-z ni imel. nobene protekcije, bi'1 je navezan na lastno prebrisanost. Dolgo' je iskal in tipal, nakar mu je po raznih ovinkih usjiei'.q. da so ga sprejeli v pe\ sko šolo na Akademiji sv. Cecilije. Šolo je vodil maestro Ferosi. Gigli je zapel častitljivim gospodom v talarjih nekatere pesmi in tako'j so ga sprejeli kot gojenca brez-pkčno v zavod, navrgli so mu celo štipendij letnih 100 lir. Šest let se je šolal Gigli na glasbenem zavodu. Dne 14. oktobra 1914 ko mu je bilo šele 24 let. je prestal ognjeni krst na odru v Rovigu. nedaleč od Padove Pel je tenorsko vlogo v Ponchiellijevi operi »La Gioconda«. Seveda je bila njegova igra še pomanjkljiva, toda gla>s in temperament sta izdajala polnokrvnega tenorista. Da bi čirrbclj dozorel za oder. se je Gigli odločil za vrsto gostovanj v raznih italijanskih gledališčih Pel je teno'rske partije v Verdijevih, Wagnerjevih. Rossinijevih in Puc-cinijevih operah. Nastopal je tudi samostojno z arijami in pesmimi po koncertnih dvoranah. Takšno temeljito lastno šolanje je v veliki meri pripomoglo, da obvlada Gigli danes nič manj kakor 40 oper. pri tem pa se z lahkoto nauči še novih vlog. Začela se je njegova zmagovita pot. lz milanske Scale je šel gostovat v Španijo in v Južno Ameriko, nakar je prispel tudi v New York. Na metropol i tanki je zaslovel kot prvi tenorist. In fco se piravi. da je poleg slave žel tudi obilo denarja. Za posamezne nastope so mu plačevali več ko po 100 tisoč lir. V prvih letih po svetovni vojni je slavni pevec prišel nekajkrat gostovat v Evropo. Povsod so ga slavili tembolj, ker ima Gigli zelo prijeten, neposreden način občevanja z ljudmi in sii takoj osvoji občinstvo. Z zvočnim filmom se je Gigli jeva slava še znatno povečala, kajti na ta način je postala njegova pevska in igralska umetnost dostopna najširšim plastem narodov na vsem svetu. Kajpada bo novi füm »Bajazzo« Se posebno osvežil njegov sloves. Z njim bo igrala glavno žensko vlogo priljubljena filmska igralka Alida Valli. O operi »Bajazzo« ne kaže izgubljati besede hvale. Leoncavaillo je poleg Mascagnija ustvaril veristično opero. Ko je opera »Bajazzo« leta 1892 pod naslovom »I Pagliazzi« (Ghimačd) àia prvič čez oder, je doživela sijajen uspeh. »Bajazzo« in Mascagnijeva »Cavalleria rusticana« sita šiniili pokonci kakor dva ognjena stebra, katerih žar doslej še malo ni obHe- deL 2e Caruso je v teh dveh operah iei velikansko zmagoslavje. Leon ca vali o z nadaljnjima svojima operama (»La Bohème« »Roland iz Berlina«) ni imel več tolikšne sreče, a »Bajazzo« bo poneseA njegovo ime v nedogled no bodočnost. Beseda k bojem v MarmarikI Tri glavna težišča sedanje vojne obstojajo; pivo je v velikem kontinentalnem prostoru vzhodne Evrope, drugo v indijsko-pacifičnem prostoru in tretje na ozemlju med Sovjetsko zvezo in indijsko-pacifi-čnim prostorom. Borbo na prvem bojišču so prepustili Anglosasi Rusom, na drugem se bore Angleži in Američana skupaj, na prostoru Sredozemskega morja in na Bližnjem vzhodu pa je prevzela težino borbe Anglija sama. še jeseni leta 1940., takoj po francoskem porazu, je poslal Churchill angleško brolovje v Sredozemsko morje in izkrcaval v Aleksandriji veliko število čet in vojnega materiala. Razen Angležev je poslala Britanija na Bližnji vzhod avstralske in novozelandske čete, poleg teh pa še mešanico vseh narodnosti od poljskih emigrantov, Grkov, Srbov, De Gaulleovih pristašev do južnoafriških čet. Znano je, da so Angleži poslali na Bližnji vzhod iz Velike Britanije svoje najboljše čete in jih okoli rta Dobre nade pripeljali do Egipta. Z neprestanim ojačevanjem armade na tem bojišču skuša angleško vodstvo po svojem starem običaju premoč, ki so jo imele osovinske čete zaradi svoje hrabrosti in dobrega vodstva, nadomestiti in izenačiti z večjim številom čet in kopičenjem vojnega materiala. Današnje angleško voi-stvo gre v tem, kakor izgleda, za vzgledom lorda Kitchenerja, ki je prvi utrdil britanski položaj v Egiptu, ko je premagal Mahdijevo vojsko. Verski zanos, s katerim so se borile Mahdijeve čete, je bil končno zlomljen z angleško materialno premočjo. Kakor znano so se tudi preteklo zimo Angleži prizadevali, da se čim bolje pripravijo na odločilne dogodke. Gradili so železnice in ceste, potrebne za vojaške operacije. Z velikim hvalisanjem so Britanci govorili o železniški progi, ki so jo s pomočjo južnoafriških črncev zgralili od turške meje do Damaska. Mnogo manj so govorili o za sedanje boje v Afriki mnogo važnejši železniški progi, ki so jo podaljšali od Marsa Matrucha do libijske meje. Oddaljenost od Aleksandrije do Marsa Matrucha znaša 300 km. Prvi del proge do mesta Fuca so zgradili egiptski kedivi, razlog gradnje pa so bile v glavnem špekulacije z zemljiščem. Čeprav je pokrajina sama pustinja, je dobila z gralnjo železnice veliko vrednost. Političen in vojaški pomen železniške proge se je pokazal šele leta 1936., ko se je po italijansko-abesdnski vojni Anglija začela resno pripravljati na vojno z Italijo. Marsa Matruch so Britanci zgradili kot močno oporišče in ga zvezali z železnico, ki je angleški vojski mnogo koristila, zlasti zato, ker se nahaja v neposredni bližini rodovitnega Egipta, medtem ko je nasprotno Italija morala pomanjkljivo in nezadostno proizvodnjo v Cirenaiki nadomeščati z dovozom iz same Italije, t Ko se je preteklo pomlad začela druga britanska ofenziva proti Tripolisu, je bila železnška proga od Aleksandrije do Marsa Matrucha podaljšana že io Solluma. Z gradnjo so nadaljevali v zimskem času kljub neprestanim bojem. Proga vodi v velikem loku gorskega prelaza Džebela in se končuje v Sidi el Baraniu in Sollumu na libijski meji. Posebnih težkoč pri gradnji te železnice ni bilo, ker se pod tank m slojem peska nahaja kamen in je teren po- polnoma raven. Dolžina železniške proge znaša zdaj okoli 550 km in vojni transporti napravijo to pot v manj ko 30 urah. Na vsak način je čudno, da je Anglija, do nedavna še največja pomorska sila, začela pošiljati svoje vojaške transporte po kopnem in ne po morju kakor bi bilo normalno. Danes nI več nobena tajnost, da se Angleži ne upajo po morski poti med Aleksandri jo in Marso Matruchom uporabljati večjih lalij kakor 2000tonskih. Pa tudi te niso več varne, kajti iz italijanskih in nemških vojnih poročil smo pogosto lahko videli, da so osovinske podmornice in letala potapljala celo jadrnice, ki so opravljale obalno plovbo na tej progi. To dejstvo in pomanjkanje ladijske tonaže sta prisilila Angleže, da so začeli uporabljati za preskrbovanje svoje vojske na afriškem bojišču kopno pot. Razen železnice razpolagajo Angleži tudi z dobro avtomobilsko cesto, ki vodi v isto smer kakor železnica. Vsa tri prometna sredstva, po katerih se oskrbuje angleška vojska, pa so izpostavljena napadom osovinskih podmornic ali letal. Železniška prega, ki so jo Angleži zgradili do libijske meje, ima isto širino kakor egiptske železnice in je preko Kaira, Ismaile in Port Saida zvezana z Asuanom v gornjem Egiptu, vodi pa tudi do Haife v Palestini in tako omogoča Angležem hitrejše preskrbovanje in razmeščanje čet na prostranem bojnem področju. Obnovite naročnino! Dr. Aljehin o šahovskem turnirju v S vinogradu Kakor znano, se vrši v Solnogradu v Nemčiji od 8. t. m. šahovski turnir najboljših evropskih mojstrov. Svetovni mojster dr. Aljehin, ki se turnirja sam udeležuje, je ob tej priliki objavil v »Frankfurter Zeitung« krajši prispevek, ki ga reproduciramo. Mt* Ideja zbrati najboljše igralce šaha skupaj, da se večkrat med seboj pomerijo, ni nova. Bila je prv.č uresničena v Petrogralu pred 46 leti. Povod za to je dala kratko pred tem v Hastingsu priborjena zmaga mladega šahovskega igralca Piilsburya, ki je premagal najuspešnejše turnirske igralce tistega časa. V naslednjih desetletjih je bilo še več- takšnih srečanj, tako ponovno v Petrogradu leta 1914. Po prvi svetovru vojni je bil leta 1927. napravljen nadaljnji poizkus: Od Capablance in njegovih prijateljev je bil v New Yorku prirejen turnir šestih mojstrov, na katerem je vsak z vsakim igral štiri partije. Samovoljna izbira udeležencev za ta turnir je bistveno vplivala na njegov pomen. čeprav so vsa te prireditve kazale občutne nedostatke, so vendar služile napredku šahovske znanosti. Drugače je bilo z zadnjima dvema »elitnima turnirjema« pred sedanjo vojno: semerinškim turnirjem leta 1937. in »Avro« turnirjem naslednjega leta. Oba sta bila več ali manj reklamni prireditvi: brezobzirna do svojih udeležencev in brez kakršnega koli namena, da bi služila pospeševanju šahovske znanosti. Se-merinško srečanje, ki je imelo privlačnost sicer že nekoliko pozabljenega Capablanco-vega imena, naj bi bil turnir kandidatov za svetovno mojstrstvo. Od osmih udele- žencev pa jih del ni imel nikake pravice za visoki naslov, zato tudi šahovska znanost od tega tunirja ni imela posebnih koristi. Turnir Hoiantiske radijske diui.ee »Avro« je kazal znake potujočega šahovskega cirkusa, prispeval pa je, zahvaljujoč se srečni izbir; u ieiežencev, zlasti s strani moralnega zmagovalca na turnirju Estonca Keiesa, mnigo doorega. Na turnirju v Solnogradu, ki se vrši od 8. do 20. t. m., n;so zastopani vsi najboljši evropski mojstri; udeležba po kvaliteti pa je takšna, da dela časi nemški šahovska zvezi. Manjkajo predvsem nemški mojster Eiiskases, ki se začasno mudi v Braziliji in ki je prav v zadnjih ietih bil eden najresnejš.h kandidatov za na&lov svetovnega mojs.ra, dai je švedski prvak