106 znaajev in situacij sploh ne pozna: njemu so e opisi dijakih krokarij, pijancev, prepirov itd. e sami po sebi komini, ker se je on, ko jih je doivljal, mogoe pri njih smejal. Ali nam jih ne predstavi kot take, ampak kot prostako-plitke banalnosti. Niso niti tragikomedije, ampak prav navadni slabi asnikarski feljtoni, dale od najbolj preproste umetnosti, in zato nikakor ni potrebno, da je avtor e priloil svoj portret. T. D. Dr. Julka Chlapec-Djordjevi: Jedno dopisovanje (fragmenti romana), Beograd, Geza Kon, 1932, str. 131 (lat.). Pisateljica je ena prvih srbskih akademsko izobraenih ena in znana feministka stareje generacije, ki stalno ivi v Pragi, dobro poznana v slovenskih krogih, ter sodeluje e vedno z vso aktivnostjo v srbskih enskih pokretih (Jugoslovenska ena). Tudi priujoa korespondenca, fragmenti romana, so feministino borbenega znaaja: pokazati hoe trpljenje moa in inteligentne ene, ki se zaradi druabnih predsodkov nista nala v zakonu. ivita vsaksebi vsak svoje druinsko ivljenje, po mnenju okolice vzorno, toda v resnici pa banalno in prazno, ker brez ljubezni. ele v poznih letih se njuni poti zopet sreata in se njihova, na videz zamorjena ljubezen zopet mladostno razpali, pa se zopet zaradi njunih druinskih razmer, ki jima ne dopuajo odreenja, tragino kona. V ta zakonski roman je vpletla pisateljica vse polno misli o enski vzgoji, o potrebi enske izobrazbe, ocene politinih razmer itd. Skratka: v glavni junakinji hoe pokazati, kako intenzivno more visoko izobraena ena doivljati vse javno ivljenje okoli sebe in se ga udeleevati, kako more posegati v vse sodobne politine probleme. V osnovi vsega pa je borba proti lai-zakonu, borba za svobodo enske osebnosti, ki jo dananja druba ovira. Roman je vsekakor zelo avtobiografskega znaaja, pisan vasih zelo mono, temperamentno in realno, brez poetinih fraz. lovek, ki je ivel dalj asa v ekoslovaki in se je kretal v pisatelji-inem krogu, more brez teko vsem likom iz romana poiskati realno meansko ime. Za nas je knjiga e toliko bolj zanimiva, ker je partner glavne osebe Slovenec iz Ljubljane in tudi glavna oseba sama precej spominja na nao Zofko Kvedrovo ter se dobra polovica dejanja godi na naem Gorenjskem. Pisateljica precej dobro pozna slovenske kulturno politine razmere, vendar pa pripombe na na raun niso vselej dovolj tone. Sicer pa so pisma iz Kranjske gore in opisi okolice najsoneji del vse knjige. T. D. Izdanja Galerije umjetnina, Split: 1. zv.: Galerija umjetnina Primorske banovine, Split, prikaz rada 1931 i 1932, Split 1932; 2. zv.: Juraj ulinovi (Giorgio Schiavone), dalmatinski slikar XV. stoljea. Prilikom 500-god, rodjenja napisao Angjeo Uvodi. Split 1933. Umetnostna galerija Primorske banovine v Splitu je bila otvorjena 1. decembra 1931. Ona je dalmatinska pokrajinska galerija, po svojem namenu sorodna nai Narodni galeriji. Razen zbiranja umetnin tega ozemlja iz starih in novih asov je njena posebna naloga naa kulturna in narodna afirmacija na obalah Jadranskega morja. V galeriji, ki je tela ob otvoritvi v novi smotrno zidani stavbi okrog 300 umetnin, so zastopani tudi nekateri slovenski 107 slikarji tako M. Jama, Rihard Jakopi in Tone Kralj. Bogato je zastopan I Metrovi, Pako Vueti, Vlaho Bukovac, Celestin Medovi in drugi dalmatinski umetniki. Knjiga vsebuje razen ilustriranega kataloga galerije sledee sestavke: Pomen, vanost in prvi koraki za ustanovitev galerije; poroilo o sveani otvoritvi; poroilo o delovanju v 11. 1931 in 1932; zakonske predpise in uredbe in lanke A. Uvodia o E. Manetu, B. E. Murillu in G. Doreju. V drugi knjigi je A. Uvodi opisal delo in ivljenje Jurija ulinovia, zanimivega dalmatinskega slikarja renesanse, ki pripada padovanski oli F. Squarcione-a. Obe knjigi sta dokaz ivahnega delovanja mlade galerije, ki bo, kadar se sistematino izgradi, tudi kot historina galerija dalmatinske umetnosti, nedvomno eden izmed najbolj pozornosti vrednih umetnostnih zavodov Jugoslavije. Frst. GLEDALIE Reinhardt in Shakespeare Prvi Shakespeare, ki ga je Reinhardt uprizoril v Nemkem berlinskem gledaliu, je bil Beneki trgovec. Reijska zamisel te predstave je bila: dati barvo! Podati je hotel Shakespeareovo delo v vsej celoti, v vsej polnosti, z vsem ivljenjem, z vso razgibanostjo, niesar zabrisati in rtati! Zato je bilo treba vse elemente v enaki meri spojiti in prepojiti v udoviti zgradbi treh svetov, kot so: Benetke, Shvlock, Porcia sijaj, usoda in pravljica ali postavim, lahkotna in preudarna vedrina elegantne svetovne kulture, priduena tragika trpljenja in zavisti ter odreenje tragedije v duhu lepote in muzike. Vse naj ima tu prostora, vse naj bo razmaknjeno do poslednjih mejic; igra in pustolovina, prekipevajoe ivljenje in strahotno grozea tragika in razdejanje ter sirova komika, veselje in melanholija, pogum in bojazen, bli solnca in sladki mr noi italijanskih Benetk in v njih tuja ter sovrana judovska kri, isto pristna ter privreta iz najglobljih vrelcev tega vrajega plemena. Iz plastinih sten zgrajene so stale Benetke s svojimi palaami, cestami in kanali, z mostii in vogali. Njihovo ozraje je trepetalo od pritajenih zvokov kitar in mandolin, od odjeka klicev, smeha in al, gracioznih ter brdkih zaljubljenih mladiev in rnolasih mladenk. Svet neverjetne brezskrbnosti, v katero se kruto zaene tuji svet, ki sega s krvolonimi koraki po mesu teh gizdalinov; priel je strahoten boj med pravico in usmiljenjem, ki se je izvil dokonno v neznanskem kriku spro-enja. Po rnem viharju usodnih dogodkov je nala ta tragedija, sveana igra ljubezni, odreenje v udoviti opojnosti muzike. Trgovcu je sledila Zimska pravljica. Skozi ogromen okvir med dvema orjakima stolpoma nalik neizbeni usodi se je pletla ta igra; iz ljubkega, skoro razposajenega obutja je sledila dvorna zabava v treh dejanjih, ki so hitela vsako zase v im hujo rast, muila v neugnanem ljubosumju, kazala v ljubljencu sovranika in bila med sabo divjo tiranijo, dokler