Stahlberg, ki se prav tako mudi v Južn: Ameriki in je bii vedno uspešnejši kakor njegov rojak Stolta; ter končno hc-landski prvak dr. Euwe. Kljub temu bo solnogra-ški turnir izpolnil svoj namen: pokazai bo svetu, da Nemčija kljub vojni tudi na tem kulturnem področju zmore vel:ke storitve; srečanje najooi„šili evropskih teoretikov pa bo dalo priiiko za poglobi jen je šahovske znanosti in bo zlasti mnogo novega prispevalo k otvoritvam. Vsaitdo izmed šestih sodeiujočih mojstrov ima upanje, da postane zmagovalec, kajti vsi so že bili uspešni na šahovskih turni. jih. Kot splošen favorit velja »Mozarte današnjega časa Estonec Pavel Keres, v katerem mnogi vidijo bodočega svetovnega mojstra. Vprašanje je seveda, če se je od naporov, ki jih je moral prestati v za Injem času, že popx-avil. Tudi njegov dolgoletni nasprotn.k in rivai, nemški mojster Pavel Schmidt, ki je še bolj bojevito razpoložen kakor Keres, ima po mnenju mnogih poznavalcev dobre izglede na uspeh. Njegov v čas Ji preoster napadalni način igre potrebuje seveda večkrat primemo dozo sreče. Stoltz mora svoj lanskoletni uspeh na monakovskem evropskem turnirju pripisati v glavnem svojemu natančnemu poznavanju otvoritev in iznajdljivosti v nevarnih pozicijah. Bogoljubov je doslej nasproti Stoltzu odrezal dobro, nasproti Keresu pa sta imela vsak pol uspeha. Proti piscu teh vrstic ni bil uspešen, dal pa je v nekaterih partijah igre trajne vrednosti. Ce bi bil v boljši formi, bi morda lahko olnesel zmago kakor jo je na primer v evropskem turnirju leta 1939. v Stuttgartu. Mnogo pričakujejo od 181etnega Nemca Klausa Jungea popolnoma upravičeno. Ce se bo tako hitro raz- KULTURN1 PREGLED Kipar Gorše o svojem delu Dva znana umetnika, ki predstavljata vsak na svojem področju stremljenja, pota in cilje slovenske umetnosti v razdobju m cd dvema vojnama: slikar Miha Males in kipar France G or še razstavljata v Jakopičevem paviljonu. Levji del razstave je — kakor je umljivo — dobil slikar; kiparjev delež je po številu skromnejši, vendar tudi s te, še bolj pa z umetniško kvalitetne strani dovolj obilen, da pokaže in prikaže Gor-šetovo zrelo plastiko. V7 vročih junijskih dneh prihajajo in odhajajo posiamezni obiskovalci in med Malese >«";mi barvitimi podobami in Goršetovtmi izrazno tako živahnimi kipi zavlada večkrat bolščeča tišina soparnega popoldneva. Včasi se pojavi eden izmed razstavljal cev ali pa se srečata oba da s1i-merov se da ta plast kaše še uporabiti, drugače vzamemo za majhno noževo konico sode bikarbone, ki odpravi po večini še zadnjo sled osmojenega okusa. Tako lahko omejimo izgubo na minimum. Kako pa z omako, ki je postala preke-pasta? Pretlačimo jo skozi gosto sito, jo segrejemo na novo v vodi in bo postala gladka. Majhna izguba se pri tem ne da preprečiti, toda izkorist il jo bomo kot nauk za bodočnost. Prežganje iz masti in moke mešamo, dokler ne postane popolnoma gladko. Nato dodamo najprvo malenkost mrzle tekočine, morda za eno katno iUoo. To moramo spet mešati, dokler ne poetane kašasto prežganje popolnoma gladko. Potem dodamo spet malenkost mrzle aH vroče tekočine in spet mešamo. Tako nadaljujemo ob stalnem mešanju, dokler ne dobimo toliko omake, kolikor je potrebujemo. S tem majhnim trudom nam ne postane nobena omaka kepa3ta. Majhnih kuhinjskih grehov, Id bi jih ne bilo treba, je Se dosti. Tako ne bi smeli kislih jedi nikoli hraniti v aluminij,vuh posodah, kajti v tem primeru dobi jed zanesljivo okus po kovini tn morda izgubi tudi pravo barvo. Cmoki iz moke m krompirja se ne bodo nikoli drobili, če »prive-žemo« vodo, v kateri jih kuhamo, z nekaj moke, seveda zelo malo, kajti v nasprotnem primeru bi se začela jed po daljšem kuhanju smoditi. Baš dandanes, ko bi se ne smelo nič po. kvariti, je potrebno, da posveti gospodinja takšnim kuhinjskim umetnostim večjo pozornost. Marsikatero ponesrečeno jed bo lahko obvarovala, da ne bo šla med pomije. Začarani maharadža Dawas je majhna državica v srednji Indiji. Mir in red sta vladala v njej, dokler ni nje vladar, maharadža Tukoji Rao Puar, izgubil glave in pognal deželo v bedo. Tukoji je zasedel prestol svojih očetov, ko mu je bilo enajst let. Po nekoliko letih mu jc angleški kralj Jurij V. podelil naslov sira, nato se je mladi mož poročil s sestro kola-purskega maharadže, ki mu je darovala sina, princa Vikrama Singa. Angleži imajo te indijske kneze in vladarje pod stalnim nadzorstvom in tako so nekega dne opazili, da se je Tukoji zagledal v neko plesalko, lepo Janki. To bi še ne bilo tako hudo, teda kmalu se je izkazalo, da je maharadža naravnost glavo izgubil. Janki ga je držala v svojih pesteh m je pošteno plenila, ne samo njegove zasebne blagajne, temveč tudi državno.. Tukoji ji je dal zgraditi razkošno palačo, to jo je napravilo še bolj zahtevno in ni dolgo trajalo, da je maharadžo finančno uničila. Ta se je tedaj ustrašil sporov, ki bi jih imel z britsko vlado, pa je pripravil svoje kov-čege in zbežal. Nato so ga odstavili in mu priznali pokojnino v znesku 3500 rupij. Tukoji je to pokojnino odklonil, češ da bi bila nezadostna za njegove potrebe, in iz protesta je začel gladovno stavko. Celih 73 dni je živel od malo sadja in mleka, potem se je vdal in se prilagodil svoji usodi. Tedaj je izjavil, da ga je lepa Janki začarala« — seveda ga je bila nehvaležni ca med tem zapustila. Toda izgovori mu niso pomagali, moral je v pekoj. Pressi je zasedel njegov sin Vikram, ki mu je bila dana težka naloga, da popravi državne finance in slabi sloves, v katerega je spravil rodbino oče s svojim vedenjem. KAJ VEM? KAJ ZNAM? ŽENA, DA JE KAJ Gospa Slabičeva je vrla žena. Gospod Slabič je sam ponosen nanjo. — Dopoldne dela moja žena v pisarni, popoldne je biagajničarka v tonu in ponoči igra v baru klavir. — Kdaj pa potem spi? — V opoldanskem odmoru v izložbene»« oknu kot reklama za nočne srajce In za pižame. §11 LxSw'.v. * , " O * MiäSMt: Bäpfcü-- j ». »A Krdela italijanskih lovcev tipa M. »08 se dvigajo z nekega letališča v Marmarild 86. Kaj je razplinjevalec? 87. Kaj pomeni beseda »bandit«? 88. Kaj je Pandšab? 89. Kako se imenuje predsednik sedanje japonske vlade? 90. Kaj pomeni prav za prav Kostarika?. ! * 91. Izdelati si hočemo škatlo. Naloge za to rubriko izbiramo tako, da nudimo vsakemu okusu in vsaki stopnji izobrazbe nekaj. Kdor nima časa za težavne rešitve, bo našel kaj lahkega, kogar ne zanima trenutno matematika, si lahko izbere kakšno vprašanje iz prirodo-slovja, zemljepisja, zgodovine ali morda iz dnevne politike in bo tu preizkusil svoje znanje in razboritost, komur ni do resnosti, bo odkril med drugim tudi kaj veselega. V nalogi pod to številko gre za nekaj praktičnega. Ali niste nikoli imeli namena, da si izdelate škatlo? Pri tem gotovo niste pomislili na znanost, ki so jo v starem veku med vsemi najbolj spoštovali in brez katere si tudi moderne civilizacije in kulture z vsemi novimi pogledi na svet in njegovo dogajanje ne moremo misliti. Ta znanost je geometrija. Škatla se je naredila tudi brez nje. Trdno smo pa prepričani, da je v bodoče celo pri takšnem vsakdanjem delu ne boste več prezrli. Poglobite se malo v to nalogo, ki je navidez enostavna in jo vrhu tega pojasnjuje priložena risba: a = 40 cm ; c c c ; b = 25 cm c C I Pred seboj imamo 40 cm dolg (a) in 25 centimetrov širok (b) kos lepenke ali pločevine. To je material za škatlo, in sicer ga hočemo izkoristiti tako, da bo njena prostornina čim večja. Ob vseh štirih kotih moramo odrezati kvadrate določene, enake velikosti (c), ki so v risbi izpolnjeni s črno barvo, preostali material moramo nato zapogniti vzdolž pikčaste črte in vogale, ki jih dobimo na ta način, zlepiti oziroma spojiti. Sedaj nastane vprašanje: Kako veliki naj bodo kvadratni odrezki, da bo škatla čim prostornejša? — Ce so majhni, je škatla prenizka, če so veliki, gre spet več materiala med odpadek. * 92. Nerazumljiva brzojavka. To je bilo pred vojno. Anastazij Žolna je bil izdelovalec motornih koles in malih avtomobilov. Mož je bil navajen, da je vedno v zadnjem trenutku naročal stvari, ki jih je potreboval. Tako je bilo tudi tedaj, ko je hotel imeti gumaste obroče za vozila obeh vrst in je brzojavil svojemu dobavitelju na kratko ter brez podrobnosti: »Pošljite brez najmanjše zamude za 100 vozil 300 obročev. Anastazij Žolna.« Dobavitelj je bil v hudih škripcih, kako naj ustreže naročilu, saj iz brzojavke ni bilo razvidno, kakšno vrsto obročev naj bi odposlal. Toda njegov skladiščnik je malo pomislil in je naročilo izvršil pravilno. Kako? * 93. Začarani kvadrat. V spodnji kvadrat postavite števila 11, 12, 13, 16, 17, 18 in 19 tako, da vam bodo dala v navpično, vodoravno in diagonalno smer vsoto 45: 14 15 94. Preden poletite v višino: Ne jemljite s seboj v letalo s črnilom napolnjenega polnilnega peresa Zakaj ne? * 95. S Stirimi kovanci. Recimo, da imate točno tehtnico, toda slučajno vam manjka uteži. Tedaj še spomnite, da imate v denarnici štiri kovance, in sicer tehta eden 15 g, drugi 12 g, tretji 7 g in četrti 3 g. Koliko različnih tehtanj bi lahko izvršili s temi kovanci in katera? REŠITVE NALOG 11. t. m. 82. Za preizkušnjo vaše potrpežljivosti. Da osvobodimo desko v sedmih potezah vseh kamnov, moramo igrati tako-le: Kamen 2 preko 10, potem 4 preko 12, 6 preko 5. 3 preko 6, 7 preko 15, nato s kombinirano potezo 8 preko 16, preko 7, preko 14. preko 3, in končno 1 preko 9, preko 2, proko 11. preko 8. preko 13, preko 4. * 83. Za bistre računarje. 7 + 7 7 + 7 --(.7--- 7 7 7 * 8». Za bistre možgane sploh. Skoraj getovo ste prezrli da je sredi drugega. mnežilnega računa okrogla 0 in da je rezultat množitve vedno ničla, če je eden izmed faktorjev 0. 1 + 2 + 3 + 4 + 5 = 15, nasprotno pa je 1 X 2 X 3 X 0 X 5 = 0 in je rezultat seštevalne naloge torej višji nego rezultat množilne naloge, čeprav je videti to na prvi, površni pogled čudno! * 85. Problem s številom »1«. . 35/70 + 148 296 = 1, kajti ulomka imata vsak vrednost V*. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Ali naj popijem še kozarec piva? Grlo mi pravi, da, razum pa ne.« »Razum je pametnejši.« »Nu, potem pa popijem še en kozarec —* pametnejši popušča!« * * * »Zelo mi je žal. da se je tvoja zaroka razdrla, stari prijatelj.« »Nu, to bom že še prebolel Toda najbolj prostako je bilo to, ko mi je poslala nazaj diamantni prstan s pripombo: »Pozor! Steklo!« * »Ali se ti ne zdi, da me dela ta klobuk mlajšo za pet let?« »Koliko si stara?« »Sedem in dvajset!« »Ne, menila sem brez klobuka!« « * * Rudi je bil pri svojem .bodočem tastu prvič na obisku. Povabili so ga na kosilo. »Moj poklon.« je dejal gospodinji. »Taka dobro kot samec že dolgo nisem jedel!« »Mi tudi ne!« se je oglasil mali Petrček. ♦ DVOUMNO »Tako ne pojde dalje, gospod Behacelj!« se je togotil šef. »če mene ni tu, ste najbolj leni človek v pisarni!« ANEKDOTA Romanopisec Walter Scott je ob neki priliki obiskal Pariz. Povabili so ga na večerjo v elitno družbo in ni se mogel na-čuditi, kako se Parižanke šminkajo. Neki prijatelj je to opazil in ga vprašal: »Nu, kako vam ugajajo naše dame?« »Oprostite, toda jaz se na slikarstvo prav nič ne razumem,« je odgovoril Scott. VSAK DAN ENA LOVSKA LATINŠČINA ciklus religioznih motivov. Šele za petdesetletnico bo zbral dela za retrospektivno mzstavo, ki naj bi pokazala stopnje in stopinje njegovega umetniškega razvoja. Ko kipar Gorše takole pripoveduje o svojem delu in o raznih načrtih, se zdi, da mu figura zrase in njegova majhna brada, spominjajoča na neke asirske aili egiptovske obraze, poprime izraz osvojevalca, ki meri s sanja v im pogledom obzorja nove umetnostne dežele. Slovenski prispevek k zgodovini bizantinske umetnosti Razprava prof. dr.Vojeslava Moleta V pravkar izišlem »Zborniku za umetnostno zgodovino«: je izšla razpirava univ. prof. dr. Vojesllava Moleta »Tradicionalne črte zgodnjeb iz an tinske umetnosti in njena izvirnostPriznani raziskovalec vzhodnoevropske umetnostne zgodovine se v tej razpravi, ki jo prvi večji slovenski donesek k duhovni zgodovini zgodnjega Bi-zanca. bavi z vrsto problemov, fcičočih se tradicionalnih in izvirnih prvin bizantinske umetnost?. Sodbe o osnovnih prvinah bizantinske kulture — pravi pisec v uvodu svoje razprave _ so si glede rimskih, helenističnih in krščanskih tradii ci; do malega soglasne, razlike so samo v tem, da nekateri avtorji bolj naglašajo rimski, drugi pa halenistični element. Drugače je z vrednotenjem orientalskih prvin, ki jih nekateri skoraj sploh ne opažajo ali pa jtim ne pripisujejo večje važnosti, medtem ko za druge prav ti elementi predstavljajo najbistvenejšo značilnost bizantinske kulture. Te razlike se kažejo zlasti v presojanju bizantinske umet- nostne kulture. Prav tu ni mogoče orientalskih vplivov ne zanemariti in ne zanikati. Vprašanje je siamo, ali so bili le-ti tako močni, da so odločilno vplivali na dokončno oblikovanje bizantinske umetnosti in izrinili tradicije rimske in helenistične umetnosti? Temu vprašanju se pridružuje še drugo: namreč vprašanje odnosov med vsemi tradicionalnimi prvinami z ene sbrani in dokončno izoblikovano bizantinsko umetnostjo' z druge. Končno se pojavlja še vprašanje: V čem je prav za prav njena izvirnost? Razprava dr." Vojeslava Moleta skuša razjasniti pravkar omenjena vprašanja, in sicer tako, da pisec raziskuje zgodnjo dobo bizantinske umetnosti (predikonoklastično) in njen višek v šestem sitoletju. Ta umetnost je bila izrazito eklektična. Ce hočemo dobiti jasno sliko, je treba ločiti med seboj pojave pred'bizan tinsk e prehodne umetnosti, ki ne obsega samo helenističnih in rimskih prvin, marveč tudi orientalske. V tem času, ki leži pred nastopom bizantinske umetnosti, je umetnostna kultuia pozno-antičnega sveta preživljala globoko krizo im prav v tem času so se pojavila nova umetnostna stremljenja. V razvoju umetnostne krize je nastopila tudi krščanska umetnost. Z vidika krize poznoantične umetnosti razglablja slovenski znanstvenik najznačilnejše spomenike predbizantinske umetnosti, tako v arhitekturi oblike bazilike, pa ikonografijo sitarokrščansikega kiparstva in slikarstva, ornamentalne motive in dekorativne sisteme, zlasti še one. pri katerih je ugotovljen orientalski izvor. Ker pa posamezni. čeprav zelo številni motivi ne morejo dati celotne stilne podobe umetnostnih del, zato razčlenja pisec oblike in vsebino nekaterih nedvomno crientalnih spomenikov, ki kažejo sorodne poteze, kakor jih opažamo pri sredozemni predbizan-tinski umetnosti. To so predvsem sloveče freske v Dura-Europosu. Po ugotovitvi značilnih črt te umetnosti, kakor je zastopana v židovski sinagogi in v krščanski kapeli, kaže pisec, v čem spominjajo na bizantinsko slikarstvo v prvem razdobju njegovega procvita. Iz tega pa še ne sledi da bi svoj. ska stremljenja m izvirnost bizantinske umetnosti potekala z vzhoda. Bizantinska umetnost ni rezultat navadnega seštevanja: helenizem in Egipt in Sirija in Mala Azija itd. Njeno bistvo ostaja kljuo vsemu eklrkucizmu v tem, kar je v nji izbirnega, a tO lahko pokažejo zgolj njeni 'astni spomeniki. V nadaljnjem delu svojih izvajanj opisuje dr. V. Mo!è značilnosti teh spomenikov na podlagi nekaterih vprašanj in poglavitnih pojavov. Tako na primer pokaže razčlenitev arhitekture najtipičnejšega primera, cerkve sv. Sofije v Carigradu, da najvažnejša bistvena sprememba ni samo v zasnovi prostora in gmote, marveč tudi v zasnovi samega temelja, iz česar nastaja in se razvija stvar it eljska fantazija bizantinskih umetnikov. Pisec se mudi z obširnejšo stilno analizo prav pri tej znameniti cerkvi in kaže na n:enem primeru, kako je sprememba življenjskih — gmotnih kakor duhovnih — vrednot v duhu miselnega in čustvenega sveta krščanske antike povzročila že sama po sebi neko napetost med starimi formami in novo vsebino; prav iz tega pa so nastala nova izrazna stremljenja, ki so se naposled izkristalizirala, ko je dozorela zgodnja bizantinska umetnost. Formalno oblikovanje je genetično pac še združeno s tradicijami posebej še s hele-nističnimi, toda končni izraz ;e že povsod nov. V pripovednih primerih, ki so tako značilni za duha te umetnosti, opuščajo vse, kar ni neogibno potrebno za pripovedovanje kot tako; počasi izginjata _ tudi prostor in krajina ter ostaja samo človeška figura, ki pa je tudi podrejena osnovnemu načelu pripovedovanja v smislu krščanske zasnove zgodovine. Apokaliptični, dogmatični in mistični primeri, ki jih lahko zasledujemo zlasti v velikih mozaičnih kompozicijah, nam že razodevajo čisto nov svet. v katerem se pojavlja vrzi omami privid nadnaravne resničnosti, ki presega meje zemeljskega iluzionizma in je samo posledica religiozne in mistične zasnove sveta. Posebno poglavje posveča pisec študiju človeške figure v zgodnji bizantinski umetnosti; tu 90 tradicionalni tipi, kakor so se pojavljali v helemistični umetnosti, dobili novo vsebino in nov izraz. Kljub vsemu barvnemu bogastvu se tudi tu razodeva predvsem krščansko, duhovno pojmovanje človeške osebe, zlasti v ponot ran jenem izrazu človekove podobe. Tako pa nastaja prividno protislovje: ta. na prvi pogled realnemu življenju oddaljena umetnost je človeško osebnost povzdignila na višino, kakor je antika ni nikdar poznala. Izraz tega protislovja je posebno značilen na ikonah, kjer je svetniška figura hkrati realistična in «racionalna. V splošnem lahko rečemo, da so helenistične izrazne oblike, ki tvorijo osmovo te umetnosti postale na ta način izraz povsem različnega gledanja na življenje in na njegovo vrednost. Te ugotovitve veljajo za vso umetnost prvega razdobja bizantinske umetnosti in se tore: kažejo podobne spremembe tudi v posvetni umetnosti. Posvetna in cerkvena umetnost sta tesno povezani in se celo zdi, da je v prvem razdobju dajala prav posvetna umetnost večjo pobudo razvoju in razširjenju nove umetnostne zasnove. Vsekako je imela globok vpliv im njena zgodovinska vloga sega daleč v bodočnost. Slovenski znanstvenik prihaja potemtakem k sklepu, da so orientalske prvine, ki so že v predbizanfcmski dobi prodrle v osnovo te umetnosti, gotovo izdatno prispevale k njenim potezam, vendar za njeno končno izoblikovanje niso bile bistvene, marveč so odločale pretežno rimske in še bolj helenistične tradicije. V celoti pa izhaja ta umetnost iz sprememb, ki so se izvršile v predbizamtimski dobi. zlasti še v vzhodnem delu poznoantičnega sveta. Bizantinska umetnost šestega stoletja je v jedru umetnost pokristjanjenega poznega helenizma in kot taka umetnostmi izraz sveta, ki je imel v Carigradu svoje središče. Pri tem pa je mišljena zgolj službena umetnost, »cesarska« smer. poleg katere so obstajali številni »orientalski« umetniški krožki. Njih delovanje in vplivi pa ne mo-Tejo zmanjšati pomena ugotovitve, da je bila bizantinska umetnost, tista, ki je umetnostno oplodila tudi mnoge druge evrops&e dežele po svojih poglavitnih črtah helenizem v svoji zadnji, krščanski obliki. Italijanski résumé ob koncu bo omogočil tudi tujim znanstvenikom, posebej še bi-zantologom. uva zevanje teh. za umetnostno zgodovino vzhodne Evrope pomembnih sklepov slovenskega umetnostnega zgodo-vinarja prof. dr. Vojeslava Moleta. Obnovite naročnino! Kro • Državnim upokojencem v vednost. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani je v svojem društvenem glasilu »Upokojene« z dne 10. junija t. 1. v celoti objavilo prijavni obrazec, sestavljen od Visokega Komisariata za ureditev položaja upokojencev. Ta obrazec bodo blagajne, ki izplačujejo pokojnine državnim upokojencem, v kratkem razposlale vsem državnim upokojencem in upokojenkam v izpolnitev in vrnitev v določenem roku 15 dni. Da ne bodo delali upokojencem vpisi v obrazec težav, je smatralo društvo za potrebno, obrazložiti in pojasniti v »Upokojencu« prav vse vpise v ta prijavni obrazec. To za vse upokojence važno številko »Upokojenca« lahko dobijo izjemoma tuli nevčlanjeni državni Upokojenci v društveni pisarni, Wolfova ulica št. 10/11, dopoldne med 1/2IO.—Ms 12. uro proti plačilu 1.50 lire. IZ LJUBLJANE v— Dežja noče in noče biti. Včeraj smo lako rekoč že na pol napovedali dež, ko se je nebo polagoma, pa temeljito zoblačilo. Toda kmalu so sape pregnale oblake in spet je posijalo sonce. Do jutra je bilo nebo že brez oblačka. Z dežjem zaenkrat torej ni nič. Ni sicer še povsod nastopila prava suša, vendar si vsi želijo izdatne moče. Nekateri kraji so že precej prizadeti. Na Blokah, pravijo, so travniki popolnoma izsušeni in je trava kakor ožgana. Krompir in fižol prav zdaj potrebujeta izdatnejšega dežja, še celo na Ljubljanskem barju primanjkuje moče. Ponekod je zemlja že močno razpokana in precej globoko osušena. V naših krajih se junij ponaša z velikimi množinami dežja in zato ne smemo izgubiti vse nade na dobro letino, čeprav je že skoro polovico meseca minilo. Zadnjih 20 let je bila v tem času samo enkrat občutna suša. V vremenski statistiki je junij glede količine padavin na drugem mestu s povprečjem 150 mm. u— Nova grobova. V starosti 72 let je mimo v Gospodu zaspal višji železniški uradnik v pok. g. Ivan K o n ič. Dragega pokojnika bodo spremili k večnemu počitku v soboto ob 15. iz kapelice sv. Ahaca na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce ga. Frančiška Košakova, roj. čotarjeva. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo ob pol 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! u— Promocija. Dne 16. maja t. L je protnoviral na zagrebški medicinski fakulteti za doktorja vsega zdravilstva g. Ronko Lojze, čestitamo! u-— Zadnji dan cepljenja zoper davieo je današnja sobota, ko se ob 17. uri prične cepljenje v šoli na Barju, hkrati pa spet tudi v Mestnem domu za vse tiste, ki iz katerega koli vzroka doslej niso mogli pripeljati ali poslati svojih otrok cepit zoper to nevarno bolezen. Ponavljamo, naj starši ta teden cepljenih otrok pazijo, da bodo natanko čez 14 dni pripeljali otroke drugič cepit na iste prostore, ker samo eno cepljenje ni dosti učinkovito. u— Kdor še ni oddal prijave posevkov žita, fižola, krompirja in lanu, naj jo nemudoma prinese v sobo št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7, ker po 15. juniju mestni gospodarski urad ne bo mogel več sprejemati teh prijav, še posebej pa opozarjamo kmetovalce, da jim letos tiskovine ne bodo dostavljene aa dom kot lani ter morajo sami priti ponje. u— Tivoli gmajna ali park? Prejeli smo: Najlepše, kar ima Ljubljana, je gotovo naš park Tivoli. Toda zadnji čas je zavladala v njem vandalska samovolja. Sprašujemo se, ali je to še sploh park. Starši puščajo ctroke, da počno, kar hočejo. Polomljeno drevje in grmovje, povaljana trava m p peskom posute klopi pričajo o tem. Tudi odrasli so tako nedisciplinirani, da prenašajo klopi kamor nanese ter hodijo preko travnikov in izven poti tako, da je nastalo že celo omrežje stez. Družine poležavijo po parku, da misliš, da si v ciganskem taborišču, ne pa v sprehajališču. Prosimo mestno občino ljubljansko, da pošlje v Tivoli nekaj energičnih paznikov, da napravijo red in rešijo Tivoli propada, dokler je še čas. — Eden izmed obiskovalcev Tivolija. n— Ne®reče. Pri cepljenju drv se je vsekal v desnico 42-letni delavec Miha štem-pfhar z Ježice. Ko je klepal koso, je v levo oko odletel kos železa 301etnemu sinu posestnika Francu Majdetu iz Dobrnič. S ka- miličnim čajem se je poparil enoletni sin kleparja Joško Jeran iz Dobrunj. Na stopnicah je padel in si zlomil desnico 271etni kurjač Jakob Verbec iz Ljubljane. Pri delu se je po nesreči sunil z nožem v trebuh 311etni mesarski pomočnik Franc Vavpotič iz Ljubljane S konja je padel in se potolkel po glavi 291etni delavec Jože Sitar z Ježice. Ponesrečenci so iskali zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Nič morskih rib. že nekaj tednov je zaradi slabega ribolova manjši dovoz morskih rib. Tudi včeraj jih ni bilo na trgu naprodaj, razèn sveže polenovke, ki so jo prodajali po 30 lir'kìlogram. Zato pa je bilo nekaj več rečnih rib. Belice, platnice, po-dusta in mrene so prodajali po 18 do 20 lir kg. Zdaj usiha Cerkniško jezero in bi bilo prav, če bi del njegovega ribjega bogastva prišel tudi na ljubljanski trg. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova 18, telefon 36-24. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani vabi vse učenke VI. a razreda, ki so v tem šolskem letu morali prekiniti redni pouk, da se zglasijo v soboto 13. junija ob 10. uri v gimnaziji. Z Gorenfskega Dve odlikovanji. Z zlatim nemškim križcem sta bila odlikovana nadporočnik Fric Adrario, poveljnik čete v oklopnem oddelku na vzhodni fronti, in četni vodja SS Hans Reiter s Koroškega. Nadporočnik Adrario ' je po rodu iz Bohinjske Bistrice, študiral pa je na Koroškem. Doslej je bil na fronti trikrat ranjen. Zlati križec je prejel zato, ker je uničil 20 oklopnih vozil. Na vzhodni fronti so padli naslednji "koroški vojaki: 311etni Roman šobi, 281etni podčastnik Sebastian Kuen, 281etni letalski narednik Fric Müller, poročnik Oton Mli-nerič, 251etni podčastnik Friderik Pirker, 371etni desetnik Valentin Une, podčastn k Toni Welz in inž. Henrik Reidlinger. Dve hudi nesreči v Prevaljah. Delavec Mihael Vavpotič je bil zaposlen pri cestnih delih na Prevaljah. Padel je pod voz in mu je zmečkalo spodnji život. Mizarski pomočnik Jože črtalič, zaposlen pri Glavarjevi tvrdki, pa je prišel z roko v stroj, ki mu je razmesaril vso desnico do zapestja. žrtev Drave. V Labodu se je igral dveletni polirjev sin Hansi Karner na bregu Drave. Zašel je v vodo in ga je Drava odnesla. Trupeice doslej še niso našli. Premiera. V celovškem gledališču so snoči prvič uprizorili oj>ero »črni Peter«. Napisala sta jo libretist Valter Lieck in ml ali skladatelj Norbert Schultze. Snov je zajeta iz ljudske pravljice in se tudi glasba nanaša na ljudske pesmi. Smrtna nesreča v planinah. V Borovlje sta prispela dva mladeniča iz severne Nemčije. Odločila sta se za izlet v planine. Na severni steni sta se znašla nji krhkem skalovju in nista mogla nikamor. Eden izmed njiju, Ernest F r i c k e , doma iz Bremena, je izgubil ravnotežje in je padel 200 metrov globoko v prepad. Pri padcu se je dvanajstkrat prekotalil. Njegov spremljevalec Valter Baselewski je bil docela izčrpan. Vso noč je prebil v steni in je šele v ponedeljek čez dan našel pot nazaj v Borovlje. Ii Sp^ifefe Šoferske Novi grobovi. Na vzhodni fronti je padel Leopold Lubec, po rodu iz Maribora, znan kot športnik, zlasti v boksu. Star je bil 22 let. Nadalje je padel na vzhodni fronti 19-letni prostovoljec SS Karel Harz iz Maribora. Na Teharju je umrl Ivan Zupane. V Dravogradu je umrl 611etni Jcžef Pšeničnik, gostilničar, mesar in posestpik. Poroka'. pred nekaj dnevi sta se v Šoštanju poročila trgovec z lesom in kurivom Robert Brinar ln ga. Pavla Lichtenegger-jeva, vdova po oskrbniku veleposestva Ke-restinca na Hrvatskem, po rodu iz Hauke-jeve družine v Šoštanju. V Krki je utonil. 13-letni edinec posestnika Sturma iz Velikega Mraševa na Krškem polju se je šel kopat v Krko. Ker ni znal plavati, je izginil pred očmi svojih tovarišev, ki prav tako niso znali plavati, čolna pa ni bilo pri roki, da bi ga redili, šele če* eno uro so bili obmejni organi obveščeni o nesreči. Našli so fanta 3 metre globoko v tolmunu. Prihitel je tudi zdravnik iz Brežic, vendar so vsi poskusi oživ-ljenja bili zaman. Fantič je pripadal organizaciji kočevske mladine. Glasbena M® v Šoštanju. V domu Hea- matbunda v Šoštanju je bila svečana otvoritev nove glasbene šole. Vodja urada za ljudsko glasbo Romih je govoril o namenu nove ustanove ter se je zahvalil njenemu ustanovitelju Valterju Kranjcu za dosedanji trud. Brambovski orkester pod Romi-hovim vodstvom in pevski zbor mariborskega učiteljišča sta oskrbela glasbeni spored. župan Hauke je proglasil šolo za otvorjeno, nakar so zapeli pesem »Nemčija, sveta beseda«. Nesreče. Dva in P°1 leta stara • Helga Knoblauchova je na Pobrežju padla In ai nevarno poškodovala oko. 41-letnl Janez Emeršič se je nevarno polomil v nekem mariborskem podjetju. 54-letni Janez Pere je bil zaposlen v kamnolomu v Ribnici na Pohorju. Zadel ga je kamen in mu prebil levo nogo. Poškodovanci so bili prepeljani v bolnišnico. Iz Hrvatske Odlikovani hrv atski letalci. Hrvatski dopisni urad Croatia poroča, da so bili zaradi zračnih zmag nad bojiščem pri Se-vastopolju odlikovani poveljnik hrvatske lovske skupine podpolkovnik Džal z železnim križem 1. razreda, kape tan Zlatko Stipčič, nadporočnik Albin Stare in zastav-nik Tomislav Kauzlerič pa z železnim križem 2. razreda. Poveljniku lovske skupine hrvatskih letalcev je ob njeni premestitvi poslal zahvalno pismo komandant zrako-plovstva na južnem olseku vzhodnega bojišča. Krvni davek hrvatskih vojakov na vzhodnem bojišču. Neka nemška poročevalska agencija poroča o uspešnih akcijah Hrvatov v bojih na ruskem bojišču. Med drugim objavlja izjavo nekega vojaka o junaškem zadržanju njegovega bataljona, ki je pri Harkovu odbil napade dveh ruskih polkov. »Križi, pod katerimi so nekateri hrabri hrvatski dobrovoljci našli poslednje domovanje, pričajo da naša zmaga ni bila lahka, toda mi smo dali svoj krvni davek v prepričanju, da se borimo za svojo domovino, ramo ob rami z naj-hrabrejšimi vojaki na svetu«, je zaključil skromni hrvatski vojak svojo izjavo. Proslava sv. Antona bo v vsej hrvatski kar najbolj svečana. Po poročilih hrvatskih listov bo hrvatski narod letos drugič proslavil Antonovo — god svojega Poglav-nika. Ta dan je praznik vsega hrvatskega naroda, zlasti še hrvatskih domobrancev. Na predvečer bodo v vseh večjih krajih svečani mirezovi, naslednje jutro pa bud-nice in zahvalne službe božje. V Zagrebu bo proslava še posebno slovesna. Vojaških parad in pregledov pa na ta dan ne bo. Uspeh hrvatskega pevca v Sofiji. Nedavno je gostoval v operi »Rigoletto« v Sofiji član Državne hrvatske opere v Zagrebu Rudolf Župan. Občinstvo in kritika sta bila z njegovim nastopom izredno zadovoljna. Spremenjen način peke kruha v Zagrebu. Od pretekle sobote smejo zagrebški peki peči kruh samo v kosih po 60 dkg in 120 dkg. Potrošniki plačajo za dnevni obrok kruha eno kuno, oni z dvojnim obrokom pa 2 kuni. Iz Srblie Srebrni kovanci po 10, 20 in 50'd;n 90 tuli v Srbiji prenehali biti zakonito plačilno sredstvo. Zamenjani so bili za bankovce Srbske narodne banke. Omejena prodaja papirja. Brez posebnega dovoljenja smejo papirne trgovine prodajati zasebnikom le do 50 pol pisalnega papirja na mesec, uradom in drugim večjim pisarnam pa do 500 pol. Papir za razmnoževanje se sme prodajati le uradom in večjim podjetjem in to do največ 500 listov na mcMC. Zavojnega pap'rja .sme zasebnik kupiti do 5, uradi in p'same pa do 10 pol. Vse papirne trgovine r.a debelo in drobno morajo voditi točen zapisnik o svoji zalogi. 2000 ha zemlje so na novo obdelali letos samo na področju beograjske občine. Za obdelavo se je prijavilo okrog 10.000 prebivalcev. Obč.na jim je odkaza'a primerne parcele ter jim jih dala v zakup ne glede na lastnika, razen če je ta zemljo sam obdelal. Zakupnina je bila določena na 20 par za 1 m2. Po ugodnih cenah je občina poskrbela tudi za semena in gnojila. Strokovnjaki upajo, la se bo s pridelkom te zemlje zelo olajšala prehrana beograjskega prebivalstva. SKRIVNA KASETA — Moj niož si je za god želel kaseto za shrambo tajnih papirjev. — In ste mu jo kupili? To je lepo. Kaj je pa v temle malem zavitku? — To je drugi ključ za mene. Nekaj o nekòanjem otroškem učBelj u 2e večkrat sem želel obuditi v širši obliki nekaj spominov iz mladostne dobe takratnih otrok, kateri smo se pred 55 in več leti skupaj igrali in ki smo danes že osiveli. Mnogo od onih je pa že v grobu. Sicer sem že nekoliko tega otroškega veselja opisal v članku »Spomini na Prule«, vendar želim prikazati sedanji mladini predvsem mestni, in zlasti oni, katera nima prilike doživljati med mestnimi hišami onega ši- rokega in neskaljenega veselja, kakršnega smo mnogi časih uživali in ki nam je ostalo v prijetnem spominu še do današnjih dni. Mnogo sem sicer že pozabil, a v glavnem upam, da bom že še kaj povedal v teh svojih vrsticah. Vse to storim edino oz. pred-vsemiz ljubezni do otrok in zaradi mladine same, ki mi je bila poleg revežev in starih ljudi vse moje življenje, zlasti pa od časa mojega službovanja pri sodišču (v mladinskem oddelku) pa tudi še danes najbolj pri srcu. Dokaj časa sem imel sam pomisleke, ali bi priobčil te še vedno mi žive spomine, misleč pri tem, da bi utegnil kdo reči, čemu obujati mladostne doživljaje, ki so minuli in ki se ne vrnejo nikdar več. Res je, vse je minilo, toda priznal mi bo pa gotovo vsak, da so spomini na preteklo mla- dostno srečo lepši, nego se nam je zdelo takrat dejstvo samo. Ker je g. dr. O. priobčil pred časom več zelo zanimivih spominov iz svojih mladostnih let, sem prepričan, da morda tudi te moje vrstice ne bodo naletele na neprijeten odmev. Priznam, da ni moje razlaganje tako mikavno in zabavno popisano, kakor zna to tako duhovito in humori-stično povedati že imenovani gospod, toda tudi jaz imam pri vsem tem čist in nesebičen namen, povedati otrokom nekaj, kar že dolgo nosim v srcu. Preden pričnem s pripovedovanjem, prosim, da se mi ne šteje v zlo, ako se pri tem poslužujem neprestavljenih izrazov in da se izražam pri navajanju posameznih iger z izvirnimi besedami, kakor smo jih takratni otroci rabili. Torej v tistih časih smo imeli otroci kar cel repertoar iger in vse lepo razdeljeno med vse štiri letne čase. Pričnimo kar s pomladjo: Komaj so se stajale zadnje kepe snega in so se tla vsaj za silo posušila, so prišle prve na vrsto »frnikule«. Najbolj se je postavil oni, ki je imel mnogo takih krog-ljic. Potrudili smo se, da smo takega igralca dobro »osušili« Tudi smo znali že takrat prav dobro »cenkat« in od nosa meriti. Pri tej igri smo najprej spustili iz ust malo sline in če je ta zadela na tleh ležečo krogljico, je tisti hip že sledila od nosa spuščena krogljica na tla. Zgodilo se je pa prav dostikrat, da je pljunek sicer zadel ali celo pokril na tleh ležečo frnikulo, toda od nosa merjena in izpuščena krogljica je pa padla zraven. Ako nismo imeli denarja za nakup pravih krogi j ic, smo si znali pomagati s tem, da smo jih delali časih tudi sami in sicer iz ilovice ali pa kar iž blata. Ti »izdelki« so se, kakor hitro so stopili v »akcijo«, ponesrečili in krogi j ice so navadno razpadle. Ako pa nismo imeli niti teh na razpolago, smo pa »frnikulali« kar z navadnimi malimi kamenčki. Istočasno s frnikulanjem se je p« pričelo »fucanje«. To igro pozna gotovo tudi današnja mladina, ki igra predvsem za »štolce« (jeklena peresa). Takih peres smo si nabrali z igranjem, naprosili smo jih pa tudi po pisarnah, oz. pri znanih »škri-cih«, kakor so takrat mnogokrat imenovali uradnike. Marsikdaj se je pripetilo, da je imel ta ali oni že kar malo zalogo starih obrabljenih peres in jih prodajal za »kic« ali »škec« (t j. za košček kruha). Ako nam je zmanjkalo peres, smo se pa lotili kar obleke oz. perila. Igrali smo kar za »tu-ze«, kakor smo rekli takratni pobalini manjšim gumbom. Nemalokrat sftio odtrgali male gumbe pri srajčnem rokavu in kakor strasten igralec igra do zadnjega novca, potem zastavi vse, kar ima pri sebi in bi zastavil morda še sebe samega, če bi ga kdo hotel, tako smo tudi mi v navdušenju in ognju fucanja potrgali ne samo srajčne, ampak celo gumbe pri telovniku. Seveda je sledila temu kazen in marsikdo je doma z batinami in jokom plačal to otroško strast. Ako pa ni bilo ne peres in ne gumbov, smo se tudi pri tej igri zadovoljili z igranjem z malimi kamenčki. Toda to je bilo le redkokdaj, ker po navadi takih »igralcev« niso imeli radi med seboj. Poudarjam pa pri tem, da pobiči takratnih let in v mladostni dobi nismo igrali za denar, kakor se to danes pogostokrat vidi Juh Avgust. Manica: (Dalo ugibajmo 1. Carski vrt je bil poln cvetja in sadja. Vendar na vrt ni car stopil nikoli. 2. Volk ne laja in se ne dere, tuli pa. 3. Deklica odloži čajno s krompirjem in stopi k sosedu. Med tem jo ves čas skrb gnjavi, jo li čajna še čaka. 4. Janček se vzpenja po lestvici in sproti preizkuša vsak klin, če kaj dobro drži. 5. Micka prosi: »Mati, skuhajte kar koli, le svinjskih jeter nikar!« 6. Sosedovo dvorišče je polno nesnage, le zakaj ga ne počedijo? 7. Povej mi, Janoš, mar ni Carigrad res lepo mesto. 8. Žalostno se oglaša zvon, če komu zvoni k pogrebu. 9. Cigan pravi: »Dobri so denarci, samo težko jih je dobiti.« 10. Ko vino so točili, lijak so izgubili, o jej, kaj bo pa zdaj...? Otroci, v vsakem zgornjem stavku je skrito ime cvetice. Iščite, najdite! Listnica ureòniétua Vsemir Brinjski: Pesem »Ponoči« je za naše mlade čitatelje miselno prezamotana, vsebinsko in oblikovno še nedognana. Po nekaterih znamenjih sodim, da se ti utegne sčasoma na tem Dolju kaj posrečiti. Živi, rasti in zóri! »Zganjice« pa rajši niti v pesmih ne pij, če hočeš biti fant od fare! Pošlji o priliki spet kaj na ogled. ŠKOTSKA Škot je prišel k brivcu: — Koliko stane pri vas striženje las? — Sedem lir. — In britje? — Tri lire. — Pa ml obrijte glavo ! Bežni razgledi po Milanu Tri velikanske lope milanskega kolodvora, največjega v Evropi Lokomotiva je j eia bruhati oblake črnega dima in smrad po premogu nas je drezal v grlo, ko smo nestrpno čakali na odhod — v deželo oranž. Cul ali čital sem nekoč: Kdor ni videl Italije, ne vé, kaj je umetnost. Tak občutek sem dobil že prvikrat, ko so skromno razgledane oči uzrle razkošje lepote, kakršne si nikoli zamišljati nisem mogel. Gledal sem skozi okno, in ko je zaso-pifrala lokomotiva, so se kar sunkoma izgubljale pred očmi hiše, potem polja, prelepe gore, vasi, vlak pa je drvel neizpros- no v daljo, ne da bi se zmenil za domače kraje, ne da bi obstal, da hi se človek še razgledal in z očmi poljubil cerkvice na gričih in svetle jase na brdih. Postumia! O, saj je še kakor je bila, zmerom skromna, pa dokaj glasna in kljub temu skrivnostna. Spomnil sem se na jamo in na čudežno prelest kapnikov in mi je bilo tesno pri srcu. Pa me je tisti trenutek že predramilo hrupno beganje, prestopanje. Hajd na električno! Do Adrije je drvela električna lokomotiva s peklensko brzino. Mesto samo je bi- lo že strogo zatemnjeno, drugače pa je bil na kolodvoru pravcat: živžav: škripanje vagonov, kričanje razprodajalcev listov, petje, poslavljanje. In v tem hrupu in vrvežu bi bil skoraj zgrešil vlak in namesto v" Milano, kamor sem se bil namenil, b: se bil domala odpeljal proti Rimu. Vožnja ponoči je svojstvena. Ritem koles je nekam drugačen in celo potniki so čudno predrugačeni. Tisto noč, ko sem se vozil proti M lanu, sem vožnjo čisto posebno doživljal in zdelo se mi je, da se tudi potniki čisto na svojski način izživljajo. Občudoval sem jih, kako brezbrižno so se «alagali z dobrotami tega sveta in zdelo se mi je, da so brezbrižni tudi za dušeče ozračje v tesno zaprtem prostoru. Toda noč ima svojo moč. Ob enakomernih tresljajih vozov in ob enakomernem ritmu vlaka je zdaj pa zdaj klecnila glava temu in onemu potniku, se nagnila na ' soseda ali pa omahnila samemu sebi v naročje. Tu ni bilo' nič več smisla za lepoto nočne pokrajine, za tihoto naselij. Ob smrčanju in sunkovitem dihanju sanjajočih pa je nenehoma motril nekj mladec dra-žestno dekle in jo lovil in poljubljal s svojimi očmi in na v sale način hotel vzbuditi zanimanje v njej. Čutil sem, da obema nI do spanja, čeprav se dama za še tako poželjive poglede mladega kavalirja niti zmenila ni. Bogve, kod so ji tavale misli in pri katerem ljubljencu so vasovale, bogve kaj vse ji je težilo srce, da je zamaknjeno strmela v noč in so ji roke kakor mrtve ležale v naročju. Oči so mi bile že utrujene in- sam nisem vedel, kdaj sem z&drsmai in kam mi je omahnila glava. Predramilo me je zgodnje jutro, ko se je vlak ustavil v ogromnem žrelu milanskega steklenega oboka, ki se razteza v neznansko daljavo, širjavo in višino. To je milanski kolodvor, ki velja za enega največjih in najlepših na svatu. Znašel sem se pred izhodi, ki jih je pa to- liko, da nisem vedel, kam naj jo uberem. In v tej zmedenosti, ob žvižganju in škripanju neštetih lokomotiv sem se nenadoma spomnil na svoj dežnik, ki sem ga pozabil v kupeju. Kaj sem hotel, vrnil sem se v voz, tipal in -iskal, pa se dotipal le do pomarančnih olupkov, ki so jih potniki pustili za spomin na prijetno vožnjo; kdo se je pa usmilil mojega dežnika, najbrž nikoli ne bom dognal. Ko pa sem se v bližini kolodvora okopal in se okrepčal s surogatno kavo, sem si ohladcl jezo zaradi svoje pozabljivosti in se sprijaznil z mislijo, da bom v tem milijonskem mestu tudi brez dežnika izhajal. In s to mislijo sem stopi iz hotela v vrvež milijonov bitij. Jel sem dojemati čisto nov svet in razumeva-: ti čisto novo življenje. Milano! Ne vem, kako bi dostojno opisal to mesto, ki mu jih je le malo podobnih na svetu. To je mesto, ki si ga Slovenec, vajen skromne Ljubljane, težko predstavlja. Mene je najprej osupnil tramvaj. Saj je to cel pulmanski voz, odlično opremljen in praktičen. Ima pa to posebnost: čim pritisne sprevodnik na gumb, se odpre, ob vstopu pasanta se pa tako avtomatično zapre. Ljubljanski tramvaj je je v primeri s tem kakor prva lokomotiva v primeri z današnjo. In mestno življenje! To je hrupni vrvež tisočev in tisočev, ki begajo po ulicah, to je drdranje tisočev in tisočev avtomobilov, ki vozijo s čudovito hitrostjo in eleganco, tu je reklame, toda ne tiste kričave in odbijajoče, to je reklama z zdravim smislom umetniško obdarjenega naroda. Preprostemu popotniku je to mesto razodetje čisto novih lepot, novih razgledov in občutij; tu skromni Ljubljančan spozna, kaj se pravi bogastvo, razgibanost 111 pestrost toalet, kaj se pravi aranžirati izložbe in kako podajati lepoto, kakršne nisem ši videl. In zgodilo se mi je, sam nisem vedel, kdaj sem obstal, vem le, da sem se zagle- dal v hrupni vrvež, v prekipevanje lepote, ki je žarela in se razlivala iz izložb, s portal ov, z deklet v lepih toaletah, pa me je predramil policaj in za trenutek se je očem odmaknila vsa lepota. Nekam s strahom sem gledal v resni obraz varnostnega organa »Na licu mesta« bi bil moral plačati kazen; ker se pa na italijanska vprašanja odgovarjal slovensko, je spoznal, da nisem vajen velemesta in temu odgovarjajočih predpisov in me je prijazno odslovil, Videl sem na njegovem obrazu nasmešek. Morda je to bilo malce porogljivosti ali pomilovanja, saj sem po svojem vedenju razodeval, da sem sin malega naroda. Sicer me je zamamil italijanski izrek: dolce far niente ki pa danes nima več prave veljave — toda zavest, da brez dela ni jela, je bila močnejša. Sel sem za svojimi trgovskimi posli, ne da bi se obotavljal, čeprav se mi je trgovski posel - takem umetniškem mestu zdaj pa zdaj za-zdel oskrunjevalen. Po čudnem naključju sem še tisti dan naletel na znanega profesorja v MIlanu, spoznal sem se z njim v Kairu, kjer sem bil več dni deležen nje^ govih razlag o egiptovski kulturi. Prijazno me je povabil s seboj in mi ponudil, da me seznani z vso življenjsko silo umetniškega mesta, kjer je doma prvovrstno kiparstvo, odlično slikarstvo in čudno lepa glasba, kakršne morda svet ne premore. Kdo še ni slišal o Scali, V hvaležnem spominu na dobrega profesorja naj vas seznanim vsaj z najvažnejšimi in najvidnejšimi umetninami Milana. Predvsem zamami oči katedrala, "ki je sama na sebi pravi čudež stavbinske umetnosti. Katedralo obiskujejo verniki in nevemiki, vsi jo pa občudujejo in se je ne morejo nagledaH Toda odtod dalje se vsak trenutek odkrivajo nove lepote, kakršne izžareva resnična umetnina. Jaroslav Stoviček. Naš novi roman V včerajšnji številki smo priobčili konec »Črnega gusarja«. Nadaljnje usode gospoda Ventimiljskega, vojvodinje Honorate, guvernerja Van Goulda in drugih oseb so predmet novemu romanu, ki ga objavimo kasneje. Dotlej podamo čita-teljem za dobro došlo izpremembo krasno povest NIVA IN MIKI" (NOMADI SEVERA) izpod peresa njihovega starega znanca J. O. Curwooda. Novi roman »Jutra« je prežet z vsem tistim čarom deviške, nedotaknjene prirode, po katerem v teh vročih poletnih dneh vsak človek neutolažljivo hrepeni Pragozdi, gore, širna jezera in deroče reke na severu ameriške celine 30 ozadje zgodbi dveh štirinožnih prijateljev ter njunih dvonožnih zaveznikov in sovražnikov, ki bo na prvi mah priklenila zanimanje slovenskega bralca in ga ne bo izpustila do poslednje vrstice. Posebno hvaležna nam bo zanjo mladina, na kar izrecno opozarjamo. Pazite torej na začetek novega podlistka: filtri, v nedeljo, dne 14- t. m.! § P O RT Slava se začne pri —i&S Samo malo sprinterjev doseže ta čas v teku na 100 m Kadar spet ozelenijo travniki, oživijo takoj z njimi na novo tudi športna tekali-šča. In tedaj se spet začne zanimanje za teke, mete in skoke in tedaj se spet pojavijo vprašanja, ah bodo nove moči morda pokazale nove uspehe in ali bo nova sezona morda prinesla nove rekorde. Poznavalci — in tudi lajiki gotovo — raziskujejo in iz-prašujejo, ali se ni morda kje pojavil kdo, ki bi utegnil popraviti stare znamke in doseči druge številke kakor so bile znane iz prejšnjih sezon. V ospredju takega zanimanja pred novo sezono je običajno glavno vprašanje po sprinterjh. Tek na kratke proge je bil že davno in je tudi ostal najbolj udomačeni tek. ker človek samo pri njem lahko pokaže absolutno največjo brzino. Zato so tudi sprinterji, kjer koli se pojavijo, pravi kralji na tekališčih. Neki magični številki se morajo zahvaliti za svoj ugled in svojo popularnost; okrog časa 10.5 se giblje njihova slava. Ta znamka je najboljše merilo za znanje vsakega sprinterja. Pri tej znamki nekako se konča skrajna meja človekove hitrosti v teku na kratko progo. Boljše čase so dosedaj na tej progi dosegli samo maloštevilni izredno nadarjeni tekači, toda še ti večinoma z ugodnostjo nepravilnih okoliščin, bodisi vetra v hrbet, slabo izmerjene proge ali napačno izračunanih časov. Kje je torej čudežni tekač, ki bo v letošnji sezoni lahko spravil to slovito znamko na 10.5. V Nemčiji na primer so v pretekli sezoni zaman čakali na njega in niti ne računajo, da bi ga odkrili letos. Ta znamka je zelo težko dosegljiva, posebno tedaj, če jo hoče kdo postavljati trajno in ne samo enkrat, če mu gre vse po sreči. V tem pogledu je bila lani še na najboljši poti Italija, ki se je s svojima tekačema Montijem in Mariani]em še najbolj približala tej čarobni številki. Toda kljub vsem drugačnim govoricam se prav v tej stvari ponavljajo dobre vesti iz Francije, češ da je tamkaj treba pričakovati bodočega evropskega rekorderja v sprintu. To naj bi bil René Valmy, čigar ime je bilo že precejkrat zapisano na najboljših mestih v taki konkurenci. Valmy je lani nekoč na tekališču stadiona Columbe-sa v Parizu pretekel 100 m v kontroliranih 10.5 sekundah, medtem ko njegov čas 10.4. ki ga je dosegel jeseni na drugem francoskem terenu, ni bil pod nadzorstvom kakor je treba. Za desetinko sekunde slabše — torej 10.6 — pa je tekel večkrat zaporedoma in skoraj zmerom sigurno. Vse to kaže, da je v tem Francozu biez dvoma precej talenta za sprint in ker pravijo, da zime ni preživel brez dela in se je posebno uril v hitrejšem startu, ni izključeno, da bo pri svojih ponovnih nastopih poskrbel za toliko pričakovano senzacijo. Kar še govori v prilog tega novega francoskega atleta, je tudi dejstvo, da Valmy ne spada med tako imenovane »spontane športnike«. Mladi mož, ki se je rodil nekje pod Pireneji, se je že kot gimnazijec rad posvečal telesnim vežbam. V oni dobi je najbolj gojil telovadbo, predvsem bradlo in kroge. V lahko atletiko ga je pozneje potegnil francoski prvak preko zaprek dr. Sempè, ki je znal mladega športnika navdušiti za novo stroko. Valmy se je poskušal v raznih disciplinah in je razmeroma pozno sprevidel, da je prav za prav najbolj nadarjen za tek na kratke proge. Vse one splošne vežbe pa, ki jih je opravil med tem, ko je iskal svojo pravo stroko, mu seveda danes zelo koristijo pri trdem specialnem treningu za sprint. Francoski strokovni tisk je ves navdušen za to novo atletsko zvezdo v Franciji, tem bolj, ker dozdaj Francozi v vsej svoji atletski zgodovini še niso spravili na noge sprinterja mednarodne vrednosti- Kljub vsem lepim nadam je treba vendarle še počakati, kaj bo Valmy pokazal letos poleti. V ostalem to ne bo nič posebnega, saj «o tudi v prejšnjih čash po prvih spomladanskih nastopih nogometaši uživali svoje počitnice. Važni sklepi glede letošnje nogometne sezone v Italiji in Evropi sploh Zvezni direktorij italijanske nogometne federacije je imel te dni pod predsedstvom predsednika generala Vaccara redno sejo, v kateri je sprejel nekatere važne odločitve glede bodočega dela za nogometni sport po italijanskih društvih. Predvsem je razpravljal o nekih predlogih slabše plasiranih klubov iz divizije A, da bi za letos ne bili izločeni iz te divizije obe najslabše plasirani enajstorici, temveč naj bi spričo izrednih razmer, v katerih morajo letos nogometaši nedeljo za nedeljo igrati težke prvenstvene tekme, vsi klubi do nadaljnjega ostati v svojih dosedanjih skupinah. Zvezni direktorij je v zvezi s tem javno pohvalil vse delavce v nogometnem športu, bodisi v njegovem vodstvu ali na terenu, za njihov izredno požrtvovalni trud v teh posebnih razmerah, obenem pa odklonil vsako spremembo tekmovalnega reda kakor je bil določen svoje-časno. To pomeni z drugimi besedami, da bosta zadnji dve moštvi iz divizije A morali prihodnjo sezono oditi v sezono B, 4 moštva iz divizije B pa v divizijo C, v obratnem redu pa bodo najboljši klubi iz nižjih divizij prestopili v višje kakor vsako drugo sezono. Druga odločitev zveznega direktorija se ie nanašala na mednarodne odnošaje. Sklenjeno je bilo, da Italija za enkrat z Nemčijo ne bo igrala mednarodne tekme, pač pa morda s švedsko in sicer v drugi polovici junija v Stockholmu. Pogajanja sicer še niso zaključena, vendar pa so toliko napredovala, da se bo dalo v kratkem reči, kaj bo s tc prireditvijo. Dokončno odrejena pa sta oba mednarodna nastopa mladinske reprezentance, in sicer dne 5. julija z Madžarsko v Budimpešti in štiri dni pozneje s Hrvatsko v Zagrebu. • » » Iz drugega vira se doznava, da je bila z zadnjo mednarodno tekmo proti Madžarski zaključena spomladanska sezona velikih mednarodnih nogometnih srečanj v Nemčiji. Bilo je sicer tu in tam še govora o nekih načrtih za nastop nemškega nogometnega predstavništva, toda navsezadnje so vsi ti načrti padli v vodo. Spričo precejšnje premoči, ki jo imajo danes vse evropske nogometne reprezentance za Nemčijo, ni lahko čez noč sestaviti dovolj močnega moštva in ga v kratkem roku pripraviti za tako težke nastope. Ker niso bili vselej na razpolago vsi najboljši igralci, je bila Nemčija zadnji čas prisiljena sprejemati v svojo reprezentanco tudi manj iz-vežbane ljudi, ki so bili deloma do zadnjega na frontah ali pa se niso megli posvečati rednemu treningu. Kljub vsej pomembnosti, ki jo Nemčija tudi sredi vojne pripisuje športnemu življenju, ne kaže nikoli pozabiti — tako poudarjajo odgovorni športni činitelji —, da je slednjič zmaga najvažnejša od vsega, da celo od še tako vzvišenih športnih potreb. Zaradi tega se mora računati, da bo do jeseni z nekaterimi redkimi izjemami v glavnem počival ves mednarodni nogometni sport v Evropi. Napovedovalci v japonskih kinematoraSih Cenijo, da je na Japonskem 1600 kinematografskih dvoran, ki jih je v preteklem letu obiskalo 330 milijonov gledalcev. Japonci se ne zanimajo za kinematograf nič manj nego kjer koli drugje na svetu, njihovo zanimanje za »zvezde« pa je celo še večje, tako veliko, da so morale oblasti posredovati in prepovedati prosjačenje za avtograme. Pri vsem tem pa se japonsko ljudstvo ne zanima toliko za igralne filme z napetimi zapletljaji, kolikor za filme, kl prikazujejo tuje dežele ln stvari. Predstave te vrste bi bile marsikomu neumljive, Če bi japonske kinematografske dvorane ne razpolagale z značilno osebnostjo, napovedovalcem, predavateljem ali ilustratorjem, kakor hočemo to osebnost pač imenovati. Kinematografski napovedovalec mora biti seveda mož z obsežnim znanjem« kajti dana mu je naloga, da pojasni občinstvu stvari, kl se odigravajo na platnu. Sedi tudi poleg platna in drži v rokah dolgo palico. Pozna Sege, običaje in dogodke vseh dežel sveta ter jih razlaga z glasnimi opisi. Njegova pljuča morajo biti kaj krepka. S svojo zgovornostjo pojasnjuje zlasti vsakovrstne položaje in prizore v tujih filmih, ki bi bili japonskemu občinstvu drugače nerazumljivi. Le redkokdaj se mu potem primeri, da prekine svoje govorjenje. To se dogaja n. pr. tedaj, kadar poljublja na platnu mati svojega sina. Ta stvar s poljubi je v mikadovi deželi običaj, ki ga ljudstvo le malo pozna in goji. Po japonskem ukusu je nemoralno izkazovati si na takšen način naklonjenost v javnosti celo tedaj, če gre za poljube med starisi in otroki. Napovedovalcu pa so takšni prizori menda prav zaželjeni, ker mu dajejo priliko, da SI malo oddahne in obriše znojno čelo. Mali oglas! Službo dobi Seseda L —.60, uksa -.60. u daianie naslova ali za iifro L J.—. Iščem popolnoma zanesljivo gospodinjsko pomočnico, vajeno otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna 200 L«. 7802-1 Gospodinjsko pomočnico mlajšo ln dostojno, ve-Sčo vseh hišnih del, iščemo k štiričlanski odrasli družini. Plača dobra. — Zglasltl se je v vili Lepi pot 6 (pri tobačni tovarni). 7808-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejmemo takoj. Plača dobra. Humar, Stari trg št. 9. 7825-1 Sprejmemo takoj mlade ključavničarje in mehanike. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figo včevo dvorišče). 7824-1 Postrežnico za vsak dan. iščem k odraslim. Zarnlkova 9-1. 7823-1 Postrežnico popoldanske ure sprejmem. Oglasiti s« med 14. ln 18. uro: Pod-mllščakova ul. 49-1. 7822-1 Radio LI&Mfan? SOBOTA, 13. JUNIJA 1942-XX 7.30: Poročita v slovenščini. 7.45: Operetna glasba: v odmoru (8.00) napoved časa. 8 15: Poročiila v italijanščini. 12.15: Koncert altistke Bogdane Sturm-Stritarjeve (pri klavirju Marijan Lipovšek). 12.40 Orkester, vodi dirigent Spaggiari. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sii v slovenščini."l3.20: Lepe pesmi od včeraj in danes (orkester vodi dirigent Petrailia). 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sija-nec. Operna glasba. 14.45: Poročila v slo venščini. 15.00: Pokrajinski vestnik. 17.10: Nove plošče Cetra. 17.55: Habjan A.: Reševanje utopljenca in obešenca (predavanje v slovenščini). 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert t or certa Dobršek. 20.00: Na-poved časa: poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Puccini: La Bohème. V odmorih: Predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini. Po končani opori: Poročila v italijanščini. Na pohodu po Westmoreland-Cltyju v Virginiji so zagledali Washingtonovi častniki par krasnih konj, ki so bili vpreženi v plug in jih je poganjal star črnec, Častniki so ga pozvali, da jim da konje, ker jih potrebujejo, črnec se zanje ni menil in ie naprej oral. Ker pa so venomer silili vanj. je zagodrnjal, češ: naj rečejo za konje njegovi gospodinji. Častniki so torej šli k far mi; na pragu jih je sprejela starejša lju bezniva žena. Poslušala je njihovo prošnjo, nato pa vprašala: »Na čigavo povelje hočete te konje?« — »Na Washingtonovo « — »Kdo je to?« — »General Jurij Washington, poveljnik revolucijske armade.« — »Povejte torej Juriju, da ga njegova mati lepo pozdravlja, ampak konj mu ne da,« je rekla odločno stara gospa, kl je v resnici bila Washingtonova mati. Markiz d'Urfe, ki je bil bizantinskega carskega rodu Laskaris, je izpodbujal svojega sina, naj bo ponosen na svoje prednike, zlasti ker so bili tudi predniki njegove matere podkralji v Neaplju. Toda sin se ni zmenil za to: »Ponosen? Na ka; neki? To so bili lepi predniki, ki mi niso zapustili niti enega prestola!« V družbi, v kateri je bil tudi pisatelj H. G. Wells, je izrekla neka dama, da je kakor za moža tudi za ženo bolj pametno. ako stopi v mladosti v zakon. Wells se je navihano nasmehnil in odgovoril: »Na žalost sodim o tej reči drugače. Ce je ženska pametna, misli na možitev, ko pa pride moški h pameti, dobro premisli, preden se oženi.« Pošteno postrežnico iščem za dopoldanske ! TJžnlk. Prule 19-11. 7821-1 Mlado dekle pridno, čisto in zmožno kuhe. sprejme kot postrežnico za celodnevno delo trlčjanska družina bližini Rakovnika. — Službo lahko nastopi takoj. Pismene ponudbe z navedbo zahtevane plače na ogl. odd. Jutra pod »Poštena ln vestna«. 7818-1 Frigidaire elektro-avtomatski, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sred-njevellk«. 7833-6 Strešno opeko staro, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Sv. Petra cesta 61. 7756-6 Kolesa Pozor, triciklji! Vaš blclkelj vzamemo v račun ter Vam z nekaj doplačila dobavimo istočasno nov tricikelj. odlične izdelave ter prvovrstnega materij ala. — Specialna delavnica za triciklje, TvrSeva 13 (Figovec, levo dvorišče), telefon 29-27. 7826-11 Službe išče Beseda t —.»0. taks« —.60. u datante naslova ali ca iifro L l.—. Zobotebnica vešča vseh v to stroko spada jočlh del. Išče mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7788-2 Pohištvo Beseda L —.60. uksa —.60. za datarne oasiova ali za iifro l J.—. Lastnikom motornih koles! Pri naročilu boljšega pohištva vzamem t račun motorno kolo do 200ccm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vračun«. 7791-12 Hišo v Zagrebu prodam ali zamenjam za enakovreden objekt t Ljubljanski pokrajini. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trlnad>trop na«. 7786-20 Prodam dvostanovanjsko hišo ▼ Sp. Šiški za Lir 280.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka Lir 50.000«. 7805-20 Hišico v skoraj dograjenem sta' nju v neposredni bližini LJubljane prodam za Lir 30.000.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7809-20 Kupim Krojaške odpadke volnene ln bombažne, pletilj ske ter šiviljske odrezke, kakor vse tekstilne odpadke kupuje: Gerkman. Hrenova ul. 8. J-99-M Električni hladilnik 300—600 1, štedilnik za 100 oseb. električni, plinski ali na premog, kontrolno blagajno, hišni stroj za izžemanje limon kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za takoj«. 7803-7 Oblačila Beseda L —.60. taksa —.60, za datarne naslova ali za Ufre naslova ali za iifro 1 3.—. Prodam krojaški šivalni stroj. — Celovška c. 68, dvorišče. 7829-29 Izgubljeno Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Izgubila sem od Starega trga do Vod-matskega trga črno z belimi pikami neizgotov-ljeno krilo. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 7837-28 Perilo in obleke pokrpam ln popravim, naredim novo. pridem na dom iskat. Olga òeferin, Kapiteljska ul. 11. 7813-2 Beseda L—.60, taksa—.60, ta daianie naslova ali za iifro L 3.—. Zahvala. Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge, mamice, sestre, tete in svakinje, gospe ŠTEFKE SIARD trgovke se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo pevcem za lepo žalno petje, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni poslednji pot:. Ljubljana, dne 12. junija 1942. ŽALUJOČI OSTALI DKW motocikle tovarniško nove. še nekaj komadov, dobavlja po originalnih tovarniških cenah. Glavno zastopstvo J. Lovše, Celovška C. 93. 7710-10 Besed« L —.60. caksa —.60. datante naslova ali « iifro L J.—. Fotoaparat Rodenstock 1:4.5-1=10.5, samosprožllec, rumen Ica ln pribor, novo, ugodno naprodaj. Vodnikova 14. 7799-6 Prodam železen štedilnik ln ročni voziček. Bohoričeva ul. 12. 7736-6 Umrla nam je naša zlata, nepozabna mamica in žena, gospa Košak Frančiška roj. čotar previdena s tolažili sv. vere. Pogreb ljubljene pokojnice bo v nedeljo, dne 14. junija ob Vz 3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. junija 1942. Žalujoči: JOSIP, mož — ANI por. JAZBINŠEK, FANI por. HRIBAR, JOŽE, otroci — JOŽE JAZBINŠEK, JOŽE HRIBAR, zeta — MIHitC, vnuk in ostalo sorodstvo Mirno je zaspal v Gospodu in nas zapustil za vedno naš dobri ljubljeni mož, oče in stari oče, gospod IVAN KONIČ višji železniški uradnik v pokoju star 72 let. Dragega pokojnika bomo položili k večnemu počitku dne 13. junija ob 15. uri (3. uri) iz kapelice sv. Ahacija k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala na dan godu dragega pokojnika 26. junija t. 1. v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, Metlika, Koma. dne 11. junija 1942. Globoko žalujoča ŽENA ANTONIJA ter HČERKE z družinami KRALJ, PEDROLLI. DKŽMAN Dve senci Stara japonska povest Liung se je vrnil z daljnega Zapada, kjer je črpal iz globokega vira znanosti, domov v Kioto. Prvi ga je pozdravil ljubki, prijateljski smehljaj male Takao. Stala je med gredami potomk in glicinij, sama lepša od njih. Liung je stopil k nji ter nekoliko v zadregi dvignil njeno drobno roko k ustom, kakor je to videl pri moških na Zapadu. Rdečica ji je oblila ličeca in dolge obrvi so se povesile. .Zbežala je po stezici in izginila med grmičjem. Liung je gledal za njo s pomešanimi občutki veselja in žalosti. Takao je bila njegova mala priajteljica izza otroških let. Skupno sta nabirala školjke in lesketajoče lasture v obalnem pesku ali pa opazovala zlate ribice v bazenu. Liung je bil lz stare patricijske rodbine; njegov oče je bil v osebni službi cesarja Hirohita. O Liungu je bilo odločeno še preden se je rodil. Določili so ga za diplomatsko kariero na dvoru. In tako so ga poslali v Anglijo, da bi si pridobil izobrazbo belega plemena. Takao pa so omožili, ko je komaj dora- sla, s starim, toda odličnim samurajem ( plemenitašem ). Liung je globoko vzdihnil. Ozrl se je po tihih vrtovih, ki so obrobljali ulice njegovega rojstnega mesta. Bil je ginjen... Prvi dnevi doma so bili nepretrgana vrsta vznemirjenja in prekipevajočih čustev. Stari japonski običaji so mu segali globoko v dušo, prepojeno s kulturo. Ugled in spoštovanje, ki ga je bil povsod deležen, mu je godilo in ga opajalo. Najbolj pa zavest — da je Takao vdova! Iznova jo je srečal in spet je ocenil njeno dražest in milino. Sprehajala sta se po vrtovih, se veselila lepote cvetja in ptičjega petja, molče opazovala zlate ribice in z roko v roki sanjala ob tihih večerih, ko so cvrčali škržati na drevju. »Takao, ljubim te!« ji je rekel Liung nekega večera, ko je bleda mesečina zalivala vrt in risala čudne sence po peščenih stezicah. Takao je vdano nagnila svojo črno glavico na njegovo ramo. Toda še preden jo je mogel Liung priviti na srce, je bolestno za-tarnala in zbežala proti domu. Liung ni mogel razumeti njenega početja. Vso noč, kar je je še ostalo, je hodil pod njenimi okni, toda niti iskrica tolažbe se ni dotaknila njegovega srca. Zjutraj je potrkal na njena vrata. Prišla je bleda, z modrimi sencami okrog plahih oči. Molče ga je prijela za roko in ga odvedla v vonjavo jutro. Brez vprašanja je šel Liung za njo. Naposled je krenila Takao na pokopališče. Po ozkih stezicah med grobovi je zvenel njen lahki korak. Obleka je pila roso trave, ki se je pripogibala k njej. Ob nizki gomili se je ustavila in pokazala s tresočim se prstom na nagrobnik. Liung je malomarno prečital ime samuraja — pokojnega moža lepe Takao. Potem so se mu oči razširile od groze. Pod moževim imenom je bilo vklesano ime — Takäo. Liung še ni pozabil, kaj to pomeni'! Takao je prisegla večno zvestobo mrtvemu in v dokaz je dala vklesati svoje ime na njegov nagrobnik. Takao je bila prav za prav mrtva za svet. Po starih nazorih je živela v nji zdaj razen lastne duše tudi duša umrlega, in njena postava je metala v popoldanskem soncu dve senci. Liung je bil strt Nekaj časa ga je premagovala stara tradicija japonskega ozračja — potem pa se je uprl. »Ne dam te, Takao! Beli ljudje ne verjamejo vraž — jaz sem izobražen mož!« Pripovedoval je dolgo ln prepričevalno, dokler se ni izraz na obličju male Takao razvedril in zardel kakor oblaček. Potonike in glicinije so odevetele, krizan-teme so že povešale glave. Listje je padalo z drevja in Liung je moral opustiti Takao. Služba ga je klicala v Kabe — nato v Tokio — in Takao je štela dni, kdaj se bo vrnil. »Ko začno cveteti sakure!« je rekel Liung, ko se je poslavljal, in Takao je zrla za vetrom, ki je odnašal listje tja, kjer sonce vstaja in se rodi novi dan. Koliko se jih bo še rodilo — in koliko ugasnilo v rdeči večerni zarji? Takao je hujšala. Negotovost se je borila v njej z vero v Liungovo modrost. Kadarkoli je posvetilo sonce, je hitela ven in skrbno opazovala svojo senco. Bila je samo ena — edina Slednjič je prinesel veter od morja prvi vonj pomladi. Češnje so gnale mezgo v veje in vrhove, in Liung je javil svoj povratek. Takao se je tresla od nestrpnega hrepenenja. Tistega dne, katerega je označil, je oblekla svoj najlepši kimono in v lase je zataknila prvo razcvetajočo se vejico sakure. Bila je nežna kakor meglica, kl se pripravlja, da bo zletela proti nebu. Nedočak-ljivost jo je pognala z doma na skalnat grič za mestom, od koder se je videlo daleč — na pot, po kateri se bo vračal Liung. Gledala je v daljavo s hrepenečimi, široko odprtimi očmi in roke je tiščala na prsi... Ni slutila, kako ji je Liung blizu! Tudi njega je gnalo hrepenenje — hitel je k mali Takao, ki mu bo postala žena Ni je našel doma. Rekli so mu, da ga čaka na griču. Naglo je odšel za njo. Kako jo je ljubil! že je videl vriskajočo modrino njenega kimona, čital je nedočakljivost na drobnem obrazu — ko je zrl v daljavo. Bližal se ji je, da bi jo stisnil v naročje. V tistem hipu se je Takao zganila Oči so ji bile solzne od močne sončne svetlobe — povesila jih je v tla. Tudi Liung se je ustavil, da bi nabral sape in premagal razburjenje. Takao je stala nepremično in zrla na tla, kjer se je risala njena senca. Sonce je stalo visoko na nebu — bilo je poldne. Po belem pesku se je vlekla temna črta — razklana v drugo, debelejšo in širšo. Dve senci! Bolestno je zaihtela. Oči si je zakrila z rokami in se vrgla naprej v prepad. Dvojen krik je presekal tišino — toda preden se je Liung zavedel — je zletela modra meglica s peščico sakurovih cvetov v globel pod skalo... Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij .Jutta. Stanfco Virant. - Za Narodno «totamo d. d. Lot Uataruarja: Fran Jeran. — Za IM« del j« odgo™ren Ljubomir VoläS. - Vai v Ljubljani.